Političen list za slovenski narod. P. polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta I Naročnino in oz nanila (inserate) prejema »pravništvo in ekspedicija v „ Katol. Tiskarni" 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. j Vodnikove ulice št. 2. V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta f Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. 3 fld.. sa en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. T Vrednlltvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Posamezne številke veljajo 7 kr. j Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. &tev. 1 "72. V Ljubljani, v soboto 29. julija 1893. Letnik XXI. Nemškonarodni program. V jeseni se snidejo zastopniki nemškonarodne stranke v Avstriji, da se posvetujejo o stalnem in določenem programu. Načrt temu programu je že izdelan in podlaga mu je prav izključivo nemško-narodno stališče. Po svoji osebini je precej podoben programu, katerega so sestavili štajerski Nemci na shodu v Celju, samo, da je celjski program bil prikrojen za štajerske razmere, dočim se nemškonarodne stranke skupni program ozira na skupno politiko. Prva in glavna točka tega programa je, da stališče nemškonarodne stranke določuje vrhovni in odločilni ozir na blaginjo nemškega naroda v Avstriji. Jedino na to načelo se opira obstanek te stranke, potem se mora ravnati vse njeno parlamentarno postopanje, njene gospodarske in svobod-nostne terjatve. S tem je pač dovolj povedano, da moremo prav soditi novo stranko, vse nadaljne točke so itak le podrobnosti, kako doseči ta vzvišeni namen. Blaginja nemštvo je vse, njej se mora podrediti vse, blaginja države in blaginje vseh drugih narodnostij. O kakem oziru na Avstrijo v vsem programu ni niti besedice. To je pač jasen dokaz, da ta stranka misli, da jej je interes nemštva več nego interes naše države, da je po njinih mislih obstanek Avstrije le tako dolgo opravičen, dokler zahtevajo to interesi nemškega naroda. Da nobena prava avstrijska stranka ne more podpirati tacega programa, je čisto jasno. Tak program ni nikakor avstrijski, ko se ozira le na interese jedne narodnosti, interese drugih narodnostij pa popolnoma prezira. Ta program pa more vzbuditi največje narodne boje v Avstriji. Druge narodnosti si gotovo ne bodo dale mirno dopasti da bi se oziralo samo na Nemce in se le nemštvo povsod pospeševalo. To slutijo tudi nemški naeijonalci sami, za to so pa vsprejeli tudi v drugo točko svojega programa, da naj se Dalmacija, Galicija in Bukovina izločijo izmej dežel zastopanih v državnem zboru. V teh deželah bivajo skoro sami Slovani in Bumuni. Vseh teh bi nikakor ne mogli pogaziti, posebno ker nemški liberalci in nemški nacijonalci nikdar več v državnem zboru večine ne dobe. Ce se pa izločijo Dalmacija, Galicija in Bukovina, pa dobe Nemci večino v državnem zboru in potem bi lahko delali, kar bi hoteli. Vse delovanje nemškonarodne stranke je torej naperjeno proti Slovencem in pa proti Cehom. Nas bi radi potujčili, ker smo jim na potu, ker ležimo ob potu, ki drži iz Nemčije do Jadranskega morja. Stara želja Nemcev je razširiti svoje gospodstvo do Trsta in ta želja je izražena v programu nemškonarodne stranke. Nemško-narodna politika tudi ni slaba. Možje računajo precej z dejstvi. V Dalmaciji in na Hrvat-1 skem se je začela agitacija za združenje Dalmacije s Hrvatsko, Poljaki pa tudi že dolgo tež^ po večji avtonomiji svoje dežele. Nemški nacijonalci zatorej upajo, da bodo njih težnje podpirali Poljaki in Dalmatinci. Ta misel ima tem več ta1, ker Mladočehi pogosto napadajo Poljake in jih odrivajo od sebe. Poljaki bi se torej morebiti že zaradi Cehov radi odločili od Cislajta-j nije, če se jim d& večja avtonomija. Zanašamo se pa, da se Poljaki in Dalmatinei vendar ne bodo dali nemškim nacijonalcem speljati na led proti Cehom in Slovanom, ker napredovanje nemštva bi zlasti prvi kmalu sami občutili. Vsekako je pa nam Slovanom treba previdnosti in posebno ne smemo pospeševati mej seboj separatističnih teženj. Dokler se pa ne zgodi preosnova države po ; njih željah, se pa hočejo nemški nacijonalci potegovati za to, da nemštvo dobi večji vpliv na državne posle. Eer ima že sedaj nemštvo povsod prvo be- sedo, si lahko mislimo, kaj nemško-narodna stranka razumeva pod temi besedami. Vsa uprava bi morala služiti le nemštvu. Bolj jasno so v tem oziru izrekli svoje želje južno-štajerski Nemei, ki so kar zahtevali nemščino za vse šole in pa izključno nemški državni in uradni jezik. To, da nemški nacijonalci naravnost ne povedo, kar vse zahtevajo, temveč svoje želje zavijajo v razne fraze, ne sme nikogar motiti. To delajo jedino zaradi tega, ker bi radi preslepili druge, da bi podpirali njih težnje. Duh, ki prešinja južno-štajerske Nemce, prešinja vso nemško-narodno stranko. Nemško-narodna stranka bi rada dobila tudi konservativce na svojo stran, zaradi tega se je zlasti v narodno gospodarskih vprašanjih postavila na stališče, ki se strinja nekoliko z željami konservativcev. Obetajo, da bodo pobijali korupcijo in se potegovali za varstvo obrti. To vse je pa le pesek v oči. Stranka, kateri je gospodstvo le jedne narodnosti ideal, tudi nikdar katoliška biti ne more. To je pa tudi pokazala s tem, da se je izrekla za sedanjo liberalno šolo. To je pač najboljši dokaz, da gospodje niso boljši od nemških liberalcev v verskem oziru, in zatorej jim tudi nikdo zaupati ne more. Od liberalcev so se le odločili, ker v liberalnem taboru niso mogli priti do veljave, in ker so videli, da liberalei zgubljajo zaupanje zaradi svoje zveze z židovstvom. Zaradi tega so sedaj svoj program osolili z nekaterimi protižidovskimi frazami. V vsem pa ves program kaže, da gospodje hočejo le obnoviti nemški liberalizem v navidezno malo lepši, sicer pa še nevarnejši obliki. Zato je pa dolžnost vseh pravih katoličanov, bodisi že katerekoli narodnosti, da pobijajo ravno tako nemško-narodno stranko, kakor so dosedaj liberalno. Ta program pa ima to dobro stran, da je nam gospode pokazal v pravi luči, ne le kot nasprotnike Slovanov, temveč tudi kot prave liberalce. LISTEK Janu Ko Ilir ju.*) (1793-1893.) Prijazna ni Slovanom nam usoda: Sinove ene matke je nemila Bazdružila, po zemlji razkropila, Od brata brat je ločen, rod od roda. Neznana jim je narodna svoboda; Kaj d4, da so plemeua zdrava, čila t V edinosti je moč, slovanska sila Razcepljena brez blazega je ploda. Besedi vender, pesmi ne ubrani Široka voda, gora ne visoka, Da med plemeni bratoljubje hrani. Njd glas gr^ od zahoda do iztoka In druži ločene; zato Slovani Slavč, Koll&r! te pesnika — proroka. *) Natisnena je ta Jos. Stritarjeva pesem v ravnokar izdanem »Kollarjevem Almanahu", kojega sta izdala na svetlo „Česky akademickj1 spolek ve Vidni" in „Slovensky akad. gpolok ,Tatran' vo Viedni". O njem bomo prilično obširneje spregovorili. Ured. Pantheon. Arabeske. Napisal Josip Jaklič. IV. Interview z Eskulapom. (Konec.) „Dozvolite", drznil sem se pripomniti, »čudil se pač ne bode nihče, da smo dandanes, ko so nam učeni zdravniki — in kdo bi se drznil dvomiti o njihovi učenosti — izumili kleptomanijo, politiško blaznost, nekoliko desetoric raznovrstnih bacilov itd., jeli tudi mi neveščaki posegati v njihov metier ter iznašli v teku stoletja jedno samo bolezen .... slučajno ravno iin-de-siecle." „No, bodi si temu že tako ali tako. Beseda je barbarska in črevljar naj bi raje ostal pri svojem kopitu . . . Toda naprej! . . . Fin-de-siecle vpliva i na liziško in na psihiško narav človekovo ter povzroča njega popolno dege-neracijo. Javlja pa se nam na najraznovrstnejše načine. Človek a la fin-de-siecle ne veruje Vam niti v Boga, niti v hudiča, prepričan pa je n. pr., da je 13 zelo zelo nesrečno število. Zatorej se ga tndi vsekdar in povsodi skrbno izogiblje. Ako bi moralo pri kosilu sedeti trinajst oseb, pokličejo kacega po-streščka, da prisede in ga za to še dobro nagradi. V marsikakem mestu, kjer so ceste zaznamovane s številkami, bodete zaman iskali trinajsto; zato pa Vas preseneči ulica 12 b. — Še več 1 V nekaterih ulicah — tudi na Dunaju in v Berolinu, kjer že od nekdaj zametajo vsako praznoverje — pogrešate hišno številko 13 popolnoma; in ako se potrudite v Krems, ne bodete našli v celem trgovskem učilišču sobe št. 13. Zdrava pamet uči modernega človeka, da n. pr. mi bogovi ne moremo eksistirati. In ako bi že naposled bivali, bi se kot čisti duhovi ljudem ne mogli javljati. Duša umrlega pa, to je seveda kaj druzega I Ako želite, premika Vam stole in mize, ropota s čemurkoli hočete, piše Vam bodisi s svinčnikom, črnilom, kredo ali črtalom, uganja Vam vsakovrstne burke, ki bi bile na čast najboljšemu eskamotčrju tega ali onega cirkusa. — ln ako ste posebno srečni, prime 6e Vas ta ali oni duh kakor klop kože in potika se za Vami po svetu. Ce ste Rus, zove se duh naravno Ivan, če ste Francoz Jean, ako ste Anglež tedaj pa John, Tom ali pa tudi kako drugače. Nekateri ljudje dvomijo Vam seveda o vsem: tajijo Vam celo materijo; drugi zopet našli so celo četrto dimenzijo, v kateri bivajo duhovi. Tako n. pr. glasoviti optik Zollner, ki je napisal debelo knjigo o četrti dimenziji. Sanje niso druzega nego medel, nejasen produkt možganskega delovanja, učijo nekateri. — Kaj še! pravijo drugi — in ne samo stare mamice — teljic. Omenjeni šolski oblaatvi sta ta to, da se na vseh dekliških šolah nastavijo samo učiteljice in ae jim tudi izroči vodstvo šol. Mestni svet je pa za učitelje. Sedaj ae ravna baš ta jedno mesto. Šolska oblastva hočejo učiteljico, mestni svet učitelja za to mesto, posebno ker so se že tako na dotični šoli v kratkem trije učitelji nadomestili z učiteljicami. Najbrž bode obveljala volja deželnega šolskega sv&ta. Sporazumljenje mej Mažari in Ru-muni priporočajo nekateri nemški liberalni listi. Seveda pravega uzroka, zakaj da so za sporazumljenje, ne povedo. Te želje utemeljujejo z ozirom na vnanjo politiko. Eo je lani prišla rumunska depu- j tacija na Dunaj, so vsi nemško-Iiberalni listi pisali I proti Rumunom, ne imajoč nobenih ozirov na vnanjo pnlitiko. Uzrok je torej povsem drugi. Na ! shodu Bumuncev v Sibinju so se izrekli Rumuni j za vzajemnost z drugimi nemažarskimi narodnostmi, j To je tista stvar, ki liberalne Nemce straši. Če se ' zjedinijo Rumuni in Slovani, jih Mažari ne bodo i mogli dolgo mojstrovati in bi celo duaiizem utegnil j priti v nevarnost. Da pa Slovani ne pridejo do ve- i ljave, pa priporočajo liberalni Nemci Mažarom, da j se sporazumijo z Rumuni in potem morda ž njimi ' zavežejo proti Slovanom. Ce bi Slovani na Ogerskem • dobili večjo veljavo, bi to vplivalo tudi na našo ; državno polovico, če bi se tudi duaiizem precej j ne porušil. Od tod pa strah v nemških liberalnih krogih. Metropolit Klemen 6e je baje pritožil proti razsodbi prvega sodišča. Stvar se bode torej S še na dolgo vlekla. Tudi se govori, da ga iz dežele niti ne poženo, temveč ga zapro v kak bolgarski i samostan. Sedaj biva metropolit v samostanu Petro- < pavlovskem pri Trnovem. Volitve za bolgarsko sebranje so jutri, i Prvi pot se voli sebranje po novem volilnem redu. j Volili se bodo poslanci na pet let in volilo se jih ' bode pol manj nego dosedaj. Volilnih agitacij po- i sebnih ni opazit'. Razmere za vlado so jako ugodne > in bodo najbrž voljeni skoro samo njeni kandidati. j Opozicija nima upanja na kak vspeh. Kardinal Lecot. Omenili smo že bili, da ' so nekateri francoski listi trosili lažnjivo novico, da ; se je kardinal Lecot izrekel za francoske šolske in j vojaške zakone. Mi smo takoj izrekli svojo misel, j da je stvar izmišljena. Kardinal je sedaj poslal časopisu „Universu pismo, v katerem pravi, da je v tej zadevi popolnoma jednacih mislij s papežem in njegovo mnenje je razvidno tudi iz pisem, ki je je pisal duhovščini. Iz tega pisma je razvidno, da je kardinal sicer za republiko in je dotično njegovo iijavo neki lažnjivi časnikar po svoje zavil, da jo izkoristi v liberalne namene. Slovstvo. Narodna biblioteka. Od založnika g. J. Krajca v Novem Mestu smo prejeli 46—53 snopič narodne biblioteke, ki prinašajo Sienkiewiczevega romana: Z ognjem in mečem drugi del I., II. in tretji del I., II. — Sešitek po dva snopiča skupaj velja 30 kr. Argo. Zeitschrifc fur Krainisehe Landesk»nde št. 7. objavlja to-le zanimivo in raznovrstno vsebino: Reiseskizaen aus Italien. — Die Situla vom Gradišče am Magdalenenberge bei St. Mareio. — Miinzfund in Brunndorf. — Das Werk eines Lai-bachers ilber „Hygiene" aus dem Jahre 1092. — Verkaufbrief einer Bauernbube vom Jahre 1799. — Literatur: Romische Stadien in Serbien. Byzanti-nische Zeitschrift. — Das Kupferbild der Schlacht von Sissek in Laibacher Museum. — Mittheilungen aus dem Museum. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole in obrtno-nadaljevalne šole v Postojini koncem šolskega leta 1892/3. — Število vseh šolskih otrok je bilo 371 in sicer 194 dečkov in 177 deklic. V obrtni nadaljevalni šoli je bilo 28 učencev v treh oddelkih. Sola se prične 18. sept. obrtna pa 1. oktobra. Letno poročilo štirirazredne deške in obrtne nadaljevalne šole v Kranju za leto 1892/93. — Solo je obiskovalo koncem leta 145; v obrtni na-deljevalni šoli je bilo koncem leta 53 učencev v treh tečajih. Prvi sestanek krščanskih starinarjev v Spletu-Solinu) čitatelju pozdrav v Jezusu Kristusu! Na sestanku preiskovalcev krščanskega starinarstva, ki je bil leta 1892 v Spletu in Solinu, 6e je bilo jednoglasno sklenilo, da bode 1893. leta v Spletu sestanek vseh ljubiteljev te znanosti, in izbran je bil pripravljalni odbor iz 6 oseb, katere naj pozovejo odlične učenjake, odbrane na sestanku, da osnujejo glavni odbor, ki bode storil, kar je treba. Članom izvrševalnega odbora se je zdel najugodnejši čas od 4. do 8. dne septembra, takq da se dne 4. začne in 8. konča. Glavni odbcr torej ob jednem z izvrševalnim odborom vabi s tem najuljudneje vse tiste, ki se zanimajo in kateri podpirajo krščansko starinarstvo, na sestanek, ki bode od 4. do 8. dne septembra meseca, h kratu pa tudi vse tiste, ki se pečajo s cerkveno zgodovino in z dalmatinsko zgodovino ali starinarstvom, in potem vse prijatelje te zanimive zemlje. Da se v4, kaj se stori na tem sestanku, je naša dolžnost, da naznanjamo to le: 1. Pokazati se hoče. katere krščanske starine so se odkrile, preiskale in preskusile v Dalmaciji in bližnjih pokrajinah; .2. pokazalo se bode, koliko se je dosedaj storilo za razvoj znanja krščanskih starin v Evropi, kakor v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji itd., pa tudi izven Evrope; 3. razpravljalo se bode o osnovi krščanskih muzejev in kaj spada v take muzeje; 4. napraviti se hoče prošnja na tiste, ki so na čelu bogočastja in pouka na pojedinih mestih, da naj napravijo na vseuč liščih in bogoslovnih zavodih stolice za krščansko starinarstvo in patristiko; 5. pokazalo se bode, kako morejo umetnosti, ki skrbč za olepšavo cerkve, porabiti plodove znanosti krščanskega starinarstva; (Dalje v prilogi.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. julija. Odprava rusinakega semenišča na Dunaju. Po nekaterih cerkvi ne baš prijaznih listih je napravilo to mnogo hrupa, da se odpravi ru- sinsko semenišče na Dunaju. Govorilo se je, da so v to privolili rusinski škofje, ko so bili v Rimu. To so pa le izmišljene kombinacije. To semenišče se je že dolgo mislilo odpraviti, ker ne ustreza določbam tridentskega cerkvenega zbora, po katerem se morajo bogoslovci vzgajati pod vrhovnim nadzorstvom škofovim. Na Dunaju pa ni nobenega rusin-skega škofa. Semenišče je že bilo sedaj slabo obiskano. Odslej pa postane nepotrebuo, ker se ustanovi novo rusinsko semenišče v Stanislavu, semenišče v Przemislu pa razširi. Tako bode preskrbljeno za vzgojo rusinskih bogoslovcev v Galiciji. Kdor se pa želi še višje izobražiti, pa bode lahko prišel v Avgustinej na Dunaj. Tudi dunajsko semenišče ni bilo dobro oskrbljeno in ni imelo niti svojega poslopja. Nekateri listi vedo povedati, da so na odpravo rusinskega semenišča vplivali tudi državni oziri, kar pa menda ni prav resnica, ker gotovo semenišču nikdo krivde ne pripisuje, če posamični gojenci tega zavoda niso bili najboljši avstrijski patri jo tj e. Nemški narodni program. Konservativni listi so se vsi izrekli proti temu, da bi se Galicija, Bukovina in Dalmacija izločile izmej dežel, zastopanih v državnem zboru. Nemškoliberalni listi se pa nikakor ne izrekajo proti tej zahtevi. Naravnost za-njo se nečejo izreči, ker ne vedo, kako stališče bode še kazalo zavzeti in ker so dosedaj zagovarjali vsaj proti Čehom ceiokupnost v državnem zboru zastopanih dežel. Vidi se pa jim, da bi tudi nemški liberalci bili jako zadovoljni, da se izločijo Galicija, Bukovina in Dalmacija. Glavno glasilo levičarjev se čudi, da konservativci niso za izločenje omenjenih pokrajin, ko se to vendar vjema s federalističnim programom. Manj zadovoljni so pa liberalci z nekaterimi drugimi točkami nemškonarodnega programa, posebno s tistimi, ki govori o borbi proti škodljivemu židovskemu vplivu in proti korupciji. Seveda take stvari ne ugajajo liberalcem, katerim glavna opora so baš židje. Prepozno prihajanje na delo. Več tovarnarjev je bilo sklenilo, da odpustijo brez vsake odpovedi vsakega delavca ali delavko iz dela, ako pride prepozno v tovarno. Po § 82. lit. b) obrtnega reda se sme takoj odpustiti iz dela, kjer neopravičeno popusti delo. Prepozno prihajanje na delo je pa smatrati za tako neopravičeno popustitev dela. Odpustili so že bili nekaj delavcev s to pretvezo. Dotičniki so se pritožili in ministerstvo je odločilo, da prepozno piihajanje na delo ni popustitev dela v smislu obrtnega zakona in zatorej imajo tovarnarji brez odpovedi odpuščenim delavcem plačati mezdo za 14 dnij. Borba za učiteljice in proti njim. Mej dunajskim mestnim svetom ter okrajnim in deželnim šolskim svetom je že dolgo razpor zaradi uči- sanje so nekaj tajinstvenega ter nam skoro vedno razodevajo osodo našo ali pa prihodnjost našincev, i kažejo, kake številke treba staviti .... Ako mi ne verjamete, vprašajte visokoomikano rusko grofico Solijo Bestuževo. Sanjske bukve — humbug 1 Bog obvaruj 1 Tudi mnogi omikanci, kojim so sibilinske knjige in Hezi-jodova Theogouija samo zbirka 8tarohelenskih bajk in pravljic, so prepričani, da so sanjske bukve izvor in konec vse modrosti in čestokrat Vam pogledajo na skrivnem kaj malega notri, daai-tudi bi jih bilo sram to javno priznati. Hipnoza — naraven pojav! — Nikakor ne; v hipnozi Vam more človek celo prorokovati . . . In živalni magnetizem, to Vam je vrhunec čudotvorstva. Mesečnost, kristalni vid, hipnotizem, astralizem, živalski magnetizem, spiritizem, sanje, ah, to so Vam dostojen predmet posebni vedi — telepatiji. Nebrojno knjig izide vsako leto o tej stvari, brezštevilno časopisov peča se izključno le ž njo. Naj navedem le francoski „Sphynx", ruski „Rebus" in nemške „Spiritistische Blatter", »Oprostite, da Vas motim. Toda prosim, povejte mi, je-li čitate na Olympu tadi francoske, ruske in nemške časopise?" „Ali ste smešni! Menite da mi bogovi uže tretje tisočletje prebiramo samo svojega Homerja, naš občevalni jezik je dandanes itak francoski in deloma tudi nemški: sedaj pa smo se pričeli učiti tudi ruščine. Toda prosim, da me pustite izgovoriti in da me ne motite več! Tedaj, kakor rečeno, telepatiških časnikov izhaja nebrojno. In naročniki ter sotrudniki niso morebiti neuki kmetje in stare ženice, kaj še, to Vam je cvet inteligencije, to so Vam najbolj pro-svetljeni duhovi, devetnajstega veka, to so učenjaki evropskega glasu, ljudje, ki so še pred dobrima dvema desetletjema prisezali v Biichnerjev materij alizem.-- Manjka samo še, da pričn6 na vseučiliščih posebni docentje predavati o kabalistiki, alkimiji in astrologiji, ter da se povrnejo že skoro pozabljene čarovniške pravde .... Tacih drobnostij navedel bi lahko še več. — Pred Vami koraka inteligenten človek, globoko zamišljen. Mari snuje velike politiške ali znanstvene probleme, ki bodo v teka časa predrugačili svet? Nikakor ne! — Vtepel si je najbrže v glavo, da mora v dvajsetih ali tridesetih korakih dospeti do te ali one svetilnice, oziroma vogala, sicer se mu bode jedno ali drago njegovo podjetje ponesrečilo. Od todi tolika razburjenost, od todi zamišljenost. — Vi se smejete? Prosim, bodite iskreni in prizuajte, ___rr~—— » da tudi Vi sami niste ni trohico boljši, da tudi Vi sami delate tako ... Fin-de-siecle je, ako si dandanes desetletni jemljo življenje radi nesrečne ljubezni; fin-de-siele, ako skoči v teku nekoliko let 32 ljudij v vodo brez vsacega povoda, samo zato, ker se je ondi usmrtil bavarski kralj Ludovik II. v blaznosti; fin-de-sidcle, ako se kdo za stavo ali pa iz dolgega časa ustreli; fin-de-siecle, ako se sicer pameten človek nalik Pe-regrinu Proteju sam sežge na gromadi ali pa skoči s kacega vijadukta, samo zato, da bi se po časopisih o njem pisalo; fin-de-siecle, ako kdo provzroči z razstrelnimi pripravami — ;i la zloglasni Thompson — strahovito eksplozijo, pri kojej izgubi na stotine ljudij svoje življenje, zato ker hoče postati, če že ne slaven, pa vsaj zloglasen; fin-de-siele je, ako se na vešala obsojen zločinec v ječi iz strahu pred smrtjo sam obesi. Ia krinolina, „gigerlstvo", najnovejši šport ame-rikanskih dam, da si puste tetovirati na licih papige in druge živali, sploh skoro vsa dandanašnja moda in veČina modernih športov, ni li to najskrajnejši pojav fin-de sišcla ? In Vaše privatno življenje! Ali ne polagate vsega na zunanjost? Ali ne trpite čestokrat pomanjkanja, samo da se kažete na zunaj imovite? — Fin-de-siecle. Priloga štev. »Slovenca" dii6 29. julija 1893. 6. razgovarjalo se bode, kake poti se je držati pri raziskovanju krščanskih starin, ua katera .pravila je treba paziti pri opisovauju starih tstvpnj, iu kftko knjige prirediti iu okrpsjti s slikami, da bodo po obliki okusne in po ceui; 7. pri sestanku se bode predlagalo, da se osnuje zbirka krščanskih uapisov (Corpus fnscrip-tionum ehristianarum) in časopis, ki bi prioačal črtice in učene razprave o krščanskih starinah učenjakov vsega sveta. Prosijp se učenjaki, -fci fcele govoriti p kakih stvareh, da naznanijo svoj« govore iu predloge, na-značivši predmet iu naslov čim preje (v 14 dneh) upravitelju pripravljalnega odbora, dr. W. A. Neu-maunu (Wien, IX., Garnieousgasse 18) ali pa ravnatelju Bulicu v Spletu. Sestanek bode imel prave člane, t. j. učenjake, ki se pečajo z raziskavanjem krščanskih starin, in soudeležnike, kateri se pridružijo iz ljubezui za krščanske starine, zgodovino dežele ali kraia, v katerem bode sestanek, in kateri prinašajo donesek v denarjih, o čemer se bode še govorilo. Pri javuih sejah, izletih, slovesnostih, darovih mej pravimi in drugimi člani ne bode nobene razlike, primerne razlike pa bode pri sejah odsekov, če se kateri osnuje, in pa v poročilu, ki se objavi po dovr$ppem sestanku. Prosijo se vsi, se -žele udeležiti sestanka, da to naznanijo s posebnim pismom, kateremu naj priloži tudi novce (5 gld. ali pa 10 kron). Kdor pošlje donesek, dobi izkaznico. Pisma s prineskom v novcih naj se pošiljajo do 20. ^vgusta profesorju vseučilišča dunajskega, W. A. Neumannu (Wien, IX , Garmsonsgasse 18) ali pa ravnateliu Bulica v Spletu. Ako bi se kdo prepozno oglasil, pripiše naj sebi krivdo, če bi. imel kake težave ali neprilike za-stran stanovanj«. Zaradi tega se prosi, da se, če mogoče, že v 14 dneh pošljejo pisma s prineskom, da se takoj pošljejo izkaznice, po katerih bodo čl»ni sestanka se voz li po znižanj ceni po parobrodih. ki vozijo v Dalmacijo. (Potovali bodo lahko v prvem razredu, plačali pa za druzega.), Nadejati se je, da bode ta sestanek svečan sestanek učenjakov iz vsega krščanskega -sveta, slika krščanskih kongresov, kjer razni člaui morejo govoriti razne jezike, ali na|lcž|e vendar občujejo v latinščini, ki je jezik izobraženih ljudij. Na Dunaju, ua dan -sv. apostolov Petra in Pavla 1893. 'Glavni odbor za sestanek: Prof. P. A. O. Beondorf na Dunaju. Prof. dr. -E. Borrmanu na Duuaju. Dir. V. Dubrusky v Sredcu na Bolgarskem. Kan. prof. J. Duchesne v Parizu. Prof. dr. Ehrhard v Wttrzburgu. Kan. J. A. Ga-lante v Neapolju. Prof. A. Hauser na Dunaju. Prof. dr. J. P. Kirsoh v Preiburgu v Švici. Prof. dr. V. Kondakov v Peterbureru. Prof. dr. K. Kraus v Erei-burgu v Bresgovi|i. Gomm. Ed«. Leblant v Parizu. Dr. Fr. Rački v Zagrebu. Kan. Edm. Reusens v Lauvainu. Prof. dr. V. 8chultze v Greisvvaldu. Dec. Spencer-Norlheeie, Stoke upor Trent C m. prof. dr. Stevenson v Rimu. Prof. D. J. Str«.ygowski i v Gradcu. J- Wilpert v Rimu. Iivrševalni odbor za sestanek: ■ Msjfr. Fr. Bulč v Spietu. Dr. A. Hytrek v Stude- i niči. Dr. L. Jelč na Duuaju. Prof. dr. W. A. Neu- i mami ua Duuaju. Dr. H. Svoboda na Dunaju Msgr. | dr. A. d« Waal v Rimu. ! Vspored sestanku: Dne 3. septembra (nedeljo) člane došle s pa- ; robrodom vsprejme odbor in jim odkaže stanovanja. j Zvečer se gosti po možnosti seznanijo z onimi stvarmi, ki so koristne ta ocenjevanje etariu splet-skih in so:inskih. Due 4. septembra peljejo se člaui sestanka po ' železniei v SjIib, kjer milo«il|ivi splet^ki škof ma- i šuje na grobu sv. mučenikov. Potem pa obiščejo in : tolmačijo izkopane starine. Obed bode v Spletu; za obed in večerjo v po- ! nedeljek, torek in sredo odbor ni ničesa preskrbel, temveč je vsakemu prepuščeno, da izbira gostilnice po svoji volji. Popoldne razkazovale se bodo gostom znamenitosti po mestu, kot Deokleeijanova palača, muzej in drugo. Zvečer ob uri bode plenarna seja širšega in ožjega odbora o daevnem redu prve seje sestanka. Dne 5. septembra. Svečani začetek sestanka. Prva javna seja. Izvolitev predsednika, podpredsednika in posamičnih funkeijonarjev odbora. Čitanje iu odobreoie pravilnika. Prvi govor. Zvečer bode druga javna seja. Katero uro, to se bode zjutraj določilo. Due septembra zjutraj ob polu desetih bode tretja javna seja, zvečer pa četrta. Due 7. septembra. Oh polu desetih peta javna seja. Opoludne skupni obed. Kdaj in kje da bode, se v svojem času naznani članom. Zvečer bode šesta iu zadnia seja. Predsednikov govor bode zakliučii sestanek. Določilo se bode h krati, kdaj naj bode prihodnji sestanek in kje. Izvolil se bode književni odbor, ki zbere vse razprave ki so bile na shodu in |ib izda. Dne 8. septembra. Praznik blažene Marije Device, pokroviteljice Soliua. Na starokrižanskem ^roblju bode sv. maša. Šveč&no se odkrije plošča v spomin prvemu sestanku, ki se postavi na istem groblju. Popoludne bode izlet v Trotrir, č* bnde mogoče. Zdravilstvo. ii. Iz Krapinskin Toplic 25. julija. Kopališče „Krapinske Toplice" leži v neznatni, toda pruazoi dolinici hrvaškega Zagorja, takozvane hrvaške Švice, 159 metrov nad morsko gladiuo, na meji štajerski. Kraj nosi ime Krapinske Toplice in je samosvoja občina in župuija, broječa 5000 sta- In Vaše telo? — Kakor preperela veja debla, drži ee Vaše telo le za silo duše. Bolezni — ne-brojnokrat domišljane — mučijo Vas vedno in vedno. Ali Vas ne lomi takoj krč, ako vidite na stekleni šipi hoditi muho, ter si domišljale, da Ču-jete njeno škrebljenje? — In če kdo svoje pisnio potrese s sipo ali pritisne poštno zu&mko narobe, razburjeni ste takoj nervozno in glava Vas prične boleti. Toda čemu bi našteval še nadalje druge več ali manj slične pojave strahovite bolezni, ki Vas preganja kakor karpija od prvega do zadnjega dih-Ijeja. Gotovo je, djt ste bplni., Svet je bojnieft. Boluo je vse človeštvo i dušno i1 telesno ..." „In kaj je temu uzrok?" povprašal sem zvedavo, B Malenkostna okoliščina v kronologiji, namreč ta, da živimo v stoletju, ki že umira ... Še nekaj let in vek, kj se bode narodil, ozdravil bode naj-brže takoj v zibelki utrujene in onemogle Vaše živce popolnoma. Epidemična bolezen fiu-de-siecle pa bode izgiuila potem najbrže za neka) časa . . . To so mo|i nazori o fin-de-sieclu . . . Klanjam se." »Hvala Vam lepa, gospod doktor, toda dovolite mi še euo vprašanje " Eskulap je nevoljno zaceptal z nogami. „Kaj misiite Vi ob interview.h ?" „ Da so peklenska iznajdba, najhujši pojav fio-de-sieela. Sluga sem." — In spremil me je do vrat. „In kaj mislite ..." Tedaj pa je olympskemu lečnikn zavrela kri; planil je kvišku in lasjč so se mu naježili. „Mari menite, da me bodete mučili cel dan s svojimi vprašanji? — Kdo pa mi plača odškodnino za zamujeni čas? — Pri slovenskih žurnalistih ni da bi iskal denarja. — Vašo željo sem izpolnil. Sedaj pa bi želel, da me pustite pri miru . . ." A jaz se po vzgledu druzih časnikarjev nisem dal t lepa odkrižati. Škoda bi bilo zamuditi tako ugodno priliko. „In kaj mislite o panamskem Škandala, o pa-namini, o občni volilni pravici, o home-rulu, o vojaški predlogi, o regulaciji valute, o klerikalcih in liberalcih na Slovenskem, o moderni . . ." Ta vprašanja pa so bila tudi sicer strpljivema dr. E poroča tudi po tem, ker dobiš ondu elegantno re-I etavracijo „Bellevue", kjer ti radi postrežejo s hladno i pivo ali fino kavo. V parku poleg kopališču in v Bellevue" igra vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne in od 6. do 8. ure zvečer izborno sestavljena in jako dobro iz-; vežbana godba. Godci so Cehi in ti svirajo, da se 1 moraš ustaviti in poslušali, če prav morebiti nimaš i muzikalno uglajeuih ušes. Na vzhodni strani se dviga okoli 300 metrov visoko strmi holmec svete Magdalene, ki ga diči ' majhna kapelica in monumentalna grobnica, kjer počiva Jakob Badl, ki je kopališče leta 1856 od baronice Rukavina kupil, leta 1862 sedanje velikausko | poslopje zgradil, park zasadil ter toplice modernim zahtevam primerno preosnoval. Hvaležni sinovi so j mu ua tej višini postavili častitljiv spomenik. Z j vrha sv. Magdalene se odpira lep razgled daleč na I okolu. Za zabavo kopalcev je dobro preskrbljeno. Poleg ; godbe in časnikov ti je na razpolago knjižnica, kjer ; si lahko izoosodiš raznovrstno berilo; nadalje dva ' glasovira, kugljaua (kegljišče) itd. Vsako nedeljo i zvečer se igra tombola, po tomboli je ples, pri katerem je pa slaba udeležba. Kdo bode li plesal? Kopalci so večinoma bolniki, kruljevi, zgrbljeni ob palicah in hoduliah lazeči revmatiki ali še drugače bolehajoči trpini. Minolo nedeljo se je po tomboli jeden sam par mladih ljudij, ki so z družbo sorodnikov tukaj, spustil v krog po gladkem parketu. Poleg .blagovališta" (restavracije) v kopališki palači, ki ga ima v najemu neki žid in, kakor pravijo, precej soli jed svojim gostom, je v Toplicah mnogo druzih gostiln, kjer si dobro sprejet in po-strežen. V teh se dobi hrana nekoliko ceneje, toda skutiejo te povsod, kamor se ganeš. 5 gld. vsega vkup moraš računati troškov ua dan, »Ifo se nočeš le preveč zapustiti, kajti žeja je tukaj grozna in to-pliška voda pusta pijača. Pa& marsikateri tu vzdihuje: „Vino boe jo moja usta, Ker je voda tako pusta." Podpisani je hodil vstrezat svojim telesnim potrebam na župnikov vrt, 'kjer se je dobila okusna jed iu pijača po nepretirani ceni. Seznanil se |e tu z vrlim žuonikom iz Dalmačiie in z drugim iz Moravske, s katerima je preživel marsikatero uro v prijateljskem razgovoru. Kopalci se sploh tu kmalu sprijainijo, kjer jih združuje isti namen, pomagati si do bolišega zdravja. Največ gostov ie Hrvatov, potem Italijauov iu Nemcev, pride|o pa tudi iz daljnih kraiev; neki profesor je prišel celo iz Bostona, velik siromak; trganje mu ie nogi sključilo. (Dalje sledi.) ii iT uuiiiuirniimiiiiiiiiiuiuniiiMiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiJiuuimiiUHn Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! A imiiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii hit Dnevne novice. V Ljubljani, 29. julija. (Katoliško-politični shod v Novem Mestn) vršil se bo, kakor se nam poroča iz Novega Mesta, v nedeljo dne 6 avgusta, popoludne ob 3. uri, po po-poludanskem cerkvenem opravilu. Shod se bo vršil na kasarnskem vežbaltšču, na prostoru kakor navlašč pripravnem za muogoštevilno obiskane javne shode. — Natančni vspored prijavimo prihodnji teden. (Deželni predsednik baron Hein) je sedaj na uradnem potovanju po Dolenjskem obiskal in uad-zoroval že urade in druge naprave v Ribnici in v Kočevju, včeraj je došel v Črnomelj, danes pa pride na svojem potu v Metliko. (Artilerijska divizija) ljubljanska je danes odšla iz Ljubljane čez ZatiČno, Novo Mesto in Kostanjevico na Krško, kjer se bodo vršile vojaške vaje v streljanju. (»Laibacher Wochenblatt") naznanja v svoji zadnji številki, da s to številko preneha izbaiati, napoveduje pa svojim vernim, da dobijo jeseni drugo, novo glasilo. — Pač nimamo vzroka nobenega, da bi jokali za rajnim „Wocbenblattom", ki je kot naslednik »Laib. Tagblatta" izhajal od leta 1880. pa razloga tudi nimamo nobenega, da bi se strašili pred napovedanim niegovim potomcem. (Javna tombola) Fiuančno ministerstvo je dovolilo prvemu občnemu bolaiškemu podpornemu društvu v Ltubljani javno tombolo, katere čisti dobiček se bo porabil za društveno blagajno. Tombola se bo vršila kako nedeljo meseca septembra. (S Kravje doline) Poročali se že o tisti podrtiji pred hiralnico, ki moli kvišku kakor zapuščene vislice in ovira promet prav izdatno, ker je zavoljo vojašnice sila veliko pešcev-pasantov. Zgodilo se pa tudi dozdaj še ni nič. Ali naj bo kje v kakem listu stalna rubrika: »Tiste vislice pred hiralnico v Kravii dolini še stoje". Ka li, slavni magistrat? Druga posebnost je tukaj pravi pravcati »park" z »»ilo" vred, kar se je napravilo za tukajšnje p. n. mitničarje skoro na sredi ceste. Ce se pomisli, da ie tukaj pot za vojake in za vso Martinsko cesto, lahko se presodi, koliko |e ta »park" na poti pešcem in voznikom. Ali bi se ne mogli p. n. mitničarji vtaboriti v hiši vis-a-vis, kjer tako posedajo po klopeh? — Slednjič tožijo ljudie še o tem, da v tem predmestju zgine svetloba ob koncih že z dnevom. Več luči! (Ogenj.) Iz Škofje Loke: Jedenindvajseti dan po požaru v Karlovcu se je zopet slišal glas : »Ogenj v Gabrovem, fare škofjeloške!" Pogorela sta dva kmeta popolnoma, troje goved; zavarovana sta bila oba. Bajč je zlobna roka zatrosila ogenj v hlevu pod streho. (S Tupalič) se nam poroča, da prihaja iz Kranja v Tupaliče od 16 julija sem dvakrat na dan pošta. To bo trajalo do 15. septembra. Prva pošta odhaja iz Kranja ob 5. uri 40 minut zjutrai in pride v Tupaliče ob 6. uri 40 minut. Druga pošta pa odide iz Kranja jb 9. uri zjutraj in pride v Tupaliče ob 10. uri. Vračati se pošti iz Tupalič prva ob 11. uri dopoldne in druga ob 2. uri popoldne. Opomniti je še, da gre prva zjutranja pošta, ki ob 5. uri 40 minut iz Kranja odhaja, naprej v Kokro, kjer se začetna pošta s Koroškega, in vozi k Jezeru (Seelaud), Toplicam (Bad Vellacb) iu Že-lezuo Kaplo. Vsekako smo zelo veseli, da slavno poštno ravnateljstvo tako zel6 za naše kraje skrbi. (Zastopi zavarovalnih družb, pa — okrajne bolniške blagajne ) Neka okrajna bolniška blagajna pozvala je nekatere zastope zavarovalnih družb, naj svoje uslužbence (pom. uradnike in sluge) za slučaj bolezni pri tej bolniški blagajni zavarujejo, t. |. postavno prijavijo. Ker temu prizivu dotični zastopi aiso ugodili, ukrenila je na pritožbo te bolniške blagajne dotičoa politična oblast potrebno in za-ukazala omenjenim zavarovalnim družbam, da imajo temu pozivu se pokoriti iu svoje uradnike iu sluge naznaniti (§ 1. post. z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33). mače se pregreše prestopka po § 67. I. c. in jih zadene po §§ 31. in 67. tega zakona globa do 10 gld.. če v osmih dneh ne oglasijo imenovanih svoiih uslužbencev. (Puščice se vračajo v strelce.) Iz Košaue 25. jul.: Neki dopisnik iz »Košanske doline" zaletel se je due 18. jul. v »SI. Naroda" 164. štev. v ko-šauskega kapelana. Očita mu »obrekovanje raz lečo". Vsi. katerim raimere v tukaišuji fari niso pozuate, predbac vajo meui to obrekovanje, kajti prejel sem dot'čni »Narodov" list celo iz tretje fare, iz pod Nanosa. Tega, se ve, je naiprej krivo robatega dopisnika okorno m nevkretuo pero. Tega je drug:č pa tudi krivo »Slov. Naroda" poznato iudiskretuo vredništvo, ker mu ni toliko za resnico, kolikor za škandale. Trezno misleč odgovorni vrednik bi se gotovo poprej, preden kulec dvigne nad bratovo glavo, informoval o resnici ter si mislil: „ Audiatur et altera pars". Ali zamorca umivaj z milom ali ga beli na solncu, ostal ti bode zamorec. — V svojo obrambo pa izjavljam to le: V košanski fari biva sedaj le jeden kapelan, in ta farni kapelan sem jaz, Anton Hribar. Bivata, pa tudi še dva druga gg. duhovnika, katerih jeden je izpostavljen na Suhoriji, drugi pri sv. Mibelu. Tudi ta dva ljudstvo imenuje kapelana. Kateremu sedaj velja dotični „Narodov" slavospev, zložen iz protislovja, brezumja in blodenj ter povezau z otrobami, doženeta naj med seboj. Jez s krčmami nimam nič opraviti, puščam pohlevna kakor arogautna županstva v miru, kraških volitev nisem omenjal z nobeno besedo, politike 9. jul. t. I. nisem tiral na lečo, ker je po liberalcih preveč — umazana. Zato vsako „obrekovanje raz lečo" prepuščam »Narodovim" škandalom in niegovim zvijačem, dopisnikom. kateri časti iščejo v neosnovanem izzivanju. (Vihar. — Ogenj) Iz Gornjega Grada: Dne 27. julija je treščilo -kake tri četrt ure od tukaj, v hribih pri Petku. Strel je zadel v žitnico ali kašto, bila je kmalu slamnata streha zgorela, kar je bilo v shrambi, so večjidel rešili. Med udarcem je v imenovanem poslopju stalo pet oseb, ki so se v trenotku zgrud le vse na tla, trije bili so hitro pri zavednosti, a dva so nesli v posteljo, ki še sedaj nista popolnoma zdrava. Posestnik je bil zavarovan. Proti večeru začeli so se zbirati črno-sivi oblaki ravno uad hišami našega trga, treskalo je, da je bilo strah in groza. Pri tem se druzega ni zgodilo, kakor to, da je ranjenih nekaj brzoiavnih stebrov ravno pred trgom; razsajala je tudi moč strele pri Joštu, četrt ure od nas; tukaj ni bilo hujših nasledkov, kakor da se je zdrobiio nekaj oken in vrglo na tla nekaj okvirov, kateri so viseli na obzidju; gospodar, ki je stal v hiši, je bil omo-ten, pa prišel je kmalu k zavesti. — Muogo ljudij pravi, da kaj jednakega že veliko let ni bilo v tem kraju, gotovo je bila nad nami božja roka, da se nam ni kaj hujšega zgodilo. (V Ameriko. — Žetev. — Trtje.) Z Radovice, dne 28. julija: Te dui je odšlo od nas v Ameriko 10 oseb. Zdaj je tam naših ljudij 225. Fara šteje 1140 duš, je tedaj petina v Ameriki. — Ta teden se vrši žetev. Ječmen in pšenica sta dobra, rž je redka. Tudi drugi sadeži obetajo precej obilno. Večkratni dež in toplo solnce zelo pospešujeta rast. Posebno lepa je koruza. Cešplje so jako polne. Bog nas obvaruj kake nesreče, imeli bomo kruha A one stvari, od katere sv. pismo pravi, da razsvetljuje človeško srce, in je temu tudi skušnia pritrdila, — včasi še preveč — vina ue bo. Semtertje je še kak ostanek trt, kakor spomin, da so bili vinogradni kraji. (V Metliki) se močuo razširja tifus. Zbolelo jih je do zdaj nad 20, večinoma v starosti med 10 in 20. letom. Umrli sta za to bolezuijo dve, mati in hči, in pri tisti hiši so šs trije bolni. Velik strah je bil po goreniem d-lu metliške fare. ker so se v losi potikali neki klateži, ki so lovili posebne ženske. Prišel je tak hajduk s košem na hrbtu na Grabro-vec in tirial od žeusk, naj mu dajo suhega mesa. Pa so ga dale, ker so se bale, da se ne bi maščeval. Zdaj so prešli v goro ua sosedno Vlaško. — V Ameriko jih |e od nas letos odšlo okoli 200, iu še zmirom odhajajo. Domd so še sami otroci, ženske iu stari ljudje. No, letos je pa še jeden tak šel T Ameriko, star namreč že 72 let. Kaj bo, kaj bo? (Prominol) je v Gorici 23. t. m. gosp. zdravnik Arminij Pere o. Zemeljske ostanke prepeljati so v Gradišče. (V Gorici) metali so 22. t. m. ponočnjaki - dijaki kamenje v stanovanje gimnazijskega profesorja N. Policna je nekatere zasačila in kaznovala po za? služenju. (Častni meščan.) Tržič (Monfalcone) imenoval je namestnika vit. Rinaldinija častnim meščanom, v zahvalo, da se te potegoval za koristi Tržiča pri grajenju furlanske železnice. (Dr. Janeza Zwergerja.) knezoškofa graškega, zdravstveno stanje je š« vedno tako, kakor je bilo, in zdi se, da človeška umetnost nima zdravila za njegovo bolezen. Vkljub temn pa, da prevzvišeni že skoti 6 tednov razven nekoliko pijače ne vživa nikake hrane, je vendar še vedno bistrega duha, moli redno svoj brevir, čita časopise in znanstvene razprave ter podpisuje važnejše škofovske odloke. Videli smo včeraj lep kronografikon, katerega je poslala pisarna knezoškofijskega ordinarijata graškega za god prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu, svojemu bivšemu kancelarju, pod katerim je še s krepkimi potezami lastnoročno podpisan knezoškof sekovski. Kronografikon slove: IaCobVs flDeLIs IesV apostoLVs aVXILIVM IaCobl. (Spomin na Ljubljano.) S tem naslovom izdal je J. G i o u 11 n i v Ljubljani zbirko fotografij, sestavljenih v ličen »album", ki kažejo mesto Ljub-ljauo od raznih stranij, iu važuejša poslopja v Ljubljani. — Cena zbirki je 70 kr., po pošti 3 kr. več. (Iz Gorice.) C. g. Ant. Ukmar, vpok. vikar v Mari|acel|u, obhajal bo 20. avgusta de m a nt no sveto mašo. — C. g. kapelan Ign. Leban pride iz Mirna za vikarja na Srednje, Andre) Uršič iz Kanala v Obloke, Jos. Scheibal iz Cerkna na Ponikve. — Novomašnika gg. A. Mežan pride za kapelana v Kanal, J. Smid pa za kapelana v Cerkno. (Bolezen.) Iz Sp. Idrije se nam poroča, da ie vso faro obiskala idrijska bolezen, in sicer še hujše, kakor po zimi. Skoro vsak drugi dan imajo mrliča. Tudi v Idriji jih še dokaj boleha na tej bolezni. (Katoliška delavska dražba) se snuje v Idriji. Zadnji torek so se poslala pravila deželni vladi v Ljubljani. Dosedaj se je oglasilo že nad 80 članov. Najprisrčneje pozdravliamo ta veseli pojav, ki nam hkratu dokazuie, da ui zastonj zboroval vlansko leto katoliški shod in želimo božjega blagoslova vrlim delavcem idrijskim, ki se družijo pod katol. zastavo. (Nove maše.) Preteklo nedeljo je selška fara praznovala vesel dan. Dva rojaka-novomašoika sta vprvič stopila pred altar Gospodov, č. g. J. Koblar ob 6. uri, č. g. I. Rihtaršič ob 10. uri. Ravno to nedeljo sta pred tremi leti dva brata, Selčana, vč. gg. A. in J. Pfajfar pela svoji novi maši. Vrli Sel-čani so tudi ob tej priliki pokazali, kako so v ljubezni zvezani s svojimi duhovniki. Propovedala sta bila čč. gg. Val. Eržen in dr. J. Krek. — Tisti dan je pel novo mašo č. g. R. Winkler v Idriji; to je bila letos že tretja nova maša v Idriji. Govoril je preč. g. prof. dr. Jos. Lčsar. Vzlasti ginljivo je bilo, ko je pravil, da sta dnu 3. novembra 1846 oba novomašuikova deda Fr. Winkler iu Valentin Zupančič v idrijskem ruduiku v strašuem ognju se ponesrečila. (Na Rodinah ) brezniške župnije, bo ponedeljek 31. julija 1.1., zjutraj ob 6. uri, obletnica z biliami po prof. Ivanu Zupanu, ki je vlani 1. avgusta zamrl v Ljubljani. — Ranjki te iskreno priporoča v molitev. (V Marijino Celje [Maria-Zell] in na Dunaj) s posebnim vlakom du4 11. avgusta bo, kakor se nam poroča, udeležba jako živahua, kar se lahko ume, ker so cene jako znižane, posebno one do Dunaja in nazaj več nego na polovico, in vspored ugoden. Podrobae|ša poiasuila, listki itd. se dobe tu pri potovalnem odboru, Marijin trg št. 1. (Rumunski konzulati) C. kr. pomorska oblast v Trstu javlja vsled ukaza c. kr. trgovinskega ministerstva z due 30. |uuija 1893 št. 31.714 tukajšuii trgovski iu obrtniški zbornici, da je kralj, rumunsko ministerstvo za vuauje stvari uradne okol še rumuu-skib konzulatov sledeče določilo: 1 Glavni konzulat na Duuaju: Nižjeavstrijsko, Gorenjeavstrijsko, Sol- tograško, Štajersko, Koroško, Tirolsko in Predarel-sko, Češko, Moravsko, Slezijsko; 2. Konzulat v Cer-novicah: Galicija iu Bukovina; 3 konzulat v Trstu: mesto in okolica tržaška, Istri a, Goriško iu Gra-diško, Kranjsko iu Dalmacijo. — Konzul v Trstu j« Jan. Ant. di Demetrio in njegov namestnik Konstantin di Demetrio. (Obrtna strokovna šola r Ljubljani) je danes završila svoje šolsko leto. Vodstvo šole, direktor Ivan Šubic izdalo je dvoje izvesti) o šolab, za lesuo industrijo in za umetno vezenje. Izve.-tje za lesno industrijo ima na čelu priloženo sliko nekih vrat iz leta 1638 v Kranju. Več o tem spregovorimo pri-lično. (V Kanaln) pri okrajni sodniji je izpraznjeno mesto kancelista. Vložiti prošnie je čas do 4 septembra. _ (Odlikovanje.) Nadučitelj g. Ferd. M a y e r v Brežah na Koroškem prejel je zlati križec. (Koll&rjeva slavnost). kojo so hoteli Cehi, Moravani in Slovaki povodom današnje stoletnice njega rojstva praznovati v Koli&rjevem rojstnem kraju, v Mošovicih na Slovaškem (trenčinska županija), — prepovedala |e mažarska vlada. (I« Prage), 26. julija. V Jabloncu je vrgel neznani hudobnež v tovarno Mahlovo petardo, ravno ko se je vršila gasilska slavnost. Tvrdka je obljubila dati 500 gld. onemu, ki bi dobil hudobneža. — Po Šumavi kroži mnogo ponarejenih kron; zdi se, kakor bi prihajale iz sosednje Bavarske. — V Kla-tovih je skočil s tako imenovanega »črnega stolpa" tretješolec Nader. Vzrok samomora je ta, ker je slabo prospeval v šoli. — V Berounu so postavili socijalisti za državni zbor svojega kandidata, Jožefa Krapko, vrednika iz Prage. — V nedeljo je bil v Čeških Budjejevioah shod »Sokolov". Ko so se odpeljali iz Prage, nastala je med njimi velika nejevolja. V drugem vlaku se je namreč nahajalo nekaj tovornih vagonov, ki so bili z navadnimi lesenimi klopmi v osebne vagone spremeujem. Vanje se niso hoteli »Sjkoli" usesti, predstojnik postaje pa ni hotel dati drugih vagouov, češ, dr. Podlipny kot reditelj je tako določ.l. Pri banketu v Bud|ejevicah je potem napil Šr&mek Sokolom. Vsi so labko spoznali, da je duhovščina velik faktor v narodnostnem vprašanju, in želeti bi bilo, da bi zapustili pot, na katero jih hoče ujih glasilo zapeljali, na pot — zoper škofa Brynycha. — Za mandat po dr. Mattušu si prizadeva dr. Škarda ml., hud radika'ec. — Ud mestnega zbora praškega, dr. A. Jandouš, lekarnar, je umrl. Bil je tudi literarno delaven; spisal je: „Kr&'ky pohled rozvinuti nauky o cheraickyh poiraech". — Cg. župnik Nykles je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono. KATOLIŠKI SKLAD. Jakob Ž u m e r, župan v Gorjah . gld. 5'— Vinko Jan, posestnik v Spodnjih Gdrjah , . . . ......... „ 10- Marijana Toman v G6/jab . . 5-š- Neimenovana brat iu sestra v Gdrjah ....1..... 5- Mihael Zalokar, krčmar v Gdriah.......... 2- Pri občn« m zboru podruž- nice sv. Cirila in M h t o d a pri Petranu ua B edu due 9. julija t. 1. nabranih....... n 23 4- Za »katoliški sklad" prejeli smo od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Dr. Alojzij Matija Zoro, knez in nadškof goriška, 200 kron . . gld. 100 — Anton Stockl in soproga Josipina v Ljubljani, vsak po 1 krouo . . » 1'— Ivanka Zakotnikova v Šent- Vidu pri Ljubliani ...... » lf-— Štefan Jaklič, župnik v Šent- Vidu pri Zatičini.......10— O priliki veselega družinskega dogodka 3 krone . . „ 1-50 Janez Mikš, ekspozit na Razdrtem, mesečnino za julij, avgust in september po 2 krom.....» 3'— Neimenovan 1 krono .... » 050 Dr, Josip Pavlica, spiritual v Gorici, polovico letnine od 1. junija do 1. decembra t. 1.......10'— France Lužnik, župnik v Volčah na Goriškem......... 6-— Janez Ev. Jarec, vikar na Libuš- njem na Goriškem, letnino ... „ 5-— Anton Uršič, posestnik v Šent- V.du pri Vipavi, 10 kron ... » 5 — R a d o s I a v Silvester, trgovec v Vipavi, 10 kron...... » 5-— Kajetan K r a š o v i c , c. kr. car. oficijal v pok. v Ljubiani, 10 kron „ 5 — M. T., služkinia v Ljubljani ... „ 5 — Janez Ažman. župnik v Gorjah, poslal nam je 55 gld., nabrauih na B'edu in v okolici. Za to zbirko so daroval : . ....... Josip Razboršek, župnik in dekan na Bledu....... 5 — Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnoge posnemalcev! V Ljubljani, v god sv. Ane I. 1893. losip Šiška, tajnik »izvršujočega odseka". Darovi za ,,katoliški »klad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoško/ljski tajnik v Ljubljani. j Društva. (Dnevni red okrajni učiteljski konferenci j i učiteljstva slovenskih 11 u d s k i h šol v šolskem okraju Radovljica, ki bode dne 3 1. julija t. 1, točno ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Kranjs ki gori. — 1. Določijo se predsednikov namestnik, dva zapisnikarja in dva overovatelja. 2. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanih šolah. 3. Podrobni nčni črtež spisovnemu pouku na jednorazrednicah. Poročata g. Karol Simon in g. Janko W r e s i t z. 4. Podrobni učni črtež ponavljalmm šolam. Poročevalci: a) za jezikovni pouk: g. Ivan Rihteršič in g. Ivan B e r n o t; b) za računstvo; g. Franc Jegljič in g. Josip Ažmau; c) za realije: g. Josip Brega r in gspdč. Kristina S c b 1111 e r. 5. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1893/94. 6. Poroč lo književnega odbora o stanju in računu okrajne učitel)ske kniižaice. 7. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. 8. Volitev štirih članov knjižničnega odbora za i. 1893/94. 9. Volitev stalnega odbora za leto 1893/94. 10 S*mo-stalni predlogi, katere je najpozneje do 2 5. juhja t. I. pismeno vložiti pri staluem odboru. — 0. k r. okrajni šolski svet v Radovljici, dn<5 30. junija 1893. (»Braluo društvo" pri Sv. Marku u i ž ] e Ptuja.) Dne 16. julija je bil jeden naj-veselejših dnij, kar |ih more šteti markovska župnija. Čeravno je v soboto iu nedeiio predpoldan deževalo in lilo, kakor da bi se oblak utrgal, vendar pa ie popoldne Bog pokazal, da ima Slovence rad, iu začelo je si jati solnce. In ž njim so prišli in se pripeljali gosti iz bližine in daljine. Pozdraviti smo imeli odlične goste z daljnega Dunaja, iz slovenskega Celia, iz Maribora, iz Ormoža, od Dev. Mar. na Gori, vso inteligenco od S'. Mariete, vse vrle Slovence in Slovenke od Šv. Vida itd. Muogo-brojno je bila zastopana ptujska čitalnica, slov. pevsko društvo in bralno društvo pri Sv. Andražu. Okrasile in okinčale pa so našo prelepo slavnost tudi vrle slovenske gospe in gospodičine, ki se niso ustrašile tako slabega vremena ter so nekatere celo v dežju peš došle in se tako muogobrojuo udeležile. Vsi došli gosti iu ogromno velika množica župljanov iz domače, kakor tudi iz sosednjih župnij zbrali so se v prekrasno okinčanih, z venci in s cvetlicami preprežemh šolskih prostorih, raz katerih so plapolale lepe zastave, avstrijska, štajerska in slovenska. Pred šolskim poslopjem stal je visok slavolok, okinčan z veuci, cvetlicami, praporom in napisom: „Dobro došli" I Ta kraj je bil torej namenjen veseliti se gostom z župljani ustanovitve in rojenja novega, za sv. Marka prepotrebnega bralnega društva. — Ko so se prostori napolnili, pričela se je slavnost in moški zbor zapel je prekrasno »Pevčeva molitev". Na to je pozdravil č. g. Jožef Kostanjevec, domači kapelan in predsednik zač. odbora, v prelepih besedah vse navzoče ter ob jednem želel novorojenemu detetu srečo in obilni blagoslov božji. Po pozdravu zapela se je pesem »Opomiu k petju", pri kateri in obče pri vseh mešanih zborih so sodelovale odlične domače pevkinje in dve vrli ptujski gospodičini. Navzoči so potrdili krasoto te pesmi z dolgo trajajočim ploskanjem Nato je govoril slavnostni govor č. g. Lekše, kapelan na Gori. Govornik je posebno poudarjal, kako hud boj da imamo dandanes Slovenci bojevati, ko nas obdaja sovražnik od vseh stranij. Razložil je pa tudi jedrnato plemenit iu blag namen tega bralnega društva tur tudi korenito razjasn 1, na kakšen način da more društvo blago- in plodonosno delovati, lepo se razvrati, raz-cvitati se in prospevati. Podlaga naj bo trdna. Slovenec naj se bori za svoje in kar si je enkrat pridobil, naj ne d& več iz rok, posebno svoje dedšč'ue ne, ampak naj preliva kri za pravico, če je treba. Burni .živio" klici in močno ploskanje! Pevci so točno zapeli pesem »U boj" I . Z vsklicem se je na to izvršila volitev tako-le: Predsednikom so se izvolili č. g. župnik Matej Sle- ' kovec, podpredsedn kom Ivan Vidovič. tajnikom g. Matija Kolarič, učitelj, blagajnikom Martin Čeh in knjižničarjem g. Janez Možina, nadučiteli. Namestnikom bila sta izvolieua Franc Kostanjevec in Jože Janžekovič. Gospod župnik so vsprejeli besedo ter v kratkem razložili, na kakošnej podlagi da bočejo imeti to bralno društvo, da bode doseglo svoi namen. Gospod Suta, kaplan od Sv. Marijete, govoril je pot^m prav korenito in je s svoiim govorom jako navdušil liudstvo za geslo sloveusko: »Vse za vero, dom česana". Tudi temu gospodu bila je zahvala burno odobravanja. Ko je še č. g. Lekše spregovoril z zdravo bumoristiko nekoliko besedij zaradi podpore ter tudi omenil onib guspodov, ki so bili zadržani in častitali novemu društvu. Sedai se je začelo vpisovanje udov. Vpisalo se je na novo 18 udov. Danes št*ie društvo 48 domačih m 34 zunanjih, skupai 82 udov. To nam kaze. da so se markovski župl|aui vzdramili iz dremotnega spanja ter danes sklenili, posvetiti vse svoje moči trdemu, a navdušenemu boju za najdražji svetinji matere Slave, tumreč za vero in milo našo materiuščino. Ko se je zapela pesem »Slovenec sem", zaključili so gosp. župnik to slavnost ter želeli vsem prav dobro zabavo. Telegrami. Praga, 29. julija. Oblak se je utrgal in voda je poplavila tovarniško mesto Lieben. Več kletij, pritličnih stanovanj in delarn je močno poškodovala. 10 metrov visok zid je podkopala. da se je podrl. Koloi, 28. julija. Demonstraciji pred hišo odvetnika Vladarina v Tordi je dala povod govorica, da je odvetnik v Sibinju zasmehoval mažarskega časnikarja. Monakovo, 29. julija. Princ-regent je podelil nadvojvodi Jožefu Hubertov red. Berolin, 29. julija. Kakor se govori, je zvezni svet pritrdil naredbi, da se povekša za 50 odstotkov carina za blago, ki prihaja iz Rusije. Pariz, 28. julija. Delavska stranka je že postavila nad 100 kandidatur za bodoče volitve. Pariz, 28. julija. Na „Quai de Rapee" se je danes užgal neki magazin. Ogenj se je hitro razširil na sosedna skladišča. Pogorele so hiše od 34 do 58. številke. Trije gasilci so se poškodovali. Škode je štiri milijone frankov. Messina, 28. julija. V trdnjavi Agliastro se je užgalo skladišče za seno. Vsled tega se je užgal tudi smodnik, ki je bil spravljen v bližini. Vsled razpoka je pet vojakov ranjenih. Madrid, 29. julija. Castelar se umakne političnemu življenju. Carigrad, 29. julija. Egiptovski podkralj je odpotoval. London, 29. julija. Po poročilih iz Bangkoka se pogajanja s francosko vlado ugodno vrše. Upati je, da se doseže mirno sporazumljenje. Sedaj je v Bangkoku popo-len mir. London, 28. julija. Iz Brisbane se poroča, da si je angleška vlada prisvojila Salomonove otoke v Tihem morju. London, 29. julija. Ko se je v več premogovnikih prenehalo z delom, je 20.000 delavcev brez dela. / Umrli ho: 27. julija. Karol Pogačnik gostilničar, 31 let, Krojaške ulice 1, otrpnjenje možgan. Tujci. 27. julija. Pri Maliču: Blau, Lang, Pascbka, trgovci; Oruber in Nagy z Dunaja. — Podwebsky, zasebnik, in Pittner, potovalec, iz Brna. — Franki, trgovec, iz Jablonca. — Zerner iz Budimpešte. — Winter, potovalec, iz Maribora. — Schwab iz Kolina. — pl. Obereigner, logarski ravnatelj, s Snežnika. — Oatsch s soprogo iz Kostanjevice. — Dantoni, sekeijski svetnik, iz Zagreba. — Jaklitsch, lastnik tovarne, iz Kočevja. — Bezenšek, profesor, iz Plovdiva. — Negonche iz Gorice Pri Slonu: Bayer zasebnik, s soprogo; Srpek, tovarnar, s hčerjo, z Dunaja. — Dante, fotograf, iz Tridente. — Vitez Bless, ko r vet ni kapitan; vitez Defacls, dež. sod. svetnik, in pl. Albori iz Trsta. — Langhoffer iz Oseka. — Rupnik iz Idrije. — Hofbauer, oskrbnik, z Gornjega Grada. — Mokrv, notar, iz Prage. -- Wortman, trgovec, z Reke. — Breiten-stein, trgovec, iz Miirzzuschlag-a. — Hoffman iz Kočevja — Coschke, trgoveo, iz Linca. — Hofferer, potovalec, iz Brna. — Novak is Vel. Kanile. — Freyberg ii Monakovega. — Osiek iz Ljubljane. — Saje, župnik, iz $tange. — Polic s soprogo iz Girkveniee. Pri bavarskem dvoru: 8ommer, učitelj, s soprogo, iz Biedermannsdorf-a. — Zopp, učitelj, iz Arth-». — Jaklič iz Krnova. Tržne cene v Ljubljani dne 29. iuliia. Ivan Rabič posestnik in gostilničar v Mojstrani (pod »Triglavom"), priporoča p. n. gospodom, ki pohajajo „Triglav" in (sPeričnik ' svojo dobro urejeno gostilno, Y kateri postreže slehernemu z dobro pijačo in ukusno jedjo po najnižji ceni; tudi so prostori za prenovitev na razpolago. 369 3-2 Pšeni-.v m. st, Rež. Ječmen. Oves. Ajda. Proso, Koruza, Krompir, . Leča, ukt). Grah, Fižol, Maslo. Mast. čpeh ivtti. Speh povojen. Surovo maslo. „ Jajce, jedno , Mleko, liter . . . Ooveie oif^o, Ktcr. Telečje Svinjsko Koitrunovo „ „ Pisanec ... Golob . . . . Seno. UIU kgr. . Slama. „ Drva trda, 4 knb. mt.r „ mehka. . Sknsena redilna Mnpa za živino, za konje, rogato živino, ovoe in prašiče itd. ako žlvlnde ne more Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr , 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. JBtofekl-bj^ 9 Najboljše mazilo za ] ' f1"-«® ~ „ —konje, pomaga pri pre-| "ilE^jL^l^tegn £11, otekanja kolen, otrpnenju v f — otekanju nog, me-ugjaT ^TjjTgpv hu^h^ na nogafc itd. ****** wn>liz čistega srebra, alpaka i in me'denine""po najnižji ceni V naj- , novejših in l«pih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitik p. n. j gospodov naročnikov prav ugodni pla- L Žilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsa,k«! blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-21 Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, ce ment, okpve itd. pri - v Ljubljani Mestni ti*g- lO. 272 ZALOGA 13 nagrobnih krifcev, Štedilnikov in Hjih posameznih tlelo v, ledenic, finih žag itd. po najnižjih cenah. z dobrimi spričevali J^ce službe, katero želi v teku jednega meseca nastopiti. — Več jiovA upravništvo. 366 4—4 Zaloga železniških šiii !J. Hafnerjeva pivoma | ▼ Ljubljani, sv. Petra cesta št. 47. J 5 Zaloga priznano izvrstnega vrhniškega I ♦ piva. — Naročila na pivo v sodčkih in ♦ 5 zabojih po 25 steklenic. Dostavijenje na 5 Id dom brezplačpo* 276 (20-11) ■ Znana restavracija s prostorno dvorano S in najlepšim velikim, zračnim vrtom. B Novourejeno krito kegljišče, pripravno priiv B _ posebno /,:i družblnskn k m: I.jim Je. J Š UUt Uhod tudi iz Poljske ulice -sil § najnižji cenah za cerkve, krstne kapele kapele, vestibule, koridore, stopnišča, kuhinje, kopalne sobe, verande itd. itd. priporoča specijalna firma J^ella Oomp. na Dunaju, katera sedaj tukaj in na Gorenjskem dela nekaj taoih del, katera se izvršo po najnižji ceni po gld. 2 60 do 3 50 kvadratni meter v najlepši napravi in z večletnim jamstvom. Od te firme narejena dela vidijo se tukaj v kopališču v hotelu pri Slonu, Rudolfinumu in mnogih zasebnih hišah. Naročila za tukaj iu na deželi vsprejema 34!) 9—6 Viljem Treo Marijo Terezije cesta štev. 10 v Ljubljani. je odpotoval 304 3 za čas od julija do 10. avgusta ......- lO /tSpetr^v^ •" ■ ■ ~ . -'• ___--•-<••■ i i i -n i i ui sum, *Y» aoMinariev * stitne pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz '?' najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobio vezanih, močnih peres i/, najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim oulhom pre- j. oblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri *T* naročilih z deželo naznani naj s>) vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, J je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slani- '?' niee itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OKlttiZA, tapecirar v Ljubljani, Sebburgove ulice I. 4* Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnic, garnitur, divanov, stolov, X preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obri spadajočega dela. Coniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba. *T* nizke cene. 'Vg 536 50—38 4« Najprimernejša darila za vsako priliko so švicarske žepne ure katere ima v največji izberi v zalogi stenske ure. ure za dvo-rane in s stojalom, ure- Največja zaloga prstanov, uhanov, verižic, srebrnih in z.atih, vse po to- Popravila izvršuje točno pod jamstvom. — Ilustrovanl ceniki so franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. $ vzajemno zavarovalna banka v Pragi $ zavaruje { človeško življenje v po vseh kombinacijah ^ mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. % Členi banke „Slavi)V imajo brez posebnega priplačila * pravico do tlividende. katera ie doslej iznašala po IO°/0, 20°'o, K 25° o in jedno leto celo 48°/0. Ji Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset <\ milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poro-A štvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico, o Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, doka- •p zuje.jo naslednje 6 pri 111 ere: pf 1. Ilelcnu Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je JJ ilne 5. maja 1SS4. Do svoje smrti dne 15. februvarija 1S85 splačala je Q 32 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka »Slavija" jj roralninc le 2292 gld. IG kr. t 6. Ivan Vlah, posestnik v Jušičih, zavaroval se je dni 25. no-vembva 1S8S za 1000 gld. in dni 30. aprila 1890 zopet za 1000 gld. Na V °be zavarovanji splačal je do svoje smrti dni 13. januvarija 1892 vsega t) vkup 192 gld. 10 kr.-, dediči njegovi pa so prejeli od banke »Slavije" ^ - 2000 gld. /n 7. Ivan Zelcznikar, urednik »Slov. Narodu" v Ljubljani, zava- (v roval se je dne 30. junija 1882 za 1000 gld. Do svoje smrti dni 2G.janu- » varija 1891 uplačal je 381 gld. GO kr.; banka »Slavija" pa je izplačala 0 dedičem 1000 gld. r) 8. Peter Budnar, c. kr. poštni ojicijal v Ljubljani, zavaroval se ^ je dni 10. maja 1876, ter je do svoje smrti dni 10. aprila 1892 uplačal xf 597 gld. 12 kr. Banka „Slavija" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld. JI 9. Andrej Velikanje, gostilničar v Ilirskcj Bistrici, bil je zava- u) rova n od 15. dni maja 18SO do 3. dni junija 1887 in je v tej dobi o »plačal 364 gld. 80 kv.; banka „Slavija" pa je po smrti njegovej izpla- t čala vdovi 1000 gld. 10. Beza Kernova, kramarica v Cerkljah pri Kranju, zavarovala U se je dne 20. aprila 1884 za 1000 gld. in banka »Slavija" izplačala je J- njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dni 21. septembra <\ 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr. A 11. Ernesta Jelušičeva, soproga občinskega blagajnika r Kastvu, 'v bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v ■ tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njc- 0 iiemu soprogu 1000 gld. % Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno 1 generalni zastop banke »Slavij e" { "V JLJiibljani 120 25.12 y v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. jako fini. močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor ruduče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'—, 7'— 8'—, 9'—, 10"— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapecirar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice I. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—38 Gričar & Mejač prej M. Neumann Ljubljana, Slono^e ulice II za gospode ln dečke za gospe ln gospodlčine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno ' | duhovniško obleko | iz dobrega blaga po nizkih cenah. 167(19) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najmodiiejšega tu- in inozemskega siiknenega blaga (štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtači in vse drugo za gospode, dežni plašči, jopice, manteletl in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po j.iko nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, manšeti in ovratniki. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa že zdravejšo in redllnejžo kavo. — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno Izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. ki je dovršil tretji gimnazijski razred ali realko sprejmem takoj v svojo prodajalnloo z meianim blagom. Deček mora biti dobro vzgojen, zdrav, brez kake telesne napake, slovenskega in nemškega jezika zmožen. — Ponudbe naj se naravnost meni pismeno dopošljejo. 362 3—3 Franc Ks. Cioli. Idrija (Notranjsko). Glasovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Brlielju in Tunlsu. 324 5 G. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno ____pospešuje. lzdelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 nove. Poštnino plača vedno naročnik. Čena eni steklenici 10 novcev. X t X XX. X XI I X X I I I X X t X I z 266 10-6 je priznano sredstvo za uničenje vsakovrstnega mrčesja. Znaki tega izvrstno učinku-jočega Zacherlina so: 1. zapečatena steklenica, 2. označeno ime Zaeherl. Steklenice veljajo: 15 kr., 30 kr., 60 kr., 1 gld. 20 kr., prihranjevalec (priprava za poštupati) Zacherlina 25 kr. Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer. Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. \Vencel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber, V Ljubljani: V Postojini: V Škofji Loki: V Polh. Gradcu V Borovnici: V Kočevju: Na Krškem: V Dvoru: V Idriji: V Kranju: V Ložu': V Kostanjevici: Ivan Jebačin. Anton Ditrich, G. Pikel, Franc Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Franc Verbič. Fr. Loj. Franc Kren. Peter Peschke. R. Engelsberger, Frane Zesser. Ant. Kline. Franc Kos. F. Dolen?, Karol Šavnik, lekar. Frano Kovač. Alojzij Gatsch. V Litiji: V Hribu: V Mokronogu: n Na Mirni: Na Vrhniki: V Radovljici: V Radečah: t* V Novem Mestu V Zagorju: n V Kamniku: V Žužemberku: V Črnomlju: V Bledu: Lebinger & Bergman. Fr. Kovač. Anton Majcena, Sbil & Petrovič. Josip Schuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann, A. Robleck. J. Trepetschnigg, Br. Wakonigga nasl. A. Pauser. R. E. Michelič, Ivan Miiller st. Edui. Zangger. Jakob Dereani. Andrei Laekner, Ludovik Perse. Oton VVolfling. Št. 6771. 374 3-1 Za Kranjsko se razpiše služba okrožnega zdravnika v Ribnici z letno plačo 600 goldinarjev. Prosilci za to službo naj vlože svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani do 10. avgusta 1803. leta ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od dež;, odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 24. julija 1893. Solidne, zložne močne in čudorito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jos, Mc-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52-14) rut fe ©J T J 338 26-4 izdelovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavbe in mebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. p. v V.,*: ".'. tak'- ' ■■"(" v" V ' . ' - !.> lzdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzijevišča) 74 1 se priporoča prečastiti duhovš' ini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne iz zlata, srebra ali druge kovine po uzorcih ali lastnem načrtu. •ifcf Izvršeno blago pošlje dobro, varno zavito poštnine prosto. 29 52-28 ^^ MilM^M zavito poštnine prosto. 29 52-28 ^ Pi Dunajska l> Dni 29. julija. Papirna renta 5%, 16% davka Srebrna renta 5%, 16% davka 97 gld. 96 . Zlata renta 4%, davka prosta.....118 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 90 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 980 Kreditne akcije, 160 gld........336 London, 10 funtov stri........124 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100.........61 15 kr. 85 . 85 . 50 „ O 75 . 75 . 88 . 88 „ 07'/, „ Dni 28. julija. Ogerska zlata renta 4 %.......115 gld. 40 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 K% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 147 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 163 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 Zastavna pisma „ „ „ „ „ *>/i % — Kreditne srečke, 100 gld.......197 8t. Genois srečke. 40 gld.......67 50 75 25 75 80 50 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfove srečke, JO gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........66 Windischgraezove srečke, 20 gld.....— Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st/v. 2882 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirnih rubeljev 100......130 gld. - kr. « 75 „ . 30 . 75 70 50 25 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitk*. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C 1J B« Ufollzeile St.10 DnnaJ, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti W naloženih glavnic, m