PRIMORSKI DNEVNIK OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE jjjto 3. štev. 563 - Cena 6 lir - 4 jugollre - 2.50 din Poštnina plačana v gotovini M___________________ 11 Spedizione in abbon. postale TRST petek, 11. aprila 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 Tel;_Jt_MJr;J)3Sb6;_93808__^Jpr;_J)3807;_Roko£isii ae^ne^jvračajo Delati In boriti se za pomiritev na STO-ju pomeni, boriti se proti reakciji, proti vzpostavitvi fašizma in s to borbo vzpostaviti prati in resnični most med ljudstvi Italije in Jugoslavije. Porurje, Porenje, Posarje Poljska odbija Marshallov predlog, ki io hoče oškodovati v korist Nemčije ljJJ°Skva' 10- — Danes so se sesta-za Nemčijo, koordi •jsk: odbor in posebni odbori, niv*.* 80 86 tudi na redni seji taj-Negacij. ^Namestniki zunanjih ministrov sed , 80 zasedali pod pred- nj)dLVOm francoskega delegata in Oiir '°Va'* diskusijo o postopku za ^ ovno pogodbo za Nemčijo. Od-Sve[n°t'a ° tem Predložiti poročilo bj, -U Vnanjih ministrov in bo ra-stavil neka;' aasa' Prcu °f’ku za Porurje, dokler traja la kacija, Anglija bi lahko pristaja n'° na splošno kontrolo nem-jjpr.ladustrije, vključno porursko. j,. se je vsaki spremembi z iz-Ci- 0 .PUmera, da bi prišlo do «re-Pcbr- nadrta», ki ga pa ni 2^ *2e Pojasnil. V splošnem se je j„ ernal za to, da ostane Porurje ešalf'la''*e pod britansko kontrolo, Saku0 ,Porenje. Za Posarje pa je Pra njen gospodarski priključitvi povnc1^' če se s tem Francija od-d delu reparacij. . ‘ Cral Marshall je nato <*nenil, ba ®lez>Ja industrijsko važ * biti Pokrajina, katere izdelki mora-dostopni vsem. Enako kot Bevin se je uprl vsakršnemu posebnemu položaju za Porurje in Porenje, dokler traja okupacija; odgovornost za uipravo bi morali tam imeti Nemci. Govoril je nato o «evropski rešitvi* tega vprašanja, Na jutrišnji seji bo Molotov poda! sovjetsko stališče o teh vprašanjih. Na poljskem veleposlaništvu v Moskvi je imel načelnik poljskega tiskovnega urada Viktor Grcsz tiskovno konferenco, na kateri je poudarjal, da Poljska ne more sprejeti predlogov, ki jih je podal včeraj Marshall. Treba se je držati potsdamskih in krimskih sklepov vsaka sprememba mej v korist Nemčije, bi bila žalitev za peljsko ljudstvo. Grosz je prav tako odbil Marshallov predlog o ustanovitvi preiskovalne komisije o poljskih zahodnih pokrajinah. Poudaril je podporo ZS-SR in Francije glede poljskih meja. Razstava v Londonu o poljski zahodnih mejah London, 10. (ATI-AFP) — Poljski poslanik v Londonu Moraw-sky je ob otvoritvi razstave o poljskih zahodnih ozemljih na londonski univerzi izjavil, da mora vprašanje meje med Poljsko in Nemčijo zanimati tudi britansko ljudstvo, in to ne samo zaradi tega, ker bodo te meje odločale o bodočih odnošajih med Nemčijo in Poljsko, pač pa tudi zato, ker bodo vplivale na mir in varnost vse Evrope. Milijoni Poljakov so na novem ozemlju začeli težko nalogo obnove. Njihov namen je, spremeniti to ozemlje v mirno in plodno področje v korist Poljske ;n Evrope. Moraw3ky je poudaril, da ni bila razstava pripravljena s propagandnim namenom, pač pa samo zato, da prikaže napredek, ki so ga dosegli na novem ozemlju. Stalin sprejel Stassena Moskva, 10 (Tass) — Včeraj je sovjetski ministrski predsednik Stalin sprejel ameriškega republikanskega voditelja Harolda Stassena, ki je kandidat za predsedniško mesto ZDA na prihodnjih volitvah. Navzoči so bili sovjetski zunanji minister Molotov ter g. Cook in Mattison, ki sta spremljala Stassena. Kuznecov o nalogah sindikalne delegacije v Angliji London, 10. (ATI-AFP) — Voditelj sovjetske sindikalno delegacije Kuznecov, ki sedaj potuje po Angliji, je na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da je namen potovanja delegacije, utrditi prijateljstvo in medsebojno razumevanje med ljudstvom Velike Britanije in Sovjetske zveze ter tesno sodelovati z angleškim ljudstvom za utrditev miru in varnosti. Dodal je, da je prepričan, da ne bo angleško ljudstvo dovolilo vojnim hujskačem, da bi sejali razdor med narodi. Češka pcmoč Romuniji Praga, 10. (ATI-AFP) Več sto romunskih otrok bo prebilo počitnice v zdraviliščih češkoslovaškega Rdečega križa in to v okviru pomoči, ki jo C SR nudi Romuniji. Peter Groza poide v Budimpešto Bukarešta, 10. (AFP) — Romun ski ministrski predsednik Groza bo 2. maja odpotoval v Budimpešto ob priliki «tedna madžarsko-romunske-ga prijateljstva*. Trgovinska delegacija FLRJ v Moskvi Moskva, 10. (Tass) — Jugoslovanska trgovinska delegacija, ki jo sestavljajo med drugimi tudi namestnik ministra za zunanjo trgovino in razni predstavniki jugoslovanske industrije, je prispela v Moskvo, Ljudske manifestacije na Koroškem Celovec, 10. — Po Slovenskem Kortškem se vrše velike ljudske manifestacije, na katerih zahtevajo koroški Slovenci priključitev Jugoslaviji. Na zborovanjih v Kot-mari Vesi, Bilčovsu, Globasnici in Ločah so Zborovalci poslali brzojavke voditeljem jugoslovanske delegacije v Moskvi ter resolucije Svetu zunanjih ministrov. Udarniško delo poliskih rudarjev Varšava, 10. (Tanjug) — Poljski rudarji so v marcu kljub težkočam pri prevozu zaradi poplav izvedli produkcijski načrt za 109%. Ob tej priliki je minister za industrijo in rudarstvo izrekel svojo zahvalo rudarjem, inženirjem in voditeljem ter je odredil izplačilo denarnih nagrad vsem, ki so se na delu odlikovali. Bolgarski odnosi z drugimi državami Sofija, 10. (ATI-AFP) — Bolgarski zunanji minister Kimon Georgi je v je v sobranju izjavil, da so v teku pogajanja za vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Madžarsko, Argentino, Nizozemsko, Sirijo, Libanonom, Avstrijo, Egiptom, in Belgijo. Javil je tudi, da bo v kratkem podpisana trgovinska pogodba med Bolgarijo in Češkoslovaško. Trgo vinska pogajanja se bodo pričela tudi s Poljsko in Švedsko. Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino Ripka bo 19. aprila odpotoval v Sofijo, kjer bo podpisal bolgarsko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Bolgarski načrt za obnovo Sofija, 10. (Tanjug) — Odbor «Otačestvenega fronta* je izdal poziv na boigarsko ljudstvo ob priliki, ko je stopil v veljavo zakon o dvoletnem načrtu. V pozivu pravi, naj vsi zastavijo vse sile za čimprejšnjo obnovo domovine. Zemlfa kmetom Skoplje, 10. (Tanjug) — V uvedbo zakona o agrarni reformi bo 15.000 revnih kmetov federalne republike Makedonije dobilo zemljo. Okrožna konlerenca SIMI za Istro Utrjevanje italijansko*slovanskega bratstva, izvedba dvojezičnosti, nedotakljivost STO-ja, povezava z zaledjem, utrditev ljudske oblasti, razširjenje agrarne reforme na ozemlje STO-ja V četrtek je bila v Kopru prva okrožna konferenca SIAU za Istro. Zbrali so se predstavniki vseh organizacij SIAU, vseh antifašistov iz novo formiranega istrskega okrožja. Tov. Julij Bcdtram-Janko, ki ie podal politično poročilo, je razčlenil položaj, ki je nastal s podpisom mirovne pogodbe in z ustanovitvijo STO-ja. Podal je nato smernice za bodoče delo SIAU v istrskem okrožju, katerega glavne naloge so: razširitev demokratične fronte s pritegnitvijo vsega demokratičnega prebivalstva, utrditev bratsiva med slovanskim in italijanskim prebivalstvom, neprestano razkrinkova-r.je šovinističnih in iredentističnih elementov. Najvažnejši ukrep, ki ga je izvedla ljudska oblast v Istri, je zakon o agrarni reformi, ki Je dol zemljo 4.000 kolonom. Reakcionar ni krogi v Trstu zahtevajo razveljavljenje tega ukrepa, hočejo vzeli zemljo kmetom. Zahtevajo, da se takoj po ustanovitvi STO-ja izenači uprava v Istri s sedanjo upravo v Kljub preganjanju m terorju se grško demokratično gibanje širi Britanska admirallleta je namenoma ustvarila incident v Krfskem prelivu Jon’ 10. (ATI-Tanjug) — ^ Worke: % ' 'v uraer» piše o znanem in-*UJe _U.v Krfskem prelivu in doka- ^Sovornost Anglije za krše-aI^anslclh teritorialnih voda. moštva na angleškem 8w j neokrnjene izvedbe dvojezičnosti in medsebojnega narodnostnega spoštovanja: da bo stremela za okrepitvijo nedotakljivosti STO ja na temelju delavnosti prebivalstva in borbe proti vsaki infiltraciji tujega kapi- PRAGA. — Pogajanja med CSR i /ato. ki bi neizbežno privedla do in Madžarsko za izmenjavo prebivalstva so se zopet pričela. MONTREAL. — Kanadski mini- druge države zapletene v smrtno ster za delo je javil, da so pod- borbo proti os:, žela dobičke Ameriški delegat je predlagal, naj bi vsako rešitev odložili na čas. ko bo ameriški kongres zaključil zadevno razpravo. Boji na Kifajskem Peking, 10. — Boji na Kitajskem so postali spet živahnejši. Po poročilih iz severnih pokrajin Izvaja ljudska vojska pritisk na železniške proge Takung-Plučev in Pe-kit: g-Hangko v. Nevarna angleška politika London, 10. (ATI-AFP) — Predsednik laburistične skupine v lordski zbornici lord Strabolgi je označil britansko politiko v Grčiji kot skrajno nevarno. Dejal je, da bi lahko kak neljub incident prisilil vlado, da pošlje v Grčijo ojačanja. Izjavil je dalje, da vsiljevanje kake posebne oblike vlade drugim državam ne more dati nobene koristi. Končno je Strabolgi dejal: Grški otoki imajo veliko važnost za naše pomorske poti, toda te poti bi bile mnogo bolj varne, če bi bilo nadzorstvo teh otokov v resnično demokratičnih rokah. Lange o pomoči Grčiji jn Turčiji Lake Success, 10. (ATI AFP) — Med razpravo o pomoči Grčiji :n Turčiji pred Varnostnem svetom je poljski del' gat Lange podprl somi je zaprla tudi članico izvršnega1 vjetski predlog, naj se j ta namen Na Madagaskarju še ni miru Pariz, 10. — Na svoji redni tedenski konferenci je podal francoski ministrski predsednik Rama-dier nekaj izjav o Madagaskarju in dejal, da mir še ni vzpostavljen, in da napadi še niso prenehali. vzeli potrebne ukrepe za sprejem v Kanado 1100 poljskih vojakov. WASHINGTON. — Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da vlada ZDA ne postavlja nikakih zahtev po ozemlju na južnem tečaju, ne misli pa priznati drugim državam te pravice. BEOGRAD. — Glavni beograjski trg «Terazije» bodo popolnoma preuredili in prilagodili zahtevam modernega prometa. Trg bo širok 22 metrov. Za preuredbo trga b' bilo potrebno 80 dni, računajo pa, da bo s požrtvovalnostjo delavcev in mladine mogoče delo dokončati pred 1. majem. BERLIN. — Zavezniški nadzorstveni svet je v Berlinu organiziral obširno akcijo, da izsledi dezerterje, vojne zločince in črnoborzijance. Akcije se je udeležilo nad 5.000 policijskih agentov. HUDIMPESTA. — Predsednik madžarske republike Zoltan Tildy je priredil včeraj obed na čast jugoslovanskim p sateljcin in umetnikom, ki so r.a obisku v Budimpešti. Prisotni so bili številni madžarski vladni predstavniki. političnega zasužnjen ja; da bo stre- mela za čim tesnejšo povezavo STO-ja z zaledjem, ker sta obe gospodarstvi neločljivi; da bo delala na tem, da postane STO most, ki bo zbližal Jugoslavijo in Italijo; da l-a stremela za utrditvijo ljudske oblasti, največje pridobitve naše borbe; da se bo borila ob strani delovnih množic com A za njeno demokratizacijo in za odpravo onih upravnih organov, ki po nepotreb nem bremcne bodoči državni proračun; da se bo borila za razširitev pridobitev kme‘ov, doseženih z a-grarno reformo, na oni del STO-ja, kjer se še vedno vod i borba za te pridobitve; da bo podpirala razvoj zadrug — ustanov, ki jih doprinosa jo k utrditvi našega gospodarstva t? obrambi interesov ljudskih mno žic in nevtralizirajo odvratno delo špelculantov in črnoborzijancev; razpisuje neposredne volitve s tajnim glasovanjem v krajevne in okrajne od bore ter okrožni odbor. Na osnovi in v skladu s tem proglasom vabi okrožna konferenca SIAU za I-stro vse prebivalstvo k pomirjenju duhov in javno obsoja sejalce ne-potrrbnih sporov; vabi vse antifašistične prebivalce, naj se strnjeno združijo v vrstah SIAU; poziva vse ljudstvo, naj se udtlCži prvomajskih manifestacij v Trstu, ki naj bodo v tem posebnem trenutku pregled vseh demokratičnih sil STO-jas. Končno je bil izvoljen sledeči okrožni odbor SIAU: Predsednik Emillo Felluga, podpredsednika Privac Paved in Koslovič Oktavijan, tajnika Julij Beltram in Pavlinič Antonio ter člani Cimador Valentino. Bole Katarina, Salatti elemente, Stepančič Bruno, Benčič Franc, Sorta Giordano, Deste Bruno in Medica Erminlo. GOSPODA RSTVO LETOVIŠČA ZA KACiSTE na zahodnih področjih Nemčije Berlin, 10. (ATI-TASS). — Nemški tisk je že večkrat poročal o posobnih razmerah v taboriščih za nacistične internirance r.a ameriškem zasedbenem podrečju. Novinarji pišejo, da so ta taborišča prava letovišča za pripadnike SS. ki z lahkoto in sistematično dobivajo dovoljenja za prosto gibanje izven taborišč in to proti cčastni besedi*. List «Der Kurier* piše, da se interniranci vsakikrat vrnejo v taborišča, ker imajo tam vse ugodnosti, kakor na primer gledališča ln nočne klube. Ni ee čuditi, piše list, da prihaja na ameriškem področju do številnih sabotažnih in terorističnih dejanj in da reakcija vedno bolj dviga glavo. List pravi dalje, da so take razmere tudi na drugih zahodnih področjih Nemčije. List «Vorwarts» navaja številne primere finančne ponoči, ki Jo nacisti in tajne fašistične organizacije dobivajo iz inozemstva. Sctiacht hoče ulico po sebi Stuttgart, 10. — V Stuttgartu se je pričel proces pred sodiščem za deracifikacijo pr:ti dr. Schachtu. Na razpravi je obtoženec omenil, da je sodeloval v puču 20. julija 1944 leta Ln da je bil zaradi tega 10 mesecev v koncentracijskem taborišču. Branj se, da je že od 1938 leta poskušal zrušiti Hitlerjev režim. Nazadnje je obtoženec izjavil: «Ce bi hoteli biti do zmene pravični, bi morali že sedaj imenovati kalts uUco v Stuttgartu po meni*. ( ATI-AFP) LIRA SE na dnevnem Včeraj se je pred italijansko ustavodajno skupščino začela razprava o vladnem programu za obnovo i-talijanskega gospodarstva, ureditev državnih financ in za rešitev lire Sodeč po uredbi, k: po francoskem zgledu določa 5% znižanje 350 milijonov dolarjev, ki bo ustanovljen na Trumanovo zahtevo za pomoč državam, ki so do zdaj prejemale podporo UNRRA-e. Clay- ton je odgovoril, da bo o tem odločal Kongres; po hodnikih Kongresa se za Italijo omenja vsota 125 cen, se je italijanska vlada odloči- , milijonov dolarjev. Italija se trudi, la za borbo proti inflaciji. B vši M- - da b; prišla v upravni odbor Med-nančni min.ster Scoccimarro pred- j narodne bank«', toda nasprotujejo laga, naj bi vlada vrgla na trg večjo količino živil, da bi na ta način potisnila cene navzdol. Da bi vlada omilila posledice podražitve kruha, ki bo nastopila, ko bo odpravljena politična cena, proučuje zdaj vprašanje, kako visoke draginjske doklade naj bi za to priznala uslužbencem, katerih plače ne presegajo 25.000 Ur. Največje skrbi prizadeva vladi vprašanje ureditve državnih financ, od katerega zavisi usoda lire. Tekoči obračun se bo po uradnih predvidevanjih zaključil s pasivo 610 milijard, pa tudi glede bodočega (1947. 1948) ni o finančniki prav nič optimisti. Narodni dohodek je trenutno prenizek (za leto 1947 2.200 milijard lir), da bi se dal tako obdavčiti, da bi davki vrgli vsoto, potrebno za kritje državnih izdatkov. Redni in izredni davki bodo v letu 1947. dali okoli 400 milijard, tako da primanjkuje okoli 400 milijard. Računajo, da bi se dal del tega primanjkljaja kriti z zunanjimi posojili. Italijanski poslanik vztrajno tr. ka na vrata ameriške Izvozne in uvozne banke. Na pomoč sta že pri. spela Ferruccio Parri in Carlo Levi, seveda neuradno. Pomočniku zunanjega ministra Clayto.iu je poslanik Tarch.ani v dolgem razgovoru pojasnil finančne potrebe Italije v teku bodočih dveh mesecev ter je skušal cd njega zvedeti, koliko bo nakazano Italiji iz sklada Ati* c* Protiustaven. janijajo, da j« tam- Turin, 28. marca — aProklet-stvo vsem in slovanskemu Pulju.» To so prve besede, ki sem jih slišal iz ust zaderskega vbežmka Simuna Blejčiča. Poizvedujem levem, da je bil ustaš. Doiga leta je služil v nacističnih formacijah Iošiljen je bil od''i, ker t1' sicer slabo končal. Cim jc prispel v Italijo, ni bil lepo sprejet, predvsem zaradi tega, ker je načeloval podpornemu društvu Post-bellica komunist. Kasneje so se razmere za Simuna Blejčiča spremenile. Uspelo mu je dobiti Jj. februarja ubežniško izkaznico št. 011,659. Sedaj sc šopiri po taborišču v Turinu. Postal jc prvi pic-monteški črnoborzijanec. Pred nekaj dnevi je jezno odbil namestitev, pri kateri bi zaslužil to.ooo lir mesečno■ Tudi njegova ljubica, 23 letna Agtuggini Velia iz Trsta noče ničesar vedeti o delu. Delavka'f Služkinjaf Kako preprosto delo za njene lepo negor ane rotiš#, publikinska pomočnica pod nemškim poveljstvom v zaporu Coro-neo v Trstu. Svoje telo je prodajala samo mladeničem SS čet. li dve osebi vedrita in oblačita c taborišču. Kasneje so prišl’. še druge osebe. Tudi nežna Velia Aguggini ima izkaznico papeške komisije za pomoč, ki jo je dobila J,- februarja 191,1 leta. Nekaj mesecev preje je prišlo v taborišče ostalih 320 ubežnikoi iz Julijske krajine na izrecno pr vabilo posebne demokristjanske in salezijanske komisije. Ko so ti ubežniki, ki jih je vodil Aldo Er-berini iz Pulja, prispeli na postajo Porta Nuova, jih ni nihče pričakoval. Iskali so komisijo, toda ta je bila razpuščena. Odšli so k pacdinim članom teh komisij, ki so vsi po vrsti monarhistični in duhovniški turinski aristo-kratje. Imajo palače s 30 sobami in bi lahko odstopili kako julijskim ubežnikom! NemogočeI Niti mvsi+t.l £ maral Istrski Jbegimci^ komunistični župan Celeste Ne-garville. Ko so bili že vsi ubežniki pod streho, je intervenirala papeška komisija za pomoč, da bi jih po odredbi notranjega ministrstva razmestila v taborišče. Marina di Massa, 30. marca — Ko vstopi v občinsko šolo v Marina di Massa, kjer so namestili 212 istrskih ubežnikov, se ti zdi, kakor da se nahajaš v borovem gozdičku v Tombolu. Bujna drevesa, mnogo sence v bližini morja. Tudi tu vzdržujejo žene moške. Manjkajo samo taborišča črncev. Kljub temu vozi mnogo kamiončkov neprestano med šolo in bližnjim zavezniškim taboriščem. Vse večere se vkrcujejo žene na majhne kamiončke in odhajajo na zabavo k ameriškim in aj^jl0kim vojakom. osta- jajo doma. Pripravljajo večerjo in čakajo na vrnitev žena in hčera. One se vračajo proti jutru, naložene s škatlami, oblačili in cigaretami. Takšno je življenje julijskih ubežnikov v Marini di Massa. Dobivajo lso lir dnevno, stanu jejo v sobicah in dobe dva obroka hrane dnevno: opoldne juho in košček črnega kruha, zvečer juho, sir in črn kruh. Vse te obroke mečejo v morje ali jih razdelijo domačim revežem. Ubežniki jedo ameriško hrano. Nekateri med njimi zasTužljo samo s črno borzo preko eooo lir dnevno, k temu treba dodati še dolarje, ki jih ponoči zaslužijo žene. Razgovarjam se z upraviteljem taborišča. Pritožuje se. Ni si za- miiljgj, na način pomoči jiir ***• •,» — lijskim ubežnikom. Izjavil je: «Večina teh ljudi so bivši fašisti, ustaši, četniki in podobne osebe istega kova. Prisiljeni so bili zapustiti Istro, da jih ne bi dosegla pravična kazen antifašistov. Tu za sedaj poskuša.o nadaljevati z istim življenjem: z brezdeljem in zaslužkom. Nekaterim sem po nekaj mesecih našel zaposlitev, toda niso prišli na delo ali pa so ga zapustili po nekaj dnevih.» Milan, 2. aprila — Sole v ulici Veglia. Prej so bili tu fašisti, za tem so prišli demokristjani. Danes so zopet fašisti, samo da se imenujejo julijski ubežniki. Tudi tu dobivajo 130 lir dnevno, 2 obroka hrane in stanovanje brezplačno. V tej šoli je izhodišče milanske črne borze. Upravitelj taborišča ne more več vzdržati. Prosil je za premestitev. Ko je prenehalo njegovo delovanje v ministrstvu za povojno pomoč, j* dr. FontanelH dobil številne prošnje, v katerih ubežniki zahtevajo lastno upravo .-rr,: fe-v r-Q -fm - ** ... v taborišču. Ubežniki so hoteli vse sami napraviti. To dokazuje, da je ukinitev urada za povojno pomoč delo onih, ki so bili deležni njegove podpore. V nobenem od treh julijskih taborišč v Italiji mi ni bilo dovoljeno fotografirati. Rekli so mi, da je to prepovedano po nalogu ministrstva. Na vsak način brez potrebnih slik je življenje teh ubežnikov jasno vsakemu obiskovalcu. Blaženo življenje lenuhov, polnih denarja. Denar zaslužen brez dela; denar, ki ga je plačalo ubogo ljudstvo, ki se trudi za svoj obstoj. Cim prestopiš prag enega teh taborišč, se razprši kot mehurček milnice propaganda reakcionarnega tiska a tako zvonih naših bratih. Očitno je, da je velika večina teh ubežnikov elementov, ki so se politično kompromitirali in ki poskušajo tbe-iati pred pravično kaznijo. v; MAIUO CARRILLO ji med drugimi tudi ameriški in an. gleški upravni svetniki, ki podpirajo kandidaturo Avstralije. Glede usode lire je značilna izjava bivšega finančnega ministra Scoccimnrra, da je bila zamenjava Tre sestavni del njegovega finančnega programa, ki ga je sestavil 2e leta 1945. Toda vsled odpora konservativnih s l je bil njegov predlog cdbit in do zamenjave ni prišlo. Vlada je vodila politiko, k! je on ni odobraval, ln ta politika je zdaj, celo po priznanju guvernerja Italijanske narodne banke prof. Einau-d ja, doživela polom. Poleg načrtne akcije za zniž. nje cen in poglobitve trgovinskih stikov z inozemstvom je treba po njegovem mnenju povečati proizvodnjo. V ta namen je potrebno povečati proizvajalno silo delavca; zato pa je treba delavcu zagotoviti boljši gmotni položaj, predvsem izdatnejšo hrano. Živahna trgovina med Jugoslavijo in Ilclijo Bivši italijanski finančni minister Scoccimarro je izjavil uredniku gospodarskega lista «Commercio 24 orc», da je za obnovo italijanskega gospodarstva in ustalitev lire nujno potrebno, da stopi Italija v čim tesnejše trgovinske zveze z Ameriko in, jugovzhodnimi evropskimi državami. Zdaj Je v Beogradu italijansko odposlanstvo pod Mattioli-jevem vodstvom in on upa, da bo uspelo. Prav tako bo morala Italija obnoviti trgovino z Madžarsko in balkanskimi državami, ki bodo I-talijl dobavljale les in živila v zameno za stroje in tkanine. »Corrlere flnanziario* javlja, da bo italijanska delegacija sklenila z Jugoslavijo trgovinsko pogodbo na razširjeni podlagi sedanje začasne pogodbe. Jugoslavija bo dobavljala Italiji industrijske surovine in živila, kupovala pa b0 v Italiji indu-strijske izdelke. Dejansko se trgovina med Jugoslr.v jo in Italijo čedalje bolj razvija. Pq podatkih rimskega gospodarskega lista «11 Globo* je promet med Jugoslavijo in Ital;jo v zadnjih treh mesecih dosegel vrednost že skoro ene milijarde lir. Jugoslav ja izvaža v Italijo premog, cement, gradbeni les, celulozo, bavksit, svinec in drugo rude, kakor tudi živino; zdaj preučujejo tudi vprašanje izvoza živih rib. Z druge strani Jugoslavija kupuje v Italiji predvsem stroje, električni material, kemične proizvode, semena, žveplo, itd. Poravnava se vrši v kllringu. eVladlvostok» je prva sovjetska ladja, ki je te dni po vojni prispela v Neapelj. Pripeljala je 1.000 ton. parafina. PRIMORSKI DNEVNIK 11. aprila 1947. Kontrola vpisovanja v Delavske zadruge Objavili smo obvestilo začasne uprave Delavskih zadrug, ki odreja, da se morajo vse prošnje za vpis v Zadruge pošiljati preko posloval- mo, katerih se prosiloi poslužujejo. Ta odredba je zelo razburila tr žaške reakcionarje. Zanimali smo se bolj podrobno za zadevo in izvedeli sledeče: Dogodilo se je mnogo primerov, da so se pri vpisovanju vršile grobe kršitve predpisov. Nekatere prošnje so n. pr. podpisale (isto druge osebe namesto prosiloev samih, ki nikoli niso niti sanjali, da bi postali (lani zadrug. Nekateri od teh zpro-silcevi so bili toliko pošteni, da so upravi Zadrug knjižice, ki so jih na ta način prejeli, vrnili. V dru gih primerih se je opazilo, da vsota, ki jo je prosileo vplačal nabiralcu novih članov, ne odgovarja u»ofi »opisani v knjižico, kar vzbuja sum-njo, da so si ti nabiraloi pridržali del denarja. Dalje, dogaja se, da hočejo postati člani Zadrug ljudje, katerih interesi so popolnoma nasprotni ciljem Delavskih zadrug. P Vse to so razlogi, ki so prisilili ‘začasno upravo, da se takšne nepravilnosti odstranijo: prosileo mora odpisati prošnjo za sprejem pred 'očmi vodje poslovalnice, ki pozna odjemalca poslovalnice in ve ali je dotični po svojem pokliou ali po drugih okolnostih prav za prav nasprotnik zadružnih ciljev. 8 tem pa ni nikakor rečeno, da so vrata Delavskih zadrug zaprta za vse tiste, ki razumejo korist zadružništva. 8 to odredbo se hoče očuvati interese Zadrug in preprečiti, da bi člani Zadrug postali sovražniki Delavskih zadrug, ki z njimi nimajo nič skupnega, kakor so n. pr. razne baronese, veleindustrijalci in veletrgovci. Zato tudi mi ta najnovejši ko ristni ukrep začasne uprave Zadrug popolnoma odobravamo. Z' Enotni sindikati Sindikat za umetnost. Danes, 11. t. m. ob 16.30 bo slikarska lekcija v študiju Manzlni, ulica Garibaldi 2. Gledališče. Vabimo vse člane te stroke na sestanek, ki bo danes ob 10. uri v ulici Zcnta št. 2. Peki. Danes ob 17. uri izreden sestanek odbora. Mešane stroke, tekstila, hišniki. Člani odborov za sindikalni sporazum imajo sestanek jutri 12. t. m. ob 19. uri v ul. Monfort 3. Stavbinci. Slikarji in zidarji, ki vodijo obrtniške delavnice, so vabljeni na sestanek v ponedeljek 14. t. m. ob 18. uri v ulili Imtoriani 5, soba 10. Razpravljali bodo o dra-ginjski dokladi. Zborovanje železniških pogodbenih uslužbencev bo v soboto 12. t. m. ob 19. uri v ul. Imbriani 5-1. Na dnevnem redu je ureditev pogodbe z železnico na STO-ju, odpusti, nasilne premestitve in slučajnosti. Občni zbor Enotnih sindikatov za hotele, menze, kavarne itd. bo Jutri 12. t m. oh 10. uri v ul. Imbriani 5-1 z nadaljevanjem po TRŽAŠKI DNEVNIK Morilka generala De Winiona obsojena na smrt Obravnava proti pasquinellijevi se je končala. Obsodili so jo na smrt, kakor so si na tihem želeli vsi šovinist;, ki potrebujejo novega mučenika za novi iredent.zem. Sodišče jim je šlo pri tem na roko. Pasquinellijeva, vzgojena v fašistični mistiki, pa ni razumela, da je le lutka tega šovinizma in imperialističnih sil, ki hočejo razdvajati oba naroda in vzdrževati v teh krajih nestrpnost in napetost. Včeraj je zopet govoril branilec. Ni se posluževal olajševalnih okoliščin, temveč je le poveličeval Pa-squinellijevo in njen značaj ter je ni prav nič branil, kar bi bila njegova poglavitna dolžnost. Govoril je učeno in izbrano ne v obrambo obtoženke, ampak za «zgodovino». Ni pozabil fojb in preganjanja Italijanov, ne razdejane domovine. Sele čisto na koncu je mimogrede omenil neke olajševalne okoliščine. Za njim je spregovoril javni tožilec, ki je dejal, da Je Pasqirnelli-jeva izvršila premišljen umor, ter je zato zahteval zanjo najvišjo kazen. Sodni zbor se je umaknil iz dvorane, ko pa se je vrnil, je predsednik podal opis zločina, nato pa je poklical Pasquinellijevo, ki je stoje in mimo poslušala obsodbo. Predsednik je dejal: «Mar:ja Pasqui-neliijeva, to sodišče vas obsoja na smrt; kraj, čas in način izvršitve obsodbe bo določen kasneje.» Pre vajalec, mali poljski Zid, je le s težavo prevedel te besede. Najprej je nastala y dvorani grobna tišina, vsem je zastal dih, čul se je le šum ventilatorjev. Nato pa so se začuli iz občinstva vzkliki: «Assass:ni!» in ihtenje žensk. Potem je predsednik dejal, da obramba lahko v teku 30 dni vloži proti obsodbi priziv. Marija Pasqui-nellijeva, ki se je že bila okrenila, se je vrnila in dejala predsedniku: «Zahvaljujem se sodišču za vljudnost, ne bom pa prosila zatiralcev svoje domovine za pomilostitev.* Tedaj so jo odvedli iz dvorane. Težko orebavljajo slovenščino Ob prihodu in odhodu parnika v Koper civilna policija skrbno pregleduje osebne izkaznice. Na prvi pogled bi zgledalo, da civilna policija zasleduje vojne zločince, črnoborzijance in druge dobro znane fašiste v Trstu. Nasprotno! Civilni policiji je veliko bolj važno ugotoviti ali je pravilneje, če je zapisano na osebni izkaznici ime Pietrovich namesto Petrovič, Giorgessi namesto Jurišič. Ko pa zagledajo.osebne izkaznice pisane celo y slovenščini s pravilnimi. slovenskimi priimki, poldne istega dne ob 15.30 uri. Na dnevnem redu Je poročilo o delu od zavijajo svoje črne qfii, kot bi «cve- leta 1946 do danes; pojasnilo k zadnjim dopolnimi pogodbam in spremembe, ki jih namerava sindikat dcseči v novi skupni pogodbi za STO; oris delovanja sindikata od narodno osvobodilne borbe do danes z ozirom na delavsko enotnost V STO; slučajnosti. Ker je zborovanje važno, vabimo vae delavce in uradnike te stroke, da se ga udeležijo. ke» požirali. Kaj hočete gospodje, dejstva so dejstva!' Slovencev in Hrvatov je v Istri več kot bi si kdo želel, Zastonj je misliti, da bo pravica Slovencev uporabljati svoj jezik v STO-ju ostala le na papirju. Minili so časi, ko smo brali na vratih občinskih uradov v slovenskih Predsednik je nato dodal še nekaj formalnih pripomb ter dejal, kako naj shranijo orožje, ki je ubiio generala De Wintona. Tedaj je nekdo iz množice zakričal: «Zato, da vas z njm pobijejo vse.» Sodniki pa so mirno sedeli za mizami kakor bi bili okameneli. . Tako se je končala obravnava proti Pasquineliijevi, lutki ljudi, ki bi radi izkoristili njeno smrt, da bodo lahko naprej hujskali in kalili mir, lutki, ki ni razumela zgodovinskih sil, ki so se igrale z njenim življenjem kakor veter s suhim listom, pr oz vodu fašistične miselnosti vzgoje in dobe, ki se ne sme rukoli več ponoviti. Teko je končala fašistka, ki pravi, da zatirajo njeno domovino, ki pa je zvesto pomagala zatirati druge narode, ki so znali res ljubiti svojo domovino in svobodo. Preskrba Po 1 kg koruzne moke delijo od danes do 19. t. m. za vse mestne potrošnike na odrezek V za testenine. Delitev je razširjena na skupine IU, IV, VIII, IX in X. Cena 25 lir kg. Po 1 kg in pol testenin za brezposelne delijo od danes do 30. t. m. v mestu in podeželju na odrezek št. 37 b pcsebne nakaznice za brezposelne. Cena 30 Ur kg. Konec razdeljevanja. Danes je zaključena delitev koruzne moke za skupine XI in XII, ki traja od 4. t. m> Naročnike na revijo «Razgledi», ki so menjali naslov in zaradi tega niso prejeli zadnje številke, prosimo, da sporoče svoj novi naslov na upravo «Primorskega dnevnika*, če žele še nadalje ostati naročniki. Uprava Razprava proti predstavnikom Vojne uorave jugoslovanske armade Danes zjutraj se je začel proces pred višjim zavezniškim vojaškim sodiščem proti Rebolju Marku, članu Zelezn.škega koordinacijskega odbora Vojne uprave jugoslovanske armade za Istro, Reko in Slovensko Primorje v Trstu, Strgarju Milošu, uradniku istega odbora, Batelino Borisu, šefu delegacije Rdečega križa FLR Jugoslavije v Trstu in Pečarju Miranu, šoferju iste delegacije; soobtoženi Vatovec Gvide pa je zaradi bolezni odsoten in bo na zahtevo predsednika sodišča moral do 12. ure dne 12. t. m. sodišču predložit; zdravniško spričevalo; razprava proti njemu pa se bo vršila pozneje posebej. — Predsednik sodišča major Bayliss, obtožene brani dr. A. Kukanja. O aretaciji jugoslovanskih predstavnikov smo že pisali dne 21. marca t. 1. in pozneje tudi objavili pogovor z odvetnikom dr. Kukanjo VESTI S PODEŽELJA KOLONKOVEC ASIZZ in pionirji na delu. 7. t. m. se je vršila kulturna prireditev, na kateri so sodelovali ASIZZ in pionirji II, IV, V in VI terena ter pevski zbor. Prireditev je zelo dob. o uspela; č-st: dobiček je namenjen Rdečemu križu. Odbor Rdečega križa se zahvaljuje gostllničaju Švabu, preje Soči, za njegovo gostoljubnost. HRASTOVLJE Naša mladina se pripravlja. Mladina iz Hrastovelj se skrbno pripravlja na kulturno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 13. t. m. ob 14. uri. Na sporedu je igra: »Krva-vi boj dveh zaročencev*. Čimbolj bo mlad na sodelovala in se vključevala v kulturno, politično in gospodarsko življenje svoje vasi, tem bolj bo lahko kos nalogam, ki stoje pred njo. RI2ANA Uspele volitve. Z navdušenjem smo se pripravljali na volitve v SIAU, ki so bile dne 30-3. Vse priznanje in zahvala gre naši mladini, materam in očetom, ki so s svojo udeležbo pokazali veliko zavednost in predanost. Svoje zaupanje in prepričanje so Rižanci pokazali tudi s tem, da so ob prihodu na volišče darovali za Uslužbenci Acegata protestirajo Osrednji odbor za sindikalni sporazum Je poslal polkovniku Bovvmanu protestno pismo uslužbencev «Acegatas>, v katerem pravi med drugim: Tukajšnji Osrednji odbor za sindikalni sporazum najodločnejše protestira v imenu vseh uslužbencev «Acegatas> proti zavlačevanju ,«,* ».p*: «Qui ,1 par la aol.an.o JSSSSVZ italiano!» F/ZKULTURA Kvarner-Li. Ponziane v nedeljo ob 15.30 na stadionu V nedeljo bomo po 3 tedenskem esledku zopet videli na tržaškem id-.onu enajstorico LJ. Ponziane. jen nasprotnik bo reška enajsto-;a Kvamerja, ki je v zadnjih eh tekmah na tujih igriščih prišla domov štiri dragocene točke • si z njimi odlično popravila po-Saj v ocenitveni lestvici, ki bil nič kaj rožnat. Reško bar-ki se je že potapljala, je rešil anj jugoslovanski nogometni 1-alec Spličan Matošič Joco m Jo pet pripeljal v kolikor toliko va-l pristan. Pod njegovim tehnič-m yodstvom so reški nogometaši ičeli pot navzgor, ki je ni moglo držati niti moštyo beograjskega etalca, ki je moralo na svojem i-išču, pred lastno publiko, prepu-tl gostom obe točki. Za tržaško nogometno enajsto-» LJ. Ponziane Je postal položaj radi zadnjih porazov več kot re-u. Tudi ona je zaplavala v nevar-vode na repku kvalifikacijske itvice, ki pomenijo padec iz jugo-ivanskega nogometna prvenstva v S ji nogometni razred. Tudi za na. nogometaše je postalo vroče m varno v druščini Nafte, 14. okto-a, Železničarja in Budučnosti. i teh enajstoric Je na najboljšem laška, ki ima v preostalih kolih nasprotnike najlažje — a zato č manj nevarne kalibre — poleg ga pa ima veliko prednost doma-ga igrišča, na katerem bo odigrala ir 8 od preostalih 9 tekem. V nedeljo čaka tržaško enajsto-prva tekma, ki mora biti prvi tošnji uspeh, prva zmaga, ki ji bo tla novih moči in sil v borbi za etanek, v kateri jo moramo pod-eti vsi primorski športniki. Priče, k tekme bo ob 15.30, v predtekmi i bosta ob 13.30 igrali za pokrajin-:o prvenstvo enajsterici Skednja Pirana. Režld koSarkarji in kožarkarice v Trstu nedeljo bosta na igrišču Delav-športne zveze odigrani dve tek-v košarki za pokrajinsko pr-stvo. V prvi se bosta pomerili ki ekipi Kvarnerja in Čermelja, rugi pa ženski ekipi Kvamerja Etinaldija. Obe tekmi bosta nu-ljubiteljem košarke prvovrsten rfni užitek, kar velja še pose-za tekmo Kvarner Rmaldi, v eri bodo Tržačanke napele vse poraz, ki so ga doživele na medmestnem turnirju na Reki. Tudi za pokrajinsko prvenstvo se bodo v nedeljo srečala moštva Gradiška-Cola, Tovarna strojev-Izola in ženski ekipi Rediva in Izole. Program: V Trstu na igrišču DSZ ob 11. vri Kvarner-Crmelj; ob 12. uri Kvarner-Rinaldi (ženske). V Gr&i-ški Gradiška-Col. V Izoli Tovarna stroje v-Izola in Redivo-Izola (ženske). Košarka za Morganov in Rauberjev pokal V nedeljo so na sporedu sledeče tekme v košarki: Morganov pokal: igrišče Tomažiča ob 10. uri DSZ Sv. Marko; ob 12. uri Vom-Skedenj; Skoljet-Rau-ber. Igrišče DSZ ob 9. uri Barkov-Ije-Redivo; ob 10 uri Arsenal-Roia. nese. Rauberjev pokal: igrišče Tomažu (a: ob 8. uri Magdalena-Rinaldi II; ob 9. uri Col-DSZ; ob 11 uri Vom-Vesna. Igrišče DSZ ob 8. uri To-mažič-Rauber. Predpriprave telovadcev za 1. majski nastop V nedeljo 13. t. m. se bodo prvič vršile skupne proste voje za 1. majski nastop. Telovadci in telovadke so razdeljeni na sledeče skupine: Nabrežina: v nedeljo 13. t. m. ob 3 uri na športnem igrišču bodo skupne vaje za sledeče kraje: Nabrežina, Prečnik, Trnovica, Devin, Samatorica, Medjavas, Sempolaj, Vižovlje, Sesljan, Zgonik, Stevan, Praprotno, Sv. Križ. Opčine: v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri na športnem igrišču: Opčine, Bane, Prosek, Kontovel, Konko-nel, Padriče, Trebče, Gropada, Bazovica, Br.šč.ki, Mali Repen. Bol junec: v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri na športnem igrišču: Bol junec, Mačkovlje, Boršt, Domnje, Ric-manje, Doline. Sežana: v nedeljo 13. t. m., ob 9. uri na športnem igrišču: Sežana, Merče, Orlek, Povir, Sepulje, Križ, Skopo, Lokev, Dutovlje, Auber, Kopriva, Vrhovlje, Kazlje, Veliki Repen, Godnje, Žirje, Štorje, Tomaj. DSZ-#kedenj 20:11 Sinoči je bila na igrišču Tomažiča odigrana tekma v košarki za Morganov pokal med Skednjem in Delavsko športno zvezo. Po nezanimivi igri so zmagali Skedenjci, ki so imeli boljši met v košek, fcddom vn-n- » fctfSfc Jte napeie vse ju imen lkjijsi mci, v auoca, Z SJ O 1-pTlir »Milil TOMgifa; lU pr. m. v uradu za delo, potem ko so se celih šest mesecev pogajali in borili zanj. Ves ta čas je ZVU stala ob strani in je s svojo brezbrižnostjo pripomogla, da je pogodba, ki so jo uslužbenci sklenili, postala neučinkovita. Na naše opozorilo conskemu svetu, se ta ni izrazil dovolj jasno, ker mu je to nemogoče iz naslednji razlogov: a) Conski svet je izključno posvetovalno in ne zakonodajno telo. b) Conski svet bi se lahko ukvarjal samo s tarifami, ker to zajame vse potrošnike in njihovo gospodarsko sposobnost. c) «Acegat» bi bilo treba urediti na podoben način, kot so urejena slična podjetja drugod po svetu, ki so tudi pasivna. Rdeči Križ 1573 lir in za SIAU 459 lir. Vsem darovalcem se odbor RK in SIAU najlepše zahvaljuje. Pavlič Dovolj je izzivanj! Med resolucijami, ki jih dnevno dobivamo v naše uredništvo, smo prejeli protestna pisma prebivalstva yasi Praprotno, Medjavas in u-službertcev podjetja Coki. Vsi najodločnejše nastopajo proti najnovejšim izbruhom neofašizma, ki so se pojavili 23. marca y. obliki lepakov po tržaških ulicah. Odločno pozivajo vse antifašiste, naj se strnejo v enoten demokratičen blok, ob katerem se bo razbil vsak poskus fašističnega nasilja. Protestna pisma nosijo več sto podpisov. KRONiKA Otrok je padel iz vlaka V sredo okrog 17.35 je y bližini postaje v Grijanu padel iz vlaka štiriletni Rotondo Alessio, ki biva s starši, ki so begunci iz Reke in so nastanjeni v begunskem taborišču v Vidmu. Otrok je padel, ker so se vrata vagona nenadoma odprla. Dobil je lažje poškodbe na glavi. Prepeljali so ga y tržaške bolnico, kier se bo zdravil okrog osem dni. Avto se je izgubil Amerikanska policija iz Gorice je javila, da je izginil vojaški jeep št. 20550010, ki je odšel iz Gorice predvčerajšnjim ob 18.30 uri proti Trstu, kamor pa ni dospel. Policija vodi preiskavo, da bi izsledila, kam je vozilo izginilo. Vojaški kamion ga je povozil Blizu podvoza v Barkovljah je angleški kamion vrgel po tleh Ferdinanda Kobala in mu prizadejal rane na rekah. Kobal se je zatekel v bolnico, kjer se bo moral zdraviti štiri dni. Preveč je bil lakomen Pristaniška policija je kaznovala z globo kapitana ladje «Trieste» Mezzettija Antona, ker je naložil na ladjo 200 ljudi več, kot pa mu predpisi dovoljujejo. Ponesrečena tatvina č) Jasen odgovor conski svet ne more dati, ker je po našem mnenju nepristojen, da bi dal tak odgovor. To je namreč privaten dogovor o mezdah. Zaradi teh dejstev je ZVU kriva zavlačevanja :zvedbe navedenega dogovora. Poudarjamo, da le. še s težavo zadržujemo uslužbence in ni izključeno, da Osrednji odbor za sindikalni sporazum ne bo mogel več dolgo brzdati delovnih množic, ki so se naveličale večnega zavlačevanja. Zato odbor poziva ZVU, da vzame vprašanje takoj v pretres in da mu odgovori v najkrajšem času. Osrednji odbor za sindikalni sporazum Včeraj okrog 13. ure sta dva neznanca skušala krasti iz vagonov, ki stoje na openski postaji. Policija je to takoj opazila in skušala tatova prijeti. Ta dva pa sta naglo zbežala in stražniki, kiju niso mogli dohiteti, so nekajkrat ustrelili v zrak. V zid se je zaletel Predsinočnjim okrog 1.30 ure je peljal Seleš Avgust, šofer pri časopisu «11 Lavoratore* s svojim avtomobilom tri osebe po ul. Sv. Vida navzdol. V strmini so mu nenadoma odpovedale zavore in avto se je zaletel v zid v ul. Tigor. Potniki so odnesli le majhne poškodbe in so se zatekli y bolnico, kjer so jih obvezali. Denar je izgubil 27 letni Trnovec Karel iz ul. Man-zoni 13 je javil policiji, da je izgubil listnico, vsebujočo 11.000 lir in povrhu še svoje osebne listine in izkaznice žene Graziello Giuliete. ALEKSANDER BECK, 85 VOLOKOLAMSKA CESTA V duhu sem preživljal ta boj in pogledal Dcnakiha s triumfalnim, zloradim nasmehom. Donskih mi je odgovoril z nasmeškom. Po očeh sem mu videl, da je doumel zamisel, toda v globini njege vih zenic, ki so se zdele, kot da so se za trenutek ohladile, senčita! vzdrhtelost. Nisem takoj razumel, kaj mu je. Morda je Donskih za trenutek občutil grozo pred klavnico, pred krvavo kopeljo, v kateri bi se moral okopati. Toda obločno je odgovoril: — Razumel sem, tovariš kombat. Porazgovorila sva se še o raznih potankost h. Nato sem dejal: — Razloži manever borcem. * Vprašal je: — Manever? Ta beseda se mu je zaradi nečesa zazdela.čudna. Vsekakor se je v njegovih pojmih doslej vezalo nekaj drugega z besedo »manever* — a ne iztrebljanje sovražnika. Toda takoj nato je odgovoril po predpisu: — Razumem, tovariš kombat. — Torej, Donskih, to je vse. Dvignil se je. Temu mladeniču z nežnim obrazom, z nežno dušo, je predstaja-lo, da bo jutri izmamil sovražnika v past in da bo ubijal iz neposredne bližin« Zbegane, obreaumljenje. Videl sem: umel bo te stor.tl. 0 Italijanskem Rdečem križu Pred dnevi je «Lavoratore* objavil članek o italijanskem: Rdečem križu. Nato je izdal bivši predsednik italijanskega Rdečega križa v Trstu, rezervni divizijski general Giustppe Gigli poročilo za tisk, v katerem trdi, da ni bil Italijanski Rdeči križ v Trstu nikoli vezan na republik? v Salo. Omenjeni članek pa ni nikoli trdil, da so general Gigli in njegovi podrejeni prisegli republiki v Salo, pisal pa je, da je Rdeči križ za. Trst in ozemlje vršil svoje poslanstvo v prid vdovam, sirotam in invalidom ter osvobodilne borbe v času, ko ni bilo mogoče pričakovati nujne ptmoči odpornim silam s strani Italijanskega rdečega križa, ki je bil vazan na vojaške sile republike v Salo. Italijanski rdeči križ je bil odvisen od ministrstva za notranje zadeve, ki mu je dajal fonde. To ministrstvo je bilo sestavni del vlado v Salo. General Esposito, ki je bil najvišji poveljnik republikanskih sil, je imel nad Italijanskim rdečim križem kontrolo, ker je bil Rdeči križ militariziran. Trakovi Italijanskega rdečega križa na rokavih, ki so prej nosili pečate pokrajinskega odbora Italijanskega rdečega križa v Trstu, so imeli kasneje pečat z nacističnim orlom. Razni uradi in njih funkcioniranje so bili odvisni od gauleiterjevega sanitet-skega urada. Te omembe so zadosten dokaz, da ni bilo mogoče pričakovati od Italijanskega rdečega križa v Trstu pomoči odporniškemu gibanju, ker je bil Italijanski rdeči križ vezan na vojaške sile v Salo, čeprav trdijo, da ni delal nikaks razlike glede narodnosti i® politične opredeljenosti. v zvezi s pisanjem lokalnih šovinističnih časopisov, ki so širili fantastične m neresnične vesti v zvezi z aretacijo in ki je temu časopisju ponovno dokazal, da laže. Razprava, k; se je včeraj začela, pa bo celo zadevo — upamo — do konca razjasnila in pokazala, koliko je verjeti reakcionarni gonji. Obtožnica, ki so jo v začetku razprave prečitali, obtožuje imenovane, da se dne 17. marca t. 1. odvzeli svobodo in nato telesno poškodovali Slavca Milana in Škapina. Filipa :z Tomaja in s tem prekršili odredbe ukaza ZVU št. 1 ter italijanskega civilnega zakona. Branilec dr. Kukanja predlaga sodišču, da razpravo odloži, dokler se ne ugotovi, ali je to sodišče pristojno soditi predstavnikom Vojne uprave jugoslovanske armade, ki je zavezniška armada. Predsednik smatra, da obtoženi o tem nimajo zadostnih dokazov in je zato predlog branilca odbil. Nato tožilec na kratko obrazloži potek dogodka dne 17. marca in pravi, da bo dokazal, da so obtoženci res krivci. Potem omenjeni Slavec Milan kot priča opiše potek dogodkov in pravi, da so njega in Škapina Filipa omenjenega dne v gostilni 2:vec Marije v Tomaju ozmerjali, da sta reakcionarja, nakar sta se odstranila ter bila kmalu na to po! kilometra daleč od gostilne napadena ter z revolveri primorana vrniti se v gostilno, kjer so Slavca zaprli v nekakšno shrambo v zadnjem delu hiše, mu zamašili usta, razbili naočnike in pokvarili en zob, ki se mu še sedaj maje. Nato je prišla policija, pred katero je on pretepel obtoženega Strgarja in druge, za katere je mislil, da so ga prej tepli. V odgovorih na branilčeva vprašanja pove, da sta mu oče in mati Slovenca, da doma živi s:.m, kjer navadno govori po italijansko, kakor govori tudi sedaj pred sodiščem čeprav je Slovenec. Tudi z materjo je vseh 27 let svojega življenja govoril po italijansko in pravi, da so v Tomaju tudi Italijani, ne ve pa, koliko jih je. Pri natančnejšem opisu se zapleta v protislovja, zlasti glede svojega obnašanja ob prihodu policije, ko je bil v omenjeni shrambi, in na primer izjavlja, da je tablico policijskega vozila videl, pozneje pa izza hiše ni videl nobenega vozila, ker. da je kratkoviden (menda ne vedno enako). Za neko besedo, s katero so ga zmerjali, najprej ne ve pomena, pozneje pa jo tqčno prevede v italijanščino in predsednik ga pri tem zagovarja, češ da se je sramoval (čemu bi se sramoval, ne vemo, ko pa so skoro Vsi poslušalci bili' Slovenci-, ki so besedo razumeli tudi brez prevoda). Razprava se bo nadaljevala da nes zjutraj ob 9.30 uri. Pevskim zborom za 1. maj V nedeljo bo prva skupna pevska vaja po sledečem redu: aJ 13. aprila ob 15.00 na Opčinah: Opčine, Prosek, Kontovel, Sv. Križ, Trebče, Padriče, Gropada, Konkonel, Bane, Gabrovica. Zborovodja tov. Ubald Vrabec. b) 13. aprila ob 15.00 v Nabrežini: Nabrežina, Sa-Jez, Sempolaj, Mavhinje, Cerovlje, Devin, Zgonik. Pevovodja tov. Milan Pertot. c J 13. aprila ob 15.00 pri Domju: Domje, Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina, Mačkovlje, Plavje, Škofije, Sv. Barbara in Elerje. Zborovodja tov. Vladimir Švara. č) 13. aprila ob 15.00 pri Sv. Ivanu (Trst): Sv. Ivan, Barkovlje, Rojan, Sv. Jakob, Škorklja, Skedenj, Rocol, Lonjer, Vrdela, Sv. Manja Magdalena. Zborovodja tov. Franc Venturini. d) 27. aprila v Kopru za vse pevske zbore, ki spadajo v ta okraj. Zborovodja tov. Josip Ostrovšek. Ako je kateremu zboru primernejši drug kraj za skupno vajo, lahko sam izbira kraj vaje. Glavna stvar je, da se pevski zbor vaje udeleži. Prvomajske ljudske športne prireditve Zveze društev za telesno vzgojo 26. aprila Lahka atletika: Nočni tek za «pokal 1. maja*. štafetni 27. aprila Nogomet: Juniorska reprezentanca Trsta-jniorska reprezentanca Zagreba. Reprezentanca tržaškega okrožja-reprezentanca Reke. POKRAJINSKO PRVENSTVO Košarka: Pokrajinsko prvenstvo: reprezentanca tržaškega okrožja-re-prezentanca Reke. Kolesarstvo: «Pokal mladine* — diletanti in juniorji. 28. aprila Boks: Medržavna boksarska prireditev. 29. aprila Drsanje na koleščkih: Tekme v hitrosti. S ah: Pričetek turnirja «Teden 1. maja*. Turnirja se lahko udeleži vsakdo. Igralo se bo po izločilnem sistemu. Sahisti bodo razdeljeni v več skupin. Turnir bo brzopotezen (10 sekund časa). Prijave sprejema ZDTV v ul. Machiavelli 13 dnevno od U. do 12.30 in od 19. do 19. ure vključno do 25. aprila t. 1. Balincanje: Pričetek turnirja «Pokal 1. maja*. Sah. Zaključek turnirja «Tede 1. maja*. 4. maja Nogomet: Pokrajirfsko prvenstvo-Košarka: Pokrajinsko prvenstv_ Lahka atletika: Tekma v bop koli Trsta. Kolesarstvo: «Delavska trofej85 diletanti in juniorji. Žrebanje ljudske loterije za kole-sarsko dirko «Deiavska trofeja*-Športni ples ZDTV z nagradi^0 tekmovalcev in moštev. Radijski sporedi V petek, 11. aprila TRST II. 11.30. Orkestralna glasba (ULj. iz B.V.P. v Vidmu). 12.00. Zg^ vinsko predavanje. 12.15. dueti. 13.45. 13.15. Glasbena fant Slovenske umetne Pe^ esrii' 14.00. Novi svet. 14.15. Žaklju' iuček 2. maja Odbojka: Pričetek turnirja »Pokal 1. maja*. Balincanje: Nadaljevanje turnirja «Pqkal 1. maja*. Sah: Nadaljevanje turnirja «Te-den 1. maja*. 3. maja Težka atletika: Meddržavni dvoboj y. grško-rimski rokoborbi. Balincanje: Finalne tekme za «Pokal 1. maja*. Odbojka: Finalne tekme za »Pokal 1. maja*. Sporočilain Mestni odbor SIAU bo imel v nedeljo dne 13. t. m. ob 9.30 v kinodvorani «Mare» svojo drugo konferenco. Prosvetno društvo «Slavko Skam-perle» priredi v soboto 12. t. m. v društvenem domu kulturni večer. Ponovili bodo Čehovi enodejanki «Medved» in «Snubač». Na sporedu so tudi pevske točke. Začetek ob 20.30 uri. Pevska vaja Šentjakobskega zbora «Ivan Cankar* danes zvečer odpade. Prihodnja bo v torek 15. t. m. sprememba člena 15 do 39 društvenega pravilnika, slučajnosti, Zborovanje staršev v Trstu Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev na sestanek, ki bo v ne-I deljo 13. t. m. ob 9. uri domu v ul. ! Bucnarrottj 31. Prosvetnim društvom Zborovanje brezposelnih V nedeljo 13. t. m. bo ob 10. uri v dvorani kina »Massimo* drugo zbrovanje brezposelnih iz Trsta. Poleg drugih brezposelnih vabimo na zborovanje tudi pomorščake. Vstop v dvorano je dovoljen proti predložitvi sindikalne ali pa osebne izkaznice. Na dnevneim redu so volitve novega odbora in razpravljanje o vseh najbolj perečih vprašanjih brezposelnih. Pripravljam odbor vabi vse interesirane, da se polnoštevilno udeležijo tega važnega zborovanja. Slovenska prosvetna zveza vabi l vse člane Prosvetnih društev iz Tr-! sta in okolice, da se udeležijo oper-I ne predstave «Don Pasquale», ki bo | v soboto 12. in v nedeljo 13. t. m. : v Domu pristaniških delavcev. Pri-j reditev je organiziral Centro di Cul-tura Popolare, ki kakor SNG ne more dobiti večje in primernejše dvorane za svoje predstave. Pevoi so se za nastop dobro pripravili in hočejo pokazati, kaj zmore disciplina in organizacija na široki ljudski podlagi. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri C.C.P. v ulici Mazzini 32-11. Planinski izlet v Orni kal Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 13. t. m. svoj prvi pomladanski celodnevni izlet v Crni kal v Osopski dolini. Odhod ob 7. uri od Sv. Ane pri zadnji tramvajski postaji št. 1. Sij bomo skozi Mačkovlje, Osp, Gabrovico v Crni kal. Povratek čez Socerb v Dolino. Kosilo iz nahrbtnika. Tečaj za bolničarke Železničarska zadruga v Trstu vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 9.30 uri odnosno ob 10. uri v gledališču na trgu Vittorio Veneto. Dnevni red: Včeraj ob 19. uri je bila prva lekcija za one bolničarke, ki so se prijavile k tečaju v glavni bolnici. Tečaj se vrši ob isti uri trikrat tedensko: v torek kirurgija, v četrtek medicina, v soboto praktična pomoč. • Izlet v Crni vrh nad Idrijo. Tajništvo Tržaškega alp.nističnega kluba sporoča, da je za nedeljo, 13. t. m. organiziral izlet s karmc-rem v Crni vrh nad Idrijo. Hkrati, poziva vse one, ki imajo dvigniti ostanke od iamenjave denarja ob priliki izleta v Planico, naj se javijo v prestorih kluba, ul. Conti 11. 6, Kazalo je, da sem dosegel to, da postane izikušnja našega današnjega neuspeha glasnik jutrišnjega uspeha. Bilo mi je laže pri duši. Odpustil setu Donskiha, legel sem, pokril se s plaščem ter se obrnil proti zidu, da bi zaspal. Neka;, časa je še delovala misel nato je začela ugašati. Pred zaprtimi očmi se mi je pojavil topografski zemljevid, pojavil se mi je pazljivi obraz Dor.skiha. Z neošiljenim koncem svinčnika sem se dotaknil zemljevida ter mu pokazal: «Navalili bedo, pridrveli semkaj, tu jih bomb ponovno pričakali z ognjem!* In naenkrat — ta trenutek sem si zapomnil nenavadno jasno aem videl: zemljevida se je dotikal neki tuj in ne moj svinčnik. Moj je bil navaden, črn, a ta je bil z lakiranimi rdečimi progami ter z ostro ošiljenim modrim koncem. Tudi roka ni bila moja. Reka je bila bela, z rumenkasto rdečimi svetlimi pegami na ne več mladi, toda rožnati koži. Pogled mi je zdrknil z roke na obraz. Da, to je bil on, moj nasprotnik, nemški komandant s krutimi, ostrimi očmi. Obračal se je k nekomu, ki je stal peleg njega, ter izgovoril (nisem razumel njunega jezika, toda istočasno sem ga tudi razumeval — v sr.u, saj se tudi v prividih, ki se pojavljajo pred spancem, dogajajo take nenavadnosti), od besede do besede moj stavek: »Navalili bodo, pridrveli semkaj, tu jih bomo ponovno pričakali z ognjem!* In na zemljevidu, pod koncem svinčnika, nisem opazil jarka, niti jutrišnje pasti za hitlerjevce, marveč črto svojega bataljona. Napenjal sem pogled, da bi videl, da bi si dobro zapomnil točko, ki jo je nakazoval svinčnik: S celim telesom sem ae nagnil tja... ter odprl oči., V zaklonišču Je gorela znana svetilka. Ob oglu je sedel poleg telefona telefonist. . ** '/Se nadaljuje^ 3 Spored koncerta vokalnega kvinteta Radia Ljubljane. ki bo danes 11. aprila t. L v Domu pristaniških delavcev, je naslednji : A. Nedved: «Mili kraj*; V. Mirk: «Jutro»; F. Juvanac: «Fantovska»: P. Jereb: »O kresu*; E. Adamič: «Žavrški fantje*; Anton Forster: «Spak»; Z. Prelovec: «Nageljni rdeči*; F. Marolt: «Furmanska»; Risto Savin: «Zori rumena rž»; E. Adamič: »Serenada*; Kamilo Mašek: «Pri zibeli*; Dr. A. Svab: «Slanica»; Ferjančič: »Sijaj sončece*; Dr. G. Ipavec: »Zvečer*; K. Mašek: «Mlatiči»; O. Dev: »Pozimi pa rožice ne cveto*; O- Dev: »Hladna jesen že prihaja*; O. Dev: «So že rož'ce v hartelnu žalovale*; Marjan Kozina: «Vstani mladina*; Apin: «Bilečanka». Delitev avtomobilskih gum Deželni urad za industrijo in trgovino obvešča vse interesente, da bo dodeljeval avtomobilske gume za zasebne avtomobile, ki imajo šoferje s šofersko izkaznico III. stopnje, inšpektorat za civilno motorizacijo. Rojstva, smrti, poroke Dne 10. t. m. se je rodilo 11 o-trok, umrlo 5 ljudi, porok pa je bilo 8. CERKVENE POROKE: šofer Oreste Percos in šivilja Antonija Križman, mizar Ernest Booth in zasebnica Graziella Nowohradsky, električar Filip Nencioli in zasebnica Bernarda Purič, tramvajski uslužbenec Santoro Caridi in bolničarka Lucija Luls, tramvajski uslužbenec Gustel Cocohi in šivilja Regina Giovannini, paznik Jožef Gherseni in zasebnica Karolina Schunko, cestni nadzornik Lucijan Tellini in šivilja Chiara Vattovani, mesar Fulvio Baici in zasebnica Grazella Borri. UMRLI: 64 letna Marija Gferer, 6 letni Sergij Farneti, 47 letna Terezija Ghersič vd. Sismund, 80 letna Marija Servadei vd. Fontemaggi in 73 letna Andreja Trampuš. 17.30. Komorna glasba B.V.P. v Vidmu). 18.15. Rit®j glasba. 18.30. Slovenski truban 18.45. Operne arije. 19.00.^Milc^e^ »Ptički brez gnezda*. 19.15. ski vokalni kvintet Radia DP-0 ne. 20.00. Lahka glasba. 20.15. kliška oddaja. 20.45. Simf°n;' itii glasba. 21.30. Slovenske nar°d®i^ pesmi pojeta Dana Ročnikova pcoiin -us. Tone Petrovčič. Spremlja !«)• '"Vjj. Plesna glasba. 23.00. Znane n>el Stanko (Prenos iz Ljubljane). je. 23.35. Polnočna glasba. SLOVENSKO PRIMORJE 6.45. Zabavna glasba. 7.00. Jut.r?i, lii6 nji koncert. 7.45. Pesmi slovan5 ^ narodov. 12.45. Lahka glasb®,, objave. 13.00. Bohuslav 30. Spaliček —- suita iz baleta. Gospodarska poročila in ur . «. 13.45. Zbori iz oper. 14.00. Ruski ^ čaj Društva za kulturno sodeF' nje Slovenije s SZ. 14.15. Poje K dija Suličenko. 14.45. Kratke s*5*8- be za klavir. 18.00. Radio dne'' . 18.15. Bolgarska lahka in P'8 glasba. 18.30. Iz dela ljudske nu8,t ne. 19.00 W. A. Mozart: za flavto, violino, violo in čelo. 1*' Lahka glasba in objave. 19.45-filmskega sveta. 20.00. Lahek černi spored. 20.30. Slovenske rodne pesmi pojeta altistka PS Ročnikcva in basist Tone P Lučič, harmoniko igra Avgust ko. 21.00. Križem po svetu v bes-in glasbi. 22.00. Prenos vesti postaje iz Beograda. 22.15. AnM8^ Dvorak: Koncert za čelo in ster. 23.00. Konec oddaje. K1M0TOE55TA0E ROSSETTI. 15.30: «Lad(y Ha ton*, Vivien Leigh in LaureP SUPERCINEMA. 16.00: «LEpa * sta*. FENI/ČE. 15.30: «Ijjubavniki», ^ les Boyer. 109 r*niyp U FILODRAMMATICO. 15.45: «CV! ................- - soye ka, ki jo nisem utrgal*, C. J. Fontaine in A. Smith. M CINE DEL MARE. 20.30: «V°B ni kvintet radia Ljubljana*' IT ALTA, 15: «Casablanca», Bergman. . Odg. urednik DUŠAN HRH Triest* Stabilimento ŠIVALNI STROJI po konkurePj3, ceni naprodaj. Ulica dellTstria Trst. Prosvetno društvo «F. MAIU- gostuje s F. Lipahovo igro v treh dejanjih Glavni dobitek v SOBOTO 12. aprila ob 20.3° ( SV. SOBOTI (gostilna SubFtt8 v NEDELJO 13. aprila ob v SKEDNJU. 1 SP PROSVETNO DRUŠTVO »SIMON JENKO* priredi NOCOJ ob 20.30 v gledališki dvorani DOMA PRISTANIŠKIH DELAVCEV p&v>ski VOKALNEGA KVINTETA RADIA LJUBLJANA Blagajna bo odprta ob 19,30. V VOLČAH pri St. Petru na Krasu bomo priredili 13. t. h1. kulturno prireditev s plesom Bufet dobro založen. Vabljeni Velika likvidacija modelov |io Z IVI I / H IV I II ci KRZNARSTVO ZILIOTTO trst. m., murni n' 1 • > >