Naročnina Dnevna Izdata za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meaečno 35 Din nedellslca Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D mSJL—J tA-V/ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po l'S0 ln 2 D, veC|l oglasi nad 45 mm vt&lne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 z Jutro! razen pondeljka in dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. Silil Rokopisi se ne vračalo, nc franki rana pisma se ne sprelemalo - Uredništva (ele/on it. 2050, upravnlitva it. 232» Političen list sta slovenski naroči Uprava le vKopttarlevl ul.il. ti Čekovni račun: Cfubllana itev. lOMSO In 10.349 xa tnserate, SaralevoSt.7503, Zagreb St. 39.011, Praga tn Dunal it. 24.797 Kmetijstvo Sloveniie -apolo^ja SLS Včeraj se je otvorila v Ljubljani kmetijska razstava, praznovala 160 letnica Kmetijske družbe; so se zbrali zastopniki v prvi vrsti našega kmetijskega, pa tudi drugega javnega in gospodarskega življenja. Ne samo, da je razstava napravila na posetnike globok vtis; ne samo da smo bili priča stremljenju, kako dvigniti in ohraniti naš kmetski stan. Prišla je do izraza zlasti ob govorih uradnih zastopnikov osrednja misel slovenskega^ političnega življenja in nehote smo se spomnili na boj Poljakov, na boj Lužičkih Srbov ob nemški meji, kjer je sicer padlo mesto za mestom, a dežela je vzdržala, ker je imel grunt korenine do pekla, ker je živela človeška narava s tvarno naravo, ki se ne da izpodriniti. Tudi včeraj je bila ta misel v ospredju. Slovenski narod bo ohranil svojo zemljo, ako bo z ljubeznijo in nagnjenostjo priklenjen na njo' kot slovenski kmet, ali pa bo bitko zgubil. Slovenski narod bo zdrav in bo napredoval, dokler mu bo slovenski kmet vrelec za druge stanove, ali pa bo delovna moč — enodnevnica. Ker se je ta misel soglasno podčrtavala, smo bili včerajšnjega dneva veseli. Redkokdaj smo imeli nadalje priliko, da bi slišali zastopnike naših političnih strank, naših mest in našega gospodarstva, zbrane tako korporativno, zbrane tako soglasno, edine v tem, kaj je pravzaprav cilj slovenskega človeka v politiki in gospodarstvu. Našemu kmetu je treba strokovne sposobnosti, so dejali eni. Našemu kmetu je treba šolstva, je treba strokovnega zgleda. Pa se je oglasil pristaš in eden izmed voditeljev samostojne kmetijske stranke ter priznal: Naj nam bo zgled delo anglo-saksonske rase, ki ima za geslo »co-operationc, sodelovanje vseh stanovi Torej misel, katera načelno nasprotuje mislim, ki so bile vodilne tedaj, ko se je pri nas na Slovenskem ustanavljala takozvana »samostojna kmetijska stranka«, ki je hotela organizirati in vzgojiti slovensko kmetsko ljudstvo na razrednem stališču. Ravnoisti zastopniki so sedaj priznali, da je misel kmetske razrednosti na Slovenskem prazna, škodljiva in neodgovarja-joča življenskim interesom našega naroda. Oglasili so se zastopniki trgovine in industrije. Ista trditev. Brez sodelovanja stanov ni napredovanja Slovencev in brez trdnega kmetskega naroda ni napredovanja slovenskega gospodarstva. Oglasil se je vodja socialistov in se zopet spomnil na ameriške vtise, kaj more do-našati sodelovanje ter se toplo zavzel za zadružne organizacije kmetijskih pridelkov, za zadružno organizirano kmetijstvo sploh. Zavrgel je torej tudi socialist idejo razrednosti proletariata, idejo razrednosti kmeta, idejo kakršnekoli diktature in se zavzel za zadružno organizirano življenje našega kmetijstva in nagega naroda. Slišali smo torej nekako trojno izpoved: Slovenskemu kmetu je pomagati do čim največje strokovne izobrazbe, do čim večjega intenzivnega gospodarstva iu ga ohrabriti v njegovi veri v mater zemljo. Slovensko politično in gospodarsko življenje je nujna vezanost sodelovanja slovenskih stanov, radi česar je vsako razrednost zavračati. Slovenci in zlasti slovenski kmet se bo gospodarsko rešil, če bomo zadružno organizacijo speljali Čim popolnejše in čim obsežnejše. Tudi vseh teh priznanj smo bili veseli. Bavuo včerajšnji dan, ko je razstavilo slovensko kmetijstvo in pokazalo na pota in cilje svoje bodočnosti ter so zavzeli zastopniki politike in gospodarstva svoje stališče do kmeV skega prebivalstva, je bila ena sama prelepa apologija idej in dela Slovenske ljudske stranke. Je bil dokaz, da je ta stranka vprašanje Slovencev pravilno zagrabila, je bil dokaz, da je ta stranka edina, ki zagrablja slovenski problem v vsem njegovem obsegu. Strokovna izobrazba? Kdor zasleduje in lista po zgodovini Slovenske ljudske stranke, bo nesporno priznal, da je samo ona vrgla med narod to geslo in ga sama izvajala v neštetih prosvetnih večerih, strokovnih šolah in v strankarski organizaciji. Misel stanovske skupnosti? Ne samo, da mora vsaka resnično ljudska stranka stati na tem načelu in da ni potreba hoditi po zgled med Angleže in Amerikance. Ne samo, da je taka ideja z ozirom na gospodarski položaj in stanovsko opredelitev ter vidno odvisnost posameznih stanov med Slovenci naravnost kiasično vidna iu razumljiva. S ■tališča krščanstva in krščanskega življenja, ki je enako bistveni znak našega naroda, se je SLS nn ideji skupnosti našega naroda ustanovila, na njej gradila, vztrajala in jo ima še Hhmed kralj Shenderbeg III. v Milan, 1. sept. (Tel. »Slov.«) Pod »pritiskom« ljudskih manifestacij, ki so bile vpri-zorjone v Albaniji, jo komisija narodne skupščine za reformo ustave končno takorekoč oklenila, da se postavi na prestol Ahmed beg Zogu, čegar proklamacija se ima izvršiti z velikimi ceremonijami. Albanski poslanci se bodo po izvršeni proklamaciji, medtem ko bo vojaštvo oddalo 101 pozdravni strel, v vili Alirned beg Zogua poklonili novemu kralju, ki bo potem v slavnostnem sprevodu, obdan s častniki in s telesno stražo, odšel v palačo narodne skupščine, kjer bo prisegel. Potem se bodo vršile veliko narodne manifestacije in svečanosti, ki bodo trajale do ponedeljka. — Grški listi, ki stoje blizu vladi, izjavljajo, da io Grška pri razvoju dogodkov v Albaniji popolnoma neinteresirana, ker gre za čisto notranjo zadevo Albanije. Grška želi, da so Albanija politično konsolidira, da bi se mogli sosedni odnošaji razširiti. Republikanski listi označujejo dogodke v Albaniji za komedijo, ki jo je vprizoril Rim, in za nevarnost za Balkan. Ustanovitev albanske kraljevine na obstoječih razmerah ne bo nič spremenila, ker že dolgo obstoji italijanski protektorat nad Albanijo. — Po drugih vesteh je glavno mesto Tirana hermetično tesno obkoljena od orožnikov, ki branijo nasprotnikom Zogua, da bi prišli v Tirano. V Albaniji se vrše krvavi pokolji med vladnimi orožniki in vstaši. Večni madiarsks opfanti v Ženeva, 1. sept. (Tel. »Slov.«) V daljši tajni seji, ki je sledila danes javni seji Sveta Društva narodov, je Svet obširno razpravljal o madjarsHpm predlogu, da se optantsko vprašanje nanovo postavi na dnevni red. Grof Ap-ponyi je v več velikih govorih utemeljeval in zagovarjal ta predlog. Romunski delegat Anto-niade, katerega je podpiral Pavel Boncour, je temu predlogu ugovarjal z utemeljevanjem, da ie Svet Društva narodov pred kratkim zadevo končal in je odkazal madjarski in romunski vladi v direktna pogajanja. Lord Cushendun je zastopal stališče, da naj zadeva pride proti koncu prihodnjega zasedanja, to je še tekom septembra na dnevni red, če bi do tedaj direktna pogajanja ne imela nobenega uspeha. Nemški državni tajnik Schubert in italijanski delegat Scialoia sta se zavzemala za to, da stvar pride na dnevni red, če je madjarska vlada mnenja, da direktna pogajanja niso imela nobenega uspt,-ha. Svet Društva narodov bo morda še danes o tem sklepal. Madjarska vlada sedaj opira svojo prošnjo na čl. 13. in 14. pogodbe Društva narodov in očividno sili na to, da se da mednarodnemu sodnemu dvoru nalog, da interpretira čl. 239 trianonske pogodbe, ki bi madjarsko zadevo označil kot upravičeno, če ne bo romunska vlada proti temu uveljavljala romunsko agrarno reformo kot višjo silo. Vodilni politik! £aka?o v Ženeva, 1. sept. (Tel. »Slov.«) Glede izpraznitve Porenja se s francoske in angleške strani naglaša, da razgovor med Poincarejem in Stresemannom ni imel večjega obsega kot navadno izmenjavo medsebojnih misli. Radi tega se na letošnjem zasedanju Sveta Društva narodov o vprašanju izpraznitve Porenja, spremembi vojnih dolgov in priključitvi Avstrije sploh ne razpravlja. Očividno hočejo rešitev teh vprašanj odložiti na poznejši čas, da se ve, kdo bo v Ameriki nov predsednik. V francoskih diplomatskih krogih pravijo", da je treba čakati. Zelo pomembno je, da se Cham-berlain in Stresemann ne udeležujeta zasedanja. Velika mednarodna vprašanja, ki so d&nes na dnevnem redu, se ne bodo rešila s potezo peresa. Rusija pristopi h Kellogu. Sovjetska vlada se je odločila, da pristopi na povabilo francoske vlade k protivojni pogodbi iu je odposlala francoskemu poslaniku tozadevno noto. Povabilo samo na sebi pa je sovjetska vlada ostro kritizirala. Ni prel topove — potem mir v Washington, 1. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor se čuje, bo predsednik Coolidge zahteval od senata, da sklepa najprvo o mornariškem programu in šele nato potrdi Kellogovo pogodbo. Coolidge je itak zastopal stališče, da obsodba vojne še ne pomeni razorožitve in močne obrambe držav. Coolidge pritiska na zgraditev močne ameriške mornarice radi tega, ker je hkrati z drugo ameriško javnostjo vznevoljen nad francosko-angleško antanto, sklenjeno z mornariškim dogovorom. Bolgarija se sporazumela z Nemčijo Ženeva, 1. sept. (Tel. »Slov.«) Vaš posebni poročevalec je zvedel od pristojne strani, da se je danes med bolgarsko vlado in med berlinsko diskontno družbo v zadevi bolgarskega predvojnega posojila dosegel popolen sporazum. Po tem sporazumu se berlinska diskontna družba odreka svoji prvi hipoteki na carino v korist bolgarskemu posojilu pri Društvu narodov. Bolgarska vlada se bo po prvi emisiji 5,000.000 funtov direktno pogajala z berlinsko banko. Če se ne bo dosegel noben uspeh, se bo sestavilo posebno razsodišče. Finančni odbor se bo še danes ali v pondeljek pečal z vprašanjem bolgarskega posojila. Tudi romunsko-nemški sporazum? v Berlin, 1. sept. (Tel. »Slov.«) V nemško-romunskih pogajanjih se je že v celi vrsti točk dosegel sporazum ter je prišlo že do dalekosež-nega zbližanja. Romunska delegacija se je odpeljala v Bukarešt, da poroča vladi in dobi nove instrukcije, vrnila pa se bo v Berlin v svrho nadaljevanja pogajanj najpozneje 12. septembra. Nemško-romunska pogajanja so se zaenkrat končala tako, da so se z nemške strani stavili predlogi o udeležbi pri stabilizaciji leja, dočim še ni došel romunski odgovor o vračunanju nemškega predvojnega posojila v Romuniji. Od tega pa je odvisen izid pogajanj. Nemška državna banka je za svojo ponudbo glede udeležbe pri stabilizaciji leja stavila rok, da se med obema vladama doseže sporazum do srede septembra. Z ozirom na to se je nadaljevanje pogajanj dogovorilo na dan 12. septembra. Ali bo Švica radi Rossija protestirala? v Curih, 1. sept. (Tel. »Slov.«) Glede aretacije Cesare Rcssija se v zveznem uradu v Ber-nu še čaka na točne ugotovitve tesinskih oblasti, da bo potem zvezni urad zavzel svoje uradno stališče. »Neue Ziircher Zeitung« opozarja, da, če so italijanski agenti v Luganu vršili kako svoje poslovanje, se to ne sme trpeti. To je čudno, da tesinska policija takega čudnega delovanja italijanskih oseb ni opazila, ali da mu ni posvečala nobene pozornosti. Ugrabitev Ros-sija pomenja dejanje, ki težko obremenjuje medsebojno občevanje. 350.000 Mudi obolelo v Atene, 1. sept. (Tel. »Slov.«) Statistični urad v Atenah ceni, da znaša število prebivalcev, ki so oboleli na Denguejevi bolezni preko 350.000, to je 80 odstotkov vsega atenskega prebivalstva Ameriška vlada je ponudila zdravniško in gmotno pomoč. Število smrtnih primerov se je znižalo in znaša sedaj en do tri smrtne primere na 5000 bolnikov. Med Nemčijo in Italijo potni list odprav-ljen. Med nemško in italijansko vlado je prišlo do sporazuma, da se odpravijo potni listi in da za vsako drugo državo velja veljaven domač potni list. Prejšnji potni listi pa veljajo, če hoče kdo iti v italijanske kolonije, danes za osnovo svojega političnega programa. Zadružništvo med Slovenci? Skoro se nam zdi, da je izgubljena beseda in odveč, če to stran dela Slovenske ljudske stranke še posebej na-glasimo, število v Zadružni zvezi organiziranih zadrug je najjasnejša priča, da se zadružno življenje med nami razvija edinole pod okriljem Slovenske ljudske stranke in zgodovina početkov zadružnega gibanja, ko so se od vseh strani metala tako zadružništvu kot SLS poiena pod noge, je dokaz, da je to vprašanje zgrabila najprej in z vso resnobo edino SLS. Ce bi še živel in če bi ne govoril stran karsko politično, bi g. Stjepan Radič podal ob letošnjem kmetskem prazniku isto izjavo kot 1. 1909, ko je dejal: »Vi SLS-arji ste bili prvi, ki ste začeli s kmetskim pokretom na slovanskem jugu in dvignili svojega kmeta na tron.t Dr. Korošec zopet v Belgradu n Belgrad, 1. sept. (Tel. Slov.) Prcdsed nika vlade g. dr. Korošca sla danes opoldni obiskala v predsedstvu vlade g. Vukičevič it g. Stj. Barič. Popoldne pa ga je obiskal v kabinetu notranjega ministrstva g. Lj. Davidovič. Razgovarjali so se o političnem položaju. 0 kakem nesporazumu v vladni četvorki ni govora. Te vesti današnjih belgrajskih -Novosti« so popolnoma neosnovane. Ugleden član vlade je vse vesti o kakem nesporazumu odločno zanikal. Nasprotno pogosti sestanki članov viadne četvorke le dokazujejo najboljše sporazumevanje vladne večine. Bajloni guverner Narodne banke n Belgrad, 1. sept. (Tel. »Slov.«) Glavni upravni odbor Narodne banke je predložil g. ministru za trgovino pet kandidatov, izmed katerih naj predloži enega Nj. V. kralju v imenovanje za guvernerja Narodne banke. Minister trgovine je predložil Nj. V. kralju za guvernerja prvega izmed predloženih kandidatov g. Bajlonija, dosedaj viceguvernerja. Nj. Vel. kralj je na Bledu podpisal ukaz o imenovanju. Aca Stanoievič — ni več zaupnik nezadovolinežev n Belgrad, 1. sept. -Tel. »Slov.«) V Belgrad je prispel Aca Stanojevič, ki je v teku dneva konferiral z vsemi člani glavnega odbora NRS. Poučili eo ga o znani resoluciji glavnega odbora in so mu izrazili željo, da bi sc sestal širši glavni odbor, ki naj bi končno razčistil položaj. Aca Stanojevič ni hotel nikomur dajati nobenih izjav- Izjavil je, da je prišel v Belgrad po svojih zasebnih opravkih. 0 deli' glavnega odbora ni hotel dati nobene izjave. Izgleda, da Marko Trifkovič ne zaupa Aci Sta-nojeviču. Sicer pa je položaj v radikalni stranki itak znan, da ima Vukičevič ogromno večino poslanskega kluba za seboj. Premestitve v upravni službi n Belgrad, t.sept. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je na predlog notranjega ministra podpisal ukaz o premestitivi političnih upravnih uradnikov v Sloveniji, in sicer pride vladni svetnik dr. Ivan Senekovič I. 5. iz Celja na okrajno glavarstvo v Litijo, vladni svetnik Ljudcvit Klobčič I. 5. iz Litije na okrajno glavarstvo v Celju, vladni svetnik dr. Anton Farč-liik I. 5. iz Celja v Dolenjo Lendavo za upravitelja okraja. Nadalje okrajni glavar dr. Alojzij Trstenjak I. 6. iz Maribora v Ljutomer za upravitelja okraja. Okrajni glavar Matko Kan-drič I. 6. il Dolenje Lendave v Gornji grad za upravitelja okraja. Okrajni glavar Franc Vovšek I. 6. iz Gornjega grada k velikemu županu v Maribor. Nadalje je notranji minister podpisal ukaz o premestitvi Ivana Forče-sina, vladnega tajnika I. 7. od velikega župana v Mariboru k okrajnemu glavarstvu v Celje. Pri denarju se neha radičevika doslednost n Belgrad, l.sept. (Tel. »Slov.,:) Danes je prispel v Belgrad narodni poslanec Ivan Ce-lan. Pri blagajni narodne skupščine je dvignil zase in za 40 poslancev, ki so mu dali za to pooblastila, dnevnice za mesec septembef. Torej vendar niso vse zveze z Belgradom prekinjene, kakor to vedno zatrjuje Pribičevič! Radičevci priznavajo vsaj blagajno belgrajske skupščine. r Belgrad, 1. sept. (Tel. »Slov.«) Večina članov naše delegacije na interparlament.arni konferenci v Berlinu se je danes vrnila v Belgrad. Dalje se je vrnil z Bleda v BelgraJ vojni minister general Hadžič. X. Zagrebški sejem obči mednarodni veliki vzorčni sejem 25. VIII. —3. IX. 1928 Razstavo narodnih del 25. VIII. - 10. IX. 1928 Razstava tn selem za živino 1. - 3. IX. 1928 ZadrnZM dnevi In poshusno oranje 1. in 2. IX. 1928 Ns teleinlrah In parobrodlh 5«";„-tnl popust r.a posetnike, razstavljalco in razstavljeno blnuo. Potne lenltlmarlje zagrebškega sejma, ki veljajo 7.a sniitano ceno pri vožnji, se dobivalo v vseh potovalnih pisarnah, pri vseh podružnicah Prvo Hrvalsko Stedionice in pri ostalih denarnih zavodih v vseh večjih krajih. Županski tečaji v Slovenski krajini Maribor, dne 1. sept. 1028. Občina, občinsko gospodarstvo in poslovanje je temelj ljudskemu samoupravnemu delu. V tem i,se kaže več ali manj kulturna in gospodarska višina posameznih občin. Izkazalo pa se je, da je ponekod še danes občinsko poslovanje v visoki meri nedostatno in da ne ustreza več novodobnim zahtevam, ki se stavijo našim občinskim politikom Zavedajoč se neprecenljive važnosti, ki jo imajo pravilno pojmovane ter izvrševane občinske samoupravne funkcije za kulturni Ln gospodarski napredek ljudstva, je mariborski oblastni odbor sklenil, da se v svrho pravilnega brezhibnega ter vestnega občinskega gospodarstva organizirajo županski tečaji in to predvsem tam, kjer so najpotrebnejši, v — Slovenski Krajini. Organizacija teh tečajev se je prepustila občinskemu oddelku, ki je svojo nalogo tudi vspešno izvršil. Tečaji, ki so bili namenjena županom, podžupanom, občinskim odbornikom in tajnikom, so se vršiil v Dolnji Lendavi (dne 15. julija t. 1.), Murski Soboti (dne 22. julija), Beltincih (29. julija), Gornii Lendavi (9. avgusta) in Križevcih (12. aprila). Velika udeležba in pa zanimivi rezultati pregledovanja poslovnih knjig so dokazali v polni meri, kako zelo je bila potrebna organizacija teh županskih tečajev ravno v naši Slovenski Krajini. Tečaja v Dolnji Lendavi se je udeležilo 22 županov in 34 občinskih tajnikov, v Murski Soboti 36 županov in 29 občinskih tajnikov — na ta tečaj sta prispela tudi oblastni predsednik dr. Josip Leskovar in ravnatelj oblačnih uradov Ivan Grsčner —, v Gornji Lendavi 39 županov in 29 podžupanov odnosno' občinskih tajnikov, podžupanov iu občinskih odbornikov, v Beltincih pa 23 županov in 51 podžupanov oziroma občinskih odbornikov. Tega tečaja sta se udeležila tudi delavna oblastna poslanca Peter Osterc in Štefan Litrap. Obenem pa se. je v zvezi s temi tečaji, na katerih je predaval vodja oblastne pisarne g. Gor-kič o osnovnih pojmih občinskega računovodstva in upravljanja občinskega premoženja, o organizaciji občinskih pisarn in o dolžnostih ter nalogah občinskega odbora, izvršil tudi natančen pregled vseh poslovnih knjig posameznih občin. Pri tem so se pokazale mnoge pomanjkljivosti, ki so predvsem poslovnega značaja. V tem oziru so pokazali nekateri nedostatki, ki se nanašajo na naj: nujnejše i>os!ovanje (blagajniški dnevniki, vlozni in sejni zapisniki) in pa na slabo organizacijo nekaterih občinskih uradov. Pa tudi v kompetenčnem izgledu so se ugotovile nekatere nepravilnosti. Tako pobirajo n. pr. občine razne pristojbine in takse, za kar nimajo zakonitega pooblastila, in se uvajajo za gradnje cest, mostov itd. posebne doklade, ki so brez vsake zakonite podlage. Na drogi strani pa se i>one-kod uveljavlja težnja, da se lovnina črta iz občinskega proračuna ter razdeli letno med zemljiške posestnike. Korenine vsemu vprašanju r« v oko1" nosti, da manjka izvežbanih občinskih delavcev. Sicer so v. Slovenski Krajini v tem oziru nekatere vse pohvale vredne izjeme, ki se čutijo povsod tam, kjer so nastavljeni okrožni tajniki (v Dolnji Epndavi, Nedeliei in Dubrovniku). Navzlic temu pa gotovo prva skrb mariborskega oblastnega od-Vora. da poskrbi za primerno število sposobnih om>y ki bi bile pripravljene za prevzem nekaterih obči tiskih tajništev v Slovenski Krajini, ^veda bi se morala zagotoviti tem osebam eksistenčna možnost. Brez dvoma bi bila stvar rešljiva na najenostavnejši način s tem, da se za veoja ali manjša okrožja nastavijo občinski tajniki. S tem bo zajamčeno pravilno občinsko poslovanje m moderna ureditev občinskega gospodarstva v posameznih občinah Slovenske Krajine. Z ozirom na poslovne nedostatke v vodstvu občinskega gospodarstva, ki so se pokazale v nekaterih občinah vseh ostailh okrajev mariborske Oblasti, je storil mariborski oblastni odbor v svoji ieii dne 21 avgusta hvalevreden sklep, da se or-i,ni7,>nin žuoanski tečaji v celi oblasti. S tem or- zunai na aezen m sc uu^u o.......r-~ — . nedostatki v občinskem poslovanju, ki so_ doslej |rav občutno motili točno in brezhibno izvrševanje 'samoupravnih občinskih funkcij. Polomila soclallsstou Peteian zahteva Pribičeviča — Likarja delavstvo odklanja -Sinočnji sobiaSistični shod v ljubljanskem mestnem domu so komunisti razbili Snoči so- sklicali socialisti svoj shod v Mestnem dom«. Ker že dolgo ni bilo nobenega shoda, je bil ta z ozirom na druge socialistične shode še precej dobro obiskan. Prisotnih je bilo kakih 250 do 300 poslušalcev, med njimi tudi precej koijiunistov, ki so prišli na shod s svojim voditeljem ing. Gustinčičem. Prvi je govoril poslanec Pete jan. Njegov govor je bil še dokaj krotek. V medlih potezah je očrtal politični položaj ter politični razvoj. Njegovi ugotovitvi, da je bil PP režim režim najgrše korupcije in da pomenja kal-varijo delavstva, moremo seveda le pritrditi. Parlament, v katerem je izvajala opozicija HSS in SDS obstrukcijo, je primerjal dalmatinski kleti, ko se opolnoči gostje zmerjajo. Ostrejši je postal Petejanov govor, ko je razpravljal o nekaterih socialnih krivicah, ki se gode in ki jih vlada baje noče odpraviti. ('?) Vladi je očital, da ni ( v teku nekaj mesecev!) še rešila vprašanja železnic in železniearskih delovnih pogojev,, rudarskega pokojninskega zavarovanja', zaščite stanovanjskih najemnikov, da ni uredila pokojninskega vprašanja, da ni uredila zavarovanja proti brezposelnosti, da ni preskrbela brezposelnih podpor itd. (G. Pete-jan sam prav dobro ve, kako poceni so besede in kako je. resno delo težko!) Govoril je še proti davku na ročno delo (proti temu je tudi SLS) in je v nadaljnjem govoru navajal znane tftevilke, koliko plačuje kaka pokrajiua tega davka. Med Petejanovim govorom so mnogi komunisti vpadjali" Petejanu v besedo, iz česar se je razvilo velikansko prerekanje med so- cialisti in komunisti. Petejan dalj časa ni mogel govoriti. Red je začasno vzpostavil neki energični delavec, ki je pozval prisotne k miru. Kot nelogičen zaključek svojih izvajanj pa je Petejan postavil zahtevo, da vlada odstopi in napravi mesto drugi (pa ne morda vladi Jproblemi« se v lepi harmoniji pestrih barv rešujejo pod vplivom enotne, univerzalne Cerkve. Poleg belega kolonista bo zastopan primitivni avstralski divjak, bojeviti maorski poglavar iz Nove Zelandije, stasiti in gibčni Samoanec in Tonganec, katerim se pridružujejo zastopniki ostalih ninogobrojnih tihomorskih in avstral-azijskih otočij. Napovedani so katoliški škofje iz Kitajske in Japonske kot zastopniki žoltega plemena, nadalje zastopstva in delegacije iz Amerike in Kanade ter udeležniki iz najrazličnejših evropskih in izvenevropskih držav. Skratka, v tem zadnjem in najmanj poznanem delu sveta se zbirajo zastopniki vesoljne katoliške cerkve, obsegajoče vse narode. Zanimiv je razvoj avstralske cerkve. Tudi ta je izšla iz katakomb, kot piše njen prvi historiograf, pred par desetletji umrli kardinal Moran, bivši nadškof v Sydney-u, v svoji ^Zgodovini katoliške cerkve v Avstraliji« (History of the Catholic Church in Austral-asia). Ob koncu 18. ter v začetku 19. stoletja je bila Avstralija angleška kaznjeniška kolonija. Sydney sam je primeroma mlado, a vendar najstarejše avstralsko mesto, ustanovljeno 1. 1788., torej približno ob izbruhu francoske revolucije, ob jugo-vzhodni avstralski obali, nad katero je bil malo poprej kapitan Cook proglasil angleško gospodstvo. Angleška sodna uprava je bila ob tedanjih časih silno kruta in pod njo so ob začetku avstralske kolonizacije vsled nezdravih gospodarskih laz- ^ Papežev legat kardinal CercttL mer zlasti trpeli katoliški Irci, ki so bili najemniki na svoji lastni zemlji. Do 1. 1890. so n. pr. na Angleškem šteli nad 600 prestopkov, na katere je bila naložena smrtna kazen, ki so jo pozneje izpreminjali na pregnanstvo v daljue kolonije, iu če si n. pr. iz pomanjkanja ukradel repo, si bil za kazen že pregnan preko morja. V tedanjih napetih razmerah so pošiljali v Avstralijo mnogo ljudi, zlasti iz Irske, radi vsakovrstnih političnih >prestopkov«, in na ta način so li katoliški irski >kaznjenci« položili temelj današnji krasno se razvijajoči avstralski cerkvi. Kardinal Moran piše, da so bili katoliški kaznjenci izprva prisiljeni obiskovati protestantsko službo božjo, sicer so jih šibali. Toda Irci so prestali vse, saj so bili skozi stoletja navajeui trpeti za svoje prepričanje, in če danes so irski naseljenci, raztreseni po vseh angleško govorečih deželah, z malimi izjemami neustrašeni katoličani, pravi zgled verske gorečnosti. Dobro to izraža njihova himna >Vera naših očetov« (Faith of our Fathers), ki pravi med drugim: »Kljub meču, ognju, ječam zli ni pradedov vera še gori, v verigah otci zakovani, so poslušali glas samo vesti. Vztrajnost je zmagala in 15. maja 1803, torej pred 125 leti, je o. Dixon daroval prvo nekrvavo daritev uai avstralskem kontinentu, seveda v zelo preprostih razmerah, kajti oltarja ni bilo in kelih je bil napravljen iz cina. Polagoma so se jeli časi izpreminjati in v mnogem oziru so v tem daljnem delu sveta glede svoboščin in pravic katoličani še hitreje napredovali kot doma na Irskem ali ua Angleškem, ker po kolonijah zastarele tradicije niso imele toliko vpliva kot v starem svetu. Danes vlada v Avstraliji slično kot v Združenih državah popolna verska prostost in nobena cerkev ne dobiva od dr^ve kake podpore, oziroma ne uživa kakih predpravic. Iz nekdanjega težkega položaja so se katoličani povzpeli družabno na zelo odlična mesta. Dobri so posebno kot trgovci, finančniki, organizatorji, med intelektualnimi poklici se odliku- Poleg uadškofa dr. Manni.\a zavzema važno vlogo v javnosti škof v Aucklandu (Nova Zelandija) dr. Cleary, bivši novinar, ki tudi kot škof še vedno nadaljuje svoj prejšnji poklic ter izdaja izredno zanimiv nabožni mesečnik »The Mouth«. Škof dr. Cleary je znan tudi kot dober športnik ler sam vozi in popravlja svoj avtomobil, v bolj nedostopne kraje pa se podaja na kanonične vizitacije z aeroplanom. Kot zanimivost bi lahko navedli še, da je nadškof v Wellingtonu, glavnem mestu Nove Zelandije, dr. Kedvvood, najstarejši sedaj živeči škof katoliške cerkve. Kar se tiče števila, bi pripomnili, da je med nekaj več kot 5 milijoni avstralskega prebivalstva preko eu milijon katoličanov t. j. 20 do 25 odstotkov, dočim Nova Zelandija Steie med 1 in četrt milijona prebivalci okrog Katedralna cerkev Sv. Marije v Sidneyn. jejo zlasti kot inženirji in juristi (advokati). Ob demokratičnih avstralskih razmerah so si znali pridobiti zaupanje širokih mas ter zavzemajo važna mesta posebno v delavski 6tranki, ki je zmerna ter stremi le za demokratizacijo in zdravim socialnim napredkom na vseh poljih. Tako se je v Novi Zelandiji pred par desetletji pod znanim Seddonom pri socialni zakonodaji odlikoval še sedaj živeči katoliški Irec Sir Joseph Ward, ki je pozneje postal tudi ministrski predsednik tega dominija. V Kraljičini deželi (Queensland) je bil med vojsko ministrski predsednik in vodja delavske stranke katoličan T. J. Ryan in za njim Mr. Theodore. Cerkvene pokrajine so vsled razsežnosti kontinenta seveda zelo velike. Tako n. pr. je sydneyska nadškofija z več podrejenimi škofijami tako velika kot Nemčija in Italija skupaj. Med visokimi cerkvenimi dostojanstveniki se posebno odlikuje nadškof iz Melbourna dr. Mannix, čigar odločni nastop za svobodo Irske spominja na Strossmayerjevo vlogo v jugoslovanskem vprašanju. Kakor se drugače cerkev drži silno rezervirano ter slično kot po Ameriki in na Angleškem njeni predstavniki v nobenem oziru ne posegajo v politične boje, vendar nadškof dr. Mannix nikakor ne prikriva svojih simpatij za delavsko stranko ter se je pred nekaj leti — seveda izven cerkve — očitno zavzel zanjo. Vendar pa je kljub vsemu razburjanju poudarjal, da tu ne gre za versko razliko ter da kot škof nikogar ne sili na to ali ono stran, ampak da se zanima za politično življenje le kot avstralski državljan ter naj bi v tem oziru bil vodilni pravec za vsakogar le ozir na obče avstralske koristi. .150.000 katoličanov (okroglo 14 odstotkov), drugi so anglikanci, presbiterijanci itd. Ce se pomisli, da so kljub redni pastori-zaciji katoličani v tem delu sveta vendarle v diaspori med različnimi protestantskimi sektami, ki so sicer ločene, a vendar slično kot v Ameriki vsaj indirektno skupno ost obračajo proti Rimu, se mora priznati, da je cerkveno življenje primeroma ua zelo visoki stopinji. P. Klein, ki je preko 30 let preživel v Sydney-u, pravi, da se v tem oziru avstralski katoličani dajo primerjati z verniki v Liver-pulu na Angleškem, v Amsterdamu, Berlinu, Breslavi in Bremenu. Lajik bi jim vsekakor mogel izstaviti zelo sijajno izpričevalo, posebno kar se tiče iskrenosti in požrtvovalnosti. Kot smo že omenili, cerkev niti od države, niti od kake druge javne korporacije ne dobiva ničesar ter je navezana edinole na podporo vernikov, ki morajo vzdrževati bogoslužje, duhovnike, samostane, šole in dobrodelne zavode s prostovoljnimi doneski. Samo za katoliške samostanske šole so izdatki, kot je bilo izračunano pred par leti, tako veliki, da pride na vsakega vernika 1 fuut šterlingov (276 Din) na leto, kar bi pomenilo dvodnevno plačo povprečnega delavca. Župnik mora ob takih razmerah imeti angeljsko potrpežljivost ter biti poleg vseh drugih stvari pravi finančni veleum, da more svojo faro primerno urediti. Vse to je seveda mogoče le na podlagi stare tradicije irskih katoličanov, ki so skozi sto-jetja cerkev sami vzdrževali ter so bili še veliko globlje združeni z njo v veselju in trplje-uju kot po naših deželah. Kakor v Ameriki, tako nam tudi avstralski zgled praktično priča, da katolicizem v svrho uspešnega razvoja Mario Puccini: Slutnja Ko se jc dvignil iz postelje, je bil prav židane volje. Kajti ravnokar mu je bila žena obljubila za kosilo nekaj dobrega. Poljubil je otroke drugega za drugim kakor vsak dan, ko so odhajali v šolo. In vendar je sam zapustil stanovanje s temno slutnjo, ki ji ni vedel razlage. Vstopil je v prvi tramvajski voz. Navadno ni posvečal prav nobene pozornosti detajlom vsakdanje vožnje. To jutro pa je moral gledali . na vsako malenkostno stvar, tudi na tako, ki so nam v mestu, kjer vse teče in se giblje, zdijo mrtve. Na vrtu zapuščene vile, pri kateri se je ustavil tramvaj, je poganjalo trsje. Upogibalo se je in zibalo v vetru. Ko je tako opazoval trsje, je mislil na svojo deco — na Tončka, najmlajšega. Kako rad je tolkel z enim trdim predmetom od drugega, s stolom ob stol, z igračo ob igračo. Vsak drug dan bi se zdel samemu sebi smešen radi takih misli in bi se smejal. Danes pa mu je bilo hudo; malo je manjkalo do solz, pa sam ni vedel zakaj. Sonorni ropot tramvaja mu je v ušesih prijetno donel. Pa je vendar moral vzdihniti, ravno tako, kakor v svoji pisarni, kadar se je ukvarjal s težko kalkulacijo. Presenečen je bil, ko se je spomnil, da se danes ni ozrl na ribji trg kakor navadno. Kajti zabavno je bilo gledati ribiške žene, kako so pobijale in rezale čudne pomorske nestvore z dolgimi ostrimi noži iz bleščečega jekla. Tramvaj se je ustavil pred mestno zaporo in vstopili so užitninarji in stikali med pasa-žirji, da bi našli skrito žganje in druge užit-nini podvržene stvari. V zadregi se je neka ženska rezko zasmejala in moi poleg nje je surovo zaklel; paznik pa je privlekel iz torbe dvoje zaklanih piščancev. »Glej jih, kako goljufajo državo,« si je mislil, niti vesel nesreče svojega bližnjega niti ogorčen. »Italijan« jc rekel sam sebi, »ostane Italijan in naj sc zgodi kar hoče. Danes se na zvit način odteguje davkom. Jutri pa bo, enako brezvestno pustil svojega otroka sredi ceste.« Ko so pazniki izstopili in je tramvaj zopet vozil, se je spomnil, da je tudi on enkrat goljufal državo na užitnini, seveda le na ljubo svoji ženi, ki je poslala hleb sira prijateljici v mesto. »Vsi Italijani smo enaki,« je zaključil, »narod brez vzgoje, brez vesti, brez smisla za državno skupnost.« Proti navadi je izstopil iz tramvaja že dve postaji pred pisarno »Če si zdaj ne pretegnem malo svojih zaspanih udov, bom še danes koga treščil pločnik, ln res mu ----„.-, ---- - ulica prašna in polna težkih tovornih vo*, kajti na tem mestu so zidali hišo. Zidarji in tesarji so hiteli kakor za stavo pod nadzorstvom preddelavcev; žene in otroci, ki so v gručah stali pred zgradbo, pa so jih nemo gledali. »Tudi dobro zgrajena hiša« je razmišlje-val »se mora prej ali slej podreti.« Melanholično je pogledal prazne zidove, ki so čakali štukaterja. »Živimo samo na videz« je rezoniral »in vse na svetu je končno iluzija.« Ko je imel zgradbo za seboj, sc mu je zazdelo, da čuje od zadaj čuden ropot. Ali je bilo drdranje kakšnega voza? Ozrl se je. Ne, ničesar ni bilo videti, »Čudno je to,« jc rekel sam sebi,« tod.> ali ne slišim za seboj neko ihtenje?« Stopil jc par korakov, obrnil se je in dasi je bila ta trenutek cesta prazna, je zopet sli' šal nekoga, ki je zaihtel. >-Da, tu je nekdo, ki vzdihuje,« je za-mrmral in se jc trudil z oberni očmi in ušesi, da bi odkril, odkod zvok prihaja. Toda vsi napori so bili zaman. Zdajci pa je osupnjen opazil, da jc ihte-prihajalo iz njega samega in za trenotek ie niogel razločno slišati. Kako čudno, da tega ni že prej opazil. Da, bistveno ne potrebuje nič drugega kot dejansko versko enakopravnost ter svobodo vesti in prepričanja, ki je pa katoličani pogosto niso uživali po marsikaterih po imenu sicer katoliških deželah starega sveta. Tako torej vidimo, da je avstralski kontinent danes docela civiliziran svet, na katerem se katoličani kot enakopravni državljani v polni meri udejstvujejo pri ustvarjanju moderne kulture iu zdravega socialnega napredka. Po otočjih, ki v bližnjem iu daljnem loku obdajajo ta del sveta, so pa razmere manj zadovoljive. To velja posebno za Melanezijo z Novo Gvinejo ter Mikronezijo na severovzhodni strani. Melanezija je v pravem pomenu še temna, mračna in poganska in Nova Gvineja s svojim milijonom prebivalstva se kot črn madež odbija na belem, prosvetljeneiu obrežju avstralskega kontinenta. Vzhodni del Oceanije je sicer vec ali manj pod vplivom moderne kulture, a tudi tu je krščanstvo mnogokrat le na površju in tudi tu še mnogo dela čaka krščanskega misijonarja. Brez dvoma se bo na evharističnem kongresu v Sydney-u razpravljalo tudi o misijonskih problemih v tem delu sveta. Centralna osebnost evharističnega kongresa je papežev legat kardinal Cerretti, eden najbriljantnejših papeških diplomatov, ki ta-korekoč iz lastne izkušnje pozna fjkoraj celi svet. Bil je v Južni in Severni Ameriki, med vojno apostolski delegat v Syduey-u, pozneje nuncij v Parizu. Za časa svojega bivanja v Avstraliji je imel naslov nadškofa korintskega (in partibus), in ko se je 1.1915 mudil v Aucklandu. ki slično kot Korint leži ua zemeljski ožini, je pri svečanem sprejemu, pri katerem je bil navzoč tudi pisec teh vrstic, slavnostni govornik izražal zelju, naj bi ga kmalu videli v kardinalskem klobuku, katera želja se bo ob tej priliki marsikaterim takrat navzočim meščanom dejansko izpolnila. Mogoče je pa tudi, da se izpolni kedaj še druga takrat izrečena želja, da bi namreč kardinal Cerretti enkrat zasedel tudi prestol sv. Petra, ker bi kot izvrsten poznavalec starega in novega sveta bil posebno izrazit predstavnik enotne, univerzalne cerkve. Slovenci iu Jugoslovani iz stare domovine se vsled velike razdalje letošnjega svetovnega evharističnega kongresa žalibog ne bomo udeležili. Vendar pa ne bo brez nas, kajti zastopali nas bodo naši hrvaški in dalmatinski izseljenci, katerih je precej v Sydney-u in njegovi okolici. Zelo verjetno je tudi, da se ga udeleži edini zastopnik jugoslovanskega kle-ra v Avstraliji župnik Milau Pavlinovič iz Podgore pri Makarski, ki je odšel misijonarit med naše ljudi začetkom letošnjega leta ter sedaj stalno živi v Aucklandu. Vsi drugi pa, ki moremo spremljati kongres le iz daljave s svojimi mislimi in željami, mu voščimo najboljšega uspeha v daljnem Tihem morju. Dr. Kellv, nadškof sidneyski. Otvoritev Pokrajinske razstave na velesejmu Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«, ki se je včeraj otvorila, pomenja letos z veliko kmetijsko razstavo, ki jo jc priredila Kmetijska družba ob svoji 1601etnici ter z mnogimi drugimi posebnimi razstavami izredno važen kulturen napredek, ki zopet nazorno dokazuje, koliko smo Slovenci že napredovali in nam nekako kot barometer kaže stopnjo naše civilizacije in kulturnega razvoja. Važnosti takega dogodka, kot je otvoritev pokrajinske razstave, so se zavedali vsi od-ličniki in častni zastopniki, ki so včeraj svečanosti prisostvovali. Nj. Vel. kralja jc zastopal pri otvoritvi divizionar general Nedič, dalje smo opazili pri svečanosti gg. knezoškofa dr. A. B. Jegliča, velikega župana dr. Vcdo-pivca, ljubljanskega oblastnega predsednika dr. Natlačena, mariborskega oblastnega predsednika dr. Leskovarja, župana obeh mest dr. Puca in dr. Juvana, ptujskega župana g. Bren-čiča, narodna poslanca g. Smodeja in g. Krem-žarja, predsednika OUZD g. Kreka, vse člane ljubljanskega diplomatskega zbora, nekatere oblastne poslance in občinske svetnike, zastopstva armade, Zbornice TOI, Delavske zbornice, Kmetijske družbe, Prosvetne zveze, univerze ter mnogo javnih uradov ter korporacij. Zunanje ministrstvo jc zastopal minister n. r. dr. Bogumil Vošnjak. Svečanost otvoritve se je vršila pred češkoslovaškim paviljonom. Številno bčinstvo je ob pol 10 prvi nagovoril predsednik velesejma g. Bonač, ki je otvoril svečanost, pozdravil vse odlične udeležence in izražal med drugim: »Letošnja »Ljubljana v jeseni- nam kaže pestro sliko, ustvarjeno z mnogim trudom. Hvaležno se spominjam vseh požrtvovalnih sodelavcev, ki so pomagali pri tej prireditvi. Največ hvale in priznanja pa gre Matici slovenskega kmetijstva, ugledni Kmetijski družbi za Slovenijo, ki letos slavi 1601ctnico svojega plodonosnega delovanja. V proslavo tega jubileja, ki jc pravi narodni praznik, je na našem prostoru uredila ponosno »Jubilejno kmetijsko razstavo«, ki daje vsej naši prireditvi vzvišen pomen. Tej prezaslužni korporaciji izrekam iskrene čestitke k nad vse častnemu jubileju in naše najboljše želje k nadaljnjemu plodonos-nemu delu za srečen napredek slovenskega kmetijstva. Ob otvoritvi naše velcsejmskc izložbe »Ljubljana v jeseni« se radostno in udano zahvaljujem Nj. Vel. kralju, ki je blagonaklo-njeno prevzel pokroviteljstvo te prireditve. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I.« (Buren živio.) Godba Dravske divizije je intonirala državno himno. £y?>4, £y 8>4 WLY" — pero izum HEINTZE & BLANCKERTZ v Berlinu piše lahko in brzo pa ne utrudi roke, in traja dalje nego vsako drugo pero. V vsako LY-pero je urezano ime „LY" in „Heintze & Blanckertz" Nato jc govoril predsednik Kmetijske družbe g. Sancin. Izvajal jc: -Kot točasni predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo si štejem v posebno čast, da smem v imenu Kmetijske družbe in njenih 17.000 članov — kmetovalcev pozdraviti Vas, odlični gostje, ki ste prihiteli od blizu in od daleč, da dostojno proslavimo 160letnico naše najstarejše gospodarske organizacije v Sloveniji, organizacije, ki si s pravico prilašča velik del zaslug za uspehe, ki jih ima danes slovenski narod na kulturnem, političnem, posebno pa na gospodarskem polju. Da ni ta samohvala pretirana, razvideli boste, vele-cenjcni gostje, iz dejstev, ki jih hočem le na kratko nanizati. Kmetijska družba se jc ustanovila že leta 1767. pod imenom »Društvo poljedelskih in koristnih umetnosti v Ljubljani«. To društvo je ustanovilo 1. 1769. prvo tehniško šolo, 1. 1771. prvo kmetijsko šolo, izvedlo je prekop Grubarjevega kanala za odtok Ljubljanice in začelo je osuševati Ljubljansko barje. Društvo je proučilo gospodarske razmere na deželi in sestavilo navodila za zboljšanje istih. Takrat se je vpeljala tudi setev štajerske detelje in lucerne in sc je razširila saditev krompirja. Pospeševati se je začela umna živinoreja ter so se uvedle španske ovce. Leta 1804. se je društvo preosnovalo v »Poljedelsko društvo deželnih stanov na Kranjskem«. Leta 1823. se je ustanovil pri družbi Narodni muzej, ki ga je ta upravljala in zbirala gradivo zanj do leta 1832., ko ga je prevzelo Muzejsko društvo. Družba jc v tej dobi kot prva začela obdelovati Ljubljansko barje ter ustanovila na njem Karolinško in Francovo posestvo. V tem letu je družba kupila tudi Poljansko posestvo v Ljubljani, na katerem je ustanovila prvo drevesnico na Kranjskem in katera obstoja še danes ter jc doslej razdelila na sto in sto tisoče žlahtnih sadnih devesc po vsej Sloveniji. V to dobo spadajo tedaj prvi početki umnega sadjarstva, pa obenem tudi prvi početki slovenske kmetijske literature. Izdal sc je Kranjski vrtnar in Čcbelarček. Leta 1850 je družba ustanovila Podkov-sko šolo in Živinsko bolnico ter je oboje vzdrževala do 1. 1919., ko ju je odstopila državni upravi. V tem letu je bila ustanovljena tudi' triletna kmetijska sola na Poljanah, ki ptf je-po nekaj letih prenehala, jo je pa po nekaj letih po družbenem prigovarjanju zopet otvav/ ril tedanji Deželni odbor. V tej dobi je družba posebno pospeševala sadjarstvo, čebelarstvo in živinorejo, uvajala je plemenske bike in mrjasce. Bleivveis je 1. 1843. ustanovil »Kmetijske novice«, ki so bile njeno glasilo, ki jc bilo merodajno v vsem tedanjem javnem življenju. Po Bleivveisovi smrti jc bil slovenski narod narodno probujen, njegovo gospodarsko stanje pa je bilo jako zanemarjeno in slabo. Po Bleivvcisovi smrti je prevzel tajniško mesto Kmetijske družbe 1. 1884. Gustav Pire. Kot odličen in vnet Slovenec in kot odličen strokovnjak jc kmalu uvidcl, da je pri družbi nujno potrebno delovanje osredotočiti predvsem na izvajanje gospodarskega programa. Družba je ustanovila tudi žitnico v Ljubljani, v kateri se je hranila pšenica za slabe letine. V okviru družbe se jc tedaj ustanovilo tudi Obrtno društvo v Ljubljani. Prvič se je v tej dobi začela propaganda za uporabo umetnih gnojil. Vljudno vabim vso navzočo gospodo, da si izvoli ogledati to razstavo in da spozna tako vsaj v mali meri delovanje Kmetijske družbe. Oblastnemu odboru v Ljubljani in Mariboru najlepša hvala za nakazane in izplačane primerne podpore. Vse to kar boste videli, nam nudi lepa naša slovenska domovina. Slovenija je gotovo najnaprednejši del tudi na polju kmetijstva v naši državi. Gospoda predsednika Oblastnega odbora dr. Natlačana prosim, da izvoli otvoriti našo razstavo. GOVOR PREDSEDNIKA DR. NATLAČENA. Slovenija praznuje danes nov pomemben dan, ki izpričuje odlično organizacijsko silo našega naroda. Institucija Ljubljanskega vzorčnega velesejma je še mlada. Mnogi so ob njenem po-četku zrli z nezaupanjem in malodušnostjo na redko gorečnost, s katero so se oprijeli ideje Ljubljanskega vzorčnega velesejma ujegovi organizatorji. Toda vztrajnost in iznajdljivost, energija in požrtvovalnost snovateljev je bila silnejša od vseh velikih zaprek, ki so se pri udejstitvi stavile nasproti. Danes lahko ugotovimo, da je (postala institucija Ljubljanskega velesejma revija našega gospodarskega položaja, da nudi orientacijo v smereh razvoja našega gospodarskega življenja in tvori važno torišče, na katerem se vrši plemenito tekmovanje za čim višjo spopolnitev, za čim večji napredek. Častita gospoda! Vporabljam to priliko, da predvsem ča-stitam Kmetijski družbi za Slovenijo k izrednemu jubileju, ko praznuje 160letnico svojega obstoja in delovanja. Ogromno je delo, ki ga je v dolgi dobi 160 let izvršila Kmetijska družba za napredek kmetijskega gospodarstva med Slovenci. Z iskreno hvaležnostjo se zato spominja danes Slovenija vseh onih požrtvovalnih svojih sinov, ki so v teku te dolge dobe posvetili svoje duševne sile organizatornemu delu v prid kmetijstvu med Slovcnci v okviru Kmetijske družbe. ..... Ko izražam . čuvstva hvaležnosti za dosedanje, uspešno delo, izrekam obenem iskreno željo, naj bi bilo delo Kmetijske družbe za Slovenijo tudi v bodoče uspešno in v vsakem pogledu vredno onega dela, ki je bilo izvršeno v preteklosti. 11 Današnji jubilej pa mi daje povod, da iz-"razim s tega mesta še eno posebno željo. Kmctski stan tvori še danes večino slovenskega naroda. Kmetijska družba je najstarejša stanovska organizacija med slovenskim narodom, a po svoji osnovi tudi edina organizacija kmetskega stanu med Slovenci. Toda dočim so vsi drugi stanovi danes organizirani v svojih stanovskih zbornicah, slovenski kmet organizacije, ki bi bila poklicana, da ščiti njegove interese, še nima. Moja želja je, naj bi doživel slovenski kmet čimprej oni vesel: praz- Nesluteno delovanje muholovca Obešen „Aeroxon" muholovec kakor je znano, najboljši na svetu, nudi za ceno od 1 dinarja naslednje usluge: 1. Aeroxon polovi vse muhe in komarje xer Vas reši vsake nadloge muh. On to opravi tekom 4—5 tednov, tudi, kadar Vi spite. 2. Neki nemški raziskovalec jc dokazal, da sc z zračno strujo na dobrem muholovcu prilepi na milijone bacilov, prahu itd. 3. Prepreči, da se Vaše zavese, lustri, pohištvo in slike nc umažejo z nesnago muh. 4. Pripomore Vam in Vašemu otroku zdravo in nemoteno spanje. To so ogromne prednosti v primeri z mnogimi novimi metodami pri uničevanju muh, ko pa so predrage, nepriročne, ne-higijenične in nevarne zavoljo ognja. Jesenska moda Din 169*- VOIKA Krekov trg. on je bil tisti, ki je ihtel in lica so mu bila vtoča in mokra od solz. »Odkar sem se zbudil, mi ni dobro,« si jc rekel, »in ko sem danes poljubil svoje male, sem bil nenavadno ginjen.« Obrisal si je solze, ki so padle na ostre lase njegove brade, pa se mu je zdelo, da vonjajo po glivah ali obležanem mesu. »Ubogi otročički,« je vzdihnil, »morda vas ne bom nikdar več videl.« Ko je prišel v pisarno in mu je njegova tajnica vročila pisma, jo je pogledal temno in resno in si je mislil: > Če bi jo smel prijeti za roko, bi ona čutila in vedela bolje nego jaz, kaj mi je in kaj me danes še čaka.« Zares, čutil je, da so mu bile roke ledeno mrzle in da mu je čelo zatekalo od nabreklih žil. »To je samo slabost,« si jc rekel in si tako za kratek čas vrnil pogum. Vsedel se je k pisalni mizi, trdno odločen, da prične z delom. Toda pisma so bila kakor zamrzla med prsti in ni jih mogel odpreti. Spomnil se je modernih žena pred 20 leti, ki so si stiskale telesa v ozke steznike, da je bilo dihanje in govorjenje ovirano in je bilo treba zlasti pri smehu precejšnjega napora. Vstal je s sedeža in je hodil po sobi. Razumljiva bi bila taka depresija, če bi bilo zunaj slabo vreme, nizki, težki, črni oblaki, ki grozijo, da bodo vsak trenotek razdejali onemoglo zemljo. Toda ne, zunaj je sijalo solnce. Ali je bil vir depresije v njem samem? Poskušal se je nasmehniti tajnici in jo je vprašal, ali se počuti dobro. ?Da, zelo dobro,« je odvrnila. In kaj pravite, kako izgledam jaz danes?« •Vi imate danes izvrstno barvo, je odgovorila. Šel je k zrcalu in je moral priznati, da je govorila resnico. »In vendar je nekaj nenavadnega, kar danes deluje v meni,« je mrmral,« nek skrivnosten vpliv, morda kak bacil, sovražna sila, ki me stiska, teži, ki mi razjeda drobovje, pljuča in srce.« In odšel je iz pisarne ven na sveži zrak. Da, saj je bil vendarle v Rimu; kajti prei, ko je stopal nizdol po stopnicah, se mu je zdelo za trenotek, da je v kakšnem neznanem daljnem mestu in da slabost ni nastala v njem, v njegovi notranjosti, marveč da jo je povzročila prisotnost tujega ljudstva in tuja okolica. Toda, vse, kar je videl okrog sebe, ni zgledalo prav nič podobno Rimu, vsakdanjemu Rimu, ki ga je tako dobro poznal. Vzduh je bil težak; glasovi mimoidočih so bili zadušljivi; bilo je nekaj pogubonosnega v tej atmosferi. Ali je mogoče, da ne poznam več ulic svojega rojstnega mesta?« se je vprašal. Obrnil se je in zagledal je tik za seboj moža temnega pogleda, visoke postave z dolgim črnim plaščem in ta mož ga je gledal nepremično. Pospešil je korake. »Ta človek me vendar ne more poznati,« si je rekel; in vendar, ko se je pri naslednjem ovinku zopet obrnil, je bil še vedno tik za njim in ga je gledal, ne da bi trenil z očmi. »Kaj hoče od mene?« se je vprašal. »Če me bo pri prihodnjem ovinku še gledal, ga bom počakal in vprašal. Razburjen je pospešil korake in se je spotaknil, da je skoro padel. Na koncu ulice Via della Vita, ko je bil na tem. da gre nrekn Corsa, je čutil tik 7-\ seboj toplo dihanje. Vchementno se je ustavil. Ne. Nihče se ni vanj zaletel. Nihče se ga ni dotaknil. Toda temna postava s plaščem ja bila tam na vogalu in je zrla v njega nepre- mično kakor prej. Zasukal se je in se je znašel obraz v obraz pred siromašno, slabotno staro ženico z neštetimi rumenimi gubami na širokem obrazu. »Kaj hočete?« jo je vprašal. Toda stara ženica ni hotela ničesar in se je z bojaznijo v očeh nanagloma obrnila na levo. Šel je naprej in kar oddahnil se je, ko jc videl, da visoke postave s črnim plaščem ni več v bližini. »Morda je bila halunacija,« je zamrmral. Zdajci se je bližal kavarni Aragno, kjer te videl kompaktno gručo ljudi, ki se je zibala od ene točke do druge po Corsu. Na mah je ihtenje, ki ga je slišal zjutraj, zopet zazvenelo v njegovih ušesih. Smejal se je: »Tokrat se pa ne dam ujeti. Jaz sem tisti, ki vzdihujem.« In ko je položil reko na lice, je čutil, da je mokro in vroče. Gruča nasproti kavarne Aragno se je še vedno pomikala sem in tja; in hipoma je nastal krik in vik, stek in hrup, da je kar kipelo na Corsu in dva ali trije streli iz revolverja so odjeknili v zraku. »Zdaj pa nisem jaz tisti, ki strelja,« si je rekel posmehljivo. Ozrl se je še enkrat, da bi videl, ali mu je visoka črna postava še za petami, toda videl je samo krdelo ljudi, ki so bežali, eni v to, drugi v drugo smer in iskali zavetja v kakšni trgovini, veži ali stranski ulici. In ko so streli iz revolverja zopet odjeknili, se je spomnil, da je skrajni čas za beg. Toda smrt, ki ga je iskala že ves dan, je prišla hipoma od zadaj in ga je podrla na cestni tlak. Iz italijanščine prevedel K. 1 w m" nik, ko bo dobil v okviru Kmetijske družbe za Slovenijo svojo stanovsko zbornico. Ob teh mislih proglašam jubilejno kmetijsko razstavo za otvorjeno. » * • Vsi govorj in narodne himne, ki jih je izvajala godba dravske divizije, so bili preneseni po radiu. Po končani otvoritvi si je občinstvo ogledalo razstavo. Že takoj prvi dan so vzbudila pozornost občinstva izbrana žitna semena, ki jih je strokovnjaško razložil prisotnim gosp. univ. prof. J e s e n k o , druge zanimivosti na kmetijski razstavi jn pa razstava »Zooc. Tudi drugi razstavui paviljoni so vzbudili mnogo pozornosti po svojih okusnih izložbah, po zanimivosti razstavljenih predmetov in po svoji bogatosti ter pestrosti. Velesejmski upravi, ki si je s to razstavo pridobila zopet novih velikih zaslug, pa naše najiskrenejše čestitke. m Zastopnik Nj. Vel. kralja general Nedič se je po otvoritvi odpeljal z avtomobilom na Bled, kamor je z vrtnarske razstave nesel Nj: Vel. kraljici krasen šopek belih lirizan-teiu. HMELJARSTVO. <' Zadnja leta (1924—26) so vzbudile v celi Sloveniji vsled izredno ugodne konjunkture živahno zanimanje za to panogo kmetijstva, ki je bila dotlej omejena škoroda izključno za Savinjsko dolino. Dasiravno je prineslo čezmerno širjenje te kulture % zadnjih dveh letih dokaj razočaranj, se je vendar živo čutila potreba seznaniti hmeljarje nazorno z najvažnejšimi metodami in ukrepi, ki bodo v stanu dvigniti kakovost in donos naših hmeljnikov na tako višino, da bomo lahko vzdržali v silnem boju za obstanek hmeljarstva. Če zanemarimo v Sloveniji to panogo, kot so storili letos v mnogih krajih Vojvodine, izgubimo s tem važno aktivno postojanko v našem gospodarstvu. Povdarjam aktivno postojanko. Ves razvoj našega hmeljarstva tekom dobrih petdeset let namreč kaže, da so se hmeljarji, ki so gojili to rastlino v pravom razmerju s svojim posestvom (do 25% obdelane površine) gospodarsko opomogli. Vkljub skrajno slabim cenam, ki se pojavljajo v krajših ali daljših razdobjih, je povprečni dobiček hmeljarstva izmed vseh panog kmetijstva najvišji. Oddelek je strogo poučen. Namenjen je j>red-vsem novim hmeljarjem, v marsičem pa je tudi opomin starini savinjskim hmeljarjem, ki jih tudi dolgoletno poučno delovanje poslovodja Hmeljarskega društva, velezaslužnega g. Ant. Petrička, ni | moglo odvaditi raznih slabih in škodljivih navad v i obdelovanju in spravljanju tega proizvoda, ki za-] hteva posebne pažnje. Če bodo hmeljarji upoštevali nauke, ki jih nazorno nudi razstava, bo Sloveniji ohranjen stalen vir dohodkov, ki bo posebno dobrodejno .učinkoval kot nekak priboljšek drugemu večalimanj pasivnemu kmetijstvu. IZLOŽBA TVRDKE MEINEL IN HEROLD. Pred eno izmed številnih izložb na razstavi se prav rad ustavi vsak, kdor je le malo »nagnjen« k glasbi in marsikako srce slovenskega fanta-har-monikarja ali violinista zadrhti v radosti in hrepenenju. In ui čuda, saj so tega tudi vredni vsi glasbeni inštrumenti, ki jih tvrdka Meinel in Herold v paviljonu E razstavila. Tu je mnogo gramofonov, harmonik, vijolin, mandolin, taniburic, instrumentov za jazz-orkester — dovolj, več kot dovolj za še tako izbirčnega glasbenika. Tvrdka Meinel in Herold, ki obstoja že 35 let na Saškem, je priznano ena največjih in najbolj solidnih evropskih tovarn glasbil V Jugoslaviji ima svoje zastopstvo od lani. Letno producira okrog 200.C0 /J. Govor pisatelja Finžgarja ob otvoritvi Radio-Ljubljana Praznik slovenske besede je danes. Praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga Se ni doživela slovenska beseda. Prvič je razpela krila, da poleti iz Ljubljane, iz srca slovenskega naroda, preko gora, čez reke in polja do vseh rojakov po domovini in tujini, do bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi in še dalje. Ob tej tiho-slovesni uri se ozrimo na zgodovino slovenske, tako lepe pa tako malo poznane besede. Kakor smo Slovenci majhen narodič, samo drobec vpričo veličine mogočnih drugih narodov, kakor smo v družini slovanskih narodov najmanjši bratec, pa imamo vendar izmed vseh slovanskih narodov najstarejši, še izviren spomenik slovenske besede. Komaj sto let je preteklo, odkar sta bla-govestnika Ciril in Metod, utemeljitelja slovanske književnosti, zapisala prvo slovansko pismo, je bila že zapisana tudi slovenska beseda, hranjena še danes v izvirniku v državni knjižnici v Munchenu. Zapisal jo jc škof Abraham iz samostana sv. Korbinijana, ko je med koroškimi Slovenci vršil škofovska opravila. Preberimo samo nekaj besed, ki zvene, dasi zapisane in od naroda govorjene pred tisoč leti — skoro kakor bi bile zapisane danes. Odlomek so iz očitne spovedi in se glase: »Bože, gospodi milostni, oče bože, tebe izpovede (izpovem) ves moj greh in svetemu krstu i svetej Mariji in svetemu Mihaelu 1 vsem krilatcem božjim, i svetemu Petru i vsem tnučenikom božjim, i vsem vernikom božijim, i vsem devam pravdnim . .. itd.« — menda ga ni živega jezika, ki bi se ohranil tako čist in tako neizpremenjen skozi 1000 leti V tem jeziku so govorili naši pradedje po svojih domovih, v tem jeziku je govoril vojvoda s prestola na Gosposvetskem polju, v tem jeziku se je oznanjevala blagovest po vseh cerkvah. Zal, da sa nam razen majhnih drobcev ni ohranil noben dokument slovenskega jezika celih pet poznejših stoletij. Šele Primož Trubar, očak slovenskega književnega jezika, je izdal leta 1551. prvi slovenski tiskani knjigi: abecednik in katekizem, za njimi pa vrsto drugih knjig, zlasti še sv. pismo. In Primož Trubar je zapisal: »Zvesto Vas prosim in opominam, de vi narpoprej visoko zahvalite Gospodi Boga za le-to dobroto in za ta velik dar boži — kir se ta naš jezik tudi poše inu druka.« Za pet sto in več let spet čista, neizpremenjena slovenska beseda! S prvo slovensko knjigo pa je dobila slovenska beseda pot v svet, z njo je bil položen temelj za samostojno izobrazbo in narodno kulturo. Dasi je bila slovenska knjiga v naslednjih stoletjih še redka, množila se je od dne do dne, prodirala v vse sloje, tako da je Vodnik 1. 1795. že vesel zapisal: »Po zaslugi očeta Marka Pohlina, ki je izdajal tudi knjige kmetom na potrebo in pomoč, in ne. več samo za izobražence zna sedaj že vsak pastir in pastirica brati. Od te dobe dalje pa so se oglašali čezdalje bolj pogosto prav na vseh poljih in v vseh strokah. Bili so slovni-čarji, pisatelji in pesniki, zgodovinarji, kmeto-vavci, znanstveniki, dokler se ni kakor najvišji vrh pognal nad vse pesnik France Prešeren. Ta je zapel iz dna narodove duše in 'z bogastva slovenskega jezika tako, da je dal slovenski besedi častno mesto v zboru evropskih narodov. Kaj pa se je kar skokoma izvršilo od 1. 1850. do danes — je znano. Kaj bi se šele bilo, ko bi slovenska beseda imela svojo lastno duhovno matico, svoje ognjišče in žarišče — svojo lastno slovensko univerzo! Danes ima tudi to v Ljubljani. Danes že dobiva slovenska beseda izraza v pol milijona izvodih slovenskih knjig, ki jih izdajajo vsako leto samo kulturna društva, ustanovljena za izobrazbo širokih ljudskih plasti. In stotisoči knjig in časopisov in revij pa prihajajo leto za letom med izobražene. Danes ne zveni več slovenska beseda samo v domovih kmetov in po cerkvah, danes se glasi s štirih mestnih gledališč in z več stotin ljudskih odrov po domovini. Danes se slovenska beseda uči in razlaga na stoticah univerze v Londonu, Berlinu, Parizu in v drugih mestih. Danes berejo drugi veliki narodi plodove del naših mož. Majhni smo, toda živimo živahno kulturno življenje. Prežal, da ni ta narodič zedinjen na enem skupnem ozemlju. Nič ne de. Perot duha ni mogoče povezati in ognja srca ni mogoče omejiti. Po Radio-Ljubljana pojde poslej slovenska beseda preko vseh mej, pojde zlasti po naših bratov, ki so razkropljeni po svetu. In Vam, bratje v Primorju, Vam v Koro-lanu in Vam v Porenju in še onim močnim v Ameriki ia daljnim v Egiptu — veljaj prvi pozdrav slovenske besede iz matuške Ljubljane — vam, ki vas bo Radio-Ljubljana vsak večer v duhu in srcu družil z domovino, ki jo ljubite, ki je nikoli ne pozabite. Pozdravljeni rojaki Slovenci, pozdravljeni bratje Slovani, pozdravljeni v obče človeški ljubezni vsi narodi zemlje — prvič s slovensko besedo po Radio-Ljubljana! Trgovina radi ske postale Ljubljanska radijska postaja je pričela z rednim sporedom. Povsod vlada velikansko zanimanje za radio. Vsakdo vprašuje, kakšen aparat bi bil za njega najprimernejši, koliko stane, kje ga dobi, kako se montira itd. Da ustreže vsem tem željam radio-interesentov si je osnovala Radijska postaja svojo lastno trgovino in izdelovalnico radijskih aparatov. Trgovina s sobo za predvajanje je nameščena v posebnem, elegantno izdelanem paviljonu na Miklošičevi cesti, montažne delavnice in pisarna pa v stavbi ob akademskem domu. Namen tega podjetja je predvsem ta, da pridobiva postaji novih naročnikov na la način, da oskrbuje in montira vsem radiointerese.nl om najboljše kvalitetne aparate pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji, da izvršuje popravila iu modernizacije že obstoječih aparatov, polni akumulatorje, daje radio-naročnikom strokovne nasvete itd., skratka, da gre kar moč na roko vsem radio-ama-teriem. Da bo mogla postaja ustreči tudi onim interesentom, ki stavijo na radioaparate najvišje zahteve, je prevzela zastopstvo zelo renomirane dunajske tvrdke »Radione«, lastnik ing. N. Eltz, katere aparati so nesporno najboljši izmed vseh evropskih fa-brikatov. Posebno speoijalno delo te tvrdke so Stirielektronski aparati, ki dajejo že z navadno okvirno anteno na zvočniku sijajne uspehe, z visoko anteno pa so nedosegljivi. Imajo le eno samo slabo lastnost, ki jo takoj pošteno povemo, da so zelo dragi. To poudarjamo vsled tega, ker je naloga trgovine Radijske postaje tudi ta, da vpliva na cene radio-aparatov in materijal v tem smislu, da se dosedanje visoke oene kar moč znižajo Na tem polju se trgovina Radijske postaje, dasi še ni začela s polnim delovanjem, že zelo pozna. Postaja oddaja namreč vse aparate in vse blago po najnižje možnih cenah, katerim se morajo prilagoditi tudi radio-trgovci. Postaja dela to predvsem iz tega razloga, da omogoči nakup radio-aparatov tudi najrevnejšim. Naš namen namreč ni, kot že rečeno, delati pri Samo ena zapoved Izpcd peresa znamenitega ameriškega urologa dr. James Waringa je prinesel v nedeljo neki tukajšnji časopis 9 zapovedi kadilcem tobaka, kateri ugotavlja, da izmed strupov kave, alkohola in tobaka je poslednji najstrupenejši. Danes ko ta znameniti urolog čita v ameriškem časopisju razglase tvrdke Lenis Com. (isla si je pridobila od izumitelja patent za izdelovanje > Protinikotina-Bonikot«) in pri tem obljavljene ugotovitve svetovnih špecijalistov, da dve kapljici tega sredstva uničita nad % tobačnih strupov, bi gotovo izdal samo eno zapoved »Kadite cigare in cigarete samo s »Prctinikotinom-Bonikot««. apara(ili dobiček, ampak dobiti i>ostaji novih naročnikov, brez katerih postaja ne bo mogla ekslstirati. Ob tej priliki si dovolimo opozoriti cenj. občinstvo na dejstvo ,da se nekatere ljubljanske ra-dio-trgovine izdajajo na deželi kot trgovine Radijske postaje. Opozarjamo da je trgovina Radijske trgovine le ona, ki je nameščena v lastnem paviljonu na Miklošičevi cesti, če se kdo drugi izdaja za našega zastopnika, prosimo, da to sporočite postaji sami. Naši prt v l zastopniki imajo vsi legitimacijo Radijske postaje. Ko lo poudarjamo, omenjamo, da želimo bili z vsemi radio-trgovci v najboljših odnošajiti in da postaja nikakor nima namena tnorda uničiti radio-trgovino ali sebi ustvariti kak monopol, ampak je njen cilj, veliko število solidnih in vestnih radiotrgovcev, ki bodo v medsebojni pošteni konkurenci tekmovali v tem, kdo bolj ustreže radio-interesentom. S tem bo namen naše lastne trgovine najbolje dosežen: interesenti bedo povsod lahko dobili dobro blago po zmerni ceni in s tem se bo večalo število naročnikov uaše postaje. To tendenco trgovine Radijske postaje je občinstvo že občutilo, kar se izraža v tem, da je trgovina in delavnica že sedaj pred otvoritvijo zelo obiskana, Od vseh strani, kjer je sedaj montirala aparate, dobiva sama pohvalna pisma s poročili, da se n. pr. da detekt. aparate Radijske postaje čuje no samo Ljubljana zelo močno in čisto, ampak da slišijo skoro povsod na te male aparate tudi inozemske postaje. Prodajalno ima oz. bo imela v zalogi izdelke vseh svetovno znanih tvrdk, zlasti tvrdk .Rad ione t, Telefunken, Tungsram, Philips itd. Izdelovala in montirala bo vsakovrstne aparate od najbolj enostavnih do največjih. Ker je naš namen le ta, da pridobimo radio-postaji novih prijateljev, zato mora biti vsak aparat, izdan od Radijske postaje, autonia-tična reklama zanjo, zato se vsak lahko z zaupanjem obrača na postajo v prepričanju, da bo dobil res to, kar želi. Radio-trgovina uaše postaje bo torej važen pripomoček za propagando radio-gibanja pri nas. Obiščite me iu čudili se boste izbornim radio-aparatom, izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem RADIO JL BAR LJUBLJANA, MESTNI TRG 5-TELEFON 2407 Program Radio-L ubrana Pri tečajih po radio sc bodo rabile sledeče knjige: t. Deutsches Sprachbuch fiir nicht dcu-tsehe Volksscliulen von Dr. Kari Tumlirz, II. Teil Mittclstufe 111. Aufgabe. Dobi se v vseh knjigarnah. 2. Dr. L. Donati: Corso pratico di Lingua italiana. Od 5. izdaje dalje. Založil: Art. institut Orell Ftissli, Ztirfch. Dobi se v vseli knjigarnah. Torek, dne i. septembra: 18.30: Teča j za nemščino vodi gospa dr. Pisker-nikova. 19.—: Ljudska univerza: O praživahh, predava prof. Franc Pengov. 20.— : Čurdaška kneginja, prenos iz opere. Sreda, dne 5.septembra: 18.30: Tečaj za srbohrvaščino, poučuje profesor Mazovcc, kot pomožna knjiga služi: Tomo Ma-retič: Gramatika hrvatskoga ili srpskoga jezika. 19.—: Ljudska univerza: Domovinoznanstvo, predava dr. Valter Bohin jc. 20.—: Koncert godbe Dravske divizije pod vodstvom dr. Čerinu. Rabite Tungrsroiti barium-elektronke Drugi programi Ponedeljek, 3. septembra. Brcslau: 20.30 Simfoničen koncert. — Praga: 19 Iz Bratislave: Slovaška glasba. — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. Statkowski: Uvertura iz opere »Marja«. — Melcer: Klavirski koncert, E-mol. — Pesmi Statkowskega, Mlynarskega, Niewiadom-skega in Cialla. — Stojowski: Poljska suita. — Ma-liszewski: Odlomek iz baleta »Sirena*. — Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert. — 20.15 Koncert zbora uralskih kozakov. Ruske skladbe. — 21.15. Priljubljene uverture. — Stuttgart: 16.15 Koncert orkestra — 18.15 Predavanje: Oals\vorthy kot dramatik — 20 Lokalni reporter obuja spomine — 20.30 Komorna glasba; nato veseloigra. — Boru: U Prenos otvoritvenih govorov ob priliki zborovanja društva narodov v Ženevi —• 20 Predavanje: Antično materinsko pravo in moderno žensko vprašanje — 20.30 Orkestralna glasba. — Katovieo: '20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Brno: 15 koncert iz razstave. — 19 Iz Bratislave: Slovaška glasba — 20.10 Humoristični dueti. — 20.0 Prenos iz Varšave — 22.10 Koncert iz razstave. Rim: 21 Lahka glasba. — I-angenberg: 16.45 Vesele anekdoie — 20 Koncert. — Berlin: 17 zabavni koncert — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Oaventry: 20 Pro-menndni koncert. — Dunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta — 16.15 Popoldanski koncert — 20.05 Arija iz oper — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. Spored glej pod Prago. — MUnchcn: 10.30 Komorna glasba. — Milan: 20.50 Prenos operete. — Budapest: 20.15 Lahka alasba. TorcU 4. septembra. Zagreb: 20.30 Koncert češke glasbe. — Brcslau: 20.30 Humor in še kaj. Bltimer: Kako je rak prišel v mesto Schilda itd. — 21.10 Zabavni večer. — Praga: 19 Prenos iz gledališča: »Jakobinec«, opera (Dvofak). — Leipzig: 20.15 Komorni koncert. Reger; Godalni kvartet — Mozart: Godal, koncert — 21.15 Vesela glasba. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert — 19.45 Predavanje: Naše nebo v septembru — 20.15 Koncert odlomkov iz italijanskih oper. — Bern: 20.20 Orkestralna glasba — 20.50 koncert godalnega kvarteta 21.20 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. — Franklurt: 20.15 koncert. — Brno: 18.40 Predavanje: Češka literatura od narod, probujenja do danes. — 19. Koncert — 20.30, 21.30 in 22.15 koncert. — Rini: 21 Vokalni in instrumentalni koncert. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert iz Kolna. — 17.45 koncert zborovske glasbe. — 20 Iz Kolna: Uverture iz oper in drugo. — Berlin: 17 Zabavna glasba — Daventry: 21 Lahka orkestralna glasba. Dunaj: 11 in 16.15 koncert godalnega kvarteta — 19 Predavanje: Kako nastane karikatura in zakaj se ji smejemo? — 20.05 Iz Tolstojevih del — 21 »Ženitna ponudba«, burka (Cehov); nato vesela in plesna glasba. — Milnohon: 17.30 Zabavni koncert — 19.40 koncert Griegovih skladb — -.»Reven kot cerkvena miš«, veseloigra v 3 dej. — Milan: 20.50 Koncert s pestirm sporedom. — Budapest: 20 Solospevi — 22 Poročila in ciganska glasba. Predno se odločite za nakup detek-3QI0t&r|a, slušalk ali drugih srslnvnib delov, 2ahtevajte našo ponudbo — Vabimo Vas, da nas posotite, zahtevajte pojasnila, predvajanja, načrte aparatov Itd. Oglejte si Dašo ra?sta»o ua velesejmu v paviljonu H 458-462. &ADIOVAL, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 3. Šport Velike motorne dirke in ghimkhana igre (novost za Ljubljano), katere priredi Motoklub Ljubl jana na Mali šmaren 8. septembra, bodo za občinstvo najbolj privlačna sila. Dočim bodo motorne dirke, kjer bodo drveli dirkači z velikansko brzino po dirkališču zelo napete, bodo ghimkhana igre, kjer pokaže vozač svojo spretnost in rutiniranost na motornem kolesu, nudile občinstvu veliko zabave in smeha. II KOLO TFKEM ZA POŠKODBENI SKLAD. Ilirija : Primorje danes ob 1? na igrišču Primorjn. Nogoineuii moštvi Primorjn in Ilirije sc srečata danes v tekmi za nrehodni pokal, ki ca je razpisal LNP v korist skladu za zavarovanje igralcev proti nezgodam. Predtekmo odigra ob 15.30 ŽSK llennes proti zmagovalcu tekme Slovan : Svoboda, ki se ubsolviru dan preje na igrišču Ilirije. Igra se ob vsakem vremenu. Zmagovalca obeh teh tekem absolvirata prihodnjo nedeljo odločilno tekmo zn enoletno posest pokala. Športni pregled Bokserski prvak Tunney stanuje v najznamenitejšem londonskem hotelu Savoy; najel si je celo vrsto sob, in sicer li^te, v katerih je stanoval prej indijski maharadža h Patiale. Tunney pravi, da ne bo več boksal. Obiskal bo tudi svojega irskega rojaka, velikega pisatelju Bern. Shavva. Kanal tam blizu (l)over-Calais) je preplavala Kanadka Sharp v 14 urah in 58 minutah. Zelo je ponosna, da ima tako mero čez nogo kot Tunney. — Japonec Tsuruta gostuje po Evropi-okoli; beremo 20O m prsno 2:55.5 in 2:53.2. — Nekaj amsterdamskih plavačev iu plavalk je startalo na Dunaju; kopališče Diana razprodano. Izborno so plavali. Le poglej: Kojae 100 m na hrbtu 1:08.8, 200 m na hrbtu 2:40.4, 400 m na hrbtu 5:43.8; Borg 400 m proslo 4:55, 1000 m prosto 13:04.2; Marta Norclius 100 m prosto 1:11.2, 200 m prosto 2:42.2, 400 m prosto 5:39.2; zadnji čas je boljši kot Martin svetovni rekord 5:42.8, a ne bo priznano, ker je plavala Marta proti vrsti. Včasih se moraš pri branju poročil o tekmah prav od srca za smejati. ^ Na Dunaju n. pr. je plaval tudi Amerikanec Crabbe in sicer v mešani tekmi (100 m prosto, 100 m prsno, 100 m na hrbtu). Mešani tek, mešana tekma ali v našem slučaju mešano plavanje se pravi angleško medley race; Angleži pa radi pišejo z veliko začetnico, tukaj torej Medley Race. In beremo v nekem sicer jako uglednem in športno visoko stoječem listu: Sehr gut schwawm Kojac, vahrend Crabbe und Medley Race sehr schlecht 6chwamnien. — Pa to ni dunajski Šport-Tagblatt, ki ima napak iu pogreškov, da kar mrgoli. — Dunajčan Beck je zmagal pri tekmah visoko-šolcev v Parizu v petoboju, a doma v desetoboju ni mogel priti Wesselyju prav nič blizu. V desetoboju je \V. v Evropi prvi za Finci in za Švedom Janssonom. — Borba Gradca in Zagreba se je za-vršila z zmago Gradca 65 : 42; čisto nič drugega ni omembe vredno kot Mesnerjev met kopja 58.43 metrov. — Szepeš je vrgel kopje v Budimpešti 64.14 m daleč, in Flučk je tekel 100 m v 10.6. Norvežan Anstad je skočil 7.27 ni daleč, njegov rojak Tommelstad 1.91 m visoko, kladivo je pa vrgel Stenrud 50.39 m daleč. Olimpioniku O'Callaghanu ni manjkalo dosti, pa bi bil prekosi) Ryanov svetovni rekord v metu kladiva iz leta 1913, 57.77 rti1, 0'Callaglian ga je vrgel 57.64 nt daleč. Finec Vir-' tamen je porabil za 5000 m 14:48.3, Lonkola pa ■> 14:58.6; Lonkola za 10.000 m 31:27.0, Larva za 800 m 1:53.7. še par drugih rezultatov: 100 m Houben 10.6 in 19.7, 200 m Bali 21.6, Kornie 21.6 in 21.0!, K10 m Sponrc 48.8 in 47.8!, 110 m lose Leistner 14.8, skok na daljavo Hannu 7.52, Meier 7.55. v višino Koppke 1.92, diske s Kivi 47.45 m. — Angležinja Didgley jo tekla 200 m v 26, njena rojakinja Hatt pa 80 m lese v 12.6, svet. rekord; sicer je tekla Syehrova, kakor smo že poročali, 80 m lese že v 12.2, pa ni bilo predloženo v odo-brenje. — Nurmi bo 9. septembra v Dlisseldorfu poskusil zboljšati svetovni rekord slavnega Francoza Batiinti v teku na 1 uro, 19.021 km; ta rekord obstoji že od leta 1913. — Posebej moramo omeniti Hirschfclda, ki je s sunkom krogle 16.045 m napravil nov svetovni rekord; sledeče razdalje je dosegel, na tekmi v Rochumu: 16 m, 14.9:», 16.045, 15.72, 15.40, 15.56m. Za zabavo je vrgel še diskos 42.62 m daleč. Nemec Schvveiger, lahka teža, je z levico potegnil 77.5 kg, nov svel. rekord; doslej Francoz Arnout 75 kg. Sch. je natančno 62 kg težek. Sreča koleba. Neki Mercur, ki ga zastonj iščeš v X seznamu prvih desetih ameriških igrav-cev tenisa, je ugnal Tildena; dijak iz Teksasa Berkley pa Hunterja, ki je v onem seznamu na drugem mestu, takoj za Tildenom. — Karlu Ko-žcluhu se obetajo dobri dnevi. Povabljen je za. dva meseca v Kanado in v Zedinjene države in bo dobi lza to takoj 4000 doalrjev. V Ameriki se bo boril tudi za svetovno mojstrstvo profesionalov v Forest Hillu in bo dobil, če zmaga, zopet 3000 drP larjev. Nato bo nastopil v turnirju, kamor bodo povabljeni tudi amateri, in bo zopet nekaj dobil. Vse to aranžira znani igravec Vincent Rlchards: prav dober je, a kadar igra s Karlom, zmagif zmeraj Karel. Prav veliko bosta dobila tudi dva igravca argentinskega nogometnega kluba Bocca .lunior; klub Barcelona jima jo obljubil, če prestopita k njemu, 5000 dolarjev vsakemu na roko in skoz dve leti še po 500 dolarjev na mesec. Sedaj pa-izračunaj! Barcelona je v igri s klubom Bocca Jun.i zmagala 2 : 1, a je bilo ranjenih kar šest njenih igravcev, In ni zato nič čudno, če je zgubila nato igro proti moštvu mesta Rosario 0:4. — V drugi' tekmi za pokal Mitrope je pred 18.000 gledavci v Budimpešti premagala Hungaria dunajskega Ra-t pida 3:1; ker sta si enaka, bosta še enkrat igra-f; la, najbrž v kakšnem nevtralnem kraju. Cradjun-ski je premagal Viktorio iz žižkovn 3 : 2, pa bi bil moral bili rezultat 4 : 1 za Gradjanskega. — Ferenczvaros se je igral z BSK 6: i (prva igra >i 7:0). — Zapisali bomo še par važnejših tekem:; Brooklyn \Vanders-Brescia 3:2, Nižja Avstrija-Štajerska 3:1, FAC-Wacker 6:3, Sportklub-BAC*3 2:0, Vienna-Admira 0:0. WAC-Austria 1:0, Hertha-Nicholson 2:1, Slovan-Vršovicc (Bohe-J mians) 5:2, Slovan-SIavija (praška) 1 : I, Sparia, (praska)-Sparta (Košice) 7:1. — Na Angleškem J je 30.01(0 nogometnih klubov, ki igrajo do 15.000 : iger na teden; v Londonu jih je 2500. med njimi > komaj 1 tucat profesionalnih. ;i Italijanska kolesarska zveza je izločila Girar-dona in Binda za pol leta od vsake udeležbe pri , športnih tekmah v Italiji in v inozemstvu, ker v ' Budimpešti ugleda ilalijan. kolesarskega sporln -1 nista branila z zaupanjem in z odločnostjo. Amerikanec. Goetiel je z ar rop luno m preletel j ca. 4000 km dolgo razdaljo Los Angele*.Nov York ( v 17 urah in 58 min.; vozil je okoli 220 km na uro. Stari rekord iz leta 1923 je bil 26 ur in 50 minut Prodajalna Radijske postaje Ljubljana otvorjena J^a / / aj/e novega KOLEDAR. Nedelja, 2. septembra. 14. pobink. Angelska. Štefan, kralj, Maksiraa, Antonin, El-pidij. Ponedeljek, 3. sept. Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja. ZGODOVINSKI DNEVI. 2. septembra: 1817. je umrl učitelj na slovenski stolici v Gradcu Vincencij Franul de Weissenthurn. — 1914. se je francoska vlada preselila v Bordeaux. — 1906. se je v Črni gori ustanovila politična stranka. — 1814. se je rodil zgodovinar Ernst Curtius. — 1851. se je rodil pisatelj Richard Voss. — 1852. se je rodil francoski pisatelj Paul Bourget. — 1853. se je rodil kemik W. Ostvvald. — 1857. se je rodil francoski pisatelj Paul Hervieu. 3. septembra: 1598. je bil Boris Godunov v Moskvi kronan za samodržca Rusije. — 1914. je knez Wilhelm zapustil Albanijo. — 1609. se je ustanovilo mesto New York. — 1658. je umrl lord protektor Anglije 01iwcr Cromvvell. — 1849. je umrl pisatelj E. baron Feuchstersleben. — 1859. se je rodil francoski politik Jean Jaures. — 1877. je umrl francoski državnik A. Thiers. — 1894. je umrl odlični češki rodoljub Vojta Naprstek. •k Evharističen kongres v Avstraliji. Z ozirom na določilo v Škofijskem listu 1928, str. 61, po katerem naj bi se v nedeljo, dne 9. septembra 1928, vršile v župnijah procesije s sv. Rešnjim Telesom, se župni uradi glede na prošnje, došle škof. ordinariatu, obveščajo. da sme procesija izostati, ako bi se ne mogla vršiti s potrebno slovesnostjo. Mesto procesije naj bo ta dan, ki bodi posvečen če-ščenju sv. Rešnjega Telesa, popoldan ura molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim. — Škofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 1. septembra 1928. ir Dubrovniški škof dr. Josip Marcelic je v noči od 31. avgusta na 1. septembra umrl. Rojen je bil 23. marca 1847. Dubrovniško škofijo je vladal od 18. maja 1894, torej 34 let. * Podelitev župnije. Župnijo Sv. Križ nad Mariborom je dobil g. Franc Kren, dosedaj kaplan pri Sv. Trojici v Halozah. * Ministrstvo prosvete je imenovalo g. Ivana V a v p o t i č a , scenografa na gledališču v Ljubljani, za profesorja na I. gimnaziji V.Ljubljani in ga dodelilo na delo v Narodnem •gledališču v Ljubljani. * Osebna vest. G. finančni minister je preklical premestitev predstojnika davčnega okr! oblastva v Kamniku, g. Slavka Savinška, v Novo mesto, in ono predstojnika v Novem mestu g. Muhe v Kamniku. Zato ostaneta oba gospoda še nadalje na svojih dosedanjih službenih mestih. * Pogreb umrle g. Josipine K o r b a r se vrši v nedeljo, dne 2. septembra, ob 5. uri popoldne iz Sp. Hrušice v Štepanjo vas. * Poroka. Pretekli teden se je v Zagrebu v cerkvi sv. Blaža poročil g. Anton Šumi, privatni •uradnik, doma iz Kranja, z g. Zoro Caren, hčerko trgovca in posestnika iz Novske v Slavoniji. * Ljudski tabor na Homcu pri Kamniku se bo vršil v soboto na Mali šmaren dne 8. sept. 1928. Ob 3 uri popoldne. Poročajo narodni in oblastni po- biadci * * Začetek pouka na šolah. Od pristojne strani se nam naznanja: 6. septembra, na Tojstni dan prestolonaslednika, je na vseh osnovnih šolah začetna služba božja. Redni pouk se začne 7. septembra na vseh šolah ljubljanske oblasti razun tam, kjer je s posebnimi odloki drugače odločeno. * Izgledi za iivoz iz Slovenije v seriji 1928-29 je naslov predavanju, katerega bo imel Ivan MohoriČ, tajnik trgovske zbornice, v ponedeljek ob 18 v radio Ljubljana. Na to aktualno predavanje opozarjamo vse trgovske kroge, ki posedujejo sprejemne aparate. u * Brezvestnost. V Vašem časopisju smo ie ponovno svarili pred izseljevanjem v Kanado. Te dni smo prejeli zopet novo vest, ki potrjuje, da so bila naša svarila na mestu. Sredi julija je odšlo iz Slovenije v Kanado večje število izseljencev. Vsak od teh je imel Jod izseljeniškega agenta s seboj jamstveno pismo, da bo takoj ob prihodu dobil delo, kot rprvo plačo pa en dolar na dan m hrano. Zdaj 'pa poročajo ti izseljenci, da ne morejo dobiti nobenega dela in da okrog postopajo. Skupina, ki je prišla v Kanado pred 4 meseci, je tudi vedno brez dela. Jamstveno pismo jim ne pomaga nič. Nima nobenega drugega pomena, kot tega, da jih naše oblasti puste izseliti. Zato je tako brezvestno varanje izseljencev s temi jamstvenimi pismi vse obsodbe vredno. Izseljenci poročajo, da bo nekaj dela dobiti ob žetvi. Toda sedaj (sredi avgusta) je žito še zeleno. Vrhu vsega je pa več tisoč delavcev brezposelnih. Zato prosijo, naj posvarimo vse, ki bi nameravali v Kanado, naj se ne podajajo v nesrečo in naj nihče ne gre tja. ir Razstava goveje živine bo v torek, dne 4. septembra, na sejmišču v Mariboru. Razstavljena bodo goveda marijadvorske in pinc-gavske pasme. Vsakdo, ki se zanima za našo živinorejo, se bo gotovo udeležil te prireditve, ki je po 26. letih prva v Mariboru m obeta biti lepa. DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29 JE BOGATO OPREMLJEN - LEPE VSEBINE . RAZPISUJE VELIKO NAGRADNO TEKMO V STVARNI VREDNOSTI NAD 50.000 DIN. ir Šahovski kongres v Mariboru. O velikem šahovskem kongresu, ki se bo vršil dne 8. in 9, septembra v Mariboru, smo zvedeli še sledeče podrobnosti: Avstrijski amaterski prvak prof. Becker z Dunaja je definitivno obljubil svojo udeležbo in bo torej igral v nedeljo, dne 9. septembra, za Avstrijce na prvi deski proti našemu velemojstru dr. Vidmarju. V soboto, dne 8. t. m., zvečer bo imel prof. Becker popularno javno predavanje; po predavanju pa bo zanimiva šahovska prireditev. Vse prireditve se bodo vršile v dvorani Zadružne gospodarske banke. Podrobni program bomo še objavili. O zanimanju, ki vlada v šahovskih krogih za to prireditev, ki je prva te vrste v Sloveniji, priča izredno veliko število neizogibnih kibicev, ki so prijavljeni ne samo iz Ljubljane, ampak tudi iz Gradca. Kongresa se udeleži najbrž tudi naš konzul. v Gradcu. j ir V naše državljanstvo sta sprejeta Marija Ilofman, zasebnica iz Maribora in Franc Kramar, posestnik iz Nove vasi pri Rakeku. ir Italijanska pridiga na Proscku. Od prihodnje nedelje dalje bo na Proseku pri Trstu tudi redna italijanska pridiga. Slovenski jezik stopa vedno bolj v ozadje. Med verniki v Škednju se je nedavno raznesla vesl, da bo slovenska pridiga sploh odpravljena. Vest se je pozneje izkazala hi jireura-njeno. ir I. jugoslovanska razstava amater^Iotogra- fov se otvori danes v Sarajevu in bo odprta do 16. septembra. Razstavljene bodo umetniške fotografije amater-fotografov iz raznih krajev naše države. ....... ir Požig. V Smoleuji vasi pri Novem mestu je izbruhnil v noči od četrtka na petek 30. avgusta zopet požar pri gostilničarju Francu Brulcu. To pot je neznani Storilec zažgal' pod in hlev, ki sta popolnoma zgorela. Škbde je nad 100.000 Din. Brulcu je že zgorel svojčas kozolec. Ker je v tej noči deževalo, so stalnj stražarji stražo opustili, misleč, da vendar v taki noči hudobnež ne bo zažgal. Izbral . si je pa ravno- to i|oč. Kakor je videti, morajo biti storilcu točno znane vse razmere v vasi. ir Nesreča. V četrtek, 30. avg. se je na Gradišču pri Sv. Jerneju na Dolenjskem igral 13 letni deček s pištolo1. Pri.tem pa je tako nerodho ravnal, da se je pištola sprožila in žadela oskrbnika gospe 'Ajie'šlailc, Ahtotaa Rebselj ter ga precej nevarnb | ranila.' Prepeljali so ga takoj V bolnico usmiljenih bratov v KandfjO, , j ir Zgubila se je. 78-letna Mirtova teta iz Zvirč pri Hinjah je v sredo zjutraj šla nabirat maline. , S seboj je vzela majhen koš in nekaj kruha, rekoč, da bo cel dan v gozdu. Ker je na večer ni bilo domov, so jo šli vaščani iskat, pa je niso nikjer našli. Drugi dan se je skoraj vsa vas dvignila in na daleč okoli vse- preiskala, pu zopet vse zaman. Sodijo, da je padla v kako globoko votlino. Če v jed Ti muhe silijo, in Ti bacile prineso; če v spanju muči Te stenica in bolha verna tovarišica, ne srdi se, moj ljubi sin, takoj si kupi »ZACHERLIN«!_ * Šolske knjige za vse srednje, trgovske, meščanske in osnovne šole v predpisanih izdajah ima vedno V zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsak dijak dobi pri nakupu knjig kot nameček lep šolski zvezek, črtan ali nečrtan, oziroma leposlovno knjigo. ir Šolska vodstva opozarjamo na » Cerkveno ljudsko pesmarico«, priredil Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v LjubljanL Cena partituri 50 Din, glasovi po 24 Din. Pričujoča pesmarica je namenjena ne samo za gojitev splošnega ljudskega cerkvenega petoja, marveč tudi petja pri šolskih božjih službah. Prirejena je za eno- oziroma več-glasno petje. Pri vsaki pesmi je označen način izvajanja. Vsebina nudi vse napeve, ki se pojo pri šolskih mašah, kakor: mašne, Marijine, obhajilne, blagoslovne in pesmi za vse cerkvene dobe.. Za začetek šolskega leta: klicanje sv. Duha, za sklep šolskega leta: zahvalno pesem, kaor tudi pesmi za druge šolske praznike. Učitelji petja so po prvi izdaji pridno segli, da je bila vsled tega kmalu razprodana. Nova izdaja je zelo pomnožena, in sicer za 39 pesmi tako, da imajo učitelji petja popolno izbiro za vse prilike in potrebe. Senzaciionatna svetovna iznaia. Vsaki Človek mora iz svojega interesa pogledati in tako zvedeti kaj je ir Sprejemnice družbe treznosti, večbarvne, se dobe, dokler traja zaloga, pri Sveti vojski v Ljubljani za ceno 50 par komad. Tečaje za pripravljanje brezalkoholnih pijač bo priredila »Brezalkoholna produkcija« meseca septembra v krajih, kjer se prijavi zadostno število interesentov. Prijave za te tečaje do 5. t. m. sprejema »Brezalkoholna! produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. * Obvestilo. Akademiki, ki za prihodnje šolsko leto 1928-29 reflektirajo na stanovanja v Akademskem domu v Ljubljani, naj oddajo tozadevne vloge (lo 20. septembra 1928 upravi Akademskega doma v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Priložiti je zadnje kolokvijsko, oziroma seminarsko in ubožnostno spričevalo. OBLEKE za moške, faute in dečke, ragtane, površnike, usnjene suknjiče in dežne plašče kupite najceneje pii tvrdki IflSIP IVflNČlC, LiiiHliona, Dunajska cesla Slev. 7 ir Večerni trgovski tečaj v Mariboru. Na željo več reflektantov se bo vršil pri zadostni udeležbi na zasebnem učnem zavodu Anton Rudolf Legat, Maribor, tudi večerni trgovski tečaj, v katerem se bo poučevalo: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovinstvo in menično pravo, trgovska korespondenca, stenografija, strojepisje itd. Interesenti naj se čimprej javijo v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat et Co., Maribor, Slovenska ul. 7, telefon 100. * Zobozdravnik dr. Mirko Kambič zopet redno ordinira. -k Mercedes zmaga v Franciji. V La Baule (Bretagne) je zmagal pl. Wenzel na Mercedes vprav sijajno v razredu športnih voz. Dosegel je povprečno 176 km na uro. Wenzel je vozil kot vedno na Continental obročih. •k Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani se jo preselil s 1. septembrom 1928 iz Gregorčičeve (prej Hilšerjeve) ulice 7 v nove lokale Aleksandrova cesta 5, I, levo. Več glej v oglasu! ir Opozarjamo na današnji oglas Spod-nještajerske ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. * Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna »Franz-Josef« grenčlca redovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni'prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »Franz-Josef« voda pri pojavih, ki izhajajo od samozastrup-ljenja želodčno-čreveisnega kanala, kot izborno -čistijo, Dobiva se v, lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. - ir Opozarjamo na današnji oglas Spod-nještajerske ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. * Večerni trgovski tečaj v Mariboru. Na željo več reflektantov se bo vršil pri zadostni udeležbi na zasebnem učnem zavodu AnL Rud. Legat, Maribor, tudi večerni trgovski tečaj, v katerem se bo poučevalo: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovinstvo in menično pravo, trgovska korespondenca, stenografija, strojepisje itd. Interesenti naj se čimprej javijo v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Obvestilo iz uradov Iz »Županske zveze«. Tajništvo Županske zveze je prevzel s 1. septembrom zopet prejšnji tajnik g. Fran Kristan, občinski revizor pri ljubljanskem oblastnem odboru. Nanj se do nadaljnjega naslavljajo vsi dopisi za Župansko zvezo. Dr. Viktor Dreskvar zopet redno ordinira €€ ki je razstavljena na Ljubljanskem velesejmu. Paviljon E. Vsi na velesejm v Paviljon E.! CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. — V noči na torek: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. 0 Jubilej dela. Danes praznuje 50 letnico tiskarskega delovanja g. Leopold "W e r z a k, strojni stavec v Jugoslovanski tiskarni. Rodom iz Trsta je g. Werzak pred 50 leti vstopil kot vajenec v tiskarno Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani. Po štiriletni učni dobi je odšel v Gorico, nato v Trst in na Reko, odkoder se je vrnil v Ljubljano in vstopil v Jugoslovansko tiskarno, kjer nepretrgoma deluje že blizu 40 let. Ves ta čas je stavil in še stavi tudi >Slovenca<. G.Werzak je v resnici mož dela, vesten, priden in točen. Med svojimi stanovskimi tovariši je izredno priljubljen, kar dokazuje dejstvo, da je bil nad 25 let predsednik tiskarskega društva. Pevsko društvo »Grafika« ga je snoči v tiskarni počastilo z izbor-nim petjem, danes mu pa prirede njegovi ožji tovariši časten večer. Mnogobrojnim častitkam se pridružuje tudi uredništvo »Slovenca« z željo, da bi še mnogo let zdrav in čil sodeloval pri »Slovencu«. 0 Dijaški sejem. Končane so iepe počitnice, mladina se vrača v šole, starejši ljudje z dopustov, mesto samo pa pričenja dobivati zopet »taro lice. Ulice postajajo živahne, mla- Danes ob 3 popoldne lavni telovadni nastop ..Orlovskega odseka Šiška" na vrtu „Reininghaus-a". — Nustopijo člani, članice, mladci, orliči, mladenke Igra železničarska godba „SLOGA* Po telovadbi prosta zabava. Pridite vsi prijatelji orlovstva. dina, ki je bila v vročih mesecih na oddihu kje na deželi, veselo vrvi, zbija šale in se ji kar nič ne pozna, da je pričel zanjo resen čas šolskih sob in učnih redov. Na Krekovem trgu pa je zopet bučno. Odkar so podrli staro gimnazijo na Vodnikovem trgu, oživi Krekov trg vsako leto koncem poletja za kratke dni. Tu se prodajao stari »špehi«, vadnice, slovnice, čitanke, aritmetike in kar je še drugih učnih knjig. Znatno pod ceno knjigarn. Kupčje na dijaškem sejmu gredo dobro, saj je skoro več povpraševanja, kot ponudbe. Ni na vsaki borzi tako. Mnogo je študentov, ki si na dijaškem sejmu prislužijo s kupčijo s knjigami lastne potrebne knjige in še nekaj dinarjev za sladoled, Nič manj kot dvajset sladoledarjev je zadnjič nekdo naštel na dijaškem velesejmu. In baje so vsi dobro zaslužili. Še jutri in še nekaj dni se bodo razlegali • na Krekovem trgu klici: »Za tretjo! Za četrto!«, no, potem pa se umaknejo ti kričavi smeli mladeniči v šolske sobane. Da tudi tam ne bo povsem mirno, je prav gotovo, toda kdo naj zameri mladim njeno živahnost! 0 Naš Grad. Nihče v Ljubljani in nihče med tujci, ki so kdaj obiskali naše mesto, menda ne dvomi, da je ljubljanski Grad najlepši kras Ljubljane in njena najlepša razgledna točka. Kdor ni bil na Gradu, ni bil v Ljubljani, to geslo velja danes nič manj, kot kdaj prej. Zalibog pa je ta lepa točka Ljubljane precej zanemarjena, dasi pomenja Ljubljančanom poleg Tivolija glavno sprehajališče in najlepše drevorede. Mestna občina ima sicer res mnogo drugih skrbi, toda nekoliko bi pa že mogla napraviti za Grad, in to ne bi bilo brez koristi, nekoliko pa je odvisno tudi od občinstva, ki bi moralo skrbeti, da se ne uniči še ono, kar je že storjeno. Kako neokusno je vendar, ko so po grajskih izprehajališčih vse vkrižem razmetani koščki papirja, ko je potlačena trava, v lepih smrekovih deblih so vrezane inicijalke — naj bo ljubezen še tako vroča, ali tega pa le ni treba vrezavati v debla ali pa pisati na kapelico sv. Antona. Tudi za klopi ni bogvekaj preskrbljeno, na Grajski planoti še nekoliko, manj jih je na »šancah«, dočim ijih v Regalijevem gaju in na Orloveln vthti Sploh ni, - Pred' leti so bile tu še isfe klopi z mizicami in zakaj bi sedaj manjkafe. Morda glavno vprašanje pa tvorijo pešpoti na Grad. Eden najbolj prikladnih poti bi bila -morda pot s Strme poti, za katero je mestni občinski svet že itak dovolil p>otreben kredit. Z delom pa se do danes, kljub večkratnim prošnjam, še ni pričelo. Grajski prebivalci in ljubitelji sprehodov po Gradu prosimo mestno občino, da bi že pričela z izvedbo te poti, da bi bila dostopna tudi pozimi. Kot najbolj prikladno rešitev bi priporočali, da se izvede pot preko zemljišča g. Magistra, ker je tod najbolj pripraven teren, poleg tega pa bi se nudil še prav lep razgled. Obenem bi bilo ob tej priliki potrebno, da se uredi tudi dohod s Streliške ulice in se izvede prepotrebna regulacija te ulice. Zdi se nam, kot da bi nova pot na Grad, njegova preureditev in morda še kako izboljšanje in olepšanje grajskih nasa-dov4 Ljubljančanom naravnost odkrilo, kake krasote jim more Grad nuditi in kako prijetna so njegova izprehajališča. Stroški bi bili prav majhni, Ljubljana pa bi s tem mnogo pridobila. O Barikade na Kette-Murnovi cesti. Prejeli smo: Na Kette-Murnovi cesti kopljejo sedaj preko 5 m globok kanal in je cesta radi tega zaprta prometu. Ves veliki promet, ki gre navadno po tej pesti, se vrši sedaj po Jenkovi ulici po strmem klancu. Prebivalci Kette-Murnove ceste so spoznali neugodnost tega položaja in so poslali na magistrat de-putacijo s prošnjo, naj bi se odprla Masary-kova cesta na Kette-Murnovo cesto. Občina je tej prošnji deloma ugodila in cesto vsaj za silo odprla prometu. K temu bi pripomnili še, naj bi magistrat ta kratki pas vsaj za silo še dal zravnati, pogladiti in utrditi ter začasno s peskom posutf. Kajti odkar je sedaj ta cesta odprta, gredo vsi mestni pogrebi mesto po Dunajski cesti raje po Masarykovi cesti k Sv. Križu. O Upravni svet cestne železnice tem potom prosimo v imenu radio-amaterjev, da naj pospeši, da se izvrši sklep upravnega sveta, da se odstranijo motnje, katere povzroča ljubljanska cestna železnica. O Zbirališče revije slovenskih narodnih noš je danes točno ob pol 3 uri popoldne na velesejmu pred paviljonom B. Ker je prijavljenih že do danes čez 400 noš, nadalje jezdeci, vozovi, veliko število skupin itd. in ker je prijavljen že tudi velik dotok obiskovalcev iz cele Slovenije in Hrvatske, bo naval velikan- ~ Nogavice v najsolidnejši izbiri po konkurenčni ceni priporoča .. I. Urbančič, Miklošičeva 20 ski in prosimo občinstvo, da se v izogib nesrečam, strogo pokorava rediteljem. Zlasti prosimo obiskovalce, da puste prostor za ocenjevanje narodnih noš prost. O Revija narodnih noš na velesejmu se v slučaju, če bo danes dež, preloži na dan 8. septembra. 0 Staršem. Na praznik 8. septembra priredi Jugoslovanska Matica na Kongresnem trgu veliko ljudsko zabavo na korist rojakov onstran meje. Prireditev se prične popoldan ob 16 z raznimi mladinskimi nastopi, od katerih bodo najbolj privlačne dirke naših malčkov na skyrah, triciklih in holenderjih (avtomobilčkih). Z ozirom na namen prireditve pozivamo in prosimo vse starše, da prijavijo svoje otroke za te dirke, ki bodo sprejete od vseh ljubiteljev mladine z radostjo in veseljem, mladim dirkačem pa bo v čast in ponos, da smejo javno tekmovati in razkazovati svoje spretnosti. Tekmovalna proga ne bo predolga in dirkalo se bo v smeri od Kina Matice proti Nunski cerkvi, torej po strmini navzgor, s čemer bo preprečena prenagla vožnja in s tem tudi vsaka nezgoda. Vsi tekmovalci bodo nagrajeni z ličnimi spominskimi darili, prvi trije pa bodo nagrajeni še posebej. Prijavnine ni nikake. Prijave naj se pismeno ali osebno naznanjajo Jugoslovenski Matici, Selenbur-gova ul. 7-II. najkasneje do 5. septembra. © Kolesarji, športniki Na praznik 8. septembra se vrši na Kongresnem trgu poleg drugih prireditev tudi kolesarska polževa dirka. Proga v smeri od Kina Matice proti Nunski cerkvi bo dolga ca. 100 m. Prijavnine ni nikake. Prvi trije zmagovalci prejmejo praktična darila. Dirke se bodo vršile v dveh kategorijah, in sicer za mladeniče do 18. leta in posebej za starejše. Pričetek bo ob 16. Prosimo in pozivamo vse kolesarje in športnike, da sodelujejo pri teh dirkah ter da se pismeno ali osebno prijavijo pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II. najkasneje do 5. septembra. 0 Razstava naših najmlajših umetnikov se otvori, kakor smo že poročali, danes ob U dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstavljajo: Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Me-žan, Mira Pregljeva, Franc Pavlovec, Nikolaj Pirnat preko 200 slik in kipov. Razstavo bo otvoril g. Rihard Jakopič. Na razpolago katalog. © Vpisovanje otrok v manjšinsko (nemško) osnovno šolo (s poukom v nemščini, slovenščini in srbohrvaščini) se vrši dne 3. in 4. septembra, od 8 do 12 na Cojzovi cesti 5, 1: nadstropje, desno. 0 Vpisovanje na gremijalni trgovski šoli se vrši v prvi razred v ponedeljek, dne 3. sep- ..Mnogostranski" je pravilni Uraz ker Vim čiitl vse. Z enim zavojem lahko vso hišo prehodite in jo od zgoral in spodaj temeljito očistite: okna, vrata, posodo in vso kuhinjsko opravo, pečnicc, tla in kopalnico. VIM SNAŽI VSE Proizvod tovarne Lux. Dr. Ivan Pintar slrokovni zdravnik za ženske bolezn' in porodništvo Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2, II. Telefon 3150 zapel redno ordinira tembra, in torek, dne 4. septembra t. L, vsakokrat od 8. do 12. in od 2. do 18. ure popoldne v pisarni gremija trgovcev, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. V II. in III. razred se bo vpisovalo dne 5. septembra t. 1., od 14. do 17. ure popoldne v šoli na Ledini, pritličje, levo. — Oni, ki morajo biti še izprašani v posameznih predmetih, naj se zanesljivo zglasijo v ponedeljek, dne 3. septembra, ob 2. uri popoldne pri. vodstvu gremijalne šole. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 10. septembra t. 1., ob 2. uri popoldne. — Šolski odbor Gremija trgovcev. 0 Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani priredi za obrtnike tečaj za knjigovodstvo v Ljubljani pod vodstvom g. prof. P. Modica. Tečaj se bo pričel 10. septembra t. 1. Interesenti naj zato takoj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Ljubljana, Krekov trg 10, I. © Umrli so v Ljubljani v času od 28. avgusta do 1. septembra: Valentin Vončina, sodni ofi- Cfublfansko gledališče' SPORED PREDSTAV Vse predstave se vršijo v dramskem gledališču. Nedelja, 2. sept. ob 20. uri: Dobri rojak Švejk. Ponedeljek, 3. sept.: Zaprto. Torek, 4. sept. ob 20. uri: Čardaika kneginja. Sreda, 5. sept. ob 20. uri: Fanny, tete, strici itd. Četrtek, 6. sept. ob 20. uri: Čarobna piičaL Petek, 7. sept. ob 20. uri: Herman Celjski. Sobota, 8. sept. ob 15. uri pop.: Čardaika kneginja ob 20. uri: Župan stilmondskL Nedelja, 9. sept. ob 15. uri pop.: Dobri vojak Svejk ob 20. uri: Poljska kri. Prireditve in društvene vesfl Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moste priredi v soboto in nedeljo 8. in 9. septembra Matičičevo bojno igro »KALVARIJA« na letnem igrišču Mladinskega doma na Kodcljevcm, vsakokrat ob 8 zvečer. Poldnevni izlet ima danes popoldne Stolna prosveta v Kopanj. Odhod iz Ljubljane ob 13.18 i. glavnega kolodvoru. Izlet ob deževnem vremenu izostane. Orlovski odsek Sv. Trojica v Slovenskih goricah priredi dne 8. septembra igro s petjem v petih dejanjih. Sodeluje tainburuški zbor od Sv. Benediktu v Slov. goricah. V slučaju slabega vremena se vrši igra 9. septembra z istim sporcdlbm. Vič. Redni občni zbor Kat.'prosvetnegu društva na Viču se vrši na Muli šmaren 8. septembra ob 4 popoldne v Društvenem domu. Stvarne predloge je treba \saj tri dni prej sporočiti odboru. — Odsek »Gospodinja« ima svoi redni občni zbor prihodnji četrtek, 6. septembra ob 8 zvečer istotam. Maribor. Občni zbor društva za zidanje Mladinskega domu bo 8. septembra ob 10 v Mladinskem domu. Mariborsko orlovskn srenja priredi 9. septembra izlet k Sv. Petru, združen s telovadnim nastopom. Katoliška omladlnn priredi danes popoldne pri Balonu veselico s pestrim sporedom. Srečolov in drugo. Godba Krekove mladine v Studencih ima 16. septembra celodnevno proslavo, združeno z blagoslovitvijo godbenih instrumentov. Pevski zbor Glasbene Mntiec prične z redkimi oevskimi vajami v četrtek 6. septembra. Cerkveni vestniU II. Vnnnja Marijina kongregncija ima danes, v nedeljo, mesečni shod. Pridite vse! Bratovščina sv. Rešnjega Telesu bo imelu svojo mesečno pobo/.nost v četrtek b. septembra v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša. ob pol (> pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom zu žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesu, da sc udeleže pobožnosti v prav obilnem številu. Razstava cerkvenih parnmentov v škofijski puluči, 11. nadstropje. Razstavljeni bodo cerkveni parumenti, ki jih je naredila bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkve ljubljanske škofije. Razstava bo odprta od srede, dne 5. septembru do nedelje 9. septembra vsak dan od 8 do 12 in od .2 do 6. Orel Ljubljansko orlovsko okrožje. Namesto letnega javnega nastopu se udeležimo danušnjc prireditve odseku Spodnja Šiška, ki praznuje desetletnico svoje ustanovitve. Člani mednarodne telovadne vrste in ostali telovadci — na svidenje! Saše difašivo Akademikil Približuje se novo šolsko leto, ki vas kliče na resno delo zu življenje. V počitnicah ste sc odpočili in okrepčali. Potrebujete jasnega programu in krepke volje zu bodoče delo. Vse to vam bodo nudile duhovne vaje, ki se bodo vršile za akademike v Domu od 7. do 11. septembra. Javite sc pravočasno! Skrb za stroške naj nikogar nc zadržuje. Vso vam bo preskrbljeno, da morete te dni udobno živeti duši in Bogu. Na svidenje 7. septembra zvečer! Prijave nu: Vodstvo Doma, Zrinjskegu cestu 9. Voiscvedovanla Zgubil se jc v ponedeljek zvečer vezen in nov zastor za okno. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi. Ulica na Grad 7-a. Izgnbil se jc pes volčje pasme z znamko Moste pod imenom Luks. Najditelj se naproša, da sporoči policijski stražnici Moste proti nagradi. Izgubil je včeraj dopoldne neki uslužbenec no poti od Mestnega loga do Aleksandrove ceste modro kuverto, ki jc bila naslovljena na ime: Vinko Stergnr, rudarsko glavorstvo. V kuverti seje nahajalo več važnejših dokumentov. Kuverto, naj sc-blugovoli oddati v upruvi *Slo-venca«. cijal v . pokoju, 78 let, Dolenjska cestu 14. — Rozalija Keržan, ženu vpokojenega policista, b7 let. Gosposka 15. — Uonka Nikolič, žena majorju, 34 let. Cesta nu Rožnik 29. — Božena Pro-gar, hči hlapca, Tržaška 38. — Mihael Brcuil, sin trgovca, 1 leto, Dunajska 31. — Jožef Kavčič, klepurski pomočnik, 52 let. Krakovski nasip št. 10. — Ivan Mlakar, mestni delavec, 61 let, Mencingerjeva 12. — V, bolnišnici so umrli v tem času: Katarina Zavodnik, delavčeva žena, 20 let, Dobrova pri Bledu. — Ciril Ivane, dcluv-čev sin, 4 mesece. Mala vas pri Ježici. — Jože Potrato, sin služkinje, 8 mesecev, Hrastnik 77. — Franc Bizjak, sin služkinje, 24 dni, Hudo 17 pri Radomljah. — Matija Poženel, trgovec, 24 .let. Ižanska cestu 62. — Ivan Zakotnik, strojevodja. 66 let. Zgornja šiška 15. — Frančiška Pire, hči delavca, 6 mesecev, Grudnovo nabrežje 19. — Ludovik Križnar, sluga, 21 let, Mivku 6. © Ogenj na Poljanski cesti. V noči na soboto je posestnica Alojzija Bergmanova na Poljanski cesti št. S.' okrog polnoči-v svoji spalnici /ačiilMa naenkrat velik smrad in vonj dimu. Zbudila jc domače ljudi, ki so pričeli polivati kadeči se strop. Alarmirali so tudi gasilce. Ti so ugotcvili, da se je vnel tram v stropu blizu cevi k cimniku. Gasile: so strop razbili in oHstranili tleči tram, s čimer jc ogenj ponehal, škodit jc občutna. 0 Vesela noč za tuj denar, V včerajšnji številki smo poročali o pustolovščini 21 letnega Walterja L. iz Domžal, ki jc poneveril tvrdki Oberwalder v Domžalah nekuj nad 4000 Din in znaten del tega denarja zakrokal. Tvrdka Ober-\valdcr nas prosi, da ni nikoli Walterja L. pooblastila. da bi inkasiral zanjo kak denar, temveč je Walter storil to na lastno pest in ne dft bi mu dula tvrdka za to kako pooblastilo. Dr. HA.VS ~~ se je preselil in ordinira Dunajska casta 6 dnevno od 10. do 12., in od 3. do 5. ure. O Dr. Baumgarten ne ordinira do dne 23. septembra. 0 Ob začetku šolskega leta priporoča tvrdka Iv. Bonač, Šelenburgova 5, svojo največjo zalogo vseh šolskih in risalnih potrebščin. Pri primernem nakupu dobe učenci praktično darilo. 0 Velika veselica, združena z vinsko trgatvijo, bo danes, v nedeljo, dne 2. septembra t. 1., v velikem salonu »Pri Jerneju« na Sv. Petra cesti. Mnogovrsten zabaven spored, godba, ples itd. Izborna jedila in pijača. — Začetek ob 5. uri popoldne. Ves dohodek te prireditve je namenjen dobrodelnim svrham; tedaj na svidenje I Pletene jopice in puloverje delno lastnega izdelka priporoča J. Urbančič, Miklošičeva 20 Maribor □ Pomožni škof dr. Ivan Tomažič se je včeraj popoldne odpeljal v ljutomersko deka-nijo, kjer bo v posameznih župnijah omenjene dekanije podeljeval zakrament sv. birme. □ Svečana proslava desetletnic« proboja solunske fronte bo 15. t. m. Predpoldne bo na Trgu Svobode služba božja, zvečer pa slavnost- na prireditev. V zvezi s to proslavo navajamo radi informacije sledeče zgodovinske dogodke: V ranem jutru 15. septembra 1. 1918 so Srbi, Hrvati in Slovenci v neubranljivem zaletu zrušili sovražno verigo in srbska vojska, pomnožena z jugoslovansko dobrovoljsko divizijo, je nastopila zmagoslavno pot v svojo domovino. V petnajstih dneh je naša vojska vkorakala v carsko Skoplje, dne 1. novembra 1918 pa so naše čete vkorakale v Belgrad. To so bili sijajni uspehi preboja solunske fronte, ki so bili kronani z velikim zgodovinsko-državnim aktom dne 1. decembra 1918. □ Študentje prihajajo ... Zadnje dni je postajalo v obližju šolskih zavodov prav živahno, študentje so prišli. So bili to predvsem s kakšnim ponavljalnim izpitom obteženi revčki, ki so jim bile počitnice zagrenjene. Kakor izvemo so ponavljalni izpiti v glavnem končani; izpadli so dobro. □ Iz tajništva .SLS za mesto Maribor. Uradne ure bodo v tekočem mesecu samo dopoldne in sicer od 0. do 12. □ Zrelostni ali višji tečajni izpit so napravili na dr/, realki v Mariboru v jesenskem roku: Cer-ne Ignacij, Didek Zoran. Forstnerič Adolf, Korošec. Zlatko, Pavletič Stanko, Pogačnik Edvard, Prelc Marijan, Žabkar Edvard iu Zulu Maks. Trije kandidati so bili odklonjeni na eno leto. U Slavnostna otvoritev športnega igrišča. 8. septembra se bo na svečan način otvorilo novo športno igrišče SK Rapida blizu vojašnico Kralja Petra. G Gospodinjska šola šolskih sester r Mefjn. Zimski tečaj na tej šoli se začenja s 1. oktobrom. Ker se z letošnjim letom šola razširi, se prijave še vedno sprejemajo. □ Otvoritev vajeniške in pomočniške razstave bo danes ob vol 10. uri dopoldne v dvorani pivovarne >Unioo«. Kazstavo bo otvoril podžupan dr. Lipold. □ Proslava 25-Ietnirc Kat. slovenskega i»o-hraževalnega društva v Studencih se vrši danes skupno v proslavo 700-letnice lavantiiiske škofije in 10-letnice osvobojeiija. Ob pol 9. uri se zbirajo udeleženci in društva z zastavami pred cerkvijo sv. Jožefa; nato sv. maša. Po sv. maši bo zborovanje zunaj cerkve. Popoldanski spored smo objavili že v včerajšnji številki. Pričakuje se iz Maribora leipa udeležba. □ Vpisovanje na ženski obrtni in gospodinjski šoli >Vesnat v Mariboru bo 13. ui 14. septembra od 9. do 11. dopoldne. V soboto 15. septembra je šolska maša, v poudeljek dne 17. septembra pa prične redni pouk. □ Mornariška godba iz Kotora svira prvič v našem mestu jutri zvečer in sicer na unionski verandi. Vstop prost. □ Konjska dirka bo danes popoldne ob treh na tezenskem dirkališču. Na sporedu so zanimive dirkalne točke. □ Vpis gojcncev mestno dnevno zavetišče se vrsi jutri ter v torek, dne 4. t. m. v socialno-poli-tičnem uradu mestnega magistrata, Rotovškl trg 9 od 8. do 12. Upoštevale se bodo samo prošnje siromašnih staršev, ki se naj pri vpisu zglasijo. □ Gibanje nalezljivih bolezni. V mariborskem mestnem okolišu je zbolelo na nalezljivih boleznih sedem oseb in sicer: ena na škrlatinki, dve na tifusu in štiri na ošpicah. □ Iz avtobusnega prometa. Radi popravil na Meljski cesti bo od danes naprej vozil avtobus št. 6 proti Melju preko Plinarniške in Kacijanarjeve ulice. — Radi današnje konjske dirke na Teznu bo od 14. naprej prevažal mestni avtobus potnike od Glavnega trga na tezensko dirkališče. □ In Zalokar Ignacij ter Oman Srečko? V letošnji kopalni sezoni je Drava zahtevala precej žrtev. Vse žrtve je prejalislej pljusknila ua obrežje razen dveh. Od 21. junija t. 1. sem se že pogreša 12-letni Ignacij Zalokar, o katerem se je raznesla govorica, da je utonil t Dravi. O pridnem dečku ni nobenega sledu. Naravnost misteriozno je tudi izginotje 11-letnega Srečka Omana, ki je bojda tudi utonil v Dravi 500 m nad kopališčem ob Schniie-dererjevem posestvu. Ali sta res utonila ali pa sta morda postala žrtvi perverznosti? To vprašanje se poraja z vso silo. V posebno velikih skrbeh in duševnem trpljenju pa se nahajajo razžaloščeni stariši obeh pogrešanih dečkov. Ignacij Zalokar, oče 11-letnega Ignacija, in Mihael Oman, oče 11-letnega Srečka, razpisujeta nagrado po 500 dinarjev za tistega, ki bi našel pogrešana sinčka. S težko prizadetima rodbinama sočustvujejo vsi Mariborčani. _____ Primarli dr. nugon RoDlč specijalist za kožne bolezni v Mariboru zopet redno ordinira □ Dijaštvu in starišem dijakov! Vse šolske knjige in šolske potrebščine dobite po najugodnejših cenah, s posebnim popustom in običajnim darom v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, Koro- i ška c. 5 in Aleksandrova c. b. Seznam knjig dobite brezplačno na razpolago. □ Slovesna otvoritev ouoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat v Mariboru se vrši v ponedeljek dne 3. septembra t. 1. ob 3. popoldne v Vrazovi ulici 4. □ Naznanjam, da sem otvoril podružnico v Slovenski ulici 20, ter se cenj. občinstvu priporočam za obilen obisk. — Milan Koser, slaščičar. □ Dr. Franc Marinie, Trubarjeva ulica 11, zopet redno ordinira od 9. do 11. in od 2. (14.) do 4. (16.). □ Opozarjamo na današnji >Rnzpisdlegla tej bolezni 31-letna posestnica iz Lek- tnarii ca. Marija Volovšek. 0 Opozorilo gojencem šole Glasbene Matice v Celju: Z ozirom na dejstvo, da se ie že pred napo-vedanim vpisovanjem priglasilo lepo stev lo gojencev v šolo Glasbene Matice, opozarja lavnatelh stvo dosedanje stare gojence in gojenke, da se ob terminu - najkasneje do 3. septembra t. 1. — zanesljivo javijo (zadostuje tudi dopisnica , ker se bo na zakasnele prošnje in prijave moglo ravnateljstvo ozirali le toliko, v kolikor bodo imel. posamezni učitelji še prostih ur. ______ Ke jBairaodite znatnega popusta na vsa oblačita, pri |os. Mojina, Ljubljana. Modni atelje M. SARC se je preselil iz Kongresnega trga na Miklošičevo ceslo, Ljubljana, (Vhod Pražakova ulica, lil. nadst.), v povsem nove moderne prostore, v palači Pokojninskega zavoda. - Uveden je tudi praktičen pouk v damskem in otroškem krojaštvu za gospe in gospodične na podlagi izvrševanja lastne garderobe po najnovejših sistemih. Prijave pismeno sli ustmeno. - l obratovanjem se prične 10. septembra, s poukom pa 1. oktobra. Ježica pri Ljubljani Strojna zadruga. Izvršila se je montaža cir- i Jrulame žage, katere se sedaj lahko posluzijo vsi člani za rezanje drv. , Telefon. V prihodnjem tednu se pričnedela za napeljavo telefona v tukajšnjo občino. Kakor smo izvedeli, bo naprava izvršena v o tednih. — Občani pozdravljamo ta napredek. Kamnik 0 vzroku požara na državni smodnišniei. Kakor so poročali listi .posebno 'Slovenec- , so bUi prvotno vzroki požara, ki je uničil 1700 m» ze prepariranega lesa, neznani. Zdaj pa je vojak, ki je tisti večer slražil ob omenjenem lesu in trdil, da je zažgal neznanec, ki je potem pobegnil cez zid, priznal, da jezažga 1 on sam. Kadil je proti predpisu cigareto, pa se mu je zazdelo, da nekdo gre, ie pa utaknil gorečo cigareto v zep, kjer je imel "tudi vžigalice, ki so se mu vnele in ogenj je po senu. ki je bilo na sedišču stražnika, presto v les. ki je bil takoj ves v plamenu. Vojak je pri gašenju dobil hude poškodbe in opekline, tako da je v nevarnosti njegovo Življenje. Pogorišče si je pred par dnevi ogledal tudi kralj, ki se je takoj potem odpeljal nazaj na Bled. Pozor pred literarnim šundom! V Kamniku in okolici zagrebški čifuti silno koiportirajo izdaje zbirke »Širom svijeta«, ki zdaj izdaja v zvezkih po 12 strani roman -Osvetnik.', šund prve vrste in v taki slovenščini, da se Bogu usmili! Ne le, da je tudi vsebina spolzka in nelogična, cesto umazana, je to nakupovanje obenem silno drago Zvezek srnic en Din, pa bo gotovo roman imel najmanj oO lakih zvezkov in kupovala bodo plačali za roman, ki bi broširan stal kakih 30 Din v knjigarni, oO Din Ljudje pa seveda šund kar požirajo, pa to ne samo priprosti, ampak tudi mnogo takozvane inteligence. Svarimo ljudstvo pred tem sundom m prosimo, naj raje kupuje dobre knjige naših slovenskih pisateljev in izdanja naših knjigarn, saj so bolj cena kakor ta čifutska, pa še zdrava in n ravno kaj vredna! . . . , , m„ Nesreča. V petek Je petletni sinček g. dr. Meglena ki se z družino preko poletja nahaja v Kamniku. padel raz drevo in si zlomil roko. Prepeljali so g? v ljubljansko bolnišnico. Zopet lizol. Včeraj, v soboto dopoldne se je r. li/olom zastrupilo mlado dekle, natakarica P" Malovrhu na Grabnu, sicer mirna in pametna. Zdravnik se trudi, da bi jo rešil, pa je izid se neznan. Kakšni vzroki so mlado dekle gnali v obup, še ni ugotovljeno. Tržič NaS stadion, ki ga je za razvedrilo otrokom in tn prireditve katoliškim organizacijam oskrbela Vincencijeva konferenca, je preteklo nedeljo prvič oživel Na njem je imela godba prosvetnega društva svojo prvo prireditev. Lepo okrašen stadion smo kar gledali in v resnici smo bili ponosni nanj. Saj je' nov dokaz, da katoliške vrste v Tržiču napredujejo in stopajo častno naprej. Ogromna udeležba je udi pričala, da je število tistih, ki umevajo nase delo in stremljenje, vedno večje. Pridne roke članov našega društva so vso prireditev vodile prav leno sanic in brez dvoma so naredile reklamo se za naslednje prireditve, ki bodo na tem prijaznem in Priprsio^S&i te dni od g. Rudolfa Pečjaka, ki nastopa s pričetkom šolskega leta ravnatelj-sko mesto nove meščanske šole v St.Vidu nad Ljubljano. Sedem let je s svojo blago gospo soprogo in družinico prebival med nami ln vsako leto nam je bil dražji. Tržič ga je ljubil in še posebej spo- štoval kot katoliškega učitelja. Tudi naši meščanski šoli je s svojo znano strokovno izobrazbo delal vsepovsod čast. Vsa leta je bil kot spreten režišer in najboljši igralec vnet delavsc v našnn nro>vet-nem društvu sv. Jožefa Pod njegovim vodstvom .ie bila igranih na našem odru cela vrsta svetovnih umetnin in tudi po njegovi zaslugi je naš oder baš v zadnjih letih vzgojil celo vrsto prvovrstnih igral-cev. _ Oglasila se je pesem, mogočno so udarjali zvoki godbe in prisrčno so se glasile številne besede zahvale v slovo, a v srcih Tržičanov in posebej še članov našega prosvetnega društva, g. ravnatelj, bo zvenela vedno struna hvaležnosti in vdanosti Vašemu zgledu krščanskega življenja in Vašemu delu med delovnim ljudstvom! Rokodelski dan bomo imeli ua praznik 8. sepl. Dopoldne bo blagoslovitev in otvoritev novega rokodelskega doma s slavnostnim zborovanjem, popoldne pa rokodelska prireditev na stadionu. Poleg drugih odličnih gostov bomo ta dan pozdravliali v svoii sredi tudi g. oblastnega predsednika dr. M. Natlačena. Tridesetletnico obstoja praznuje danes društvo izučenih čevljarskih pomočnikov v Tržiču. Društvu, ki v vsakem oziru lepo deluje, želimo napredka i v bodoča! NamiiSSi ~~~ 0. septembra prireditev Ooflfte Jeseni ce Škrlatinka. Na Jesenicah se je pojavila nalezljiva in otrokom zelo nevarna bolezeu škrlatinka. Nekaj otrok je bilo že prepeljanih v bolnico za nalezljive bolezni, vendar pa revarnost razširjenja še ni odpravliena, ker v takih slučajih starfii bolezen radi prikrivajo in jo ne naznanijo zdravniku. Krasno lunino mavrico smo videli v četrtek zvečer. Ljubljansko radio postajo izborilo čujemo. Budimpešta je nekaj časa motila. Sedaj pa je tudi to odpravljeno. Kako prijetno je. ko čujemo vendar enkrat domačo besedo in ni treba iskati tujih postaj. V brezalkoholni kavarni je vedno polno radio poslušalcev, ki komaj čakajo rednih programov, da bodo imeli sedaj v jesenskih večerih prijetno zabavo, ali na se učili jezikov in drugih praktičnih in koristnih ved Oni, ki bo tako srečen, da bo dne 9. septembra pri tomboli katoliškega prosvetnega društva dobil glavni dobitek, to je 4000 Dinarjev vreden najnovejši radioaparat, bo istega z ozirom na slovenske programe ljubljanske oddajne postaje, gotovo zelo vesel. Slovo. G. Kastelic ml., dosedanji kaplan na Jesenicah se te dni poslovi od nas ter se poda med naše brate v Loreno. Zelo pa bomo pogrešali, posebno pa bodo Hruščnni čutili vrzel, ki bo nastala z njegovim odhodom in bo ondotno prosvetno društvo izgubilo svojega duhovnega voditelja. Novo mesto Za občinske volitve v občini Sinihel-Stopiče, ki se vrše 23. septembra, je vloženih osem kandidatnih lit. Prva ie lista samostojnih kmetov (radi-čevcev) — nosilec Anton Avsec iz Gotne vasi, druga SLS — nosilec Fran Pleško iz Šmihela, tretja kmetske zveze v Stopičah — nosilec župan Franc Brule, čftrta: zveza kmetov in delavcev — nosilec Matija Kren iz Vavte vasi. peta: podgrajski farani — nosilec Janez Cimermančič iz Jurne vasi, šesta: delavska zveza — nosilec Franc šušteršič iz Birčne vasi, sedma: vavtovaška lista — nosilec Ivan Kulovec iz Vavte vasi, osma: gospodarska 1 slranka šmibel-Stopiče — nosilec Josip Matko v Gctni vasi. Prva, predzadnja in zadnja kandidatna lista so samostojne kmetijske in demokratske, ostale liste so Slovenske ljudske stranke. Pri okrožnem sodišču se prično porotne raz-! prave v ponedeljek 10. septembra ob deveti uri i dopoldne. Ta dan se bo zagovarjal pred porotniki | Fran R a k u š, sodni uradnik v Kostanjevici, radi hudodelstva poneverbe. Dne 11. septembra bo po-! rotna razprava zoper Rajnolda Golfa, bivšega uradnika Merkantilne banke v Kočevju, nazadnje železniškega uradnika v Zagrebu radi hudodelstva ' goljufije. Na meščanski šoli v šmihelu pri Novem me-| stu se otvori šolsko leto 0. septembra s sveto ma-' šo ob 8 uri. Vsaka učenka plača pri vstopu 20 Din za zdravstveno zaščito. Izvzete so siromašne učen-I ke, ki pa se morajo izkazati s potrdilom davčnega urada po točki 6, čl. 5, taks. zakona. kraju jo je pač bila potrebna. V to se je porabila bivša šolska klet, ki je služila med vojno za vojaško kuhinjo, pozneje za kuhinjo gospodinjski šoli in nazadnje za uradniško menzo. Ni povsem primeren prostor, ker solnce notri nikdar ne posije, a boljše nekaj kakor nič. Na razpolago bo tudi vsem trem telovadnim organizacijam. In tako bodo telovadili v njej tudi Orliči. Zato pa krik in vik v Izraelu. Nedeljsko »Jutro« pTav resno predlaga, naj sc napravi v tej bivši kleti otroški vrtec. Za glavo smo se prijeli, ali je ta predlog sploh resen. Torej nežni otročički naj bodo ves dan zaprti v kleti?! Ne, mi imamo boljši predlog. V šoli imata brezplačno stanovanje dva najizrazitejša pristaša »Jutra.. Naj idealno odstopita stanovanje in otroški vrtec je tukaj, ki je res silno potreben. Ali bo kaj? — OtroSki vrtec v Gradcu. Se bolj potreben je otroški vrtec v Gradcu kakor v Litiji. Tukaj je nad 80 otrok, ki so večinoma samim sebi prepuščeni čez dan, ko so starši v predilnici. Postava zahteva, da mora predilnica sama poskrbeti za otroški vrtec. Pa se merodajni faktorji nič nc zmenijo, da bi to judovsko bogato podjetje k temu prisilili- In tako bivši izkuh še vedno čaka adaptacije. V tovarni sc cclo leto že postavljajo kotli, a za otroški vrtec ni smisla. Otroška vrt-narica jc bila tu, a zanjo ni bilo stanovanja, dasi ima predilnica 15 hiš in topilniška vila že dve let stoji prazna. Tukaj ima »Jutro-« hvaležno in obširno polje, saj so vsi faktorji, ki pridejo tu v peštev, veliko veliko bližje SDS kakor pa SLS. Zagorje ob Savi Poroka. Danes se poroči rudniški nameščenec g. Ivan Lipovšek z uradnico tvrdke Birolla gdč. Minko Jazbec-Keršnik. Prevzem gostilne. S 1. septembrom je prev-vzel gostilno in posestvo pri Govejšku g. Ivan Der-novšek, bivši gostilničar pri Janu. Gostilno pri Janu pa prevzame ključavničar g. Peter Govejšek. Odpust iz službe. S 1. septembrom je odpuščeno zopet precej delavk iz obrata Borovnik. Med njimi so nekatere vdove, ki so delale nad 10 let. gostov na igrišču. Zvečer svečan banket, katerega priredi na čast gostom mestna občina ljubljanska, V nedeljo, 0. septembra dopoldne ogled mesta, popoldne medmestna tekma Praga — Ljubljana. V pondeljek 10. septembra izlet na Bled, odkoder odpotujejo gostje preko Jesenic nazaj v domovino. SMRTNA POT FRANKA LOCKHARTA. V filmu vidiš sedaj smrtno vožnjo velikega dir-kača-avtomobilista Franka Locharta. Poskusil je napraviti svetovni hitrostni rekord; v filmu vidiš velikanske skoke, ki jih je napravil voz, preden se je popolnoma rtebil. Najprvo je nastal na zadnjem desnem kolesu defekt. Nato je dirkač močno zaviral. Tri kilometre je potem avto poševno drsel, nakar je nekaj odskočilo, uiorda deli zavor. Avto se dvigne od Ud in se jih dotakne samo še s posameznimi kolesi. Zdi se, kot bi tekli sloni. V tem strašnem gibanju je vozil avto 350 metrov in je prišel k oni sipini, ki so jo imeli v začetku za pravi vzrok nesreče. Tu je vrglo avto v zrak, in napravil je dva ogromna skoka. Najprvo skok noter v cilj, 52 metrov dolg; nato je skočil za 140 stopenj obrnjeni avto z dvema stranskima kolesoma v pesek, ga je 70 cm globoko izkopal, je skočil 15 m naprej, je prišel na tla s prednjima dvema kolesoma, ki sta se še bolj zarila, se je valil še 18 m naprej, je zadel ob stran, planil še 12 m naprej in je obstal razbit na tleh. Pri zadnjem skoku je vrglo Lockharta iz voza. bil je gotovo že mrtev. Padel je na tla še 12 m od avtomobila naprej. Štiri milijone dinarjev porabi letno italijansko raznarodovalno društvo :>Lega Nazionale«, ki nam krade mladino v našem Primorju. Če Italijani zberejo takšne vsote za nekulturne namene, moramo mi za naš kulturni boj zbrati še več. Rešimo čast našega naroda, podpiraj-mo Jugoslovansko Matico; 8. september je njen dan! MM Turistka Prepričajte se o trpsinostl vrvarskih izdelkov iz prve kranjske vrvarne N. ADAMIČ L]UBL]ANA, Sv. Petra cesta št. 31 In pri polnilnicah v Mariboru. Vetrinjska it. 20. Celje, Kralja Petra cesta it. 33 In v Kamniku. Sutna it. 4. Št. Jernej na Dolenjskem Kopalna sezona bo kmalu končana. Kakor je sicer kopanje iz zdravstvenih ozirov priporočljivo, moramo vseeno grajati obnašanje nekaterih gospodov in gospodičen, ki se predaleč spozabijo in se obnašajo kot divjaki v Afriki. Oujejo jc pritožbe, da se pešta na Gor. Vrh-polje neredno dostavlja. Prosimo v prihodnje več točnosti, da bodo stranke vedele, kdaj se lahko pošta dobi, da ne bodo zastonj hodile. Zlasti je nerodno za tiste, ki imajo dnevno Časopisje, pridejo iskat, pa ga ne dobe. Določite, uro in se te držite, pa bo za vse prav. V Lurdn pri St Jernpjii bo cerkveno opravilo in romarski shod na praznik Rojstva Marijinega, dne 8. sept. ob 10. Kostanjevica Prenovljena cerkev. Po zaslugi na&ega neumornega g.' župnika Jerneja Podbe.vška, ki je vedno vneto na delu za olepšanje cerkve in mesta, se je kljub veliki finančni težkoči na novo prenovila mestna podružnična cerkev Sv. Miklavža, ki je bila dosedaj v zelo slabem stanju. Svetnike je v krasnih barvah restavriral pred meseci g. inž. Likar, ker so bili že skoro v razpadu, vsa druga notranja in zunanja dela pa je izvršil znani mojster Bertoli. Ker je cerkev ravno v sredi mesta, dela sedaj na celo bližnjo okolico lep vtis. Vinogradi prav lepo kažejo. Upali je, da bo I rta dobro in obilno obrodila. Litija Telovadnica v litijski Soli. Letos se je mnogo preuredilo v litijski šoli zunaj in znotraj. Napravil sc je iz učiteljičinega stanovanja in zbornice nnv razred, da imamo pet šolskib sob za devet razredov, kar jc pa še vedno premalo. Ni zdravo, da mali šolarčki pridejo takoj za večjimi i v iste učne prostore. Poslikale so se tudi učne sobe in hodniki, postavile Lutzove peči itd. Važno je, da sc jc napravila tudi telovadnica. Šest-razrcdnica s tremi paralelkami v industrijskem Pri St. Trojici pri Moravčah se bo v kratkem ustanovilo * Katol. prosvetno društvo-- in ljudska knjižnica za tauiošnjo okolico, kjer so ljudje od vseh sosednih župnij zapuščeni. Pravila so že potrjena. Obračamo se tem potom na vse rodoljube, da nam darujejo za novo knjižnico pri Sv. Trojici nekaj lepih, zabavnih ali poučnih knjig. Knjige naj se pošliejo prof. dr. V. Rožiču ali v pisarno Slovenske Straže c v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Knjige sprejema tudi g. šolski upravitelj Kornelij Iglič pri Sveti Trojici, p. Dob pri Domžalah. Ruše. Mnogoštevilnim častilcem ruške Matere se vnovič naznanja, da se ruška nedelja letos obhaja dne 9. sept. t. j. prvo nedeljo po Marijinem rojstvu. Priglašenih je že vet procesij. — Z izrednim zanimanjem sledi staro in mlado popravilom pri cerkvi, ki pod skrbnim vodstvom spretnega rtavbenika vrlo napredujejo. Posebno pozornost vzbuja delo na stolpu. Celi gornji del 40 metrov visokega in 8 metrov širokega mogočnega stolpa je obdan od močnega odra, ki omogoča kleparjem in tesarjem nevarno delo v visočini. Prihodni teden začnejo kleparji s pokrivanjem stolpne strehe. Nevešči gledalci se vprašujejo, čemu se je za kritje strehe izbral dragoceni baker. Veščaki pa odgovarjajo, da je kritje z bakrom najmanj trikrat cenejše kot kritje z belo pločevino; baker stane sicer skoraj trikrat toliko kot bela pločevina, traja pa tudi najmanj trikrat dalje kot ona in vrhu tega odpade vsako pobarvanje, ki se mora pri dru^i pločevini obnoviti najmanj vsako deseto leto, da pločevina ne zarjavi. Edinole baker jiristoja tudi zgodovinsko tako važni in lepi stavbi kakor je ruško Marijino svetišče, ki obhaja prihodnje leto 925.ob-letnico svojega obstoja. Ob enem s cerkvijo in cerkvenimi hišami se bo popravil tudi zid okoli cerkve in zid okoli pokopališča, ki oba že skoraj razpadata in sta vsled svoje starosti gledala že precejšnji del ruške zgodovine. Ruša občina da istočasno popraviti takozvano Stancovo hišo, v kateri se bo prej ali slej priredil dom za stare in osirotele občaue. Harovl Za Aljaževo kapelo v Vratih so izročili župniku Pečariču na Dovjem svoje darove: Monsignor Mihajlo Mudri Din 100, stolni kanonik Alojzij Stroj Din 100, neimenovani Din 100. — Hvala lepa vsem drovalcem. Za nagrobni spomenik pisatelja Franceta Pogačnika so darovali: Tourist office 100 Din; po 50 Din: Podkrajšek za NDomačega prijatelja«-, odvetnik dr. Krivic, dr. Novak za »Grudo«-, uprava •■Ženskega sveta«, Aleks. Wisiak, min. Kristan za ;.Pod lipo«, 50 Din uredni »Slovenca«- Franc Ter-seglav, 40 Din; urednik Stanko Virant; po 30 Din: župnik Finžgar za »Mladiko«-, dv. svetnik Gangl za - Zvonček«', katehet dr. Demšar za »Vrtec-, advokat dr. Ažman; po 20 Din: urednik Erjavec, ga. Ana Zupan, vladni svetnik dr. R. An-drejka, urednik Vladimir Levstik, duh. svetnik msgr. Dostal, Franc Pogačnik. Babnik in tajnik univer dr. Smalc; 10 Din novinar Hojkar. Skupaj 730 Din. Ker ta vsota ne zadostuje, prosimo pokojnikove prijatelje in znance za nadaljne prispevke. Darove sprejema Budinek Pavla, učiteljica v Kranjski gori. Želeti bi bilo, da bi se eventuehii nadaljni darovalci odzvali vsaj do Vseh svetih. Spor/ Veliko kolesarsko dirko priredi danes kolesarsko društvo »Sava,; na športnem prostoru SK Ilirije. Odhod ob pol 14 z godbo Gradaščica s Sv. Jakoba trga na prireditveni prostor. Zanimanje je veliko. Prijavljenih je veliko dirkačev med njimi tudi iz Zagreba g. VukeliČ in g. Dobrič in iz drugih krajev. ČEŠKOSLOVAŠKA — JUGOSLAVIJA. Program za gostovanje Cehoslovaške reprezentančne hazena družine, ki gostuje v dne 8. in 9. septembra v Ljubljani ie sestavljen sledeče: V petek 7. septembra ob 17.22 svečan sprejem na kolodvoru, katerega se poleg JHS-a udeleže tudi naše narodne dame ter ra/na narodna in športna društva. Zvečer je skupna večerja, (lokal se objavi naknadno). V soboto 8. popoldne od 4. do 5. pročienadni konceit na igrišču Ilirije, ob 5. meddržavna tekma Cehoslovaška — Jugoslavija Pred tekmo pozdrav Lep izlet. , Črna prst je izletniška točka, ki nudi za mali trud užitek višinske ture. Lahko dostopna gdra, sedaj tudi z naši- strani, ne da bi bilo treba prestopiti italijansko mejo, ker se je nadelala na vrh nova planinska pot. la pot je jako interer.antna in brez vsake nevarnosti, nudi pa ves čas naravnost sijajen razgled. Ko dospemo na vrh, se razprostira pred nami proti jugu zasedeno ozemlje v vsej svoji lepoti. Tam se razprostirajo /eleni travniki, rodovitna polja in krasni gozdovi, pred seboj vidimo vusice ^tržišče, Kal, Trtnik, tam biva naš narod, naša kri. Poset Črne prsti je za jesensko dobo brez dvoma najlepši izlet. Izletnik se lahko posluži izletniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob sobotah in dnevih pred prazniki ob pol^ štiri U popoldne ter na praznik in nedeljo ob 5.-8 zjutraj do Bohinjske Bistrice. Če sc potuje s tem vlakom in vrača z izletniškim vlakom, plata polovično vozno ceno, tako da tura na Črno prst ni vezana s prevelikimi stroški. Iz Bohinjske Bistrico se dospe v dveh urah po zelo, interesantni j>oti do Mnlnarjeve ali če se hoče do Orožnove koče pod Črno prstjo. Obe koči ste prenovljeni in opremljeni letos z udobnimi ležišči. Oskrba koč je zelo dobra, oskrbnice so prijazne in postrežijive. Malnarjcva koča leži v divjeromantični gorski soteski; če se pri-df zvečer v temi in se drugo jutro stopi iz koče, človek kar ostrini nad to bajno okolico in grozečimi stenami. Pot se odtod vije polagoinu navzgor iu ko se dospe na sedlo, se že vidi vrh pred seboj. Orožnova koču pa leži med Črno goro in Liscem na bolj odprtem terenu. Pogled izpred Orožnove koče na Julijske planine je bajno lep, zlasti pa v zgodnjih jutranjih urah, ko se prične nalahno daniti, ali pa ob solnčnem vzhodu. Pod nami pa se razprostira Bohinj in njega gorovje, ki je zojiet lep kompleks zase. Pot do koč vodi sprva po pašnikih mimo ličnih senikov, kakor se jih najde pač le v gorah, potdm se pride v temne bukove in smrekova gozdove, ki pa postajajo vedno redkejši, čim više se vspen jamo, dokler končno popolnoma ne izginejo. Od koč proti vrhu, kamor se rabi okoli dve uri, od ene ali druge koče, prihajamo v terene, ki so visokogorskega značaja. Vsakdo si lahko ogleda z malimi stroški ta hrib, ki je skrajna točko na meji. 0|x>zarjamo pri tej priliki, da naše obmejne straže ne puste brez legitimacije SPD na vrli. Kdor hoče napraviti lep izlet v nedeljo in uživati sveti planinski mir, naj se poda na Črno prst, ki je malo obiskana in kjer je res lepo. »Dečva« in dečvina ruta za kraljico Marijo! Rezedno zeleno clečvino blago s volno iz-vezenimi kot živimi nagelnovimi cvetovi. Predpasnik od teike ime svile z dvema robcema, m koncu s širokimi kljekljanimi tipkami. Otipetelj dolgih rokavov iz najfinejšega platna, klekljanih čipk in m ajdovo zrno delo, ni h nabrank. Ruta, umetno delo, slikana z rastlinskimi narodnimi motivi. — Taka je bila »Detva ki jo je izročila depulacija slovenskih ien, jugoslovanski Kraljici Mariji. Prijazno in naravno je sprejela polclonje-no ji »DečvoZanimala se je v pol ure trajajočem razgovoru vsestransko za »Dečvo« in uspeh propagande. Izjavila je, da kakor njena mati Kraljica Romunska tudi ona jako rada nosi narodne noše in zlasti da ima rada našo gorenjsko nošo. Obialovala pa je, da je to nošo tako malo videti. Najbolje jc razumela Kraljica Marija, narodno pomembno vainosl »dečvine« akcije, in k tem da je prevzela priprosto narodno sBečvG*.' kot prva iena t/ drž avl, dala čensfvti najlepši vzgled za spoštovanje in ohranjevanje narodnih svetinj. Naše iene in dekleta pa bodo v bodoče brez dvoma s podvojenimi močmi podpirale smoter te ustanove. Katoličanstvo in sedanjost • e!a po 19!« kažejo a celeir '•vetu zru-senje ob »oječega. I o U jm vhri se je dviga l vihar najrazličnejših mnenj, ki še bolj določa prih 'dnj i;t, kak-T j dol ta • e.cčitev, ki i« padla po svetovni vojni. V tem nasprotju se odpira katoličanu pogled v svet, ki je največje važnosti. Kolikor bolj se zdi svetovni polom obsežen, toliko bolj jasno stopa v ospredje lta-toličanstvo. Kakor jasno nebo vrh planin po uničenju potresa, vleče katoličaustvo nase pogled vseh onih, ki ga niso našli v delu mirnih dni. Kakor velika obljuba je, da še stoji skala, ki si ž njo še vedno lahko zgradimo hišo. Revolucije resničnosti ne morejo omajati katoli-čanstva, ki sloni na večnih temeljih. Vsaka politična izprememba, vsaka zemeljska zmeda kaže njegovo moč v svetli luči kot silo in moč, ki ostane. Treba je tedaj, da kratko pregledamo razmerje katoličanstva do sedanjosti. V prvi vrsti gre za to, da si ustvarimo pravi pojem, kaj je prav za prav katoliško bistvo, in kaj je v katoliškem bistvu takega, kar mora rabiti sedanjost, za kar je sprejemljiva in po čemer hrepeni. Ce raznušljujemo religijo iz stališča zgodovine, imenujemo krščanstvo katoliško, ker izključuje nacionalne bogove in nacionalno religijo. Ze takoj v začetku je krščanstvo nastopilo s pravico in zahtevo, da je za vse ljudi, da prinaša vsem ljudem brez razlike narodnosti, toliko bolj brez razlike rodu in stanu, najvišje: spoznanje pravega Boga in navaja vse, da žive življenje, ki jih vodi k temu pravemu Bogu. Tako vsebuje katoliško bistvo od prvega trenutka svojega obstoja priznanje, da biva nekaj, kar. je preko mej narodnosti in preko državne vsemogočnosti skupna last vseh narodov, namreč religija, vsaj religija. mogoče tudi še marsikaj drugega. Tega se je katoliška cerkev vedno trdno držala. Katoličaustvo se razodeva v naši veri in v naši kulturi, ki temelji na tej veri, tudi v tem, da objame celega človeka. Ni tako, kakor mislijo mnogi, ki ne poznajo in ne umevajo prav katoličanstva, da se katoliško krščanstvo ozira samo na človeško dušo. Ne! Poučeni katoličan prav dobro ve. da nikakor ne zadosti svojim dolžnostim do Boga, ako mu hoče služiti samo z dušo, ampak zavzemati se mora tudi za svoje telo. To telo mora spoštovati, rabiti ga mora, da služi Bogu in pomaga svojemu bližnjemu. Katoliško krščanstvo pa ne prepaja samo duše in telesa, ampak tudi vsa polja človekovega udejstvovanja. Katoličan se dobro zaveda, da ni zadosti, če služi Bogu samo v religioznih vajah, ampak da mora vse njegovo življenje: zasebno, družinsko, javno življenje, svojo obrt, trgovino in vse drugo vravnati ter graditi na načelih, ki odgovarjajo krščanstvu. To pa nI tako umeti, kakor da vpliva religija od zunaj na vsa polja človekovega udejstvovanja, ampak obstoja neka notranja enovitost, ker izhaja vse človekovo delovanje od človeka, ki je ukoreninjen v Bogu. Iz te korenine se izliva moč vsega udejstvovanja. Slednjič zasluži katoliško krščanstvo svoje ime tudi zaradi tega, ker nas sili, da predmet, ki se ž njim pečamo, vsestransko raz-motrivamo in stopimo do njega v tako razmerje, ki odgovarja temu vsestranskemu razmo-trivanju. Ljudi in dela in stvari, ki leže izven človeka, vse to mora poizkušati katoličan vedno vsestransko ceniti in presojati. Ni je stvari v fizičnem svetu, in v moralnem svetu je komaj katera stvar, ki bi imela samo eno stran, ako ne ostanemo pri gotovih idejah in načelih, ampak razniotrivanio moralnost, kakor se razodeva v človeku in njegovih delih. Do tega spoznanja in do tolike višine raz-mišljevanja ljudi in sveta se povspne katoličan prav vsled tega, ker je to božji način umevanja vsega, kar je, ker je centralna misel katoliškega krščanstva vera v enega v sebi mirujočega in vedno delujočega, vsevidnega in vsevednega Duha in ker ta Duh nalaga človeku vkljub neizmernemu prepadu, ki vlada med njim in med Bogom, veliko nalogo, da posnema tega neskončnega Boga in mu postane podoben. Človek pa ne more vseh stvari ali vsaj nekaterih stvari, s katerimi se trenutno peča, istočasno spoznati. Ako mora vkljub temu postati podoben Bogu ne v enostranskem, ampak vsestranskem presojanju stvari i.n ljudi, se ne sme strašiti truda, da polagoma zasledi in pregleda različne strani ljudi "n stvari. Iz te cPDtndne misli izvira zapoved ljubezni in možnost, da jo izvršujemo, ker ga m bitja in ne človeka, v katerem bi ne b'l j vsaj nekaj dobrote in lepote. V prav zaradi tega jih lahko ljubimo. Bitja, ki bi ne imelo niti eno strani lepega '.n dobrega na seb;, no bi mogli ljubiti. Iz božjega načina razmU.rvanja in umevanja, Ki ga moramo, k-kor lo »alit^skatoliško Lrš?anstvo, posno.ri,.ifi, izvira vse. bogastvo kat' -škega bistva. Re- nični de br • in lepo, v-e lo stopa pred o'i kot eivta- zakaj nič ni lepi iu uič jobro, kar ne more obitijati tudi kot rc*uič:'c, in ni je re n *:e, ki 113 bi bila lepa P.»g. 'okrat se stavlja vp;.i{anjn ali moremo sploh govoriti o katolišKi znanosti, katobfki ui!i'.'uost' ali celo o kato'iŠ *an. 'u se reci ni * /. matematiko, držati dr.mili aksioipov kot pr< testant ali pravoslavni ali Jud ali pogan. Po drugi strani pa ne umevamo samo tisto vedo kot katoliško, ki se bo. v i s katoliškimi stvarmi, kakor z zgodovino, ali 2 napravami, z moralnimi in socialnimi načeli krščanstva Ne, predmet je dozdevno lahko popolnonn indife-renten; gre samo za pravo umevanje. Ako pravi kdo, ki je v svoji ožji stroki specialist: Tega ali onega, kar mora katoličan verovati, ni, zakaj pri svojem znanstvenem delovanju nisem naletel nanj — je to pomanjkljivost, ki ne tiči v predmetu znanstvenega raziskovanja, ampak v človeku, ki se znanstveno udejstvuje. Postal je enostranski, domišljuje si, da je pregledal celoto, ko ima pred seboj samo majhen košček tega, kar se da vedeti. Ni se dovolj potrudil, da bi razmislil stvar od vseli strani; zakaj v tem slučaju bi spoznal, da še ni dosegel meje tega, kar se da spoznati in da ne more soditi o bivanju ali nebivanju tega, česar v svojem delnem raziskavanju ni zasledil. Ako govorimo o katoliški ujnetnosti, ne mislimo na umelnost, ki se bavi samo s katoliškimi predmeti. Toda bilo bi proti bistvu katoliškega duha, če bi umetnik mislil, da umetnost nima ničesar opraviti z religioznimi in nravnimi zahtevami, ki so utemeljene v religiji. Ne mislim samo na naravnost obscene stvari, ki jih izključuje pojem: umetnost, ampak mislim na umetnost, ki prezira to, kar je religioznega, kakor da bi tega ne bilo v življenju človeka. Mislim na umelnost, ki meri samo na čutno lepo in nikdar ne na duševno jedro. Biva tudi katoliška politika. Toda ne samo v pomenu, kakor da bi obstojalo vse bistvo katoliške politike v tem, da brani ljudi v njihovem verskem prepričanju in v njihovi verski prostosti, da brani cerkev v njenih pravicah in ne dopusti, da bi se izglasovale postave, ki uvajajo v svet krivičnost. Gre za temeljno umevanje politike. Tu in tam se lahko zgodi, da se vsled zablode časa imenuje neka politika katoliška, ali, kar je že nasprotje v sebi, kot bolj katoliška, ker je bolj enostranska. To ni pravilno. Enostranost ni nikdar katoličanstvo in vsak fanatizem je ne-katoliški, četudi se dozdevno ozira na katoliške predmete. Bistvo katoliške politike je, da imajo ljudje, ki se pečajo z nalogami javnega življenja, vsaj odkrito voljo, da so pravični nasproti vsem, da od vseh strani opazujejo stvari tudi v politični areni in puste obveljati vse, kar je vredno in kar zasluži, da obvelja. Ako sledi vse to iz pojma katoliškega krščanstva, potem ni težko pokazati, kako zelo potrebuje katoliškega bistva ravno sedanjost, ki je sledila preteklosti, polni najtežjih bojev med ljudmi, ki so, ulisnjeni v najožji krog svojih interesov, pozabili vso ljubezen. Človeštvo se mora zavedati, da se tes-nosrčnost ne sklada z njegovo častjo, da je njegova dolžnost, vprašanja in probleme, ki se pojavijo v življenju narodov, vsestransko razmisliti, predno se narodi razdvoje in tirajo v boj. Samo tedaj bo človeštvo ozdravelo. Kdo ie umoril Obresona Iz ameriških listov posnemamo, da se je mehikanski predsednik Callcs odločil odstopiti s svojega mesta in preiti v zasebno življenje. Tudi ni več opaziti njegove znane bo-jevitosti in obdolžitev proti katoliški Cerkvi. »Osservatore Romano« je razkrinkal Calle-sovo postopanje ob priliki umora novoizvoljenega predsednika Obregona. Iz njegovih končnih ugotovitev sledi: Ozadje mehikanskega umora začenja postajati jasnejše. Potem, ko se je izjalovil poskus naprtiti umor tamoš-njim redovnicam, postaja Calles v drugem delu sodne preiskave glavna oseba. Pripravlja se dramatični in senzacionalni prizor. Pred nekaj dnevi sta se objavili dve vesti. Gre za pismo morilca na njegovo družino, v katerem pravi kratko in odločno: Rimsko-katoliška cerkev nima ničesar opraviti z umorom in protest škofa Miguela de Moa govori popolno resnico. Imam zaupanje, da bo predsednik Callcs in vodstvo Obregonove stranke prip i-znalo ta dejstva!« Predsednik Calles, kateremu je dal morilec enako glasečo se izjavo, je nato objavil priznanje, da obstoja katoliška zarota, čeprav mu ne verjamejo voditelji Obregonove stranke in čeprav Ohregonov tisk piše o zločinu, katerega ozadje je politična nestrpnost in sovraštvo, mesto da bi pisal o atentatu iz verskih motivov. Mogoče je hotel Callcs ravno s tem, da bi šel Toral 21 ur pozneje v smrt, »vzbuditi zaupanje«. Kajti, ko je opazil bojno fronto Obregonovih pristašev proti sebi, je bil prisiljen zatreti tistega, ki bi mogel v javnem in sodnem postopaju ponoviti, kar je že ponovil in kar mu je tajno povedal: »Rimsko-katoliška cerkev nima z umorom Obregona nobenega opravka.« Grda laž se kaže znova v svoji hudobiji. Morilec pove resnico, zakar naj bi bil usmrčen, in sicer takoj, ker bi sicer predsednik ne mogel dalje lagati. Calles in potem obtožnica! Calles pravi, da je obstojala katoliška zarota. Nihče je ni odkril. Dal je zapreti usmiljenke. Nihče jih ni obtožil, ampak so bile pod drugo pretvezo odvedeno v ječo. Calles pa je sam pripravljal zločin in ie dobro vedel, zakai ifa ie nriorav- ljal, in da je potrebno odvrniti sum. Mesto c'a bi z vsemi močni zločin odvrnil, skuša zvrniti odgovornost za umor na katoličane. Zakaj je šel Calles takoj po strelih na policijo in lastnoročno ločil morilca od okolice? Ko Callcs ni videl več sredstva, da zlomi politični vpliv Obregona, ga je dal odstraniti z zavratnim umorom. Meksikanski bivši minister izpoveduje v razgovoru, da Calles ni bil navdušen ob misli, da bo moral odstopiti, da bi prepustil mesto komu drugemu. Hotel je spremeniti ustavo. Obregon se jc temu upiral. Obrcgon je bil edini mož, ki bi mogel obnoviti moč v Mehiki. Ostali voditelji so vsi v pregnanstvu. Mrzlična nervoznost Callesova, njegovo poseganje v policijo in naročene izpovedi, so za vsakega jasen dokaz, da je za umorom Obri-gona — Calles. Zadeva je postala preočitna in začelo se je govoriti o delavski stranki. Takoj po umoru je izginil njen minister Luigi Morones. Govori se o političnih nasprotstvih. Kje ja potem še kak dvom o tem, da je katoliška Cerkev povsem nedolžna in da je Calle-sovo ravnanje povsem zločinsko. Sovietska protivertka vojna »Voprosy religioznago vospitanija i obrazova-nija«, glasilo pariškega ruskega pravoslavnega bo-goslovskega instituta, prinašajo v 11. letošnji štev. drugi članek I. Lagovskega o protiverski propagandi na Ruskem. Poroča na temelju uradnega izvirnega gradiva o metodah tega delovanja. V naslednjem podajamo glavne točke teh zanimivih izvajanj. Niso nič manj poučna, kakor prvi članek istega pisatelja, katerega vsebino smo svoječasno priobčili v »Slovencu«. Grško »anti« pomeni »proti« in ludi »mame-stor. Zato hočejo boljševiki »ne samo verstvo osmešiti, temveč ljudstvu tudi podati nov odgovor na večna vprašanja ,katerim je zadostovala religija-. Vstvariti hočejo na kmetih novo protikrščansko kulturo in novi svetovni nazor. V to svrho šola vlada desettisoče »rdečih lektorjev«, vojakov in podčastnikov, katerih »pogumno zaničevanje vere« po dovršeni vojni obveznosti pretresa rusko vas. Verski spori se vršijo vsak večer v vsakem gnezdu. rCnietjo nagonsko »iščejo resnico«, in celo globoko verni starci prosijo brezbožnike, naj priredijo predavanja. »Vedeti moramo«,, — tako pravijo — >od-kod zajemate pogum za svoje delovanje« Bradati kmetje naročajo skupaj »Brezbožnika«, ga čitajo iu se prepirajo. »Preporod« ali razkrajanje postaja široko gibanje z nedoglednimi posledicami. Po revoluciji so imeli na kmetih le psovke za »sovjetski zakon.« Zdaj je to vsakdanji pojav. Cerkvena poroka je postala »bogataška poroka«. Vedno bolj pogosto odklanjajo kmetje dosedanje praznike. To je sad neumornega delovanja 24.500 »kmečkih čitalnic«, »šol za pobijanje nepismenosti« in »kmečkih domov«, ki razširjajo komunistične nauke. »Rdeči lektorji«, domačini, se izšolajo v posebnih tečajih, prejemajo plačo ljudskošolskega učitelja in izrabljajo v svoje svrhe vse kulturno delovanje na kmetih. Zdravnik, ki predava o kužnih boleznih, mora povdariti škodljivost procesij in obhajani« iz ene in iste žlice, ker se na ta način »širijo bacili«. Agronom, ki predava umno poljedelstvo in motorne pluge, mora dodati, da »ne Bog. temveč znanje je temelj uspešnega gosjjodarstva«. »Rdeči poljedelski prazniki«: sejanje, žetev in košnja obujajo jionekod poganske svečanosti, »množiuske misterije, pri katerih se baje zave kmet, da nima Bog ničesar oj>ra-viti-.'S človeškim delom.« Radio, potujoči kino, gledališke predstave in gospodarske razstave vedno osmešijo duhovnike in sveto pismo, učijo, da je »nastal svet in življenje brez sodelovanja Boga r. Ljudska šola je primorana širiti geslo o nasprotju med religijo in prosveto. Učitelj, ki ima j)ogum ostati kristjan, je izpostavljen zaničevanju, preganjanju in izgubi slednjič službo. »Trije mali šolar-čki vlečejo s smehom podobo Božje Matere. Nekje so jo sunili, da bi starke manj molile. Pregledamo jo, čemu je in zakaj?c To je nadebudno praktično udejstvovanje najmanjše dece, ki je včlanjena pri rdečih skavtih, »Pionirski zvezi«. Otroci so prej>ri-čani, da morajo zatirati versko nazadnjaštvo, ker s tem približajo osvoboditev vseh »belili, črnih, rdečekožih in rumenih« otrok. Verstvo je sramota. Otroke učijo krasti platnice od molitvenikov in drugih pobožnih knjig, da jih vj->orabijo za svoje učne pripomočke. Deci je »res hudo«: obiskovati cet-kev ali župniku poljubovati roko. Vsaka šola se udejstvuje na tem polju. 180. leningrajska meščanska šola je prišla na letovišče v vas Izore. V nedeljo so šli otroci na košnjo. Kmetje, ki so šli od maše, so kregali brezbožnike. Deca pa je odgovorila: »Naš barometer kaže dež, ni čas za molitev.« — »Kak dež? Mar nimamo lepo vreme? Glej jih, pametnejši hočejo biti od Boga!« — »Z vašim Bogom nimamo nobenega opravka, jutri pa bo dež«. Drug dan so je res utrgal oblak. Kmetje so jirišli ogledat barometer. Prosili so, naj obeša šola dnevno vremensko napoved. Dva tedna pozneje se je vršilo vse jioljsko delo v skladu z barometrom. »Premagal je Boga in popa.a- — »Tako<, piše Buharin, »podirajo slabe otroške roke največjo gnusnost stare dobe.« Tako se cepf rodbina. Če ne dajo starši pionirju jesti, strada, a noče moliti. Pred Veliko Nočjo je pobegnilo kakih 20 otrok od starišev, da jih ne silijo hoditi v cerkev, vjunaško so vztrajali in sta-riši so se udali«. Ponekod zmagovalno obeša pionir Ljeninovo sliko poleg sv. podob, pred katerimi molijo starši. Deca širi brezverslvo med rodbinskimi člani. Število pionirjev (v starosti od 6—12 let) je prekoračilo 2 milijona. Komsomol, komunistična omladinska zveza (12—18 let) ima še več članov. 45 odstotkov te mladine biva na kmetih. Letos je odšlo ua brezbožno počitniško propagando 4(i tisoč gojencev srednjih šol s predavanji in gledališkimi predstavam'. Tudi v rdeči vojski ostane »kvečjemu eden izmed KX;0 odpuščenih vojakov okužen z versko gnusnostjo.« Sredstva so ista: agropropa-g a n d a. Predavanja o suši, izboljšanju letine, škodljivcih itd. izpodrinejo dosedanje kmečko prepričanje: »Brez Boga ni hleba«. Dosedanja protiverska propaganda v vojski in na deželi je bila torej namenjena pred vsem kmetom. Vendar pa tudi delavci fkažejo razredno nepojmljivo nazadnjaštvo«: plačajo duhovnike, vero-nauk in celo gradijo nove cerkve. Zato je vlada sklenila posvetiti več pozornosti tudi propagandi v tovarnah. Vse prot i versko vojno vodi z izdatnim sodelovanjem komunistične stranke »Zveza Brezbožni-kov<, ki je podružnica »Internationale Proletart-sche Freidenker-Gemeinschafk, izdaja več listov ui zamenja svoje tiskovine z onimi, ki izhajajo v inozemstvu. Razen protiverskega delovanja v šolah je vstvarila Zveza lastno omrežje. Najboljši dijaki meščanskih in ljudskih šol se pošiljajo v enoletne tečaje po gubernijskih in okrajnih mestih. Pred Božičem, Veliko nočjo in drugimi prazniki se priredijo posebna predavanja, ki »zgodovinsko razkrin-kujejor in zasmehujejo pobožnosti. Po večjih mestih obstojijo »višji protiverski seminari« za absolvente srednje šole. Tri založbe ».Ateist«, »Brezbožnike in msvce »Materiulist« poplavljajo Rusijo z letaki, dnevniki, tedniki in debelimi mesečniki, s knjigami od čitanke do posebne enciklopedije. Gradiva je vedno premalo; tako se kupuje. Najvišjo stopnjo te propagande pa tvorijo protiverske stolice za primerjalno bogoslovje, cerkveno zgodovino in slično na univerzah. Tukaj se obravnavajo vsa teološka vprašanja in se posebno srdito napada Kristusova osebnost ter pristnost Evangelijev. Toda »kakor goreči grm kljubuje mučeniška Kristusova nevesta, pravoslavna cerkev, temu ogorčenemu napadu temnih moči. Nikoli ui bila Rusija tako versko goreča kakor sedaj. Mlačnih, ravnodušnih najirRm verstvu ljudi ni ostalo več.« Temu junaškemu boju hoče posvetiti avtor prihodnji članek, za katerega je avtor zopet obdelal veliko v inozemstvu neznanega izvirnega gradiva. N, P. 60 letnica slovaškega umetnika 3urkoviča Zgodovina slovaškega naroda je zgodovina trpina. Madjari so napeli vso sile, da bi ga pomadja-rili. Zlasti so ga hoteli oropati izobraženstva, dobro vedoč. da je narod brez svojo kulture in svojega izobraženstva zapisan smrti. Ob uovem letu 1014 je bilo med 30.225 upravnimi uradniki in nameščenci na slovaškem ozemlju samo 2911 narodno zavednih Slovakov, seveda samo v najnižjih službah. Med 474 sodniki ni bilo niti enega narodno zavednega Slovaka. Od 6533 učiteljev in učiteljic jih je pri ljudskem štetju samo 409 priznalo slovaški materni jezik. Še slabše so bile razmere na srednjih šolah, ki so bile vse madjarske; med 048 profesorji je bilo samo 10 Slovakov. Nič boljše ni bilo v svobodnih poklicih. Med 1500 odvetniki je bilo Slovakov samo 82, med 193 zdravniki pa 2(3. Na izredno važnem polju znanosti, slovstva, časnikarstva in umetnosti so imeli Slovaki tik pred prevratom samo 19 svojih zastopnikov. Slovaška lej)cslovna in znanstvena revija »Slovenske Pohla-dy*, nekak slovaški Dom in svet, ki ima sedaj 3000 naročnikov, jih je imel takrat samo 400. V takih obupnih razmerah je bilo za slovaški narod življenjske važnosti, da je iz njegove sredine vstal mož, ki je s svojo umetnostjo vzbujal narodno zavest in dokazoval svetu s svojimi deli. da živi pod krono sv. štefuna brezpravni slovaški narod, ki ga hočejo Madjari zatajiti in iztrebiti, .le to arhitekt Dušan .Turkovič, ki jo bi! koncem avgusta slavi! svojo šestdesetletnico. Narodil so je 28. avgusta 1868 v Turi Luki v zapadni Slovaški. ,le nečak pokojnega slovuškega voditelja Jos. Mijoslava llurbana in bratranec slovaškega pisatelja Svetozara llurbana Vajanskega. Srečno je premagal izredno težko gmotne teZave za časa svojili študij in vstopil nato v Vsetinu na Mcravskem v službo pri arhitektu Urbanku, da bi spoznal in študiral moravsko narodno umetnost pod njegovim vodstvom. Če si je Urbanek na jubilejni praški razstavi leta 1895 priboril popolen uspeh s svojo valaško vasjo, je to v veliki meri zasluga Dušana Jurkoviča, ki je razen tega izdelal krasno valaško skupino okrog zibelke največjega češkega zgodovinarja Fr. Palackega (1798—1870). Obenem pa je Jurkovič obogatil razstavo s tipom slovaške kmetske hiše iz okolico čičinan. Po tem uspehu se je popolnoma posvetil študiju slovaškega sloga. Dušan Jurkovič je iz narodnih slovaških elementov ustvaril lastno slovaško arhitekturo. V slovaškem narodnem slogu je obnovil tudi več slovaških gradov kakor n. pr. zvolenski in bratislavski. Pred kratkim je dobil njegov načrt za monumentalni Štefanikov spomenik v Bratislavi prvo nagrado. Češki arhitekti pripravljajo v Pragi razstavo Jur-kovičevih del sredi meseca oktobra. J. Šedivy. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Rieg, Predigten aut die Sonn und Festtage des Kir-chcnjabres Zvezek I. Ersten Adventsonntag bis sechster Sonntag nach der Erscheinung. 184 str., ne-vez. Din 61 — zvezek II.: Sonntag Septuagesima bis sechster Sonntag nach Ostern. 240 str. uevez. Din 66. Rieger J., Vforte des evigen Lebcns. Festagspre-digten. 196 str., nevez. Din 56. Riinuner F., Das gresse Geheimnis der tleiligen- 110 str. vez. Din 38.50. Scharsch P. S., Gctteswege in der Scele. Mahnvvorte zum Leben im Golt. 101 str. vez. Din 34. — Schliittcr Dr. J , Die katholiseh-sozialc Bevve-gung in Deutsclilar.d seit der Jahrhundertwcnde. 155 str., vez. Din 88. Vetter Dr. J., Weises Gevvand. Ein Predigerbiichlein von der Gnade. 194 str. nevez. Din 62. Oficij za praznik sv. Terezije Deteta Jezusa (3. oktober) Din 2.25. Mašni iormular za praznik sv. Terezije Deteta Jezusa. Din 3.— Donders Dr. Ad., Meister der Predigt. 495 str. vez- Din 106. Gebler P., Der kathoiische Opfergottesdienst. Zvvblf Vortriige. 107 str., nevez. Din 37. Haring P. O., Das Leben mit der Kirche. Iland-buch fiir den liturgisehen Unterricht. I81 str., nevez. Din 54. Keppler P. W., Wass«r aus dem Felsen. I. zvezek 379 str., vezano Din 92, II- zvezek 319 str., vezano Din 92. Miiller P. P.. Was uns der Meister lehrt- Homilien und Predigten im Anschluss an die sonntiiglichen Evangelie des Kirchenjahres. 229 str., vez. D111 105. Neund6rfer K., Zwischen Kirche und We!t 179 str., vez. Din 78. Obendorfer A., Gottessaat und Seelenernte. Eine Sainmlung von 52 Gelegenheits-Predigten utid Vor-rMgen. 354 str. vez- Din 138. Prodajalna Radijske postaje Ljubljana — otvorjena Ji vela iMGnieii? vrvenjem Kaj smeš brati, namreč v Italiji Italijanski prosvetni minister je odredil, da morajo ravnatelji vseh javnih knjižnic točno pregledati, ali se nahaja kaka knjiga, katero bi bil spisal socialistični pisatelj, ali pa katera bi obravnavala socialistična vprašanja. Vse socialistične knjige se morajo takoj izločiti, da izgine ta »škandal« iz fašizma. Fašisti so torej praktični. Ujeli so Cesare Rossija, ki bi znal odkriti umor Mateottija, iz knjižnic pa morajo vse knjige, ki niso fašistom po godu. Dežela, ki se sama greje To je Islandija, katere prebivalci so v srečnem položaju, da svoje vrelce uporabljajo kot kurivo. Glavno mesto otoka Reykjavik ie opremljeno s centralno kurjavo, kateri dajejo gorivo le vroči vrelci. Take naprave niso v Islandiji nič novega. V bližini Musafika se nagaja trgovska šola, katero kurijo že dolga leta z gorko vodo. Voda je napeljana iz hriba v dolžini 200 metrov in ima pri vstopu v rov 56, pri izstopu pa 50 stopinj Celzija. Enako so opremljene bolnišnice in drugi javni zavodi. Otok Islandija poseduje 700 takih vročih vrelcev. Zato nameravajo vso deželo prepresti s temi vročimi vodovodi in preskrbeti ljudi s trajno kurjavo. Če ne greš pravočasno k zdravniku V Trnovi na Slovaškem je ugrizel stekel pes nekega čevljarja po imenu Turanski. Čevljar je mislil, da stvar ne bo imela težkih posledic in je zadevo pustil pri miru. Naenkrat ga popade obsedenost. Poslali so ga v bolnico, odkoder ga je pet stražnikov v avtomobilu spnemljalo v Košice v Pasteurjev zavod. Med potjo pa je začel Turanski posebno besneti, ušel trikrat svojim stražnikom in predno so prišli v Košice, je ogrizel vseh pet spremljevalcev, tako da so tudi ti bili zastrupljeni. Ko so oddali bolnika v Pasteurjev zavod, je po silnih bolečinah kmalu umrl. Cigani odvajajo otroke Na Dunaju je naenkrat izginila šestletna Štefanija Polna. Otrok se je sprehajal po parku, njena mati pa je bila v bližini zaposlena. Ko je mati prišla po otroka, ni bilo nobenega sledu več za njim. Stvar je prišla v časopise in na podlagi tega se je javila druga gospa, ki je na policiji naslednje izpovedala: Pred tremi dnevi je stala pred svojo hišo, ko je prišla mimo neka skupina ciganov, ki je imela s seboj pet otrok. Med njimi je bila tudi deklica, ki se je zdela zelo prepadena. Stopila je k njej in jo je vprašala, zakaj je šla k ciganom, nakar je odgovorila, da mora pri ciganih spati. Gospa je hotela še dalje se razgo-varjati z deklico, pa je pridrvela ciganka, ji strgala otroka in ciganska tolpa je potovala dalje. Policija si prizadeva na vse načine, da izsledi to tolpo. — Kakor znano, so na Češkoslovaškem morali izdati poseben zakon proti ciganom. Saj so se nekateri povzpeli do stopnje ljudožrcev. Kako kaznujejo avtomobiliste V Berlinu je mesečno v prometu 70.000 avtomobilov. Od teh je približno 4000, torej šest odstotkov mesečno kaznovanih. 151 jih prehitro vozi, 308 vozi nepravilno, 10 jih vozi po kolesnicah cestne železnice, 40 daje napačna znamenja, 38 nima pravilne razsvetljave, 22 nima označbe, 200 ni razsvetljenih, da bi se spoznali. Mnogi vozijo, pa nimajo izpitov, 148 od teh preveč »kadi«, 131 jiK vozi, četudi je cesta zaprta, 89 nadleguje publiko, ker preradi hupajo. Zanimivo je, da so bili nekateri zaprti tudi radi tega, ker je njihovo hupanje v nasprotstvu z javnim redom m mirom ter običajno obliko družabnega živ-ljenja. Dolarji prihajajo Ameriško trgovinsko ministrstvo je ugotovilo, da pošljejo nemški izseljenci v Združenih državah Severne Amerike 5—8,000.000 dolarjev svojim sorodnikom in znancem v stari domovini. Letno pošljejo vsi izseljenci 241,000.000 dolarjev v Evropo, dočim pride v Ameriko le 35,000.000 dolarjev. S konjem po Evropi Pred nekaj tedni je nastopil Madjar Samuel Polgar vožnjo po Evropi. Polgar je že 32 let voznik v Budimpešti. Po zgledu drugih velikih mest bo tudi Budimpešta odstranila vse izvoščke in Polgar je prišel na misel, da bo, predno bo postal šofer, napravil s svojim konjem vožnjo po Evropi in postavil nov svetovni rekord. Na svojem potovanju je prišel sedaj na Dunaj. Iz Dunaja potuje v Prago, radio postaj v Evropi, Aziji, Ameriki, Afriki in Avstraliji je uvedlo predavanja iz espc-ranta v svoj program. Jugoslovanska železniška uprava dopušča na vagonih, ki so določeni za mednarodni promet, tudi esperant-sko označbo. Mnoge državne in privatne šole so že uvedle esperanto kot pouk. V Ant-werpnu, kjer je kongres zboroval, je znalo 60 policijskih stražnikov občevati z udeleženci kongresa v esperantskem jeziku. Esperantisti pravijo, da se bo v najkrajšem času uvedel esperantski jezik vsaj kot pomožni jezik v mednarodnem prometu in da je esperanto edini jezik, ki bi zmogel odstraniti jezikovne težave v svetovnem prometu. L. 1929, se snidejo v Budimpešti, 1. 1930. pa v Pragi. Kje je zadnja hitrost Ameriška vojna mornarica je napravila pri Wrigh Field pri Daytonu v državi Ohio celo vrsto poskusov, da bi ugotovila poslednjo hitrost človeka, ki prosto pada na zemljo. Hotela je končati spor, ki se že dolgo časa Hoover s soprogo — ka didat republikancev. Smith s soprogo — kandidat demokratov za ameriškega predsednika. nato v Berlin, po Nemčiji, Nizozemski, Belgiji v Pariz ter dalje preko Švice v Rim. Polgar upa, da bo to pot končal v šestih ali sedmih mesecih. Dosedaj je popolnoma zadovoljen s svojim konjem, o katerem pravi, da mnogo vzdrži. »Predno me bodo spodili kot izvošč-ka, hočem pokazati, da konji še ne spadajo med staro šaro.« Ali bo esperanto zmagal Na 20. mednarodnem esperantskem kongresu so udeleženci poročali iz svojih dežel in dokazali, da se število ljubiteljev esperania stalno množi, da ga uvajajo vladna in krajevna oblastva, razna društva in posebno gospodarske organizacije. Esperanto je že priznan jezik v mednarodno brzojavnem prometu in večina držav, ki so združene v mednarodni brzojavni zvezi, je dopustila esperantski jezik tudi v notranjem prometu. Esperantski jezik uporablja tudi mednarodni urad za delo, ki tiska svoja poročila tudi v tem jeziku. 177 suče okrog tega vprašanja in ugotoviti zahte ve, ki jih ima človek, če naj pravilno leti na zemljo s padalom. Uspeh teh poskusov objavlja sedaj ministrstvo za mornarištvo, iz katerih povzamemo: Poskusi so se napravljali ponoči s pomočjo bakelj in fotografskih aparatov. Ugotovili so, da bi znašala končna hitrost padajočega človeka 160—190 km na uro. Ta največja hitrost pa se doseže šele po 500 metrov padanja. Ministrstvo izvaja, da bi človek, ki je skočil iz zrakoplova, napravil dobro, če bi najprvo skočil, nato pa šele odprl padalo. Ti slučaji so se že poskušali in dokazali, da nevarnost ni nikakor večja. Riba bi kmalu ugonobila ladjo Na Bodenskem jezeru se je zgodila nesreča. Ladjica je plavala po široki vodi, ko je kapitan zapazil, da nima več hladilne vode za motorje. K sreči je lahko krenil proti obrežju in ko je prišel na suho, si je takoj ogledal ladjico. Pri tem je opazil, da se nahaja v cevi, skozi katero se je dovajala hladilna voda do motorjev, ogromna riba, katero so mogli le s težavo izvleči. Riba je šla za svojo hrano in se je pri tem zaletela v ladjo. Kapitan je bil plena vesel, a. njegovo ime ni moglo postati slavno, ker imena ni upal izdati. Ni bil namreč v posesti ribiške karte. Umetniki, ki stradajo Pariški umetniki postajajo vedno bolj izpostavljeni pomanjkanju. Seveda imajo sebi podobne tovariše tudi po drugih državah. Po povprečni cenitvi čaka 40.000 ljudi na kupca svojih stvari. Kako se pa prebiti v časih suše. Nekateri so organizirali društveno prodajo svojih stvari, ki jim gredo pod ceno. Ustanovila se je neka posebna »umetniška banka«, ki prodaja, kakor pač gre. V večini slučajev ni poplačan niti les, platno, še manj pa barva. Sedaj so sklenili, da naj bi se manj risalo in ustvarjalo, pa več kupovalo. Ječa za usmiljenost Neka zaročenka Marija je bila na Dunaja radi krivega pričevanja obsojena na šest tednov ječe. Njen zaročenec jo je ob priliki nekega spora sunil v Donavo. Marija mu je odpustila in ga je hotela pred sodiščem razbremeniti. Pomagati je hotela tistemu, ki io je hotel spraviti ob življenje. Kot priča je izjavila, da je ni namenoma pahnil v vodo. Toda nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. Dokazalo se je, da je zaročenec Marije zagrešil poskus umora in da je pri polni zavesti hotel spremeniti zločinski namen v bolj nesrečen slučaj. Marija je tedaj lagala in ogoljufala ter bila obtožena zločina krivega pričevanja in — obsojena. Teoretiki in praktiki Norveška je naravno dežela smučarjev. Na neki njeni visoki šoli poučujeta dva matematika, Runge za praktično in Werner za teoretično matematiko, ki se pa ne razumeta dobro. Oba sta napravila izlet. Pri tem se \a teoretiku Wernerju pripetila nesreča, da je zlomil eno smučko. S težavo se je vlekel po hribu navzdol. Ko so ga dijaki zagledali, so se mu začeli smejati in ga vprašali, zakaj ne zažene še druge smučke proč. Jezen jim je odvrnil: »Zakaj pa ni praktični Runge mislil na to?« Norci V Parizu imajo v mnogih tovarnah navado, da mora vajenec, ki vstopi v delo, prestati vajeniški krst. Tako je tudi v tovarno Saint-Nazaire vstopil nov vajenec. 2e usluž-beni vajenci so hoteli ta dogodek v tovarni primerno proslaviti in opomniti vajenca, kaj bo njegov poklic. Hoteli so ga sleči in z barvami prepleskali njegovo telo. Žrtev pa se je branila z vsemi močmi, toda njegova okolica ni odnehala, tako da so ga zadavili. Ko je prišel zdravnik, je mogel ugotoviti samo še smrt. Najvišja hiša na svetu Za dosego svetovnih rekordov ne gredo samo športniki, ampak tudi stavbeniki. V Newyorku so začeli zidati hišo, ki bo imela šestdeset nadstropij in ki bi bila najvišja. Sedaj pa se oglaša newyorška banka S. W. Straus & Cie., ki objavija, da bo zgradila hišo z 67 nadstropji v višini 808 čevljev. Stroški bodo znašali 14,000.000 dolarjev, letni dohodek pa bi potem prinašal letno četrt milijona čistega dobička. Ta novi nebotičnik bo zavzemal mnogo cest, a v najem vzeta površina zemlje znaša 900.000 kvadratnih metrov. Na vrhu bo kupola iz jekla in stekla ter z ogromnim balkonom. Udeleženci kongresa protestantovekih cerkva t Pragi. Ur. t ari baron Auer v. Welsba*h, slavni kemik, ki je leta 1885. iznašel prvo plinsko žarnico, obhaja te dni svojo 70 letnico. HL^m^ Kaj pričajo izkopnine V provinci Finnmarkcn na najskrajnejši točki Norveške so našli znamenite stvari iz stare kamenite dobe. Profesor muzeja v Oslu dr. Numedal, ki je vodil izkopavanje, je izjavil, da so se v tej provinci našla mnoga starinska najdišča in natančno preiskala. Izkopnine obstojajo iz orodij, katere je rabil primitiven človek. Na podlagi teh izkopnia hoče dokazati, da zapadna Evropa ni bila središče stare kulture in da so severni narodi dobili svoje kulturne oblike v starih časih od azijatskih plemen, ki so na svojem potovanju učili tudi te norveške prebivalce. •r^Sli mwmmrnm m m: w m \ * Visoki dostojanstveniki nekatoliških cerkva na praškem kongresu. 250.000 policijskih odredb ima Prusija. Seveda pridejo razmeroma tudi dru^e dežele na visoko število policijskih predpisov. Sedaj so se začeli prepirati med seboj, ali so te.odredbe potrebne in ali bi se ne dale poenostaviti. Vprašanje je zelo zanimivo, ker se tako uradni krogi kot navadni zesnljani sprašujejo, kdo naj se v tem pragozdu odredb, naredb in predpisov še spozna. Igralne karte namesto papirja v Bukarešt, ' (Tel. »Slov.«) »Lupta« poroča, da so danes v Constanzi odkrili veliko tihotapsko afero. Nemški parnik »Ste.ttin« je danes v pristanišču v Constanzi izkrcal 39 zabojev, ki so bili označeni kot tranzitno blago iz Burgasa na Bolgarskem z vsebino tiskovni papir. Ko so zaboje izkrcavali, so se nekateri pokvarili, pri čemer se je pokazalo, da se nahajajo v njih igralne karte in cigaretni papir. Carinski uradniki so ugotovili, da se nahaja v zabojih 5400 igralnih kart in zavojev cigaretnega papirja. Pošiljka je imela naslov na Združene paroplovne družbe v Constanzi. Pošiljka je bila zaplenjena. Po romunskih carinskih predpisih je za tako tihotapstvo določena kazen 2,250.000 lejev. Romunski carinski urad jo o: tem obvestil bolgarske oblasti v Burgasu, da bodo mogle izslediti odpošiljatelja. INSERIRAJTE V »SLOVENCU«! 80 let raziskovanja je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov nor čin pranja, ki obstofl v tem, da se ŽENSKA HVALA vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi Schichtovo Terpentin milo ■mmm. gospodarstvo PROMETNE TEŽAVE. Že 17. t. in. smo poročali prvi o prometnih težkočah radi pomanjkanja vagonov v Sloveniji — za nami je prišel ostali dnevni tisk. Povdarjali smo, da je vzroka za ta zastoj iskati v prenatrpanosti zagrebškega ravnateljstva, kjer je odpovedala frakcij ska služba. Za nami je prišel SDS-arski tisk", ki je seveda porabil to pomanjkanje vagonov za boj proti vladi, kar je v vseh gospodarskih krogih izzvalo presenečenje. Ze svoj čas smo obširno pojasnili vzroke, ki so dovedli do tega stanja. Danes imamo na razpolago več novih podatkov. Predvsem je letos izredno ojačen notranji promet: dobra žetev zahteva večje količine vagonov, nadalje je pri nas izvoz lesa znatno večji kakor prejšnja leta. To sezonsko pomanjkanje vagonov je pri nas stalno in se da odpraviti le z velikimi izdatki za investicije, kar pa je zopet vprašanje zase. Letos pa je, kakor omenjeno, znatno večja potreba vagonov. Naročila so kolosalno narasla. Prejšnja leta je znašala v tem času dnevna potreba v Sloveniji 700 do 800 vagonov, letos pa znaša 1200 do 1500. Umevno je, da je letos odstotek dostav-Jjfnih vagonov manjši kakor lani rayno. rasfin 802.21 «09 90 276.21 976.1fi 56.91 56.915 222.29 16^.67 168.67 297.75 297.8S 1095.60 1095.60 1095.60 8! 2.20 —.— 56.91 56.92 56.91 222.20 H8.72 168.67 168.67 298.20 2s8 — 297.95 31. ■ ""* Med."Na čebelarskem oddelku »Ljubljane v jeleni« jo razstavilo 35 razstavljajcev. predmete, ki so v zvezi i čebelarstvom; razstavljenih je veliko število rst medu, ki stane od 18—30 Din za kg in je zanj prav dosti zanimanja. Bencin. Cene bencina stalno naraščajo na svetovnem trgu kakor tudi pri nas. Tako je stal pred mesecem dni kg bencina Din 9, je sedaj zanj cena Din 10 50. HMELJSKA TRŽIŠČA. Celje, 1. sept. (Poročilo kmetijske sekcije greniija trgovcev v Celju.) Tendenca na hmeljskem tržišču je zelo mirna. Cene hmelja so 28—32 Din, Za-prvovrstno blago (-za izvoz) se plača 35 Din, za to pridejo v poštev okoliši: Vransko, St. Peter rn Polzela. Nakupovalcev je precej veliko; povpraševanje pa je slabo Kupčije se ne sklejiajo. Rastlinski iel®dZm liker r ■ ■ preizkušen in znan; kot domače zdravilo, izdeluje iii dobavlja ga edinole E. JE3AS in drug, Lfubljana, Dunajska cesta 33. Vseh vrst pristnega domačega v žganja, ruma, likerjev itd. itd. Mfftllnovec pristni naravni izdelek iz gorskih malin in druge sadne soke dobavljamo vsako množino po najnižjih cenah. Korao Dne 1. septembra 1928. DENAR. Povpraševanje na 'deviznem trgu je manjše. Zato je znašal ta teden devizni promet v Ljubljani 12.87 milj. Din, napram 14.3, 17.2, 21,8 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizi Curih. Skupno je znašal v mesecu avgustu devizni promet v Ljubljani ca. 72.5 milj. Din napram 95.9 milj. v juliju 1928. Tečaji izkazujejo tekom tedna le majhne izpremembe. Poslovainje na efektnih tržiščih je umerjeno. Promet v državnih papirjih je slab in je v tekli tedna vojna škoda popustila v Zagrebu od 433—34 kasa na 430—431.50, v Belgradu pa od 431 — 134 na 426—431. 7% invest. pos. in agrari so ostali v glavnem ne neizpremenjeni. Nekoliko živahnejše ie bilo ta teden bančnih papirjev: tečaji pa se niso izpremenili z izjemo Praštedione, ki je radi stalnih realizacij oslabela od 930 na 925. Med industrijskimi papirji so bili čvrstejši Sečerana in Drava napram preteklem tednu. Nadaljno popuščanje beležijo tudi ta teden delnice Slavonije, ki so otvorile teden s 7.50—8.50, zaključile pa s 7.50 do 8, med tednom pa so padli zaključki celo po 7.50 iu 6.50. Več prometa je bilo la teden tudi v delnicah Vevč, ki so imele stalen tečaj 105. Do prometa je prišlo gotovo bolj iz prestižnih razlogov. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 1356, Curih 1095.60, Dunaj 802.20, London 276.20, Ne\vyork 56.88, Pariz 222.20, Praga 168.67, Trst 208. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 1356, Curih 1095.60, Dunaj 802.25, London 276.20, Ne\vyork 56.88, Pariz 222.25 bi., Praga 168.625, Trst 297.C0. Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.74, Budimpešta P0.50, Bukarešt 3.175, Dunaj 73.17, London 25.20, Nevvork 519.20. Pariz 20.275, Praga 15.385. Trst 27.19, Sofija 3.74, Varšava 58.20, Madrid 85.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. V današnjem prostem prometu je ostal položaj na deviznem trgu skoro brez spremembe. Vojna odškodnina je bila proti včerajšnjemu tečaju nekaj čvrstejša. Promet majhen. Vojna odškodnina 432, sept. 436, dec. 447.50-448. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4725. Dunaj. P odon.-savska-jadran 85.70. Zivno 119.35, Alpine 45.60, Loykam 9.30, Trbovlje 50.80, Ruše 33.25. BLAGO. Novi Sad. Pšenica bač., ban., srem. 237.50— 240, gor. bač. 240—242.50, j)Otiska.240--242.50, ban. 230—240. srem. 232.50—235, ječmen 255 - 260. pol. •296—305. oves 217.50—220, koruza 300- 302.50, bu. 297.50—900, seno fko bač. post. 110—115, bos. postaja 90— 92 50, moka 00 gg 370 375, št. 2 350— 355, št. 5 330-335, št. ti 280-290, št. 7 245-255, št. 8 200—210, otrobi 185—190, ban 180 -185. Promet 19 vag pšenice, 4 vag. koruze, 10 vag. ovsa, 4 vag. sena. Budimpešta. Tendenca držana. Pšenica okt. 27.14, 27.10, zaklj. 27.16-27.18. marec 29.60 -29.66 zaklj. 20.64—20.66, maj 80.82—30.46, zaklj. 80.44 -30.48, rž okt. 25.80-25.84. zaklj. 25.82—25.84. marec 27.90 —27.96, zaklj. 27.84—27..S6, koruza maj 28.30. 28.26, zaklj. 28.20-23.24. Izpred sodišča Maščevanje Načeta Krivanoge... Nace Krivanoga je čevljarski mojster. Cela Notranjska ga pozna. Bolj majhne, postave je in baš zato je za čevljarja zelo pripraven. Tako zelo je Nace pripraven, da so skienili te dni gospodje v Ljubljani, da ga bodo kar za tri mesece povabili na obiske. In mu bodo za obisk določili kar palačo, sapramiš, justično palačo, da bo mož ja dovolj počaščen iu ne bo trpela njegova čast in pa ouč. Na-cetu pa to povabilo ni nič kaj všeč. Punta se in pravi, da se mu močno sumljivo zdi, zakj ga gospodje vabijo ravno v justično palačo. Tam, da ljudi hranijo z ričetom, on pa ričeta ne prenese in ga ne; nikdar da ga še ni okušal v taki častiti hiši. Palačinke bi pač jedel, pa take bi morale biti, kakor mu jih speče žena Tona. Zadnjič mu jih je ravno pekla v ponvi in on se je že oblizoval, kako se bo mastil z njimi, kar ti strela pritreska same orožnike v hišo. Kar prišli so in so rekli Nacetu, da bodo izvršili pri njem hišno preiskavo, pa so jo res. Nace še do sape ni mogel, tako ga jo presenetila ta novica. Prašal je tedaj orožnike, po čigavem nalogu in sploh zakaj da stikajo j>o njegovi hiši. Kar jo Nace zdaj zvedel, je bilo vse več kakor razburjenje, zakaj šlo je za samo tatvino. Pri trgovcu Lavriču je bila namreč tisto noč izvršena tatvina. Postave so pa zdaj take, da orožniki napravijo hišno preiskavo kadar in komur sami hočejo. Napravili so jo tedaj ludi pri Nacetu; jiač njihova stvar. Nace je pa zdaj tuhtal, kako bi se maščeval nad Lavričem, zakaj bil je trdno prepričan, da mu je ravno on naprtil tisto preiskavo na glavo. In da mu jo jo napravil baš tedaj, ko se je on junaško pripravljal na palačinke, ne, kaj takega se pa res nt; da odpustiti. Maščevati se je treba I Najprej je sosede takole j>o ovinkih jx>baral, če ne bi morda kazalo, da gre Lavriča tožit radi razžaljenja časti. No tega ni storil, ker so mu sosedje to odsvetovali. Pač pa je na vso jezo, ker mu je prešel celo apel it na palačinke, tisto popoldne kar popival, ter je vse šknrpe doma pustil v nemar. Popil je kakih 6 meric vina in to je za Načeta že nekaj. Ko se je jionoči vračal proti domu, se je spotoma oglasil v lepem sadnem vrtu, ki ga ima trgovecc Lavrič ob tisti cesti. Načeta namreč večkrat popadejo kakšne bolečine in se v takih slučajih zaleti kar v kakšen vrl. Pri tisti bolečini pa se je Nace hipoma spomnil, da se pravzaprav nahaja v vrtu svojega sovražnika in da so sadna drevesca prav pripraven predmet za Nacelove maščevalne in škodoželjne namene. Segel je po nožič in je brez obotavljanja zarezal, narezal in odlomil skupno 14 sadnih drevesc. Strokovnjak je cenil vsako drevesce 250 Din; skupno je imel tedaj trgovec Lavrič škode za 3500 Din. — In tako je moral Nace v Ljubljano na sodnijo. Pred sodniki pa se je Nace kaj junaško držal. Tajil je krivdo in sploli: kako je mogoče, gospod sodnik, da bi jaz porezal drevesca, ko sem vendar premajhen! In zahteva možak, da ga še enkrat premerijo do milimetra, ker da je res premajhen in da sjiloh tako visoko ne doseže, koliitor so jablane visoko fioškodovane. Toda sodniki so ne dajo nagovoriti kar tako. »Če sle res lako majhni, Nace, ali pa nemara to veste, da se mlado drevo lahko pripogne?« »Ja, že res, da se, ampak, če je privezano na kol, gosjiod sodnik .. .« se spretno izmika Nace. »Pa se tudi lahko odveže, veste! : Zdaj je pa Nacetova modrost pri kraju in začne z drugačnim trikom; da ima namreč priče, da je bil tisto uro doma. V obtožbi pa sploh ni govora o času, zato Nace tudi s tem nič nc opravi. Sitnari pa vkljub temu. Ponovno ga predsednik opominja, naj bo že. enkrat tiho, bom že jaz razložil gosjiodom to reč, ne vi!< »No, no, prosim, prosim !< hiti Nace. Odločilno za dognanje Nacetove krivde je bilo sporočilo orožništva, da je Nace sploh znan kot maščevalen človek, ter da so naslednjega dne po stopinjah mogli ugotoviti, da tam nihče drugi ni hodil kot Nace. Nace ima 63 cm dolg korak, ima malo krivo levo nogo, desno nogo pa postavlja na levo stran hodne smeri, ter torej v svoji hoji pušča uprav tipične znake — in natančno take znake so orožniki zasledili na deželni cesti s končno smerjo proti vratom Lavričevega sadovnjaka. Pri razpravi so tudi prečilali moralne spričevalo ondot-nega župnika in dekana, ki med drugim pravi, da so že 1.19J5. njemu, župniku, vaški fantje odpeljali nov gosjiodarski voz na most in ga od tam vrgli v reko in da je fante vodil, kakor sploh večkrat v različnih nagajivostih, današnji obtoženec. Tako se. je na ubogega Načeta vse hkratu podrlo in revež sr je, ko so sodniki odšli nn posvetovanje, obrnil nazaj do občinstva, kjer je sedela tudi Nacetova žena Tona, pa je isti komično-žalostno razodel: »Te-hant me je pokopal, tehant...t< Tedaj pa so se že vrnili sodniki in predsednik je Načelu povedal, da je po S 86. obsojen na tri mesece težke ječe; vsak mesec enkrat Irdo ležišče in post. Nace je rekel: >noja!< skomiznil je z rameni, pa sta šla z ženo Tono. Pri - Figovcu je potlej še povedal, da pač malokdaj pride v Ljubljano, toda kadar pride, je pa pošteno je/.en. Tudi zdaj iln ga 'are silna jeza, pa ne ve, nad kom bi se »maščeval«, — zakaj bogve. če ne hi to maščevanje spet po ovinkih prišlo nadenj, kakor topot... Mandoline od Din 136'-dalje Trube od Diu 505" - dalje Ročne harmonike nemške od Din 85'— dalje dunajske od Din 198'— dalje Preko 100.000 glasbenih instrumentov smo prodali preteklo leto iz naše tovarne! — Preko 20.000 uradno potrjenih zahval smo sprejeli od naših odjemalcev! DOKAZATI VAM HOČEMO NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU 0» 1D010 SEPT. PAVILJON E 19 23 s s]fihS? 2 Paso uai. izdelk. dosegli upravičeno svoj svetovn sloves. kajti a«^tovarna obstoja že naj 3.) lot. in je ni tvrdke blizu ua okoli, ki bi se lahko 3 DardoahitoU?nresnlei že violine za 95 - Din, ročne harmoniko za 8.V- Din, gramofone za 34.V- Din itd., ki so glasbeni instrumenti ne pa igračke. i Kako se Va izkorišča z različnih strani v tu- in inozemstvu z neupravi-' čeno visokimi cenami in često manjvrednimi izdelki. OGLEJ IE SI ENKRAT. KAJ VA M NUDIMO! Razstavljenihpreko'200 različnih g asbil, gramofonov in harmonik. Pavilj.E 19-28 Kdor no bi imel prilike odedati si razstave, n»i zahteva uaš glavni katalog, ki ga pošljemo brezplačno. Skladišče nu mi & mroid TOVARNA GLASBIL. GRAMOFONOV IN HARMONIK R. LORGER, maribor si. 102 b. G r a m o Klarineti od Din 120-- dalj« Violine od Din 9a-- dalje Tamburce od Din i>8-- dalje Jetika sc ozdravi pri zdravniku dr Pečniku — goral — gozdil — gozdni zavod Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Tvrdka A. VOLK '.lubllana. Resltava cesta 24 nudi nateene.16 vse vrste oienlčno moko In druge mlevske Izdelke. Zahtevalle cenik > Zimnice modroce. posteljne mreže, želez postili« (zložljive), otomanc divane in drug* tapetniške Izdelke dobit* naicenete pH RUDOLFU RADOVANU, lapetnikn Krekov tr« It 7 (poleg Mestnega doma). Vsakovrstno zlato kuoirr po naivisiih cenah. ČERNE. luvellr. Liabljana. Woliova ulica št 3. Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica | Priredila S. M. Felicita Kalinšel« | Vsestransko spopolnjeDa izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi • prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. \ Jugoslovanska Knjigarna v Ljubljani. ! t Drua bukove in hrastove od padke od parketov do stavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETT1 v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom Jnseraii vSldVencu' imajo največji uspeh.' GiUFFON Naiboljšl motocikli za vsako svrho in za vsakogar, s prestavami, kikstartarjem, kompletnim orodjem iranco Ljubljana: 7800 Din. promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Inserirajte v .Slovencu1! NajslarejSa tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trjj štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žininie. zof, foteljev t. t d. po zelo nizkih cenah. iiiimiimiiii L0TZ0VE PECI © PEČ ^MONOLIT" ING. GUZEL) Ljubljana VIL, Jeme.eva cesta 5. Rnvnotom Voilhove male turbine ln Conz-ovl elektromotorji. — Telefon 3252. Linoieum priznanih znamk tovarne D. L.W. Bietigheim imam stalno na zalogi in izvršujem strokovnjaško polaganje. - I. ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta 28. Proračuni in vzorci na razpolago. Pozor! Pozor! Sejmarji in trgovci, ki obiskujete podeželske sejme Priložnostni nakupi Le pri nas dobite razne svete in tudi druge SLIKE na platno izpod lastne nabavne cene. »Special-import«, Ljubljana, Voš-njakova št. 4 (pri gostilni »Novi svet«). Branjevci, pozor! Vseli vrst namizno sadje: hruške, češplje, breskve, grozdje itd. dobite v vsaki množini vedno sveže in poceni pri Fr, Modic, Tolstivrh p. St. Jernej. najbolje informirani list! Diesel In Sauggas Lokomobile Motorji Jarmeniki Plnl & Kay. Kompletne žage Ugodni ptafillnl pogoji. BRACA FISCHER d. d. Zagreb, Cundullčeva ulica 36. Zahtevajte rCMMIMItf 8 1000 brezplačni ttllUUIlll\ slikami A. KIFFMANN. Maribor št. 40 b pri švicarski tvomici ur. Lastno izdelovanje okrovij in sestavljanje ur (reoiontaza). 101 Din 49-— ura na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve 65'- 31etno jamstvo. Ure: Ornega, Doxa in druce znamke cenejše nego drugje. Din ©4--- z enim zvoncem, z 2 zvoncema Din 69 —, 3letno 'amst^o, Pošiljam po povzetju. Za neodgovoriajoče vrnom denar ua/.aj. inserirajte v »Slovencu" Ličam po najnovejšem ameriškem strojnem sistemu avtomobile. Tako ličan avtomobil je trpežen in eleganten. Dosedanji sistemi ličanja so zastareli. - Poleg strojnega ličanja izvršujem vse vrste tape-ciranja ter prevzamem naročila za napravo novih avtokaroserij za vse tipe luksurioznih in avtobusov. - Delo solidno. Cene zmerne. Radio Naoh o radiotehnliil Spisal Leopold Andree Broširan Din 60-—, veluii Din 76'- Jngoslovanska Knjigarna v Liubišani. Zahvala * ZAHVALA Za mnoge izraze odkritosrčnega so-žalja ob priliki prerane smrti naše pre-ljubljene soproge, mamice in babice, gospe Vsem, ki so mi ob dolgi, mučni bolezni in ob prerani smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Franca barona Lazarini stali tolažljivo ob strani in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekam v svojem, v imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem pred. duhovščini, gg. zdravnikom za njihovo izredno požrtvovalnost, pevskima zboroma v Krškem in Smledniku za ginljive žalostinke, gg. sreskiina poglavarjema v Krškem in Kamniku, zastopnikom društva političnih koncertnih uradnikov, mestnega občinskega sveta in gremija trgovcev v Kamniku, celemu občinskemu odboru in šolski mladini v Smledniku, gg. zastopnikom uradništva in meščanstva v Krškem in Kamniku ter številnim vaščanom iz Sv. Valburge in okolice. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. V Smledniku, dne 31. avgusta 1928. Poldi baronica Lazarini. Bruno Belantič Ljubiiana vn. I Jernejeva 29. Telefon 2824. Razpis Mestna občina mariborska razpisuje na podlagi sklepa mestnega občinskega sveta mariborskega: 1. Oddajo zemeljskih in betonskih del za izvršitev cestnih kanalov na Strossmajerjevi in sosednjih ulicah. 2. Oddajo težaških, zidarskih in vseh obrtniških del za napravo javnega podzemeljskega stranišča na Aleksandrovi cesti pred frančiškan, cerkvijo. Pravilno kolkovane (ponudba 100 Din, priloge 5 Din), zapečatene in na ovitku z naslovom zgradbe označene ponudbe je vložiti ločeno po zgradbah do 11. ure dne 11. septembra 1928 v vložišču mestnega magistrata. — Takse in druge dajatve je upoštevati pri enotnih cenah. — Za po-mHbo potrebni načrti in spisi so proti plačilu nabavnih stroškov 20 in 30 Din na razpolago med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu od 3. septembra 1928. — Mestna občina mariborska si pridržuje pravico, oddati dela skupno ali posamezno in brez ozira na višino ponudenih cen. Albina Zavašnikova, učiteljica, in Pavla Bohinčeva, lekar-narjeva vdova s sinom Pavlom, lavljata v veliki bolesti vsem sorodnikom in znancem, da je njih iskreno ljubljena mama in babica, gospa Marija Zavašnik roi. Borštnik v soboto zjutraj ob četrt na 3, po dolgem, mučnem trpljenju, previdena večkrat s sv.zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice_bo v nedeljo 2. septembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 13, na pokopališč*-k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. septembra 1928. izrekamo tem potom našo najprisrčnej-šo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in šopkov, čč. duhovščini ter vsem, prav vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami in nepozabno spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 1. septembra 1928. Žalujoča rodbina Keržanova. Zahvala Ob priliki prerane izgube našega nad vse ljubljenega gospoda Matisa Poženel trgovca si štejemo v dolžnost, zahvaliti se vsem, ki so mu v težkih urah s lolažilnimi obiski lajšali njegovo neizmerno bol in nam ali pismeno ali ustmeno izrazili svoje sočustvovanje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, gg. zdravnikom in čč. sestram-usmiljenkam za njih nad vse požrtvovalen trud, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poli V Ljubljani, t. septem. 1928. Globoko žalujoči ostali. -v .. •• VV ".v* •N v. •*-. , Zahvala Vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami ob prerani smrti našega nad vse ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Franca Hafnerja posestnika, trgovca, mesarja itd. v Mojstrani mu poklonili cvetja in vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo, Posebna zahvala bodi izrečena čč. duhovščini, ki ga je tolažila v njegovi težki bolezni, ter gg. zdravnikoma dr. Marčiču z Jesenic in dr. Tičarju iz Ljubljane za požrtvovalno zdravniško pomoč za ves čas njegove bolezni. V dolžnost si štejemo, zahvaliti se pevskemu zboru za krasno žalostinko, g. K. Koširju za ganljive besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi Mesarski zadrugi, Mojstranski in Dovski požarni brambi in obrtniškemu društvu, ter ostalim zadrugam in društvom za častno spremstvo na njegovi poslednji poti. Mojstrana, 1. septembra 1928. Globoko žalujoča soproga Minka in sorodstvo. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase slro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši ' zneseklODin. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na^pismena vprašanja odgovarjamole.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana •10.3/i9. Telefon štev.2328. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmm IB M ovitTgg mme&M 1 Upraviteljstvo hiš (posestev) - v mestu ali okolici, prevzame v Ljubljani stanujoči vpokojeni uradnik, ki opravlja tudi sodne prisilne uprave. -- Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestno« Stev. 2157. Zakonska brez otrok iščeta službe, kot hišnika. Žena je kuharica, mož pa slikar in pleskar, ki bi ist» dela opravljal, seve v kakšni večji hiši. - Naslov v upravi pod št. 7569. Samostojna vdova bivša restavraterka in hotelirka, išče mesto voditeljice cvcnt. uradniške mcnze, sanatorija, instituta, penzije ali drugega večjega sličnega podjetja. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 8018. Za gospodinjo ali kuharico k orožnikom ali financarjem grem s 5 letno hčerko. Ponudbe na upravo Slov. pod »Hvaležna«. Kontoristinja lačetnica, zmožna slov,, nemškega in srbohrv. jezika ter stenografije in strojepisja, želi sprejeti mesto v Ljubljani. - Ponudbe pod: »Kontoristinja« na ogl. odd. Slov. Prodajalka s triletno trgovsko gre-njijalno šolo, pridna in poštena, išče mesta v trgovini. Dopise jc poslati na upravo pod značko »Prodajalka«. 'e^flbvski pomočnik zdraflfo^j zanesljiv, vsega dcla*?»ppsoben, iščem mesta kot skupni delavec ali pa malo pekarnico na Tačun. Zmožen kavcije. Naslov v upravi lista pod št. 8242. Prodajalka začetnica, s 4 razr. mešč. šole in 2 razr. trgovske gremijalne šole, vešča tudi pisalnega stroja, želi primerne službe. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod št. 7840. ttužbodobe Slikar, pomočnika mlajšega - neoženjenega, samostoj dclavca, za vsa v slikar stroko spadajoča dela: slikanje, pleskanje, lakiranje, emajliranje, napisno slikanje - sprejme Erjautz, Rogaška Slatina. Šoferja dobrega, treznega, kateri je izučen mehanik, iščem. Stalna služba, za potovanje po Sloveniji; mesečna plača 1300 Din, di-jete na potovanju 80 Din. Službo je nastopiti tekom 14 dni. Oglasiti v Mariboru, Koroška cesta 80, najkasneje do 8. ali 9. sept. od 11 do 13, Trgov, sotrudnika ki je zmožen aranžiranja, sprejme modna trgovina v Ljubljani. Ponudbe na Poštni predal 92. Dva mizarska pomočnika sprejme Vinko Vipotnik, mizar, Zagorje ob Savi. Dobrega kamnoseka in betonirja za umetni kamen sprejme tvornica cementnih izd. Jos. Cihlar, Dunajska cesta 69. Vajenec ta trgovino z mešanim blagom, se sprejme takoj. Zglasiti se je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14. Mesarski pomočnik sproten, se takoj sprejme — Naslov v upravi lista pod št. 8150. Več čevljarskih pomočnikov rabim takoj. Stanovanje in hrana preskrbljeno. -Jcšc — Tržič. Pletilke dobijo takoj večjo množino raznega dela na dom. Ponudbe na upravo Slov. pod: »Nujno delo«. Učenca za kovaško obrt sprejme ob novem letu Franc Drobnič, kovač, Spodnja Slivnica, p. Grosuplje. Dva učenca za kleparsko obrt in dva beljša pomočnika sprejme takoj. - Fran žužek, kleparstvo, Bled. Potrebujem za takojšnji nastop dobi ega, zanesljivega in io-štenega kravarja, kateri se razume na vse delo okrog živine. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava pod št. 8190. Več zidarjev potrebujemo za stavbe v in izven Ljubljane. Ljubljanska gradbena družba, Slomškova ulica 19. Mizar, pomočnika starejšo moč, za pohištvo, sprejme R. Mikulič, Vinica pri Črnomlju. Knjigovodja dobi stalno službo, kateri lahko posodi proti osiguranju 20—40.000 Dm tc-r je samostojno zmožen vseh pisarniških del pri mali industriji. — Ponudbe na podružnico »Slovenca«, Celje, pod »Osiguranje«. Sprejme se hišna ki je vajena vsaj malo gospodinjstva ter zna nekoliko šivati. Starost čez 20 let. Plača dobra. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista pod št. 8172. Tamburiranja popolnoma izvežbann moč se sprejme. — Naslov v upravi pod št. 8142. Krojaški učenec se sprejme iz Maribora, kateri bi imel vso oskrbo doma. - Naslov v upravi Slovenca v Mariboru. Močnega učenca iz poštene kršč. hiše, velikost 166 cm; prednost imajo s sloven. in nemškim jezikom z debro šol. izobrazbo — sprejmem v večjo trgovino s špeče-rijo in manufakturo v večjem kraju. - Naslov v upravi Slov. pod št. 7577. Prodajalka se sprejme na deželo, katera bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. . Ponudbe je poslati na upravo Slovenca pod; Vestna 8288. Prodajalko mešane stroke (brez špe-cerije), agilno in samostojno, ki zamore položiti do 20.000 Din kavcije, sprejmem kot voditeljico podružnice na Gorenjskem. Ponudbe z zahtevki na upravo »Slovenca« pod »Samostojna« 8239. Trgovski pomočnik mlad, mcš. stroke, zmožen vseh poslov, želi službo v mestu ali na deželi; sprejme tudi mesto skladiščnika. Ponudbe na upravo Slovenca, Maribor pod šifro »Pošten« Periektna pletilja za nogavice dobi stalno mesto. — Vprašati; »Pri Solncu«, Pogačarjev trg. Mizarski pomočnik za furnirano pohištvo se sprejme pri Iv. Mrhar, Stanežiče, St. Vid nad Ljubljano. Nemščina Dajem privatne ure v popoldanskih urah. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Nemščina«. Francoščino in klavir zopet poučuje Aneta Potočnik, strok, izpraš. učiteljica, Mirje, Groharjeva cesta, vila Roža (Bi-zovičar), pri mostu. Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in glasovir poučuje dipl. učiteljici, Kolodvorska ulica št, 11, pritličje. Krojači, šivilje, neši-vilje! Krojni tečaj! Vodja krojnega učilišča, Ljubljana, Stari trg 19, sc jc povrnil z znanstvenega modnega potovanja. Tečaj začetkom septembra, dnevni in večerni. Kroj sc rabi danes po svetovnih salonih. Pri-stoja brez poskušnje, velike važnosti za konfek-cionerje in krojače, ki delajo brez poskušnje. Za nešivilje dam. kroj lahko razumljiv. Ugodni plačilni pogoji. Revnejšim znižano. Izdelava krojev. -Vsak učenec ima pravico obiskovati tečaj do popolne usposobljenosti, brez doplačila čez tečajni rok, vsako leto brezplačni pouk o premembi mode. - Brezplačna preskrba služb. Christoiov učni zavod Ljubljana, vpisuje še ves mcscc september na Domobranski cesti 7. -Vpisnina 10 Din, meseč. šolnina 100 Din, revni gojenci imajo popust. Šolsko leto se prične 1. okt. Zavod preskrbuje službe. Dnevni in večerni tečaji. Volnene kapice in šale dam par tisoč delati. - Ponudbe upravi Slovenca pod: »Kosmate pletenine« št. 8125. Zastopnike in potnika v vseh večjih krajih Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja Herceg - Bosna splošno zav. družba, podružnica Ljubljana, Šelen-burgova ulica št 7. Učence s predpisano šolsko izobrazbo sprejme: Ve!cir= Sovina z železnino Peter Majdič »Merkur«, Celje in Kranj. Pismene ponudbe s prepisi spričeval jc poslati v Celje, V nedeljo 2, t. m, opoldan in zvečer koncert godbenega društva »Vrhnika« na vrtu restavracije »Hotela Union« V slučaju slabega vremena v veliki dvorani. V gostilni »KRUŠIČ«, Giince cesta 9, svira danes mu-zika »Gradašca«. Dober cviček in lepi lokali na razpolago. Priporoča se Franc in Marija Kržič. Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. - Nadzorstvo dobro, razsvetljava električna. — Naslov pove uprava pod št. 8209. Dijaka sprejme na stanovanje in hrano mirna družina. — Naslov v upravi Slovenca pod St. 7179. Dve dijakinji iz boljše hiše, sprejme rodbina drž. profesorja v vestno oskrbo. Na željo nemška konverzacija. — Klavir na razpolago ev. tudi pouk. Poleg stolnice. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 8176. Dijak trg. akademije dobi ugodno stanovanje. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 8285. Dva dijaka mlajša, sprejme starejši zakonski par brez otrok. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 8286. Dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. - Večna pol št. 5, I. nadstr., Ljublj. Dijaka sprejmem na stanovanje z vso oskrbo, pouk v vseh predmetih. Naslov pove uprava Slov. pod št. 8309. Dijake sprejme v vso oskrbo v sredi mesta profesor, večletni vzgojitelj. - Naslov pove uprava pod št. 8301. Dekle želi službe kot hišnica in obenem bi pomagala v kuhinji. Najraje h kaki mali družini. - Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro »Takoj št. 8302«. 4 manjše dijake vzame boljša družina na izvrstno hrano in lepo solnčno stanovanje v sre. dini mesta. Strogo nadzorstvo. Naslov v upravi Slovenca pod št. 8291. Dva dijaka 'sc sprejmeta na stanovanje in hrano; Naslov po>-ve uprava lista pod 8224. Dva dijaka z vso oskrbo se sprejmeta. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 8248. Lepo stanovanje se odda v Domžalah 80. Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam takoj. Cena mesečno 250 Din. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 8287. Meblirano sobo s hrano oddam solidni osebi. Električna razsvetljava. Naslov pove uprava lista pod št. 8226. Stanovanje večje, celo pritličje, v vsem ločeno, obstoječe iz treh sob, predsobe, kuhinje, kleli in souporabe pralnice, se odda s 1. oktobrom, Vodovod in elektrika. - Vprašati pri Ivanu Prelc, Sp, Šiška, nasproti cerkve sv, Frančiška. Stanovanje v mestu, 2—3 sobe, iščeta 2 starejši osebi. Pismene ponudbe pod »Takoj ali pozneje«. Sobo lepo, meblovano, oddam takoj. - Separiran vhod, električna luč. Stari trg 11 a, II, nadstr., od 1—3. Trgovci, pozor! V Kranju, na najboljšem mestu, se oddajo v najem krasni trgovski lokali in skladišča, pripravni za vsako večjo trgovino. — Pojasnila pri L. Rebolj, Kranj. Lep lokal z opremljeno sobo, takoj oddam. - Majhen, Stu-denck Ciril Metodova 14, fj 'Maribor. Dijak sc sprejme v oskrbo. Kolodvorska ul. 13, pritličje. Dijakinjo (najraje kmetskih staršev), iz učiteljišča ali obrtne šole, sprejme boljša družina v vso oskrbo. Naslov pri upravi Slovenca št. S230. Tri lepe pisarn, sobe v 1. nadstr. odda skupaj ali posamič z novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulida št. 8. Dijakinja ce sprejme r,a hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista pod št. 8277. Dijakinjo Hotel z dobroidočo restavracijo v prometnem mestu Slovenije oddam pod ugodnimi pogoji takoj v najem. - Naslov pove Zveza gostilničai skih zadrug v Marib oru, Palača Pokojninskega zavoda, telefon št. 467. Lokal za spec. trgovino in stanovanje odda Franc Drobnič, Spod. Slivnica, p. Grosuplje. Odda se lokal sprejme beljša družina.! z izložbenim oknom za Naslov v upravi Slovenca 1 400 Din mesečno, po pod št. 8279, sebno priporoč. za urar-ja, kjer ni daleč na okoli nobenega. Pojasnila daje A. Kajfež, Florijanska ul. št. 4, II, nadstr., Ljublj. Dve stanovanji eno z dvema, drugo s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami, souporabo kopalnice in pralnice ter vrtom, o.lda s 1. sept. na Brinju ob Dunajski ccsti Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Stanovanje s štirimi sobami, kopalnico in drugimi pritiklinami, se odda. - Več se izve na Dunajski cesti 25 v pisarni. Stanovanje treh sob sc išče v bližini Križank. - Ponudbe pod »Valvasor« upravi Slov. Stanovanje sobo in kuhinjo s priti-klino iščem za dve osebi. kateri sta čez dan od:otni. Naslov se poizve v upravi pod št. 8096. Lokal na dvorišču, se odda ta-koj. . Sv. Petra cesta 61. Trgovski lokal na novo urejen, z delnim inventarjem v Zagorju ob Savi, oddam v najem. — Obnesla bi sC trgovina čevljev, moškega perila ali ženskih klobukov. — Vprašati Miiller, Zagorje 51. 14. :u)Sc rianovanje obstoječe iz dveb sob in pritiklin, išče uradnik (dve osebi). Ponudbe na upravo pod 1908. Hišico z vrtom pri cerkvi na Zaplazu -prodam. Kupcu takoj odstopim. Od 4.-8. sept. sem doma. Naslov pove uprava Slov. pod št. 8023. Hišica zidana, soba, sobica, kuhinja, sredi velike vasi (rudnik), poleg šole, pripravna za obrtnike in rudarje, pri hišici 16 sa-d^nosuikov, prodani /a '■000 dinarjev. Naslov po-vt uprava lista pod »Mežiška dolina« Stev. 8167. Stavbene parcele ugodno naprodaj ob glavni cesti, pet minut od postaje St, Vid-Vižmarjo. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca št. 8178. Posestvo 126 oralov, okoli 80 oralov bukovega gozda za posekanje naprodaj. Več pove Jos. Deutschmann, Koprivnik, Kočevje. Hišo na Jesenicah (Gorenjsko), kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod »100.000« št. 8238. Gostilna 25 oralov gozda, 25 oralov prvorstne zemlje z vsem živim in mrtvim inventarjem za 275.000 Din naprodaj. - L. Pomladič, Celje, Gosposka ulica 4. Prodamo Lepe hrastove deske večja množina, 30 do 50 mm močnih, 3 do 5 m dolgih, je naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek Slovcnca pod št. 8097. Mlečna čokolada kilogram 75 Din razpošiljam po povzetju, dokler je zaloga. Naročila poslati na upravo Slov. pod štev. 8126. Pisalne stroje »Remington« prodaja na obroke Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. Zahtevajte cenike! Čevlji več sto parov močnih, n«. premočljivih, dobite le na Karlovski cesti št. 30 po 80 Din. Ne zamudite, dokler jc zaloga. Pozor! Prodam entonski tovorni avto v zelo dobrem sU-r.ju pripraven za pekarsko, mesarsko in soda-vičarsko obrt. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 8148. Prešarco seno 4 do 6 vagonska množina so proda. Cenj. ponudbe z navedbo cene je poslati upravi Slovenca pod značko »Prodam« 8064. Zaradi selitve se proda enodružin. hiša na najlepšem in mirnem kraju, 15 minut od glav. pošte. . Naslov v oglas, odd. Slov. pod št. 8284. Jedilnica zelo dobro ohranjena -ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slov. št. 8308. Jedilni servis porcelan, nov, 12-1 komadov. ugodno prodam. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 8310. Fijakarska obrt pripravna za avtotaksi -naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod St. 8301. Zapravljivček dec. tehtnico, pult, ilo-bert, moško kolo, več oljnatih slik, 1 železno okno, 2 izložbeni okni, 30 ulitih glav za stebričke pri ograji proda: Jan-čigaj, Zg. Šiška 114. Juristi, pozor! Jako poceni so naprodaj; 1. Krainz - Pfaff - Ehren-zweig »Syslem des osterreichischcn Pri-vatrcchtes L« Dunaj, 1913. 2. Civilno- in kazenskopravne odločbo stola scdmorice od 1 — 155 c ž. 1—122. 3. Pravni vestnik društva »Pravnik« v Trstu za 1926 in 1927. Dobijo so v upravni-štvu Slovenca v Mari-boru, Koroška cesta. Vitelj (gepelj) stoječ, kakor nov, prodam za 2000 dinarjev. -J. Ulčar, Gorje pri Bledu. Sprejme sc tudi vajenec za kovaško obrt. Oskrba v hiši. Dve kozi švicarske pasme in dobri mlekarici naprodaj v Zg. Šiški pri Sirniku št. 78. Prodam oljnate slike stare, star srebrni denar, veliko množino različnih steklenic, šivalni stroj »Howe«. Naslov v upravi pod št. 8234. Kopelno banjo in drugo pohištvo ceno prodam. Naslov v upravi Slovenca št. 8278. Dve črešnj. spalnici prodam. - Ivan Polenšek, splošno mizarstvo, Viž-marje. kupimo Lepa Silita DRVffi in lep KROMPIR kupim vsako množino. -Ponudbe pod »Zagreb št. 8073« na upravo Slov. Hrastove hlode, frize in deske 27 mm kupujem v vsaki množini. Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Pozor mizarji! Potrebujem večjo količino pohištva za trgovino. Na ponudbe interesentov, kateri bi mogli iz-oclovati in pošiljati pohištvo, se javim osebno. Jakob Babič, Boškoviče-va 13 a, Zagreb. Mlado srnico a!i srniačka, kupim. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca pod št. 8216. Bukova drva cepanice, kupim več vagonov. - Ponudbe upravi Slovenca pod; »Plačam takoj« St. 8268. Žaga na Viču sprejema vsako množino lesa v rezanje. Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 8227. Pozor izdelovalci umetnih cvetlic! Štance za izdelavo vseh vrst cvetlic po vzorcu ali na zahtevo izdeluje za ročno izsekavanjc ali na stroj Franc Kosmač, splošno ključavničarstvo, Ljubljana, Jeranova ul. 5. Istolam se izdelujejo železne mize in stoli za gostilne in kavarniške vrtove. — Delo solidno. Vzorci na ogled. Cene zmerne. Vrvarske izdelke najboljše kvalit?te kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d d. Grosuplje pri Ljubljani Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana. Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8 Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Ivan Pakiž Ljubljana, trgovina z urami. zlatnino in srebrni-no, se je preselil s Starega trga 20 Pred škofijo 15 Prodajam vsc predmete s 25% popustom. Pozorl Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica. Najceneje kupite razno manufak' turno blago pri tvrdki Ivan Krošelj na Kette Murnovi cestf št, 15 in v podružnici na ZaloSki cesti it. 17. I a irboveljski premog in lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc SlovSa, Raz-lagova ulica 20. Čč. duhovščini te priporoča za izdelo« vanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽIč, Celje, Na okopih Itev. 5. Cunje Se°r. medb nino, svinec, cink, papir, plaževino kosfi in krojaške odoadke kupim in plačam najboljše A. Ar-beifer, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem slalne nabiralce in nakupovalce. Rabljene avtomobile osebne, medtem tudi malo voženc, 2, 4 in 6 sedežne tovorne ter moto-cikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčar-jeva 11. — Prevzamem v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tociklc. Kopalne banje in peči klozeti in lijaki najceneje pri Fr. Stupici, želez-nina, Gosposvetska c. 1, Pletenine! Vsa v to stroko spadajo« ča dela, obleke in jope po meri in okusu. Važno za gg. trgovce in manjše pletarne: Pleteno blago različnih vzorcev na metre! — Postrežba točna. Solnčevo strojno pletenje, Ljubljana, Pogačarjev trg, ali Grubarjevo nabrežje 16, Radio-aparate izvrstne za sprejemanje v zvočniku: 3 cevni 700 Din, 4 cevni 1500 Din, dobavlja J. Nadišar, Tržič. V brezalkoholni restavraciji »Pri zvezdi Pod mostom v Mariboru« se dobijo vsakovrstna jc« dila in brezalkoholne pijače po najnižjih cenah. Sprejemajo se tudi abo-nenti dnevno 12-50 Din. Za dijake cene po dogovoru, Restavracija je odprta vsak dan ocl 6 zjutraj naprej. . Za obilen obisk se priporoča Ana Ljubi. Zagreb, Jur)c«k«57 priporoča naJBolji* timourlce, par-llturu, strun«, 10I« In vit potrebščin« i« vs« glasbila Odlikovan na partfkl Ceniki treinko. raistavl Cenjen, občinstvu, sosedom, prijateljem in znancem vljudno naznanjam, da vodim svojo gostilno sedaj sam Točil bom vedno le pristna vina in postrezal vedno z gorkimi in mrzlimi jedili po znižanih cenah. Za obilen obisk so toplo priporočava Ivan in Alojzija Mtiller. Izkopani materijal večja množina, pri zgradbi hotela Mikiič, sc odda brezplačno, in sicer vrtne in gramozne zemlje. Flobert puške lovske puške, brovninge, samokrese, pištole za struženje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umctalni ogenj. F. K. K A1SER puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odiemalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d. nudim po skrajno ugodnih cenah 1 Na debelo! Na drobno 1 Anton Danežič, Ljubljana, Florjanska ul. 14. Knjigoveznica in irtalnica trgovskih knjig. Oglas SLOVENEC«, dne 2. septembra 1928. Pozor! Gg. krojačem! V smislu rešenja upravnega odbora samo. stojne monopolske uprave M. br, 16.246 z dno 29. junija t. 1. in rešenja ministrstva gradjevin M. g. br. 19,462 od 16. avgusta 1928 Uprava drž. monopola tem potom razpisuje prvo ofertalno licitacijo v skrajšanem roku za ■Skupna proračunana vsota znaša 973.032 Din 26 par. Dražba se vrši 19. septembra 1928 ▼ pisarni uprave državnega monopola. Načrti, proračun in splošni pogoji se morejo vpogledati vsak uradni dan v pisarni tehniškega odseka uprave državnega monopola in v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. Iz pisarne industrijskega oddelka 1. M. br. 13.407, z dne 27. avgusta 1928._ Razpis Oddajo se: zemeljska, zidarska, tesarska, kleparska in krovska dela za zgradbo »Društvenega doma v šmartnu pri Kranju« Načrti in pogoji so na vpogled, in pripomočki na razpolago proti odškodnini v župnišču v Šmartnu pri Kranju. Zazidana ploskev bo znašala circa 500 m3. Ponudbe so vložiti do 15. septembra t. 1. na Župni urad v Šmartnu pri Kranju. Odbor si pridrži pravico oddati delo brez ozira na najnižjo ponudbo. Vljudno naznanjam, da bo moja bogata_ jesenska in zimska kolekcija sukna in krojaških potrebščin gotova v prihodnjih dneh. Moja kolekcija bo zelo lepo sortirana fn cene izredno nizko kalkulirane, tako da pobijejo vsako konkurenco. Solidna in točna postreibal Prosim zahtevajte kolekcijo! Z odličnim spoštovanjem Franc Bedič, razpošiljalnica sukna, Maribor, Aleksandrova cesta St. 28. \ Cene/i e hoi on RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo on TRPIN. MARIBOR. Glaom trg itev. 17 Čudovito nizke »ne! lz-birn velika! ara«« Šivalni stroji od Din 1400'— naprej. Otroški vozički od Din 240— naprej. Motorji prav poceni Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke - Ceniki tranko. ,.TRIBUNA", 0*. B. L. Ljubljana, Kar lovska casta Itevllka 4. Lep in neomejeno trpežen tlak iz za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje okrog hiš v raznih barvah in vzorcih ter drugo stavbeno hlatfo iz cementa: podboje, stopnice, nagrobne spomenike itd., izdeluje IVAN GOSTINCA«, cementarna, Pešata, p. Dol pri Ljubljani. Za gg- duhovnike! Specijalen Strichkamcarn za obleke, kamgorn ali \drija za talarje, Marcneo ali selland za suknjo, ter vse druge potrebščiue priporoča v nakup manufaktura Franc Dobovičnik, Celje Gg. duhovniki dobe entfros cene! Krojači pozor! Sukno. kamsarne. koverkole, doublne, lodne in vse krojaške potrebščine kupite najceneje v ogromni tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Celje Zahtevajte vzorco! Za ženine in neveste! Poročne obleke, ter vse potrebno blago za balo, posteljnino, odeje kupite v veliki izbiri najceneje pri Franc Dobovičnik, Ce(je Oglejte si veliko zalogo! Ivan Mastnak CELJE, Kralja Petra cesta 15 priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga po zelo nizkih cenah. PRESELITEV PRESELITEV A. KAJFEZ URAR se je preselil iz Dunajske c. 31 na MIKLOŠIČEVO CESTO 14 ♦ Priporoča svojo bogato zalogo vseh v to stroko spadajočih predmetov po najnižjih cenah Popravila se izvršujejo solidno proti garanciji. naznanilo Podpisana naznanjam slavnemu občinstvu, da nadaljujem pod vodstvom strokovnjaka jermenarskD obrt pokoj, soproga Leopolda Šega v Ljubljani, Poljanska cesta št. 49. Priporočam se slavnemu občinstvu, posebno pa še pokojniku naklonjenemu krogu naročnikov ter prosim, da tudi mene podpira s cen|enimi naročili ter zagotavljam, da bom z vsemi močmi ^i-Jata na #0i da zadovoljim ccniene naročnike teT prvovrstnimi jermenarskimi izdelki po brez-konkurenčnih cenah. V Ljubljani, 31. avgusta 1928. Z odličnim spoštovanjem Terezija Šega, vdova jermeuarja. Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah: vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, poljedelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat. Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog. Ali se hočete osvoboditi svojega revmatiima m trganja? Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, trganje, bodljaji, zbadanie po raznih delih teler.a, da celo slabe oči, so češče posledico revmatičnih in protinskih bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovali. Ponudim Vam zdravljenje s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospešila prebavo in izločevanje, torej ne tako-zvano splošno ali tajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava. Vsakomur poskušnja zastonj I PiSite mi takoj in prejeli boste od založništva, ki jih imam v vseh deJelah, popolnoma »ioslon| iii Irtnko —..)... f^tifnin, nnun.litom Sami »e POste ladnO — prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovanju sredstva! MIGUST fnMRZKE. Berlin-Wi3m£rsdorl, BrnchsaSersfr. lir. 5. Rhf.18. Pravkar sem dogradil deseto nouo hišo dvodružinsko, z vsemi pritiklinami in jo poceni prodam. Hiša stoji na lepem prostoru ob Dunajsk« cesti v Stožicah pri Ljubljani. Franc Jerko, Črnuče 10, p. Jezica. Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadrug8 z neomejeno tavezo Conhortevo ulico SL 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po naj-višji mogoči obrestni meri in je denar pri njej uajvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek piatuie posoiilnlca. Hranilne vloge nad Din 52.000.000'- Velika podeželska elektrarna išče samostojnega monterja za INŠTALACIJE. - Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo zahtev na upravo »Slovenca« pod »ELEKTRARNE Itev. 8185«. wSpecirum" d. d. Inž. Kopista, Dubsky in Krstic i tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana Vil Medvedova ulica 3», telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZA8REB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—t- mm, ogledala, brušeua v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsleklevanje ; j v med Fina. navadna ogledala. NajcenejSe Najboljše manulakturno blago Vam nudi manufakinrna trgovina Fischer & drug Celie Kralja Petra cesta 22 Dospela je ravnokar večja množina blaga za je. sensko in zimsko sezono, katero nudiva najinim cenjenim odjemalcem po skrajno nizkih cenah. Oglejte si zalogo in cenc in prepričajte se osebno! Hranilni in pnsnjiini konzorcij V r. z. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. S/I. ievo Ustanovljen leta 1874. Uradne ure duevuo od 3 do 5 popoldne, ra« zen sobote in praznikov. — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5 do 7 %%, _ Daje kredite (tudi ranžijske) po 9 % proti poroštvu iu zuznambi. odda v najem Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svoji hiši v Ljubljani, Gradišče št. 2. - Podrobne informacije dobe reflektantje v pisarni urada, Miklošičeva cesta št. 20, soba 201. I z.........s........t.........r........i........ž. i! KUPON ZA UGANKE V A ILUSTRIRANE!«! SLOVENCU St. n ZVITKE (role) za računske stroje, ček ln kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6/1 Telefon stev. 2980 #1 VACIAV SCHRAMM LASTNA IZDELOVALNIMA GODBENIH INSTRUMENTOV Specialna trgovina za ^^Popravila vseh vrst go- godala vseb vrst in -mf—^gBŽšmiek dal se izvršujejo točno godalnih potrebščin, "ia V~iKj|f strogo strokovnjaško strun itd. in poceni iPECIJALIST ZA MEDENA GODBENA GLASB4L& lastna Izdelovalni« CELJE, KRALJA PETRA CESTA 14 Kupujem vsakovrstne rabljene vreče po najvišjih dnevnih cenah. Nudim nove vreče v vsaki velikosti in kakovosti. — Vreče za hmelj v vsaki velikosti pod tovarniško ceno. Avram Šif, veletrgovina vreč, plaht in konopnine — NOVI SAD — Telefon 2403. Buzojavi Jutešif Posojevanje vreč in plaht LJUDSKA POSOJILNICA' reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašaio nad 120 miliionov dinarjev Specijalen športni avtomobil znamke FIAT-TORINO 519 A s 18/80 HP in 145 km brzine na uro z vsemi modernimi pripomočki v prvovrstni izdelavi in brezhibnem stanju se proda Pojasnila pri Opravi Ljubljanske Kreditne banke v Ljubljani postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, piisirati in likati v tovarni Josip Relch Ljubljana, Polfanski nasip 4-6. ' Sprejemališče: Šelenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. Kreditni zavod z LJUBLJANA, Prešernova Prešel se je s strugarsko delavnico FRi&HC ROJItM iz Wolfove ulice 6 - v Kolodvorsko ulico 8 ter se p. n. občinstvu zu na-daljno naklonjenost priporoča. L. Mikus - L ubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Hmerikaiicl, kapitalisti in lesni frgooci — pozor! Na Gorenjskem se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 oralov arondiranega gozda in travnikov, vodna moč in kamnolom, vse tik trga in prometne ceste in nanovo trasirane železnice. — Vprašnja in ponudbe na upravo »Slovenca« do 30. septembra pod znamko: »Ugodna prilika 1928«. Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa SMREKOVE SKORJE - CELE IN ZDROBLJENE, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu. FRANC OSET, SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Prpmnn domači in inozemski za domačo * i. ^llltJJJ kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh v«.. Koks iivarniškl, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva IS/I. Pokrajinska zadruga Mvcev za Slovenijo ponovno svari vse šumhrfeTTci sfe neupravičeno pečajo s krpvstvom; ker bo odslej postopala proti njihi kar najstrožje. jS^J- Svari pa tudi hišne pose»fcft»kfe in delodajalce, ker jim taki nestrokovnjaki ttipra.vljajo na strehah mnogo škode na materijalu kot na delu samem, tako, da stanejo taki ljudje mnogo več kot pravi izučeni krovci, ki se ravnajo po preizkušenem strokovnem znanju. Vsa tozadevna pojasnila in navodila daje zadružno tajništvo brezplačno. Ljubljana, Karlovska cesta štev. 7. TVRDKA ALTA & ŽILIC trgovina z žeieznino sedanji lastnik BOGDAN ŽILIC Ljubljana, Dunaiska c.11 Vas vabi, da si ob priliki »Ljubljanskega velesejma" ogledate bogato izpopolnjeno zalogo vseh predmetov, spadajoči v železninsko stroko, kakor: paličnega in obročnega železa, nosilk, cementa, trstja za strope, sesaljk, vodovodnih cevi in zveznih delov, orodja za kompletiranje delavnic, stavbenega in pohištvenega okovja, kuhinjskih oprem etc. Cene so brezkonkurenčne, o čemer se blagovoliti s^mi prepričati TELEFON ŠT. 2932 in industrijo Sle*. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovania vlog, nakup in prodaja vsaho vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vaiut borzna naročila, oreduiemi in hrediti vsake vrste, eskompt in inkoso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzoiavke: Kredit Ljubljana Tel. ZD40. Z4S7 Z548: interurban Z706. Z806 Dr. M. Slavič: Na Sinaj 15 Ogledal sem si iz vseh mogočih predalov nekaj stvari, kar mi je prišlo pod roko, n. pr. tudi homilijc sv. Janeza Krizostoma v georgijskem jeziku. Po katalogih sem si pa dal prinesti tiste številke, ki so me najbolj zanimale, n. pr. arabski evangeliji iz 9. stoletja v kufiški, najstarejši arabski pisavi, kar je izredna starina. Po drugih arabskih rokopisih sem primerjal, kako se je pisava spreminjala in razvijala. Pri sirskih evangelijih sem primerjal novejše tekste zže omenjenim Syrsimom. Dalje časa sem se mudjl pri grških rokopisih, ki sta jih meniha znala tudi citati in vsled tega imela ž njimi večje veselje. Prinašal mi je pater knjižničar zlasti posebne dragocenosti ali izredne posebnosti. Tako mi je kazal »Evangeli-arium, quod falso vccant Theodosianum«, kakor je v katalogu zapisano, iz 11. stol., ker je Gardthausen zastopal mnenje, da se ta evangeliarij napak zove po Teodoziju III., ki bi ga po stari tradiciji daroval samostanu v 8. stoletju. Tega zadnjega mnenja je bil še Tischendorf. Veselilo me je, da je v to polemiko posegel tudi p. Joakim trdeč, da katalog nima prav, ampak da izhaja evangeliarij iz 8. stoletja, ker sem iz tega spoznal, da ima vsaj zanimanje za knjižnico. Veselje pa je kazal tudi z raznimi slikami, ki so pri rokopisih. V tem zadnjem n. pr. so krasne slike Kristusa, Marije, Petra, Mateja, Marka, Luke in Janeza. Kot izrednost pa mi je pokazal p. Pakomij slavni Psalterium Casseanum, imenovan po redovnici Kas-aiani ali Knssiii. ki ga je bojda spisala 'v 9- stoletju po raznih avtorjih, po knjižničarjevem mnenju pa v 14. ali 15. stoletju. Na 6 listih je spisan ves psalterij (150 psiJmov) z lepimi, a seveda silno drobniilmj Črkami. Pri ogledovanju grških psalterijev sem naletel tudi na štev. 68, psalterij iz 9. stoletja z zlatimi okraski. Na čelu tega psalterija je zapisan v grščini čuden stavek: »Preklet na veke, ki odnese, knjigo! Amen.« V avtorjih, ki sem jih pogledal v sinajski knjižnici, nisem ničesar našel o tem stavku; tudi moja meniška asistenta mi nista vedela povedati, kdo ga je zapisal. Potreben pa bi bil tudi za druge knjižnice, ne samo za sinajsko, ali še bolje: dobro bi bilo, da bi se v knjižnicah res pustilo, kar je njihova last. V sinajski knjižnici je sedaj dobro preskrbljeno, da nihče ničesar ne odnese. V drugih knjižnicah ni take strogosti, zato pa tudi marsikaj izgine. V vatikanski knjižnici je n. pr. velika svoboda, cele dopoldneve te pustijo med samimi štelažami knjig. Zato pa je žalibog res že marsikaj izginilo, kakor sem se 1. 1922 prepričal (Prim. Kidrič, Slavia 1, str. 366). G. univ. prof. dr. Kidrič je hotel, da mu preskr-bim prepis Otrozhje biblije v vatikanski knjižnici. Že v katalogu sem našel označbo, da to manjka. Moram pohvaliti vatikanske knjižničarje, da so se jako zavzeli za to stvar. Iskali so znova po cele dneve, vprašali tudi prejšnje knjižničarje, ali so opazili izgubo, ki so to potrdili, a niso mi mogli dognati, kdaj se je izguba opazila. Poznala sta se do zdaj samo dva eksemplarja te redkosti, v vatikanski knjižnici in v britskem muzeju. Izpisal sem si opis tega dela, 74 listov, kakršen je v vatikanskem pisanem katalogu: Št. 11 a Otrozhia Biblia. Ein Ifandbiichlein darinn ist unter anderm der Catechismus von fiinfferlei Sprachen«, 1566. Drukanu v Regensburgi skuzi Jo-annesa Burgera. (Jeziki so: kranjski, hrvatski, nemški, latinski, italijanski). Bibliotekar britskega muzeja je sporočil, da se je kupil londonski primerek I. 1892. od Albina Cohna. G. prof. Kidrič poprašuje: Ali ni prišel v British Museum preko Cohna morebiti primeiqk, ki ga je ponujal v istem času mona-kovski antikvar L. Rosenthal v svojih katalogih?« — Jaz bi še vprašal, odkod je dobil Rosenthal svoj primerek. Ravnotako manjkajo v vatikanski knjižnici tale dela. Št. 11 b: Glagolski katekizem Štefana Istrijana, ki r » • S- E. a C » 5" c P s Ul r- 3- g? c » > S C — S' 5' Sr 9 §L c/> — I s N fe l 3 (D o 55 c- N V ? i s' - s - £ o « S g' ^ 0Q 5. o w -- B » ® (t 1Q 'JI — 5 o n C TO O co tO — o a, o 5' p <•'. ® o = m g w - to /a - i ? p » ? B a c cr -s a n> — h ' 9? S' ? = " P 2: > & ** 2 s£ < E S5 3- S. =111=111 Spodnieštaierska ljudska posojilnica V Mariboru Retflstrovana zadruga z neomeieno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila I hvršuie vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 6°U in hI mm Orosupije a GLEJTE SI NASE IZLOŽBE POTEM SODITE lanh« ln Miro delo ___ zad^foijnost odtemelcev P||§|| Zahtevajte cene in vzorce zastonj in TOVARNA MOTVOZA IN VRVARNA D. D.. GROSUPLJE pri Llubljonl pohištva k, Priporoča se Vam, da si pri nakupu _ ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. ANDREJ KREGAR "'"iSUh::"" $1. vid nad Ljubilano (nasproti holodvora Vlimorle) dS Pozor! Vinogradniki! Pozor! Najboljši in najcenejši čuvaj vinogradov je alarmaparat sistem bGEK6u, katerega dobite po najnižji ceni samo pri puškarju Josip Sternad Maribor, Aleksandrova c. IS Istočasno priporočam svojo veliko zalogo lovskih pušk, samokresov, pišiol, municije in vse druge lov. potrebščine Prevzamejo se v popravilo v lastni delavnici vsa v puškarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah Inventurna prodaja po sledečih cenah: Nogavice: damske svilen flor svilene melirane D 9 prej D 22 D 14 prej D 30 D 18 prej D 19 prej D 9 prej D 38 D 27 D 14 Perilo: d. kombineže batist z čipkami D 36 d. spalne srajce batist D 59 d. spalne srajoe batist z čipk. D 79 Svila: foulard vzorčasta za obleke m D 59 etoman za plašče m D 69 crepe de chine vzorčast m D 130 francoske čepice iz filca male D 16 francoske čepice iz filca veiike D 19 daniski puk>wer D 68 d. vestica iz filca D 108 otroški predpasniki od D 14 naprej d. dežniki 100% svila razprodajna cena Din 190 za gospode: flanelaste srajce za turiste D 45 srajca z 2 ovt. iz frenča D 50 spodnje kratke hlače D 28 klobuki D 59 tucat žepnih robcev ;D 32 Kontenina rjava bela za rjuhe t>ela za kapue bela STARI TRG 1 (POLEG ZALAZNIKA) PRODAJA OSTANKOV OB .REDaH IN SOBOTAH. Din 7. 10, 14 Brisače mt. ..... . Din 10, 14. 20 Posteljna pregrinjala 10, 12. 14 Brisače frotirke ... „ 24, 32, 48 Za roadrace gradi . . I 22, 26. 32 šilon ......... 10. 14. 18 Kovtri klotasti . . . „" 34,46,52 Celir.......... 10, 1% 20 lnlet........ . Din 320, 480, 600 . „ 28, 32, 42 . „ 185, 200, 260 . „ 16, 22, 36 J O SIP Š L B B A R t LJUBLJANA Za Jugoslovansko tiskarne * Liubljanli tUl« Ceč. Urednik: Franc leueOUvi UdaiaUU 01. t«. HUiO«««. ui«uiu»» * LOKOMOBILO vozno na kolesih ca 30—35 HP se rabi, eventuelno novo in se jo kupi takoj. Ponudbe z natančnim naslovom in opisom ter ceno, krajem, kjer stoji in časom za ogled je poslati na naslov „X0ČEVJE" tekstilna ind. družba z o. z v KoCevju ŠOLARJI NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE ČEVLJE, OBLEKE, TORBICE KUPIMO LETOS SAK0 PBI R.STERMECKI-CEUE Zadružna go§p o darilca. Ifoaiilca d. d. Brzoav. naslov: Gospobanka Lfutoljana, Miklošičeva cesta lO Telefon ^.2057,2470 n2979 Kapital in rezerve skupno nad Din JO.OOO.OOO-. vloge nad Din 300.000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod naiugodneišim. poboji. Prodaja obveznic 7% dri. invest. posojila ter 2V,«/, vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Slovenij. za proda.o srečk Državne razredne ioterife. L. MIKU Š, Liubliasia Mestni trg St. 15, Telefon St. 2282 Na malo! De2fliki Ha Ustanovljeno Beta 1839 Ugodna prilika! Žensk3 platnen? ževlil 85'- ©«8 94 *ugusta Din S S SandDin 89-- ©pank* w»o«5erne Din "329 - flABHUA DAU Pri sledečih žandarmerijskih četah se bo vršila na dan 24. septembra 1928 ob 11 druga ustmena licitacija za nabavo bukovih drv in sicer v Novem mestu......za 27 m' Celru........." 27 mJ Murski Soboti......za 27 m' Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami v pisarnah navedenih čet ter istotako v pisarni podpisanega polka. Kavciie je položili 5% celokupne vrednosti nabavke (tuji državljani 10%). E Br. 9366. — Iz pisarne Komande 8. žandarme-rijskega polka v Ljubljani, dne 31. avgusta 1928