t*'w«"vv 'if f' i \nm. mmmmmemm E Posamezne stevilkej I Mava«3ne- Din 1*—, | cb nedeljah Din 1*50. s UREDNIŠTVO «e nahaja v Mari* 4 ’ boru^ Jurčičev* ul. št. 4, I. nad« !| stropje. Telefon interurb. St. 278. J UPRAVA se nahaja v Jurčičevi fj ulici St. 4, prilličje, desno. Telo* n fon št. 2-i. <— SH.S pol tnošekovni d račun btev, 11.787. | Na caro2i!a brca denarja *e na | ozira. —• Rokopisi so ve vračajo* t^jErsaagp^ P&Sftftflfa taMeaa^-iEgrirCTBgi Maribor, sreda 9. maja 1923, sporazum — ali kakč Qa pojmujeta Radič in Korošec. Maribor, 8. maja. Odkar so radikalci v svojem divjem °‘f-U.vZa absolutno nadvlado velesrbske Politično koncepcije v naši državi in s tem 2a samoradikalsko vlado pričeli ne- . — — »Miuui Guiivtii^tvu viauu iiv;* 0 Pregovore z Radičem in Korošcem, so u"i naši klerikalni listi, ki so bili poprej JUgtiUsnejša kloaka za onečaščenjo srb- e2a imena in za hujskanje proti bal-^anski nekulturi in podivjanosti srbske-plemena, začeli neprestano in z vedno , 3S upornostjo goniti lajno o sporazu- , Danes vam iz vsako strani kleri-. *®ih listov bije v oči ta neprestana pe-. ® 0 sporazumu, v uvodnikih, političnih k°jicah, dnevnih vesteh itd. Zdi se ti, °T da na vsakem’ vogalu vidiš plaka- 1 katerih ,ie debelo tiskana beseda ^aznm«. Vse: avtonomija, davki, “o vanj e naših fantov v Srbiji in še rsika-j drugega' je izginilo s hvale-■Jfj ,° Preciznostjo iz bogatega registra j.ei‘kalnih orgelj obljub in farbanja B dstva. Klerikalni listi, ki so poprej £i'estano napadali In blatili demokrat-finančnega ministra Kumanudija, l3e zahteval v svrho izboljšanja urad-teS.Cega Položaja tudi primerno kritje, turi-80 S svojo demagogijo premotili t criega ali drugega uradnika, da jo • ® »rjovečim levom« dal svoj glas, se-čn}'1 molčijo, ko radikalni, firian- Minister urhi et orbi razglaša, da je gae. *°j aa rešitev ur.adniškega vpra-g !*3a i. redukcija tiradništva, 2. novi dav--1 zakon, da torej gospodje uradniki 0 še potrpe najmanj pol leta, kajti !js_ T)r’ popolnoma normalnem funkei-rui’anjuparlanienta ne more to oboje bi« ^/oPrej rešeno. »Slovenec« Ič tej njegovi rdra^a C?^° pripominja, da je bil gj ’ "tojadinovid glede rešitve uradnica vprašanja v svoji izjavi »precej ►Jel! *;<* ■Popr°’> 'KO klerikalni' listi vedno Vip' o tem, da bi se naj za polo- skrčili izdatki za armado in iz tega r^? ^i^anje uradniških’ prejemkov, 'tjjj16® 3° ta pesem v njegovih' predalih u-To vse za ceno »sporazuma«. $y„. anes je ria dnevnem’ redu 'sporazum’. rja ',en človek bi mislil: pa dobro, mor-ta f r> ’Pa resi Potem' boljše, če se napravi sporazuiffl in' bodo potem Srbi k-,.- . Privolili' tvuli v zahte vo prečanskili ko]i°V‘ ■^op’mo> da je potreben kakršeri-■dil ,RllfpOKTim; Tak 'sporazum1 pa bo ro-^0^5v°j° dobre Sadove le, ako bo odkrit, *tavtn ako ne bo 'slonel na predponi 'A v ^ran-karsko-politično sebično- 'nin,; ln. bi bi] sklenjen V fckladu z držav-Parf' llltercsi ^n' 1,0 samo V skladu s kn](^Zans^'ni' tateresi radikalcev, klcri-a,T0°v irt Radiča, | -i -iv. m ■- 3avn0 ^osra’ lkar vi d inf o Te dni1 V Staši tako iiPa žal feKaja samo eno; tla si farnoj0! * k"akor -^difi in Korošec ta feVo’j J1l.fepora7jlim Predstavljajo vsak 'na to f11, 'Radikalom1 gre prodvsenl za držav! kal1 Politično moč v Hrvit* 30 intereH°v srbstva ali vlf>Čh °V al1' Sloveflcev. Dr. Korošca boju 'i? nns’ (1ai’jib podpira V njihovem cukW5i/ demokratom'. Kakor otroka s Wekim °M Va’bij° Korošca radikalci z JT i Tnf‘^onim Sporazumom. ^ Pped*tavlja 'šporaznni Radič, fem0 „ j.as™ Povedal v intervjuju, ki diksl^f ° vili te dni: ali sprejmejo ra-°n sti' -r^Se poboje itt zahteve, ki jih' je Pa pr-J zagrebških pogajanjih, ali vlado T V T0<>s:rad razžene radikalsko tn]ar-\ loi’oj ne sporazuma, ampak kapi-Žavnn'1 ■' .Z. :eva’ kapitulacijo ne le dr-V)Tn; jn'^ugoRlovenske idejo pred njego-arrtpak n C ^irknžkimi znanostmi, radik-i?*aravnost Kapitulacijo velesrbske ‘'^rva*«^36 . Pred vladarjem • ^laXonije,j'D^lmiaeije ijJ-Bosno, Priprave za prehod klerikalcev v vlado. Beograd, 8. maja. V včerajšnji popoldanski seji verifikacijskega odseka so jo razpravljalo o volitvah v okrožju Maribor - Celje. V pritožbi demokratov se navaja toror klerikalcev, agitacija s! križem na skrinjicah ter postopek radikalcev med prekmurskimi ljudstvom. Demokrati so zahtovali preiskavo, kar jo pa večina odklonila. V razpravo je prišla pritožba glede volitev v ljubljanskem volilnem okrožju. Ker ta okraj voli več ko 9 poslancev in je samo ena lista dobila količnik, povdarja pritožba, da je treba volilni zakon razlagati tako, da dobite mandate dve najmočnejši listi brez količnika in ne samo ena. V debato so posegli Kumanudi, Pešič, Wilder, Markovič, Hohnjee, Petrovič in Koči£. Večina je predlog demokratov odklonila, ker ni hotela, da zgube klerikalci 1 mandat'. Soja je bila ob 7. uri zvečer zaključena iri je prihodnja sklicana za danes ob 9. uri. Beograd, 7. maja. Radikalci še vedno zanikajo obstoj protokola sporazuma, da-si sta Radič in Korošec ponovno izjavila, da tak protokol obstoja. Sedaj skušajo radikalci razdvojiti klcrikalce in’ muslimane od Radiča. Muslimani hi naj vstopili v vlado in bi dobili takoj portfelj, klerikalcem pa bi so s »prehodnim režimom« omogočil kasnejši vstop v vlado. Opustiti bi pa morali svoje avtonomistično stališče in glasovati z vlado zlasti v uradniškem vprašanju. Protiviti so tudi ne bi smeli izvedbi ustave glede raz-dcliive države v oblasti. Zato bi pa dobili »nevtralno osebo« kot pokrajinskega namestnika (Žolgar ali Pitamic!). Pred obnovo pogajanj v Opataji. Naša dolegacija ne srno popuščali, Beograd, 8. maja: Izvirno. Kakor Se čimprej odpotovala na Svoje mesto v doznava, bo naša delegacija v par dneh' svrho obnove pogajanj tor končne rešitve odpotovala v Opatijo, kjer ec bodo pre- preostalega kompleksa vprašanj, zlasti kinjena pogajanja nadaljevala. PosVr.to- glede reške države. V političnih krogih vanja, ki se vršo v zunanjem ministrstvu, vlada mnenje, da se nova navodila naše bodo v nekaj dneh' končana. Po končanem delegacije ne bodo mnogo razlikoVula od posvetovanju iri razmotrivanju položaja, opatijskih (smernic. Če pa ne bi prišio katerega so se udeležili zunanji minister do sporazuma, ter bi Italija poskušala 'dr. Kinčič, njegov pomočnik Pauta (Ha- posegati še nadalje v našo državne inte-vrilovič, nadalje Nešifi iri dr. Rybar, bo rose, naj se prepusti rešitev švicarski dobila naša delegacija v paritetni komi- Wb!trnži. Na noben način’ pa ne sme na siji definitivna navodila za hadaljnl po- ša delegacija odnehati od našega princi- stopek'. Vlada, zlasti pa zunanji minister pijelnega 'stališča. -, dr. Ninčič želi, da bi naša delagacija Iz seje ministrskega svete. 'Beograd, 8. maja. Včeraj popoldne še jo vršila seja ministrskega Sveta, ki je trajala od 16. do pol 21. ure. Vršila se je razprava o raznih kreditih, ki jih je zahteval finančni minister. Krediti so bili večinoma odobreni. V reparacijekem’ vprašanju, ki je postalo vsled zasedbe Poruhrja tudi za. nas pereče, ni prjšlo do definitivnih sklepov. O delu verifikacijskega odbora je poročal minister Markovič, ki redno prisostvuje sejami tega odi 'Bora. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo vprašanje redukoijo uradnfštva, vendar pa so o tem ni razpravljalo. Tozadevno je stavil finančno-ekonomski odbor predlog, naj se osnuje tričlanska komisija, ki naj izvrši redukcijo v posameznih ministrstvih. Redukcija naj bi bila po zatrdilu vladnih krogov nestrankarska, česar pa dosedanje izkušnjo ne dokazujejo. Podaljšanje češkosSov.-rumimske defenzivne pogodbe. Praga, 7. maja: IzvirTTo. Češkoslovaški dopisni urad poroča: Ker je defenzivna' pogodba med Češkoslovaško in Romunijo z dne 23. aprila 1921 te dni potekla, a se je pogodba izkazala kot dobro 'sredstvo za ohranitev miru, se je pr> predhodnem’ dogovoru nied češkoslovaško in rumuri- $k’o vlado podaljšala za nadaljni dve leti. Tozadevna pogodba je bila danes opoldne podpisana ha praškem gradu V zunanjem ministrstvu. Za Češkoslovaško jo podpisal zunanji minister dr. Bencš, za Ru-mrirtijo pa pooblaščeni poslanik v Pragi STlott. , Tudi Angfija smatra nemško ponudbo za neprimerno. London', 7. maja: Izvirno. Ministrski merria, da bi napravila konec Sedanjemu svet je danes pod predsedstvom Curzona .položaju. Ta nota pa ne bo imela značaja razpravljal o nemški noti ter o fratfoo- direktne odklonitve, temveč bo skušala -belgijskem odgovoru. Kakor dozna- pospešiti obnovo pogajanj nied zavezniki va Reuterjev urad, je angleška vlada iri Nemčijo. Na vsak način pa bi mo-slklemla, poslati riemski vladi lioto, v rala nemška vlada staviti novo, primer-kateri ji bo obrazložila, da nemška po- riejše predloge, o katerih bi’se lahko nudba ni bila niti zadovoljiva niti pri- razpravljalo. Priprave za sprejem kraljico v Splitu. *r BORZA’. Split, S. maja: Izvirno. N j. Vel. kraljica Marija, ki biva začasno v Dubrovniku, pride dne 10. maja v Split, kjer o-stnrie do 12. tm. Mesto se pripravlja 'na svečan sprejem. • Kraljica 6i namerava ogledati mesto z okolico ter izkopnirie v Sollnn- ' . IN ."ii-i' , ii Angleški kraljevski par v Rimu. Rim', 7. maja: Izvirno. Angleški kralj io kraljica gta daneis doao&la. v Rini . Curih, 8. maja. Sklepni tečaji: Pariz 36.72, Beograd 5.80, London1 25.63, Borliri 0.0153, Praga 16.49, Italija 26.95, Ncwyork 555.50, Dunaj 0.0078, Sofija 4.30. Zabreti, 8. maja 1923. Sklepni tečaji: Pariz 6.30-6.85, Švica 17.15—17.25, London 4.40—4.41. Berlin 0.265—0.2725, Dunaj 0.13275—0.13375, Praga 2.825—2.835, Italija 4.62—4.64, Newyork 94—94.75, Budimpešta 1.80—1.85, Bukarešta 4.55—4.675, Amsterdam 37.—37.25. ‘ ‘ ... P oaanitzne številke« f Navadne Din 1*—<, ob nedeljah Din 1*50, »TABOR* izhaja vsak dan, n nedelje in praznikov, ob 7 % datumom naslednjega dne . stann mesečno po pošti £) 12'50, ‘ fcemstvo D 20*50, dostavljen r * P 14*—, na izkaznice D12" inserati po dogovoru. Naro2a se pri npravi »TABORA-, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev« 4. I* Številka: 104 Iri dr. Korošec? »Slovenec« objavlja V; svoji nedeljski številki razgovor z naj-i novejšim Radičevim kurirjem. V, temi »razgovoru« pravi dr. Korošec med dru-1 gim: 1 f;v »Nevzdržno je, da bi predstavniki saj mo enega naroda mogli za dalje časa vladati nad vsemi tremi narodi. Radikalna stranka ni v Sloveniji dobila no* benega mandata, a vendar odloča v vseli naših zadevah, a naša stranka predstav.-) nica celotnega slo.venskega naroda, jel obsojena na opozicijo, tfo je nenaravno. Realnost sama nujno zahteva, da se dela naprej za sporazum' iri da se Slovenija, upravlja od Slovencev. — « Z drugimi besedami: »Sporazum« ra-j zumo dr. Korošce tako, da dobi on vsot politično moč v Sloveniji v roke. Go-r spodje radikali, dajte mi pokr. namestnika, izročite mi višji šolski svet, na vsa' odločilna mesta dajte klerikalce — eto,; sporazum je tu. Kaj hočete še več? Spo< razum naj služi dr. Korošcu v to, da bo(j mogel gnjaviti svoje politične nasprotni* ke v Sloveniji, da bo mogel gnjaviti na< predno uradništvo iri učiteljstvo, riapredf ne korporacije iri zavode, da bodo — ka+-kor v Srbiji — frčali iz raznih mest Koti rošcu politično neljubi uradniki itd. Tako vedo sedaj tudi riajnaivnejši po-r litični lajiki, kaj jo pravzaprav sporam zuiri. Nič druzega, nego to, da si radikali,': Radič in Korošec' po plemenih razdelel politično moč, ki jo bodo neomejeno iz+! rahljali, pa magari vzanie pri tem’ državo' in narod vrag. , Toda dr. Korošec iri rijegovi Wajri'o*+ vejši zavezniki naj pomnijo,,da so HaJ predrijaki v Sloveniji že skozi desetletja sem vajeni težkih iri trdih bojev! iri dat; Se biču dr. Korošca, če mu ga da Paši5! v roke, tudi tokrat ne bodo uklonili. Niii jih pomandral dr. Šušteršič pred vojno^i hi jih pomandral d vojna, ni jih' izkorenini nil po prevratu Brejc, pa jih tudi naj-* novejša naklada klerikalno nadvlade vi! Sloveniji — ako do njo pride — rte boli zrušila. Prihodnje volitve bodo pokazale#! da bo tudi tokratna Koroščeva političriati kupčija z radikalci iri Radičem' - jalova^ Nacijonalna: misel in jugosloveriska ide-f; ologija ter socijalrio iri gospodarsko na-K predna načela se ne dajo ubiti. Tok časa iri dogodkov pa bo tudi! dokazal, da’ j O edini mogoč Sporazum ta, ki ga Koče na->-ša demokracija: priznanje jugoSloveriskrf' države, priznanje jugoslovenske ideolof gija na podlagi enakosti, svobode inf bratstva. , ...................................... ,...j Politične vesti. | * Za sporazum, čudna, prečudna' gof pota radikalne žurnalMike. Čitajte na pr. po vrsti glavni radikalni orgari »Sat moupravo«, poteni Pašidevo »Tribuno«, Savičev »Balkan«, novosadsko »ZaStavo«yj osiješko »Stražo« itd., in končno še Ijub-^ ljanske »Jutranje Novosti«, iri ko bostaf prečitali vse te liste, res ne boste vedeli1*! kaj radikali pravžapraj hočejo — ali so(: za ustavo ali proti ustavi, ali so za VeliW' ko Srbijo ali za Jugoslavijo, ali za Spo-i razum' ali proti sporazumu. »Samoupra-f va« pravi, da so za ustavo, »Tribuna«, da so za revizijo, »Balkan« lomi v vsaki Sten vilki kopjo za Veliko Srbijo, »Jutranje! Novosti« pišejo o Jugoslaviji, »Zastava« je proti Sporazumu,, »Jutranje Novo&tl« so danes za Sporazum', jutri pa proti Bpo-( razumu. Kaj je resnica? Kateri teh mno-gobrojnih radikalnih listov im’a prav* kateri je merodajen1? Z dostojnega žur-* lialističricga stališča moranfo pač obso* jati pisavo umazanega Savičevega »Bali-kr.ria«, ki je vreden brat naše mariborske klerikalno »Straže«, priznati pa mri Vendar moramo malo več politične pameti kakor ljubljanskim’ »Jutranjim Novostim«, ki so glede nedoslednosti pravd nadaljevanje bivše Peskovo »Jugoslavije«: podobno pa gft »Jugoslaviji« tudi pol -•V K _ ogromni laHCovernollI. Te »Jutranje Novosti« fco prinesle vi nedeljski številki uvodni članek »Za Sporazum'«, ki. je pravo zrcalo politične naivnosti. Zanimivo 'jo črtati, kako sl mali radikalni Moric predstavlja »sporazum« in! konsolidacijo mašiti obupnih notranjih’ razmer. Posebno značilen! jo konec članka, ki se glasi do-felovno: »Kakor smo že rekli, žele radikali in1 tudi delajo na tem, da pride čim-preje do sporazuma, kar bo pomenilo velik uspeh za državo irt narod. Z doSego Sporazuma In S tem, da Se Spravijo z dnevnega reda vsa sporna vprašanja, 'Se 'bodo naše notranje razmere stabilizirale. Vse teroristične organizacije bodo razpadle Same od Sebe. Naš dinar bo za-doibil V inozemstvu določeno vrednost in tedaj bomo vsi složno delovali pa povadigi in’ izpolnitvi pašo trgovine iri industrje. Postali bomo gospodarsko močni, kar je danes tiaža na jvečja potreba.« »Pav-«, ki je podkisart, je pozabil dodati Samo še to: »Po naših rekah se bosta cedila ’ ded iti mleko irf mesto dežja bodo padale pečene piške v omaki.« Vse to Se bo zgodilo sedaj — ko je Sestavljena homogena radikalna vlada, ki je »za sporazum«. Mi pa vemo, da bo sedanja radikalna vlada zavozila našo državo še v večje blato/da do sporazuma, namreč do takega, ki bi res imel za posledico ozdravljenj« našiH razmer, ne bo prišlo in' da bo pri Bas še slabše kakor je dancS. G. »Pav-« z našim mnenjem' Seveda ne bo zadovoljen, razvoj dogodkov pa bo neizprosno pokazal, da smo imeli vsi prav in da se 8 strankarskim’ sporazumom’ He da urediti naše države, da je za to treba drugih metod in’ drugih Sredstev, da je za to treba metle, velike, železne metle, ki bi pometla v pozabljenje vso našo nesnago od Pašida do Korošca ter Spahe in Radifia. Da, gospoda pri »Jutranjih Novostih«, tedaj, ko se bo zgodilo to, tedaj bodo komaj napočili tisti časi, katere napovedujete, napočili pa bodo brez vaS in’ proti' vaši volji. * Radikali ostanejo zvešti vidovdanski ustavi? Glavni' organ radikalne stranice, beograjska »Samouprava«, je prinesla te dni zanimiv uvodni članek, v katerem pravi, da bo tudi nova homogena radikalna vlada ostala zvesta onemu programu, katerega je zastopala pred volitvami ter vidovdanski ustavi. Radikali ne bodo pustili porušiti našega narodnega itf državnega edinstva. Ta izvajanja 8o posebno zadimiva posebno vslcd tega, ker se 'fia drugi strani dart za dnem govori o tem’, da hočejo radikali deliti 'državo in oblast S Korošcem, Spahom’ irf 'Radičem. Mi 'smo od VSega početka vedeli, da nameravajo radikali klerikalce, radičevce in' muslimane le varati. Vprašanje pa je, če ne bodo končno oboji prevarani! •f * 'Ali obstoja »protokol Sporazuma« ali He? Ko sta radikalska delegata Gju-ričič in’ Jovanovič odhajala od svoječas-ittib1 pogajanj iz Zagreba, se je razglasilo tudi v radikalskem’ časopisju — da imata v žepu podpisan' »protokol Sporazuma«. Ker so med radikalskirai volil- Saža Šantel: , še o kolektivni razstavi Bucik-Dolinar v Ljubljani. I® Ljubljana ima po daljšem odnioru zopet umetniško razstavo. Tokrat vidimo v Jakopičevem paviljonu kolekcijo Buci-kovih slik in' Dolinarjevih kipov. Kolek-* tivne razstave imajo vedno svojo poseb-3ao zanimivost: kažejo umetnika, ali vSaj jdel njegove dobe v pregledni obliki ter dopuščajo vsled tega gledalcu, da se vglobi z večjim razumevanjem v umetnikovo delo, nego je to mogoče v sploš-, rtih razstavah, kjer vidimo od VSakega umetnika le nekoliko del. Razven tega So kolektivne razstave navadno enotnej-. še od razstav, v katerih Bo zbrana heterogena dela raznih umetnikov z različnimi umetniškimi stremljenji. Drugo je vprašanje, ali je mogoče v kolektivnih razstavah posameznih umetnikov presojati razstavljena dela tako objektivno, kakor je to inogoče v skupnih razstavah, kjer gledalec nehote primerja in' klasifi-(cira. Objektivnih ocen umotvorov, ki so ravHolčar nastali, pa že tako ni prav mogoče podajati; vSaj takih ne, tl bi St mogle brezdvoniho vzdržati tudi v bodoč-.Bosti. Preveč je vidikov, raz katerih’ Se jutootvorl presojajo ffl navadno je pogrebno, da, preteče daljši ČaS? po'katerem’ '&ifi moremo Sele popolnoma šigurgo opre- stvom Samim nastali glasovi proti sporazumu z Radičem na škodo državnega edinstva, so prišli radikalci v zadrego in minister Markovič je nekega lepega due izjavil, da tak protokol ne obstoja. De-savouirala sta ga Radič in Korošec, ki oba potrjujeta, da protokol obstoja. Korošec celo odločno zahteva izvedbo Sporazuma, to je prenos politične moči v Sloveniji na njegovo stranko. Minister rt. r. Svetozar Pribičevič objavlja v beograjskem »Novem listu« sledečo izjavo: »Po sestavi homogene radikalske vlade Sem imel priliko se prepričati, da obstoji protokol v predhodnem sporazumu med oficijelnimi predstavniki radikalne stranke (predsednikom in’ tajnikom radikalne Stranke) in' predstavniki federalističnega bloka v Zagrebu, kateremu je na čelu predsednik nevtralne, mirotvorue in čudotvorne republike. Del radikalnega časopisja skuša pobijati to mojo trditev in Se poziva na izjavo dr. Laze Markoviča, ministra pravde, da sporazum ne obstoja. Pozivam g. Marka Gjuričiča, predsednika radikalnega kluba, haj izjavi na častno Hesedo, da hi podpisal nikakega protokola v Zagrebu 'skupilo 8 predstavniki tkzv. federalističnega bloka. Po tej izjavi morem zopet govoriti jaz.« •— Sedaj čakamo rta častno besedo g. Gjuričiča. * Iz verifikacijskega odbora. V verifikacijskem odboru narodne skupščine se nadaljuje razprava o pritožbah zoper volitve iz raznih volilnih okrajev. Derno-kratjo iznašajo dan za dnem neverjetne konkretne slučaje o radikalskih lopovščinah in nasiljih. Značilno je, da se vse pritožbe demokratov odbijajo z glašovi radikalcev, klerikalcev in spahovcev. Zanimiva je bila raprava o volitvah v varaždinskem volilnem okraju. Poslanec dr. Križman, ki je bil tam kot demokrat izvoljen;, je iznesel proti nasilstvom v tem okraju pritožbo, v kateri navaja konkretne podatke o Radičevem terorju. Predlaga, da se pošlje v okraj preiskovalna komisija in da se dotlej tudi verifikacija njegovega mandata odloži. V debati so demokratski poslanci iznesli interesantne podatke o težkem boju demokratov proti Radičevi demagogiji in So ti govori napravili globok utis na vse člane odbora., Celo radikalci So se zavzeli za pritožbo dr. Križmana in je bilo z večino glasov sklenjeno, da se odloži, dokler ne pridejo poverilnice Radičevih poslancev. Dr. Križmanov mandat se je potrdil. * Pašl<5 organizira protiradičevsko stranko? V pondeljek je bil bivši Radičev poslanec Ilausler v avdijenci pri Pačiču, B katerim se je razgovarjal rfad dve uri. Nek član radikalnega kluba je izjavil dopisniku zagrebške »Riječi«, da hoče Pašič podpirati Hauslerja pri ustanovitvi nove stranke na Hrvatskem, ki naj bi tvorila potiutež Radiču. Zasigural mu je varstvo oblasti in malerijalne pomoči iz radikalnih fondov. Ta stvar pa našim klerikalcem, ki so se zapisali z dušo in telesom' Radiču, ni po volji. Nek klerikalni poslanec je dejal, da bi tako deliti in oceniti. Gotovo je pa, da se vsaka ocena bliža objektivnosti, katera pušča kolikor mogoče v rtemar ona Svojstva umotvorov, katera so vteirteljerta v hipni modi. So na pr. kritiki, katerih prva skrb je, da vtaknejo vsako razstavljeno sliko najprej v oni predalček, kamor mislijo, da spada. Potem1 je kritiziranje seveda lož je, kajti ravna se po receptu, ki je namenjen' impresijonistom', ekspresi jonistom, naturalistom ali drugim-istem' Če je kritik na pr. čovek, ki hoče dokazati, da plava B Sedanjo dobo, bodo najboljše note dobili gg. ekspresijoriisti. če pa je kritik recimo nad 50 let star, bode valuta raznih »pimplerjev« visoko stala. Kakor je poč zapisano na dotičnem' predalčku. Ampak, dragi bralec, Svetujem Ti, da Se držiš raje mojega recepta, ki se glasi: Moda je za presojanje umotvorov najmanj važna stvar. V poštev pridejo samo 1. talent, 2. tehniška Sposobnost. 3. dob'er vkus in ev. 4. še marljivost. Posebno talent, ki Se očifuje v vBaki' maniri, v vsakem slogu in v vBaki modi. Če ti torej kdo poreče, dragi bralec, da sedanja razstava ni na onem višku, kakor Bo bile druge, ker ni tako moderna, mn moreš z mirno vestjo odgovoriti, da mode rte iščeš v razstavah nego v modnih listih', v razstavah pa iščeš umetnosti. In veruj mi, umetnosti bodeš našel y tej -razstavi dovolj. 1 — '' i OKaEoriže -rečeno.: razdava iypjiva,-ka- početje Pašiča kršilo v Zagrebu podpisan sporazum in bi morala opozicija, ki ga sedaj na vsej črti podpira, nastopiti proti njemu z vso ostrostjo. * Mussolini in rimska cerkev. Odstranitev ministrov ljudske stranke iz fa-šistovske vlade je brez dvoma zelo neugodno uplivala na že itak napeto oduo-šajo med fašisti in posvetnimi predstavniki katoliške cerkve, ki imajo za seboj velike množice vernega italijanskega ljudstva. Ministrski predsednik Mussolini je skušal to napetost ublažiti in’ si obenem pridobiti simpatije v ljudskih, po večini kmetskih množicah ljudske stranke s tem, da je sprejel v svojo vlado tudi zastopnike ljudske stranke in da je postavil svoj program na čisto versko podlago. »Bog iu domovina«, je bilo geslo, s katerim je začel svojo delovanje kot ministrski predsednik. Toda turinski kongres in; poznejši dogodki, ki jim je dal ta kongres povod, so pokazali, da si ljudska stranka ne da izviti iz rok orožja, s katerim se je povspela do svoje moči. Po izstopu popolarskih ministrov iz vlade jo izbruhnilo v fašistovskih množicah pritajevaiio Sovraštvo proti ljudski stranki zopet ha dart v obliki napadov na popolarsko ustanove. Boljše agitacije za svoj program si ljudska stranka, Seveda, ni mogla želeti, kajti napadanje in preganjanje eminentno katoliške stranke je pač očiten dokaz o neiskrenosti verske podlage fašizma. Dejstvo, da je fašistov-ska milica tupatam' dobila ukaz sodelovati pri verskih manifestacijah, ni moglo tu mnogo izdati. Stvar je postala zadnjo čase tako resna, da je ministrski predsednik Mussolini smatral sedaj potrebno poslati vsem prefektom v kraljevini posebno okrožnico, B katero odločno poziva, da skrbe, da Se nikakor ne motijo verske manifestacije in da zagotove največje Spoštovanje do duhovnikov. — Mussolini Ima pač. mnogo preglavic’ s svojimi številnimi pristaši, ki ne razumejo njegovega programa. * Vstaja v Ukrajini. Tz Harkova javljajo, da v Ukrajini besne težki boji med ustaši irf rdečo, vojsko. Ustaši so zasedli celo progo od Kijeva do Odese. Poveljnik 2, boljševiške armade je proglasil obsedno stanje na desni Strani Dnjepra. Zdi se, da so n Staši gospodarji položaja in da bodo popolnoma pregnali Sovjetske čete z ukrajinskega ozemlja. Dnevna kronika. — Kraljica še vrne v Beograd. Tz Beograda poročajo, da se Nj. Vel. kraljica Marija vrne koncem tega tedna v Beograd. — Zadnja »Straža« je požrla zopet 7 »demokratov: dr. Pučnika, Vugo, Reharja, Ozima, Pirha, Voglarja in Špindlerja. Dobro prebavo! — Zanimanja za naša pomorska kopališča z vsakim letom naraščajo. Letos se računa, da bo samo Čehov posetilo našo jadransko obal nad 40.000. O Cehih imajo naši pomorski hotelirji in najemodajalci nekako slabo mnenje, ker so Čehi — kor Vsaka kolektivna razstava zelo enotno, nikakor pa ne monotono. Oba umetnika sta se potrudila v šižejih’ in S tehničnimi Sredstvi doseči kolikormogočo raznoličnost. Enotnost se pa izraža v osebnosti vsakega umetnika, ki jo čutiš v razstavljenih delih. Kakor ima vsak človek svoj rokopis, ki ga le s težavo utaji, tako 'še izraža tudi v vsakem Umotvoru — cesto brez volje ali namena umetnika — neka posebnost, ki pripada edinole njegovemu .avtorju. Tako so nam! znane poteze mnogih umetnikov ter spoznavamo po njih njihova dela brez ozira na vsebino umotvora. Bolj ko se umetnikova osebnost izraža v tej tehniški posebnosti, ljubši nam je umetnik po navadi. Seveda ne manjka nasprotnih slučajev, ko nas ravno neke take zunanjosti odbijajo. Odbijajo nas pa posebno tam', kjer le preveč čutimo, da 'skuša umetnik tudi v tehniških zunanjostih posnemati drugega umetnika z izrazito osebnostjo. V tem smislu bi bil očitek, da posnema Dolinar Meštroviča, huda graja. Po mojem mnenju ta graja izvira v tem', da Bodijo nekateri preveč enostransko. Ravno ta razstava jo pokazala, da je Dolinar vstvaril Svoj tip. Ta tip odseva iz vsakega njegovega dela, PovSod vidiš in čutiš njegov način’ elegantne stilizacije, ki pa ne prehaja nikjer v brezizrazno dekorativriost, kakor še to tako rado godi. Njegovi glog pa je yje-. Sledljivi in rte zapravljajo bi’ razsipujejri denarja, kakor pa nekateri drugi tujcu In to jim ljudje zamerijo, ker ne zaslužijh toliko kakor pri drugih posetnikih. Klini’ .temu pa so Čehi v marsičem boljši nas in ravno štedljivosti se lahko uČb mo od njih. Naravno in potrebno pa 38* da gremo bratom Čehom povsod na roke« da bodo dobili od nas najboljše vtise, kakor jih prinašajo naši ljudje z-obiskov1?® Češkoslovaškeru. — Zopet splavarska nesreča rta Dra'/-Iz Dravograda poročajo: Na 2. tffi- ie vozil velik splav tvrdke Hejnc iz Osjsk8' z lesom naložen, proti dravograjske®1* lesenemu mestu ter zadel v leseno kobil® istega tako, da se je razbil in je pri te® utonil splavar Ivarf Berto! iz Selnice P® Mariboru. Utopljenca, kateri zapušča * otrok, do danes še niso našli. — Oskrbnina v bolnicah se je zopet zvišala in sicer v mariborska rta 23 O dnevno, v bolnicah v Celju, Slov. Grad-* cu, Brežicah. Ptuju in’ Murski Soboti Pa na 22 Dirf. dnevno. Čchoslovakl Ha Kosovem. Beograp ska patriarhija je dobila obvestilo, d® pridejo ob Vidovem v našo državo večje skupine državljanov češkoslovaške republike, da Be upoznajo z našimi zgodoviib skimi kraji in spomeniki na Kosove®. — Mesto k razpravi Ha pokopališče-Te dni bi se imela pred zagrebški® okrožnim' sodiščem vršiti razprava zop0* Matija Tkalčiča, ki je ustrelil uradnik® pri oddelku za socijalno skrbstvo' S! Z**1 grehu. Tkalčič, ki jo invalid, je boleh®! na tuberkulozi. V zajloru 'se je njegova, bolezen tako poslabšala, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je pred P*f dnevi umrl. 1 . $' ! StrašeH zločifl cigana. IV vasi V** cin v bližini Beograda je izvršil dfe*® Gjorgje Nikolič težak trojni umor. ® nožem’ je ubil svojo ženo Marto, njerfo S®' Stro Ružo in’ taščo Sveto Jovanovič- C1' gart je živel z Marto neporočen več ko leto dni in’ 'sta živela v lepi slogi. na sestra irf mati pa ste bili proti sak0" nu, a Marta je imela Gjorgja zelo rad* Nekaj časa Sem pa se je uda! prjanšt®* in’ postal jo Burov ter je pretepal Marta se je zato vrnila k materi1 fn^ stri. Drugo jutro prihrumi v hišo Gj®I gje na smrt pijan. Krvavih oči, z noŠ® v roki, zahteva, da 'se Marta takoj Ko je mati to odbila, jo je udaril trik*® z rfožom' v prsi, da Se je VSa v krvi' dila. Tedaj prihiti Marta, a Gjorgj0 zaleti v njo 5'rf jo s Sunkom v srce n^T ti. Isto je storil pri Ruži, ki je prih11® Sneti-; rio T>„vr,oX le' jv Otvijj J r 1 1 J t L’ /j 1, ] JC7 1-** — Sestri Ha pomoč. Vse to se je zgodilo kom’ par minut. Nato je 'cigari rfezna^. kam izginil. • ' ; . ' . ' ‘'1 ' ^ Zidanmost. ZelezH. uradniku je umrla v nežni starosti hčerkica M1 ^ na. Prizadeti rodbini Baše sožalj0- ^ Delavec cementarne Trebše je P nogo pod kolesa vozečega avtom0 1 moral je v bolnico v Celje. neke splo^ kakor moderen', t. j. ima -■. _ar. podobnosti z deli vseh sedanjih i ^ jev, ki se niso podali na rakovo P° liaistov; te Splošne podobnosti g® f\0t tako približujejo Mestrovičn. ^eT. Mctznerju ali kateremu si bofU nemu kiparju. Pa recimo, da jmW oni, ki trde nasprotno. Ali je Kra 3. jnž edino Dolinarjevo delo na ^ ih' r‘ v fr ogT jel* uutiiu L/uuuarjevo aviv stavi? Kaj pa vseh drugih 20 'k*j p3 lesu, kamnu, mavcu iri bronu? p^ijje-* največje njegovo delo, 12 okrojd"1 adu? fov za Jadransko banko Delo žal ni razstavljeno v ori£®‘. go samo v fotografskih posnetk1 *v|di§» vidiš, ka j zmore Dolinar. In’ p da je Dolinar samosvoj in da mn ^ ba iskati drugih vzorov. Iri še ri0* Tri in’ * ; tre< po- -.............. .. v- - prist* linar razstavlja dela večinoma _ ])raleč> nem materijah:. Ali veš, ’tjap’lovenskI kaj to dandanes pomeni, 1,0 jripoV v kipar brez subvencij izdela J caenih pristnem materijalu? Ali zlia5, , delih’ trud in' izdatke, ki So skriti v etniške Res, da samo to ne odloča še lprgijo in vrednosti, ampak to kaže na cn " jm-dclazmožnost, ki mora vsa ponirati. . |a], k®1 Posameznih del ne bom o ■ ra. Sem mnenja, da so razumlrfv® prahi jo komentarjev. Priznavam. »1 ^ vico inteligentnemu obelnritmi, ^ m0- prcSoja in vživa nmotvore^-^ ^ reiu načuditi onim rteredaim v ----- Maribor, 9 maja 1923.h M B O R«< e£SaS*8A Mariborske vesti. Maribor. 8. maja 1923, ^ Na poiu okoliš sveta. ^ Včeraj sta Se oglasila v našem! ured-vu dva Čelia, ki sta si nadela težko obl^rn prepotlDeta Hašo zemeljsko jiai-°', . s^a ss‘ •T°c Charlie Brožik, žur-fert,S* 12 Braga J°o Hosman, zasebnik, 1 lz. Prage. Na pot sta se podala dno izp1333 ^ motocyklom sta krenila rage v Berlin, odtod v Kopenhagen, sta m Pa Norveško in Švedsko, Od tu Čez h Vl'ni*a v ^emčijo in Se napotila 5sk;,evemn Nemčijo na Nizozemsko. Ob-ni] 3 *Ja Haag in Amsterdam in kre-jjj T) vi'eiS'ijo, iz Bruxellesa pa v Pariz ieiš ° ^edih cestah čez najznameni-5a v eT.a*le Francije do Marseilla, odtod i^o jV1c°’ ^z ^yicc sta šla pešice na Oe-zn’ _a se v Pragi poslovita od vavojih Iz pfV' PrRC'ei1 zapustita mater Evropo. rage sta odpotovala Čez Dunaj in ^i-adee v Maribor. °S^ s^a Prevalila približno 18.000 kni. svetal A največja pot ju še ?eP kos Sta V kakil1 75~80.0a0 km. Iz Maribora od trr°ni^a ^aTies zjutraj v Ljubljano, lta]j-g’re5^a v Trst irt potem pešice čez kadeta V, v^crt) nazaj do Marseilla. Tu bočita PrnH.Španiji, kjer »pre- rez sev tnbraltarsko ožino in zdrčita tla Ar°,r-1-0 ^^'iko, Egipt itd. na peščena Sanflrp^v1'0.- Nato kreneta po poti Alek-v i2j. v ciikega čez Perzijo v Indijo in kitajs^110 ^Z|in, pozdravita 'starodavno kar 8j .. cai'stvo z njenim Pekingom, nato xaie arneravata ogledati Japonsko in koder bi c^ea na Sever v Aliasko, od-tla. jj Petem presedlala na ameriška r o Anierj].' Pr°Sramu je Seveda Severna t^ekon t Po*em Mehika in čez panamski cev. C0p j meni na m cez pannrasKi aŽna Amerika do njenih kort- Jij° j^tmr lepa in zanimiva pot. Za lomljiv obilo zdravja, energije, ne-Žgatia o j .Vo^e* Potnika sta krepka, o-inižic. na prvi pogled utrjenih pr°dahil nia^a kapitala, živita od razsekate,. •'Pa^°dritc. Dobro je, da imajo Parh0], ave slabšo valuto, pa sta s Ballpj^ kirnJ goldinarji na dunajskem Preče]' vi T" milijonarja. S seboj vozita ^aHo o 3^e’ niC(l pi° tudi šotor, da Bodi^ta p0ft rnilinf nebom. If: *1'nia Srečna daljna pot! :!!id L * Pron v matisla obiskom odličnih gostov iz ’3o.oB jp®: Poročali smo že, da rtamerava-in Češk* 'k obiskati Maribor prija.- V^bsla'°S “ nugoslov. vzajemnosti iz Mia te ,G"rned drugim župan mesta Bra-?ka ’C„v,n* obveščena tukajšnja podruž- ?!'at'slav osaov-nugoslov. lige, pridejo iz a^e dr t16^ druoim župan’ mesta Bra-Bclla, H. Okanik, veliki župan dr. M. r,,f'lrcdnik Dušan Porubskij, ti-j Bran* e^nt ministrstva za Slovaško tisi- , Jtavdkib d?13 č in1 uredniki vseh bra-°rsko p Dovnikov. Opozarjamo mari-^ažno.sf | 3r°ctnlk_ Keniotenn dela brez o-NoTtretih131 vklls- Znto občutimo pri Nastali vcclcrat kompromise, ki so N*6*! Želji11 • T’rRpričanjein 'slikarja in fbisi hiorn • l- naro^evalca. Taki kompro-aeugodno vplivati. Bucikova 'j(i jo SiuatI*1 j 5 n'so VSa brez te hibe, '(Buio v v °, a ° imenovati. / A kaj, ko ^tttosf ,, ?m’ "jeffovem delu tehniško t,:,0z> In' J' 30 N® višini. Bucik je vir-Cstt k. ’v,.,n?a' Nab virtuoznost ni umet-^aosti sntlif ar ^bodovala. Brez virtu-Ri upjptvpra. S feliikaoi-i, ki momenta, ki nam' nalagata posebne dolžnosti, ker bodo udeleženci objavljali svoje vtise v časopisju in nam ne more biti vseeno, kakšni bodo ti vtisi. O podrobnih pripravah za sprejem še poročamo. m Državno učiteljišče iiT »Straža«. Že večkrat smo morali na tem mestu zavračati nesramno klerikalno gonjo proti državnemu zavodu, ki jih bodo v oči radi tega, ker se boje za obstoj zasebnega učiteljišča, ki jih ustava pc pozna. Že enkrat so napadli vodstvo državnega zavoda, ker še za tretji letnik ni urejena vadnica, ki jo pa onemogočujejo v glavnem klerikalci v občinskem svetu. Ravno oni so nedavno stavili predlog in dobili socijalne demokrate zase, da se tozadevna vloga višjega šolskega sveta zavrne. Da pa 'se sedaj drzne »Straža« napasti radi tega vodstvo zavoda, to je drzno. Kar se pa tiče »Stražine« trditve, da se vpelje na zavodu strojepisje, to jo po naših informacijah z jasnim namenom izmišljeno, samo da se napade vodsftvo. Kje bi neki dobila vlada, kredite za pisalne Stroje in učitelje, ko jih še niti za nadure in stenografijo nima? Čudimo pa se, da ima vlada denarja in kritja dovolj, da plačuje mesečne plače šolskim Sestram kot učiteljicam zasebnega, zavoda in' daje zasebnemu zavodu šolskih sester redno letno visoko podporo, medtem ko morajo družinski očetje na državnih zavodih čakati na del Svoje težko zaslužene plače že od 1. dec. 1922. nt Včerajšnja »Straža« je zopet o-stala zvesta svoji prostaški tradiciji ter napada osebno tudi člane našega uredništva. Kakor vsi njeni dosedanji napadi, so zlagani tudi včerajšnji. Naš glavni urednik je jngoslovenSki državljan, pristojen v Maribor in ga »Straža« seveda ne bo mogla »izgnati preko moje«, čeprav ji verujemo, da bi ga silno rada. Sicer pa pozna naša javnost dovolj »Stražo«, zato na njene izbruhe ne bomo podrobneje odgovarjali, ker Smo že opetovano naglašali, da se pametni ljudje ne brigajo za lajajoče kužke. m Predavanje o Rabindranathu Ta-gorl (Takurju). Sinoči jo g. inž. J. Kukovec nadaljeval svoje predavanje o Indijcu R. Takurju kot umetniku. Dočim je v prvem predavanju očrtal v glavnih obrisih njegovo bogato liriko, je v drugem predavanju predstavil Takurja kot dramatika in' pripovednika. Lepo je opisal glavne lastnosti njegove dramitske tvorbe in podčrtal razlike, ki ločijo Ta-kurjevo dramo od Sodobne zapadne drame. Zelo poučna je bila tudi analiza Ta-kurjevih pr i p o ve d ni šk i h del; na nevestici »Vid«, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, jo pokazal posebnosti Taknr-jeve pripovedniške tehnike in lepoto njegovih misli. Tudi iz dramatskih in pri-povedniških del veje globoki duh Orienta, ki dosega svoj najčistejši izraz v povsem duhovnem pojmovanju človeka in njegove ozke za,vidnosti od božanstva. V prihodnjem predavanju namerava g. Kukovec razmotrivati o Takurjevem spisu »Nacionalizem«. To delo vzbuja še danes na zapadu živahne polemike, saj je borba med Zapadom in’ Vzhodom1 stopila ravno vsled ruske revolucije v novo fazo in’ mora zanimati slehernega misleca, ki napravlja na laika vtis, da bi znal to tudi sam napraviti — kolikokrat čuješ podobne opazke v sodobnih razstavah — ne more biti vse čisto v redu... K temu pa pride vprašanje vkusa, o katerem se no bi smelo — kakor pravijo — diskutirati. Vprašam samo, kakšna tehnika bi bila bolja za slikanje mladih lepih ženski obrazov? Oni, ki jim je Bncikov pastel presladek, bi svetoval, naj si predstavljajo naslikan potre svoje izvoljenke, rta kateri občudujejo lepoto oči, ust, nosa itd. v tehniki, ki Se izogiba vsakemu detajlu ali v načinu, ki karikira in obraz oddaljuje od narave. Tn če je ta izvoljenka zares lepa, — o čemur pri bralcu teh vrst ne dvomim, — zakaj bi ne bila visoka umetniška naloga lepoto teh potez ohraniti rta platnu ali papir ju,, kakor so to delali že umetniki pradavnih dob? V nekaterih' delih je Bucik tudi pokazal, da zna drugače, če hoče. Poglej njegovo Medano, njegovo ulico v Gorici, razne njegove risbe, njegove potreta starejših oseb, posebno pa njegov Henad-kriljiv portre nepozabnega dr. Reje. Bucik je umetnik, o tem1 ni nobene diskusije in lahko Se ponašamo z njim Želimo mil le, da napravi v naši no,vi do-JStovjrti). še -S&riog-o, portretov-. razmišlja o bodočnosti naše civilizacije. T. jo v spisu »Nacionalizem« postavil Svoj nazor v oster kontrast z zapadnim miselnim svetom, s čimer so nam postali njegovi pogledi na svet veliko bolj razumljivi. Pričakujemo, da bo za ta del predavanja več interesa kot ga je pokazalo mariborsko občinstvo za prvi in drugi del lepo zasnovanega predavanja. S tretjini predavanjem bo g. Kukovec za sedaj zaključil svoja predavanja o K. Takurju. m Obsojeni Goleč. Pred mesecem dni, ko če klerikalci niso bili Pašicev privesek in ko je »Straža« še besno ščuvala proti Srbom, je med drugim tudi pisala o zatiranju katolikov v Jugoslaviji, ki se bije vrši zlasti s tem, da država za vojašnice v naših krajih imenuje definitivne pravoslavne vojaške duhovnike, ne pa tudi katoliških. Mariborski vojni o-krug je poslal »Straži« popravek, ki ga pa ni objavila. Vendar je vojni okrug še ponovno poslal pojasnilo s prošnjo, da ga v interesu čitateljev objavi.. V tein pojasnilu pravi vojni okrug, da se v srbskih garnizijah, kjer ni drugih katoliških duhovnikov, nastavljajo ravnotako definitivni katoliški duhovniki, kakor v naših garnizijah, kjer ni drugih pravoslavnih duhovnikov, pravoslavni, in da torej o zapostavljanju katolikov ni govora. Tudi tega. pojasnila resnicoljubna »Straža« ni hotela objaviti. Vojni okrug je .poslal nekega narednika-Slovenca v uredništvo »Straže« vprašat po vzrokih. Pri tej priliki se je urednik, duhovnik Goleč zasmehljivo izrazil o vojaški oblasti. Vojna oblast jo to prijavila drž. pravdništvu in sodišče je Goleča obsodilo na 300 D globe. To ga pa seveda ne bo motilo, da ne bi še dalje zastrupljal ljudstva. m Gfas iz občinstva. Prejeli smo: Vsako leto jo stopil v maju v veljavo nov vozni red, le letos ga zaman pričakujemo. Navadno so s 1. majem vozili ob nedeljah in praznikih na koroški progi, izletniški vlaki do Ruš ali do Sv. Lovrenca, letos pa se morajo mestni prebivalci boriti za mesto v prenapolnjenih potniških vlakih, ki so poleg tega za daljše izlete neprimerni. Prosimo ravnateljstvo južne železnice, da zopet uvede običajne nedeljske izletniške vlake. — Eden za več. m Kredit mariborskemu Narodnemu gledališču. Za bodočo sezono je odobrilo ministrstvo prosvete za mariborsko Narodno gledališče 500.000 dinarjev kredita, ki pa je z ozirom na vedno naraščajoče potrebe prav neznaten. m Ljudska knjižnica bo v četrtek 10. tm. odprta dopoldne od pol 10. do pol 11. ure, torej ne zvečer. m Invalidski shod v Mariboru, ki bi Se naj vršil dne 13. maja 1923. se vsled sklepa izvršilnega odbora v Ljubljani preloži. Kedaj se bo isti vršil, bo pravočasno naznanjeno. — TJdruženje vojnih invalidov, Maribor. m Sreda 9. tm. v Grajski kleti koncert polnoštevilne železničarske godlbe »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. m Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v petek, dno 11. maja ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru. m Uradne ure Glavne carinarnice. Glavna carinarnica v Mariboru je 'sporočila Trgovskemu gremliju, da je določila uradne ure za stranke od 8. do 12. uro dopoldne irt od 15. do 18. ure popoldne, ob sobotah pa do 17. ure. Ob nedeljah irt praznikih ostane urad — kot doslej — za stranke zaprt. m’ Uradni dan Trgovsko - obrtniške zbornico ta teden v Mariboru odpade in se vrši prihodnji uradni dart v Sredo drie 16. trn. m Kavarna v mestnem parku. Vsak dan pri lepem vremenu do 24. ure zvečer koncert. Domače pecivo in sladoled. m Perutnina pod kontrolo! Mestni magistrat mariborski razglaša; Z ozirom na množeče se tatvine perutnine v mariborski okolici odreja mestni magistrat mariborski, da Se mora vsak prodajalec perutnine izkazati z občinskim potrdilom svoje občine, da je to njegova last, kakor je to že vpeljano za sadje irt grozdje. Prestopki se bodo kaznovali po tržnem redu. Predstoječi razglas 'stopi v veljavo z 1. junijem tl. m Previdnost pri klobasab. S toplejšim letnim časoiri zopet rtastopa nevarnost zastrupijenja S klobasami, ki so ob vročih dneh rade pokvarijo, zlasti, če niso shranjene v mrzlih prostorih'. Minulo , Hodeljose. je !a kloibabo zastrupil pivo var- •m y niški delavec' Ivan TucK. Rešilni odde- . lek ga je prepeljal v bolnico, kjer 60 mu želodec zopet »popravili«, m Prijeti tihotapci Tihotapstvo ob meji je v zadnjem času nekoliko ponehalo, zato pa bolj cvete med avstrijskimi železničarji, ki prihajajo z avstrijskimi vlaki preko meje v Maribor. Na koroškem kolodvoru so prijeli avstrijskega strojevodjo Schrotnerja, ter mu odvgeJl 8 kg saharina in 7 kg cigaretnega papir« ja. Od finančne oblasti je bil obsojen tm 24.000 Dinarjev, ki jih je talkoj plačal. Nedvomno si jih je itak prislužil a tihotapstvom. — Pri Pesnici je vrgel avstrijski sprevodnik krog 500 kg cigaretnega papirja. Carinarji so celo partijo, ki jel bila pri tem udeležena, zaprli, sprevodniku Stan eku pa se je posrečilo pobegniti. Narodno gledališče Repertolre: t A F Torek, 8. maja: Ubijač, K. ■5’ j ; Sreda, 9. maja zaprto, Četrtek 10. maja: Škrjartokov gaj, is^« (kuponi). Petek, 11. maja zaprto. —n— . »Zvesti tovariš«. Za soboto 12. maja Se pripravlja Kalmanova opereta »Zvje-'sti tovariš« (Der gute Kamerad). Kalrrtart spada poleg Leharja in' Falla med najboljše in najresnejše operetne komponiste današnje dobe. Kalman je »komponiral danes izvanredno popularno opp-reto »Bajadero«, dalje »Čardaško kneginjo« (Csardasfiirstin). Da se je odlomilo mariborsko gledališče baš za njegofcra opereto »Zvesti tovariš« je vzrok, ker'je ravno ta opereta danes po' svoji VSeBBii!, najbolj aktualna. Marsikdo bo vzd 'Vito j opereti mnogo svojih' doživetij za 6a-! sa vojne in po vojni. Vsebina je lop«, resna, polna nežnih čustev, materinske in sestrinske ljubezni. S to vsebino Mald-vse lepo harmonira Kalmanova glafebk ki se' mestoma približuje operni glasbi. Poleg tega pa je §pereta prepletena a zdravim kmetiškim humorjem. Glavno žensko partijo bo pela gdč. Šuštarjeim, glavno moško partijo g. Janko. Subrdt-ska partija je v rokali gdč. Savirtove, Ida« J mične partije pa v rokah g. Rasbergerjai in g. Harastoviča. Opereto je rtaštudimLj irt dirigira g. kapelnik Vogrič, režira %> Rasberger. * • , Spori ; Prvenstvena tekma ISSK Maribor SK Svoboda, Maribor se vrši na praetf&k! j v četrtek dne 10. maja tl. popoIdiSB Hab igrišču Maribora v Ljudskem vrtu iffl Si’-] cer prične tekma rezerv ob 14. uri, prvlij j moštev pa ob 16. uri. — Igralci Martbo--ra: Glaser, Vagrier, Hreščak, Mapusig,] ■Stauber, Srebotnjak, Vogrinec, Bratož,; Nemec I, Nemec IL Simončič intajol Uitt, pravočasno na igrišču. — Kapetan »e-t zerve ima za tekmo Sestaviti svoje moštvo. — Kapetani: Glaser. Obiave. ■V*1 § 8. junija 1920 bilo mi je S# pošti v Mariboru pri blagajni vročeifiol' denarno pismo, ki je bilo izropan« ia' sem to takoj uradniku javil. — Navzoč« i je bila poleg blagajne neka ženska, kotom som tudi uradniku navedel kot pričo, da je bilo pismo izropano. Radi Stfa-meravanega procesa z erarjenf prosa ni dotično osebo, da javi svoj rtaslog ris upravo tega lista. Damijan’ Tangar, Kak * stel Lulcšič pri Splitu. § Potovalni odsek izobraževalnega društva privatnih nastavljeHcev v Mariboru naznanja tem potom' svojini’ članom’, da se vrši dne 10. trii. Samo ob le- * perrt vremenu izlet na Pohorje. Zbirališč« pred Veliko kavarno, odhod ob pol 6. uril zjutraj. Prosi se, da pridejo vsi, Ker-tjje ne bode na nobenega Čakalo. — Odbor, ■> l i § Mestni kino. »Velika ljubav rnalfl provincijalke«, prekrasna drama, v 5 dejanjih z Grete Freund v glavni vlogi, gfl predvaja v torek, sredo in četrtek. Gospodarstvo. g Brodarski promet na naši oboli. Na naši obali vršijo obalno in tovorno plov- ■ no službo sledeče parobrodarske družbe^ Jadranska plovička deln. družba, na Sit« šaku, »Dalmatia« parobrodarska delrtJŠ-ka družba v Splitu, Dubrovačka paro-brodarska delniška družba v Dubrovniku, Obalna plovidba d. z o. z. v Dubrovniku, Korčulanska plovidlba L'. Depolo & jCo., S Korčuli, in »Boka« brodarska družba' v Kotoru. Navedene paroplovrie družbe vzdržujejo in' vršijo službo "na sledečih linijah in' zveznih1 progah: Na spojnih progsih med Dubrovnikom', Trstom irt Bari vozijo parobrodi Dubrovačke paro-plovfte d. d. Med Spjitom’ irt Trstom vozijo parobrodi Dalmatije d. d. Na lokalnih progah pri morju vršijo službo paro-Ibrodi »Jadranske plovidbe«. Na lokalnih linijah V Srednji dalmatinski obali vozijo parobrodi »Daknatie«, medtem1 ko ' Vršijo na lokalnih progah1 južne dalmatinske obale prevozno službo parobrodi dubrovniško obalne plovbe, korčulanske plovbe irt ladje brodarskega delniškega društva »Boka«. Poleg teh domačih družb Vršijo na naši obali plovno službo še Sledeča inozemska parobrodarska družba: Parobrodaraka družba »Puglia« in’ »Bari«, »Lloyd Triestino« v Trstu in »Co-fetieri« na Reki. Vozni red parobrodarskihi zvez vseh' navedenih družb z navedbo tonaže posameznih parnikov; za tovorilo službo so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g Žetev duKana v 'Jugoslaviji obeta Jetos biti zelo dobra. Po podatkih ministrstva za poljedelstvo se računa, da se (bo letos pridelalo krog 25 milijonov kg fduhana. Od tega bi So lahko izvozilo krog 13 milijonov kg. Lansko lerto smo morali 'duhan celo uvažati iz Bolgarije in Turčije, letos pa ga bo skoraj polovico o-fctalo za Izvoz. Direkcija monopolne u-prave že pripravlja vse potrebno za izvoz 'duhana. g Olajšave pri nameščanju inozemskega strokovnega delavstva. Ministrstvo za sooijalno politiko namerava izdati no-,Ve odredbe glede nameščanja inozemskih (kvalificiranih delavcev, ki bodo doseda-kj postopanje nekoliko olajšale. Po tej naredbi ne bo treba zaprositi za dovoljenje ministrstva, temveč bodo tozadevna ■dovoljenja Izdajalo inšpekcije dela. Ju-goslovenski konzulati lahko izdajo vizume za dopotovanje za dobo treh mesecev1, če dotični strokovni delavec dokaze, da bo nameščen’ v kakem jugosloven-fekem podjetju. Doslej je te vizume izdajalo gamo ministrstvo za zunanje za-Sdeve. j g Izsledi letošnje žetve. Glasom’ objav (ministrstva za poljedelstvo so izgledi lo-itošnje žetve zelo dobri in mnogo boljši, Kakor lanL Dosedaj je obdelanega in posejanega 1,939.000 ha polja, to je za 50 odstotkov več kakor lani. Tudi vreme jo doslej zelo ugodno vplivalo na razvoj setev. g Zgradba tovarne za municijo in o-rožje v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, So Se vršila pogajanja mod nešo Vlado in Škodovimi tvornicami v Plznu glede prenosa enega dela teh tovarn v Jugoslavijo. Genetalni ravnatelj Škodo-vih tvornic se je mudil več časa v Beogradu, kjer je vodil pogajanja, dočim so drugi strokovnjaki potovali po Bosni, da bi našli primerno mesto, kjer bi se tovarna zgradila. Tvornica je Nameravala tudi kupiti v Bosni železni rudnik ter premogokop za lastno porabo. To dni pa so bila pogajanja, ki so Se v začetku razvijala zelo povoljno, prekinjena, ker jo naša vlada Stavila nesprejemljive zahteve. Tovarna bi bila morala dobaviti orožjo in’ municijo za 100 milijonov čkron', toda za to bi si bila morala sama preskrbeti potrebne kredite, ker država sedaj ftima denarja. Plačala bi bila znesek v večletnih obrokih'. Ker pa je točnost naše državne uprave znana tudi že preko naših mej, so Škodovo tvornice to zahtevo odklonilo irt ves projekt je padel V vodo. g Jesenski mednarodni vzorčni vele-sernenj, ki se vrši v dobi od 2.—9. septembra'1923 v Pragi, bode, kakor se pričakuje, najlepši izmed vseh dosedaj prirejenih. Prijavnico, akoprav so bile šele pred tednom razposlane, se vračajo že izpolnjene, kar dokazuje, da je zanimanje za ta semenj kakor v ClSR tako tudi v inozemstvu vedno večje. Na spomladanskem velesejmu, čigar uspeh je bil z ozirom na današnjo Splošno situacijo sijajen, Se je pojavilo mnogo povpraševanj po blagu iz SHS (vino, preproge, čaj, poljedelski produkti itd.). Zalibog se tem povpraševanjem1 ni moglo ustreči, ker je bil poset razstavljalcev iz kralj. SHS na Praškem velesejmu primeroma zelo majhen. Priporoča se toraj domačim izvoznikom in producentom, da se v večjem številu udeleže praškega velesejma, kjer Se jim nudi lepa prilika doseči zveze s trgovci in interesenti celega Sveta. Indu-tetrijel in izvozniki, ki se za ta velesejem zanimajo, dobijo informacijo lahko J direktno pri upravi velesejma v Pragi. ] Rok za prijave konča 31. maja. j V službo se sprejme v večji tovarni za takoj: 1. I'k uš en ega strojnika (izučenega strojnega ključavničarja) za parni stroj (brzo-telcač — Sctmellltufer), samca, kateri je zanesljiv, trezen in zna izvršiti manjša popravila sata. 2. perfektno strojepisko, ki zna dobro tudi nemSKo stenografijo in je verzirana izvrstno y pisarniški stroki industrije. 3. Tmnef» in zanesljivega Šoferja za osebni auto, samca, ki se razamo zelo dobro tudi na manjša popravila s*m. Ponudbam je priložiti prepise spričeval in v pismenih ponudbah navesti natančno dosedanje službovanje, • Isto-tako zahtevke glede plače Službe so trajne in plača po preiikuSnji dobra. Ponudbe je vp osi ati pod »Industrija 777“, Maribor, peštnoležeJe glavna pošta. 899 Išče se provizijski potnik za Štajer.-ko za kremo *L,ebin“. ReflekUra se le na prvovrstno moč. rLebin“, kem. tvornica. Rogoza-Hoče. 912 3—1 Knjigovodja - bliancist • išče službe. Nastop takoj. Ponudbe pod ..Samostojen", poštnolc-žeče Maribor. . 908 2-1 Izobražena gospodična, vešJa vseli domačih del in šivanjuv išče mesta kot podpora gospodinje pri boljši družini v Mariboru ali okolici. Plača postransko. Ponudbe pod „št. 914“ na upravo „Ta-bora“. 914- 2—1 Proda se pisalni stroj ..Rofa“. Kje pove uprava. 915 4 1 Šivalni stroj na prodaj. Stanič, Aleksandrova cesta št. 1, II. nadstr., desno. 911 Za birmance! Veliko izbiro gotovih oblek po nuki ceni priporoča. J. Vezjak, konfekcija, Vetrinska ul. 17. 909 Onemu, ki mi preskrbi stanovanje treh sob in kuhinje posodim 400.000 K. Naslov pove uprava. 805 Na prodaj hiSa s štirimi stanovanji in lepim vrtom. Kup-' cu stonovanje takoj na razpolago. Studenci, Jurčičeva ulica št. 20. 906 2-2 C3UMEB2E PS¥i ih flUMEEii POTPLilTS, ceneje En trajnfje so kaSior usitanej HaJboSja varstvo proti vlsgl a mraza! Angleške snfeflo yset* vrst ravnokar «3®s5o! foasie ni***®1 IPST Poštni nameščena na obroke!*^ 4-3 F!IANC HHSTiK Marate©?’, CšSatfnS Š6@v. ‘56* 8t0 Agilnega lestnepa zastopnika išče veliko zavarovalno društvo. Velika Pr Prepadena sta umolknila, — Odkod, — kako je vstopil1? — r Kako je mogel dospeti v sobo, — se jima prikazati tako nenadno1? — Groza ju jo Spreletela. — Vrata So bila zaprta, — skoraj bi bila verjela, da ima njiju gospodar čezriaravne moči. —| »Sliši vse, vidi vse, ve vse!« — je tresočim' glasom zašepetala Julijeta besede, katere je pred malo časa izgovoril du Barry. — »Nimate prav,« — ja ponovil gospod Jakob s svojim mirnim1 nasmehom, — »da se imate le priložnostno za grofico du delo končano, so morale služkinj® <4 v pritličje, — Le Suzana sama 3e >; XXX. Suzana rr-» 1 • • , T , zvezi z gospodarico. — . , 1S‘>. kf,r. T' ?e "astan’la Tvana- k0 Imela je dvaindvajset let, bila je kralj obljubil, da bode prišel lo pri ;n vajena razUTneti najmanjši belem dnevu ce ga bo povabila in kjer ]j0, _ bl]a je dlgkretrfa> s„,oh v je bila prosta sprejemati vsakogar, ki poWa pripravna za pnde]je«e ii se ji je zdelo primerno, - je bila raz-, De Bernls jo je opisa, z en0 postavljena, razdeljena tako: Vhod- premetena __ veža. soba na desno, soba na levo. -] gicer pa je Tm-ela fldi SnzaTia iJesna je sluzila za kuhinjo, bc^d 0°f Desna je sluzila za kuhinjo, a leva za, vsako človeško bitje, Svoj Ideal ' - kuharico 3ri dve služabnici. —■ Koncem t>-™ , . , • , mišlJe - hodnika je bilo predsobje, - na desno L- "*;.on® za. "■ od predsobja jedilnica, na levo mal salon — sprejemnica. — Jedilnica, salon' iif predsobje 'so imeli T5arry Vi 'ste zmeraj in povsod grofica* steklena Vrata na vrt, — precej dobro du Barry, — evo, — prinesel sem vam tudi dokaz o tem.« — . Bil je to pravi 'dokaz, — izvleček oziroma potrdilo iz poročne knjige. — pod negovan, katerega je obkroževala visoka stera-zid, — ki je bila jako nevarna za prelesti, preplezati. — V tem zidu so Se nahajala vratiča, 'skozi katere je prišel pisan od župnika od Sv. Evstahija — z] vrt,1!ir> ki ni nikoli vstopil v hišo, in ki vsemi podpisi prič, katero je tedaj dokazovalo poroko grofa du Barry z .Tnli- jeto Becu. poročena pred tremi leti. —1 »Na svidenje,« — je rekel gospod Ja- je po dokončanem odšel. dnevnem delu takoj Na hodniku so še vijugaste stopnjico vodilo v gorenje nadstropje, kjer so jo kob deklini, a grofu pa: »Du Barry, alij shajalo petero gob, — od katerih je bila W% A / j /"v 4 A Sr-t -m /\ Z 4' i O . I ) V.__* - V .. Yl H.! TU Tl 1 L! fl A /1 1 A A A*^ n r* n T« a .. a J mo hočote Spremiti? — Potrebujem vaše dra.goccne pomoči, — treba je namreč, da prehodim1 bližino Versaillesa, — pomislite, sedaj po noči, — strah' me je!« — T)u Barry mn je pokorno sledil, — a feikoro se jo opotekal. — Julijeta pa je Sama v pergamentni dokaz njene Premišljevala je. — »Naj bo!« —• je Slednjič sklenila. — »Ta grozni človek nte ima v svoji oKla-Sti, delala bom’ do konca, — preprečila je Spoznala življenje in' deloma ^ vala vse, kar jo je obkroZevalo. tela je živeti srečno po lastnem ^ lcajti razumela je moralne sJa^f, ijud*' manjkljivosti in suženjstvo visok1'1 ■ Seveda s tem’ ni rečeno, da nc ’’ ^e-nosnega značaja, — bila je le zvi metena. - ' # Kar 'se tiče njenega »ideala.V pa slišali z njenimi lastninu k® kako ga je razumela ona. — 00 Naslednjega dne vstopa Iva^1 je de Bernis 'najprvo šel K vitez1^ sas v nrostilno »pri treh delfinih«* $t »To bi bil pj^vi del rrioje je rekel, ko Se je vrnil v grad- -j,eč, d‘a mi ostane drugi, — težji, —’ si pridobim Suzaiio.« 1—• ,, prV De BcrniS, če.gar značaj'1 vne^ Najmanjša odločena za sobarico, medtem' ko so ostalo štiri tvorile pravo sta- j novnnje gospodarice. — Spalna soba je bila opremljena s; kraljevskim razkošjem, druga soba joj . nu . bila opremljena kot ateljer. kakorSnega ( Kladale intrige in spletke, sc 'n^0ge- ^ še dolgo strmela S0- tIs^e ^°*>e *mc-e VP0 visoke dame, —. podal na izvrševanje tega dela 111 jene poroke. — kl f° risale’ sl[kale’ K°dle* rezljale. — V 1 Treba je bilo, da si prid^'* j Jr malem salonu je bilo razstavljeno bogato, stori ponudbe, katere mn je sled-1 pohištvo z dragocenimi malenkostnimi kab jasno razložil, — cla hi . r/ „ • _ 1.1 ..V . , , . i n unietninami. — Zadnja Soba pa je bila prirejena kot kopalnica. — Sobarica je bilo ono dekle, ki je od- bodem, da gospa d’ Etioles ne postano prlo j , - C „ V®: , ^ od' kralievn liubien. ni! * — i , J ’ ona :ls^a, 0 kateri je go- | voril de Berfiis z gospodom Jakobom'. — Ona jc bila takorekoč prava voditeljica, ravnateljica te hiše, — ona je vodila, kraljeva ljubica, al Prekinila je Svojo misel, — zasopla v j Strahu, da bi je kdo ho uganil, — da bi kdo ne spoznal njeno najskritejšo idejo, j nadirala vse. - Zapovedovala in uka-Potem pa je nadaljevala in končala* * i «yuvcwvaia m utca v zovala je samovoljno kakor mlada de- »Ali tega pa nočem’, da bi bil ubit u-jspotinja služinčadi, katera niso smela bogi dragi vitez d Assas. - Ne tega ni- nikoli čez hodnik v gorenjo nadstropje, kakor ne pnpust.m!« - ako ni ona dovolila in kakor hitro je bilo ., kral3* lijič izdalo svojo gospodai'ic0> in Berryerja. — .ta »Kralja, — ti n to bi šlo, al'P°11 j^jglj«' poveljnika, to bo težje!« —• Je p val peshlk-črnokrilec- far> . .g0 po Začel je torej obkroževati dnevu. — - —- Dve uri' 'jo že stopical tam 0 0 Okna so bila zaprta- ___ Zdelo se je, da je hiša Prpzf10'f’.,x) (Dalje prihofln3_j^ i&astflik ja w^§jata^; ^ fijlg&TOrni aredaiki Pudoll Aaisj, — laka; Mariborska tiskarna fL ^