Kmečka trgovina Gospodarski stiki z inozemstvom se poživljajo Na tem mestu smo že nekajkrat poročali o trgovskih pogajanjih, ki jih vodi naša država z inozemstvom zaradi požitvitve obojestranskih trgovskih odnošajev. Zadnje Case vzbuja posebno pozornost prizadevanje Italije, da bi se poglobila medsebojna trgovina med našo državo in njo. Italijani pošljejo sedaj k nam več trgovskih delegacij, ki bodo preštudirale, na kak način bi se dal dvigniti uvoz italijanskih industrijskih izdelkov v našo državo ter izvoz naših kmetijskih pridelkov v Italijo. Italijani se zavedajo, da se da dobiti političen vpliv samo potom gospodarekih stikov. Glede tega imajo dober zgled v Nemčiji. Poleg Italijanov si močno prizadeva tudi češkoslovaška, da bi povečala uvoz knietijBkih pridelkov iz naše države. V Pragi zaseda 6kupni češkoslovaško-jugoslovanski trgovinski odbor, ki razpravlja o teh vprašanjih. Za našo državo pride v poštev povečanje izvoza žita, sadja, povrtnine, lana, konoplje, živine, nekaterih vrst lesa, tanina, rud in usnja. Nedavno smo tudi poročali, da nameravajo Angleži in Francozi v večji meri izvažati iz naže države kmetijske pridelke. če se bo nša trgovina res tako razvila, kakor to obetajo sedanja pogajanja, potem je pričakovati, da bomo dobili za naše poljske pridelke. živinorejo in les toliko odjemalcev, da bo tega blaga še premalo. Živina Povpraševanje je precejšnje po pitanih volih, dočim za drugo živino ni posebnega zanimanja, za teleta pa je cena celo nekoliko padla. Na naših sejmih je položaj nekoliko boljši. ker se slinavka in parkijevka na Hrvaškem vedno bolj širita ter je ta bolezen dospela celo že v zagrebško pkolico. Pojavila se je namreč v občini Sesvete. Stroga zapora za promet z živino na Hrvaškem je priailila naše kupce, da kupujejo domače blago. Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Kranj: voli 6.50, 6 in 5 din, telice 6, 5.50 In 5 din. krave 5, 4.50 in 4 din, teleta 7.50 in 7 din. — V Blanci: voli 4—5 din, junci 3.50—4.50 din, krave 2.50 do 3.50 din. — V Metliki: voli 4.50—5.50 din, junci 4—4.25 din, plemenske krave 4.50—5 din, klavne 4—4.50 din. — Novo mesto: cena pitanim volom je bila precej visoka 5—6.50 din, pri slabši klavni živini pa je precej nazadovala; prignanih je bilo 268 glav, prodanih pa le 23 glav goveje živine. — Lendava: cena živini je padla zaradi pomanjkanja krme in zaradi poplav Mure: bild 3.50—5 din, krave 1.50—3 din, telice 3.75—5.50 tttn. — Tnrnišče v Prekmurju: biki 5 din, krave 1.75—3 din. — Brežice: debeli voli 5.50 din, junice 4 din, teieta 5 din, krave 3.50 din. — št. Jurij pri Celju: debcli voli 5.50—6 din, plemenski 4.50—5 din, telice in junci 4.50—5 din, plemenske krave 4.50—5 din. krave III. vrste 2.50—3 din. — Planina pri Sevnici: voli 6.30. 5.50 in 4 din, telice 6. 5 in 4 din, krave 5. 4 in 2—3 din, junci 3—4.50 din. Sejmi na Hrvaškem. Kakor že omenjeno, je v Slavoniji slinavka, ki se je približaia že Zagrebu, tako da so sejmi v veCjem delu Hrvaške prepovedani. Na zadnjem sejmu v Zagrebu ao se prodajali biki po 4.50—5 din, krave za klanje 3.50—4 din, klobasarice 2.75—3.25 din. telice v mesarske svrhe 3.50—6 din, za rejo 1000—1300 din komad, voli druge vrste 4.50 din, bosanski 3.25—3.50, teleta žive teže 5—6.25 din, mrtve teže 7—9 din. Pri teletih je padla cena za 50 p. Na splošno je bilo na sejmu malo zanimajijn. Položaj na inozemskih trgih. Za našo živinorejo postajajo važni sejmi na Keki, ki jih je Italija uvedla. Na te sejme pošilja živino naša država in Mažarska, prihajajo pa nanje kupci iz vse Italije. Na zadnjem sejmu so bile cene naslednje (v lirah): voli 3.85—4, krave 3.05—3.30, nilada živina 3.70—3.85. Na sejmu je bilo zelo malo kupcev ter se je živina slabo prodajala. — Na Dunaju se je prodajala živina iz Jugoslaviie po sledeftih cenah (RM): voli 0.60—1, biki 0.63 do 0.79, suha živina 0.40—0.52, krave 0.54 do 0.75. Trgovanje je bilo zelo živahno. Konji Na Hrvaškem imajo konji naslednjo ceno: par lahkih konj 5000—6000 din, par srednjih konj 7000—8000 din, par tcžkih konj 11.000—12.000 ttin. žrebeta )ahke pasme 1800—2000 din, težke paflme 2500 din komad. Konji za klanje 1 kg žive t«že 2—3 din. Svinje Kupčija s prašiči se razvija zelo povoljno. Cena je stalna in razmeroma visoka, povpraševanje je zlasti po mladih prašičih veliko. Na- svinjskf m sejmu v Ptuju je bilo pripeljanih 86 komadov prašičev, prodanih 37 komadov; cene: pršutarji 7.25—7.50, plemenske svinje 6.25—7 din, mladi pujski 6—12 tednov stari 65—140 din komad. — Na Dolenjskem so svrnjske cene zelo ugodne. Na eejem v Novem mestu je bilo prignanih 387, prodanih pa 315 prašifiev, večinoma mladih pujskov. Cena je bila pujskom v starosti 7 tednov do 3 mesecev 70—150 din za komad. — Na Goren.jskem se prodajajo špeharjd po 10.50, pršutarji po 8 din. — V Zagrebu so svinjske cene sledeče: pitane domače svinje 9—10 din, sremske 9—10 din, pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. Zaklane svinje debele 10.50—12 din, odojki (mladi prašički) 60—120 din za komad. — Na inozemskih tržiščih je trgovina s svinjami zelo živahna. V Pragi se prodajajo debele svinje iz Jugoslavije (v čeških kronah) po 6.20—6.70. — Na Dunaju so dobili naši naši izvozniki (v RM) za prvovrstne pršutarje 0.92—0.95, za plemenske svinje 0.98—1.06, za banaške pitane svinje pa 1.05—1.10. — Mariborski svinjski se,i«m. Na zadnji sejem je bilo prignanih 111, prodanih pa 60 svinj. Cene so bile sledeče: mlad.i prašiči 5—6 terlnov stari 95—130 din, 7—9 mesecev 140 do 170 din, 3—4 mesece 190—260 din, 5—7 meeecev 300—430 din, 8—10 mesecev 440—550 din, enfl leto 710—820 din za komad; 1 kg žive teže 6.50 do 8 din, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Ovčja volna in kože Neoprana ovCja vobna se prodaja po 28—32 din, oprana volna je po 35—38 din 1 kg. Goveje sirove kože se trgujejo sedaj po 12, telečje kože tudi po 12, svinjske so po 8 dtn za 1 kg. Živinska krma Cena živinske krme se jc sedaj, ko je že dovoy novega sena, zopet znižala na običajno viSlno. Kislo seno je po 35—40 din, sladko seno po 40—45 din, slama pa po 30—35 din za 100 kg. Hmelj Iz prvega poročila srednjeevropskega hmeljskega urada v žatcu za 20. junij vidimo, da je stanje hmelja v vseh krajih zaradi slabega vremena bilo v zaostanku. Splošno se ugotavlja neenaka rast in šele zadnji dnevi so prinesli izboljšanje. Vsepovsod ugotavljajo veliko škodljivcev, katerih pobijanje se je začelo. — Na naših hmeljskih nasadih je posebno veliko hmeljske uši. Lietos je sploh tako zvano »ušivo leto«, listne uši so napadle vse rastline, posebno še sadno drevje, največ škode pa delajo na hmelju. V Dravski dolini se pojavlja tudi peronospora, pa so uši in peronospora nekatere nasade tako zdelale, da so lastniki sploh že opustili vaako borbo proti tem škodljivcem ter pridelka skoraj aploh ne bo.