glasilo slovenske: narodne:
~ _ > ■ i ..
httnl M
^»«l» *S»S.rr M. Iti«, »t tfc. pMI «fc* M UMmi of M.rrS •
podporne jednote
—————— ■ '■ l-WWi m» II <1	I » •<>
VrrtmèHinuwUUim. •Sorti MOT II UMéali «r.
Offlot «f pittaMni 30ST Re UtiM »v«. T.l.pkon« Uv>«ab «IN.

iti». Chicago, III., pondeljck, 5. novembra (Not. 5), 1923.
SakssrijrtUa ft.OO
nM«
STEV.—NUMBER 269.
•t »psslal r.U .f p«,t»g« pr»H4*4 f»» I» mcüm 1101. A«« «I Oct. J, 1*17. mmtkmrimmé mm Jmmm 14. ltlt.
HiSI MD- !
| SPREJETI FRANCI-1 jI BREZPOGOJNO.
Preiskava »e mora rHitl v omari, tj naj prinese resnične resultate, je rek«l predsednik Ooolidge v tvojem govoru.
ČE SE FRANCIJA KI MARA UKLONITI, POTIM SE UMAKNE AMERIKA.
London, Anglijo. — k^d Cur-ron je naročil angleikemu velepo-alsniku v Parizu, naj poiakuša pregovoriti ministrskegl predsednika Poincareja k temu, da umakne svoje pogoje glede predlagane mednarodne ekonomij konfc-, renče, ki naj določi, koliko more Nemčija plačati Franciji. Nadaljtf je veleposioniko tudi naročeno, naj pridobi Poincareja ra to, da umakne svojo zahtevo, po kateri bi iinela priti ta preiskava naravnost pod kontrolo reparacijske komisij/s. Waeh/ngton, D. 0. — Ameriška deležitev v rcparacijskem spor« je odvisna od tega, ali ae Francija ukloni v polni meri HughesoVcmu načrtu za določitev, koliko more khneno plačati Nemčijo Franciji za vojno odškodnino, ali ne.
Takšen je bil odgovor predsednika Coolidga na izjave ministr-nkepa predsednika Poincareja in francoskega vnanjega minstrstva, po katerih je posneti, do želi francoska vlada preiskati in določiti, koliko jc Nemčija v stanu plačati sedaj.
Coolidgeva presoja tega položaja se suče okoli telile1o?K::
1.	Preiskava se mora vršiti tako. da prinese resniSne rezultate
2.	Ameriški predlog je
SLOVENSKI V0LILC1 7 CHICAOU, JUTRI »0 VOLITVE! f
Jutri (torek 6. novembra) so volitve sodnikov v Chieagu. Slovenski voliloi, ki ste pravilno vpisani (registrirani) v svojih prisinktih, pojdite igodaj volit. Dolžnost vseh delavcev je, ds volijo tiste kandidate, ki so ne le naklonjeni delovskemu razredu, temveč ki so tudi po Stavljeni od stranke delavskega rasreda. Ti k&ndidatje so na tiketu socialistične stranke, ki ja na sodniški glasovnioi edina predstavnica delavcev v Chieagu. Sodniki so velika moč v industrijskem boju. Kdor je za odpravo "indlunkšnov" in privilegirane justice, naj pomaga poraziti kandidate kapitalističnih strank.
LA FOLLETTE SE JE VRNIL I EVROPSKE- i GA POTOVANJA.
Ob svojem prihodu v to daislo js obljubil podsti ameriškemu narodu kar najpopolnejšo sliko o rak merah v evropskih delelak.
LLOYD GEORGE SE JE POSLOVIL.
Kakor vsepovsod, koder je imel po Ameriki in Ksnadi kak govor, tako je tud/ ob postavljanju po novil: Amerika mora pomagati Evropi.
RADIKALNI IRCI SO MU VPRI-ZORILI ZELO NEPRIJETNO 0DH0DNI00.
odprt takirç omejitsem, vsled ka-
• tffflr'M mm v^fwrnn^--4
man in niče va.
3. Noben ameriški Član ne bo v nobenem oziru predstavljal vlado Združenih držav, niti je ne obvezal za noben program.
O celi reparacijski zadevi so la/.pravljali temeljito na kabine-to-vi seji v petek. Državni Department je brez vsakega uradnega obvestila o tem, v koliko se fran-eoska vlada ne strinja s llugheso-vim ^ačrtoin.
Poincare je bil v uradnem stiku le z angleško vlado, a z Združenimi državami pa je občeval «amo na iiiforuialcn način.
Pozornost je bila obrrNcna na dejstvo, da je bil vt£qJ/(i Hugbe-načrt za preiskavo, Ici bi naj ne liila omejena v nobenem oziru.
Kabinet se jc uveril, da jc ti-s'ini narodom, katerim je bil predložen llughesov načrt, dano nn |umsIo. ali ga sprejmo, à\t[ta o\|-ik luni jo.
Kakor jc(dognal» kabin«5*. še niso prišla pogajanja * Francijoja-ko ilidoč, <la i>r se izplačalo *fli-«•ati aanicravano konferenco.
K ¡i Aj not se je i»ečal tudi z vpra-sanji-il. Ičt4erv Američane l>i bilo pamrtlio m ÎTortstïio poslati nu kd il'/renco.
l-inaiičnega tajnika Mellona ne i a/<* poslati v Kvropo, kakor je funejija predsednik î'oolidge, za ■j. njegovi uradni posli «o tako ažtii in nujni, da bi ga vlada ne "'gla pogrešati.
New York, N. Y., 2. novembra. — Angleški vojni ministrski predsednik Lloyd George jc svoje politično romanje j>o Ameriki za ključil s poslovilnim govorom nocoj v opernem poslopju Metropolitan.
Pred izbranim poslušalstvom, ki ga je pozorno poslušalo ter mu večkrat ploskalo, je povedal med drugim v slovo tudi tole: sprejetju ali zavrnitvi, ali rf\ "Civilizaeija*Sor -Obrnjeni. na
mrtt in sicer še jji ge»erae»je,^e ne pri^koelts Amerika in Velika Britanija roko v roki raztrgani in rszdrapani Kv-ropi na pomoč."
Znotraj v opernem poslopju jc Ho vse v redu. Kakor je izgledalo je bilo vso navdušeno za govor*-nikova izvajanja. Ali odzunsj pa ni bilo tako. Kakih 230 Ircev republikanskega mišljenja je poizkušalo priti v poslopje z napisi, na katerih je bil zasmehovan in zaničevan Lloyd George in pa angleška država.
Lloyd George jc videl to demonstracijo, ko je prihajal v poslopje, ter jo opazil, ko je odhajal. Ali t» ga ni niti najmanj nio lilo. He celo všeč mu jc bilo, ko so navduieni klici zbrane množic« zaglušali zsumehc ln žalitve irskih radikaleev.
Sovražna demonstracij« sc jc pričel«, k»t se jc bližal Lloyd George opernemu .poslopju. Kakih -.'>0 Ircev se jc poizkušalo preriniti skoz policijski kordon z napisi. ki so hvalili De Valero ter žalili in zasmehovali Lloyd a Geor g« posebej, angleško vlado pa na-splošno. ^^^
Ženska jc bila na čelu ir*kc demonstracije. Ta se ni marala zmeniti za policijski ukaz, naj vodi svoje ljudi nazaj. In tsko j" pri hio do spopada. Neka ženska je udarila n svojim napisom nekega |K)licaja po glavi. Več drugih žensk in moških se. je zalem jelo tepsti s policaji. Nekateri so mahali s svojimi palicami po policiji. Več policijskih čepic je bilo zbi-tih na tla.
Ali neki razsoden policijski po-ročnik ho je posvetoval s svojimi mormi ter jim naročil, nuj poleno irske demonstrante ns/.sj z llroad-«•rja. Policija ns konjih y «to pil« v skeijo ter razbila | hte irskih demonstrantov. Aretiranih je bilo osem lju li — P<*t tensk in trije moški.
Nekaj po vse bi üriiff g» V bilo f o|H-rii''io i kxiio p j u, kyr y bilo
SENATOR PRAVI, DA JE NA NEMÔKEM STRABNO POMANJKANJE.
Portland, Ore. — Ob svojem
po\ ratu v to deleld sc je zveani senator li« Follette iz Wiseonsina z vso iskrenostjo potegnil za nesrečno ljudstvo v Nemčiji. La Follette se jo pravkar vrnil s svojega triraesečnefti potovanja po evropskih deželah.
Rekel je, da je bil dvakrat v Nemčiji med tem časom. In vselej se jo uveril, da vlada tamkaj »tras-no pomanjkanja v vsakem oziru. Položaj po mestih pa je naravnost obupen. Nato je pristavil, da bi ameriški narod ne smel čakati na vladno pomoč.
Senator jc izjavil, da je pomoč, ki jo jo dala ta dežela Kusiji med tisto grozno lakoto, ustvarila nadvse prijateljsko razj>oloženje do Amerike med ruskim narodom. •
Kar je videl v Evropi, ga jc ua potilo, da ne je odloČil po vseh svojih močeh delovati proti silsra, ki si prizadevajo iztrgati vlado Združenih držav narodu iz iuk.
Senator La Follette je dospel > luko na ameriškem parniku Gear go Washington. Hekel je, da je zbral celo kopico zanimivega gradiva v Nemčiji. Potem pa je ob ljubil podati kur najpopolnejlo sliko o razmerah v Evropi.
Olovečanstvo kliče ameriški narod na pomoč stradajočim Nem cem v uri hude sile.
La KoUctiova droaba je atstoj ljena Iz simatorjs, njegovo žene njunega sina Roberta, ki jo oče tov tajnik in pa zakonike dvojice Manlv iz Washing ona.
"V'dolltmst Si Štejem, da izko rlstim to priliko ob svojem prlho dn ter ape^ram naravnost na TOO že iu žene lffite dežele, nuj poni« gajo nesrečnemu nemškemu naro du," je rekel La Follette. "Nemci imajo zelo «tlako letino poaebno v krompirju, ki tvori glavno in sito» ro edino hrano za delavce in obu boža no srednje sloje.
"Ncmlki prevozni sistem je raz drapan, nemški denar brez vsake vrednosti. Nemci so stradali celih sedem let. Poinunjksnje trpe gle de hrsne, kuri.a in obleke.
"Otroci in *»tari ljudje umirajo lakote in bolezni, ki si jo nakopa \ajo ob stradanju. Videl sem gla dovne vrste, v katerih stoje ljud je obojega spol« in vsakršne sta rosi i že ob treh zjutraj na troto-arjih ter čakajo na pičle odmerki' ki jih jim dele oblasti, po cele ure
"Obiskal sciu domove srednjih slojev, hi so poprej živeli v Ida gostunju in iinovitoNti. In uvril se m si-, da žive sc.jaj v strašnem pomanjkanju. Hrc/. dels m». V hiši ni nobene brane, ne kuriva Sobe so domala pra/ne. Pohišt\o s<» pro
Pregled dnevnih dogodkov. — #
Ameriko.
1'raneija mora sprejeti liughc sov načrt brezpogojno ,ako hoče imeti Ameriko na reparacijski konferenci.
Senator La Follette, ki se je v mil iz Evropo, apelira na ameriško ljudstvo, nsj pomaga strsda joči Nemčiji.
Lloyd George so je poslovil od \ nie rike.
Zukladuičsr Mellon pravi, da bo vzelo Ae mnoga lets, prodno se Američani "privadijo" prolii biciji.
Inozemstvo.
Nemški socialisti isstcipUi i* vlade, ko Htresemsnn ni hotel sprejeti vseh zahtev v ultimatu. Nova politična krisa poleg velike livelne krize.
Angleški donar je pričel psdati. Grški kralj je ujetulk v svoji palači.
Dve baltiški državi sklenili ali janso.-
Jugoslavija poslala ostro noto Bolgariji radi napada na podpolkovnika Keršiča, vojaškega atašeja v Sofiji.
ZVEZA BALTIŠKIH DRŽAV.
KAKA CAST ZA PADLE VOJAKI^
>cmcnik so jim zgradili kasnerd.
New Orleans, La. — (Federated •ss,) — S h dsn pete obletnice iemirja dne II. noverobnS bo v
Vetui, |<H.f od'erit "Jefferson finorisl Arch", slavolok v spo-ameriškito vojakom^ ki so U-fili življenje v svetovni vojni.
[^lok odkrije govenier Parkcf. 1 Obranih okoli 4Sm ljudi, ifcdeéik nasprotnik organiziranega r rMM1eniti zlati podkvi. Vw jr •	'	bilo v f rs kih in Židi. HU« j* «»ko
miciuk so zgradili kosnenel. | XT«a newv<»rška elits — ljudje »rna — žganjarski tihotapi, j >n t^ovskik, industrijskih, 1'sn-
--: k irskih in političnih krogov.
VREME	Lloyd (irorge j« imel éi»t in - I močak gl««. Tega je večkrat po-
•«go in okolic V torek malo «prêt»*»»!*« v t« mpe-
n. /.m.-rui vetrovi m; menja
\ sdi^nil/ >n /d«do u- je. da bi rad igrsl preroško vjofo. (imoril js resno in doaiojofistrrn«/ I***"«- **
^T r mpêriTu r* sad n j îh	»">	'/-M"
»Ai« 49 najriUja 41 IMare'VJ^1» be^l pa m poab^aio sa-
i ob (i 24, zaid* ob 4:41. i	»« 3 •,r»ni '
TRI V NEMČIJI PODALI OSTAVKO.
Straoamonn ja odbil sahtavo. da mora spromsniti sulišče napram Ravaroem, nakar so socialisti iostopili is koalioijs. Diku tor napenja vae silo, da sa ob-drli na površju kljub krisi.
VELIKA
ŽIVEŽNA KRIZA NKMOIJI.
Estonija in Lotvijo sU sklet^Ui alijanco. — Švedski ministar, ki dslujs sa novo antonto, odstopil pod pritiskom sooiolistov.
Htockholm, 3. nov. — K vedski minister za vusnje stvsri jo podsl ostavko radi ostre obsodbe s stisni socialistov in komunistov, ker je predlagal alijaneo s Finsko.
Iz Uige poročajo, da sta Estonija in Latvlja sklenili obrambno alijanso in carinsko unijo. Drftsvi ets druga drogi odpustili dolgove, sprejeli trgovsko pogodbo in po ravnali zadnje mejne spore.
Berlin, 3. nov. — Nemška psr-lamentsrna diktatura je bila snočl zakonito končsns. Trije sooiall* ulični ministri so podali ostsvko, ko jo Btresemsnu informiral vodi tel je socialist IČue parlamentarne skupine, da ae veČina ministrov m strinjs s njihovim ultimatom in nočejo sprejeti njihovih salrtev, da se vojno izjemno stanje ssiut njo s stvilnim iu da centralna vlada takoj nastopi s blokado in obnroleitftsilo proti Hsvsrskl.
% to akcijo socialistov je po oblastltveni sskon, ki dajo vlsdl diktotorično oblost, avtomatično preifcbal eksistirati; zakon nam reč določa, da Isjemn« določite trajajo le toliko ¿asa, dokler je vlada koalieijsks.
Parlamentarna diktatura je tra jala 19 dni. f>iisl pa je diktatura legalno končana, je Htresemsnn Taktično le na krmilu. Kakor je i «javil shoči ,ne uiisli resignirat k ostalimi ministri vra<i, pač pa namerava nsdouiestiti odstoplvfc» socialiste r podtsjnikl, listo po hoče sklicati parlament in sšhta-vati novo pooblastilo ss diktsturo
DELAVSKA VLADA PRODAJA PREMOČ PO 12.00 TOMO.
Vlado ovitrolsks provinoe js no-gromodllo veliko reservo premogs.
Brlsbsne, Avstralija. — (Fed. Press.) — Delavska vlada v provinci Qiiennsland jo nabavila ve* liko rezervo premoga, katerega prodaja direktno odjemalcem po ¿¿.50 tono. Vlaifu ima bogate premogovnike v Blair Atliolu, katere ssiiia obratuje. Vsot s premoga v teh sklsdih se dou)U4«a ua 450 iniljonov ton.
(jueenslandska delavska vladu tudi gradi državno sladkorno re-finerijo ob reku ToUy, ki bo stala dva mlljoua dolarjev.
Dclavsku zbornica v Queeiui-landu je nedolgo tegs «prejela zakon državnega zavarovanja delavcev zoper brezposelnost, ki je Ž« v veljavj» Podpora se plaiuje is t-kliolJHft katerega prispevajo de-lavcijj^Helodiijiilci. VssJi delavec, ki j<i^P*pc\al najmanj šest meso
TISOOODSTOTm DOBIČEK
(Fed. Press.)
Trust olja je od leta 1011, ko je bil "rospulčen", izplačal delničarjem JOO iniljonov dolarjev v dlvidendah. To pomeni tisoč odstotkov dobička od originalnega kapitala $18,000,000. — Trust je ravnoksr pogoltnil prvo večjo neodvisno drulbo Produeers A Hefiners Corporation, ki je bila organizirana s 00 ntiljoul dolarjev kspitsla ln a katero je trust vodil boj od csdujega avgusta. Kakor si Šepetajo v finančnih krogih, bodo kmalu vse druge neodvisne oljne drullni padle v Irelo Roekefcllsrjevcga oljnega Imata. .

GRŠKI KRALJ JE UJETNIK.
Sodnjl grški monarh ni smol IU v v B«lgrad, kjer jo imol biti sa botra sinu kralja Aleksandra. Kralj sa bo sms goniti in noj-bri v krotkem iognbi krono.
London, 4. nov. — "Doli? Mair1 poroča, da v rojallstičnih krogih vlada volika skrb glede usodo grškega kralja Jurija. Poročilo se glssi, da Ja kralj ujetnik v svoji palači in komor gre, mu ja sa petami tajna strsla grško vlade. Grčije ua sine sspustiti,
Pred nekaj dnevi je bil kralj povabljen v Belgrad, kjer je Imel biti boter* jugoslovanskemu prestolonasledniku, sinu krsljs Ale-kssndra, toda grAki diktator (lo-nota« mu je prepovedsl odhod U delete. Kakor katejo vss insme-
prestola.
IEKUHAL ILA
esv i lis je n« manj ko 14 dni bres dajali kos za kosom, da so se ino-jj,.^ j, uprsvičen do redne teden« gli preži v It i vsaj za silo. Obupani L^g |„„jpore ra dobo 15 tednov, čakajo svojega konca	Podpora za samskega dela v va zna
•Polo/sj po mestih jc obupen. u ^, 75 olenjenega l»s HMi.25 na
teden. Oleujenl délavée dobi vlij^T-tega še eil dolar več za vsakega otroka pod Iß. letom.
OOOLIDOE MORDA POMILOSTI POLITIČNE JETNIKE
Washington, D. C. — iK*d«r. Press.) — Predsednik C'o«»lidge Je nsprritil senatorja Boisbn. usj mu da nsiLaljiie (Knlrolsiosti gl*<l* pO-
državljan ki',hii,,ih j<>ln,tlov-	Je oi,*w'
naj ne
Gjadovni izgredi *o nekaj \s«k daujeg«. Kriza je tako strašna, <i* im' je bati za nekaj več kakor *»i-mo za Nemčijo.
"Lakota je /s revolucijo to, kar je olje zs Ogenj. Odlašsnje |m»iim -ni možno strmoglavljenje nemške vlade, razsulo, rm-šnjsve, elvilno vojno in |K'kel v Evropi. "Odziv «slzunaj bi moral biti • r\i« vh—fiikojšen. Ameriški narod čaka na vlado.
"Vsak smeriški .....^ .
vernje v temeljne pr,nHr>e demo-	da obišče predalnika oseb-
kr.e,> - V prinei|w» Ijndske vla- J '••Jkrsj^m čsau I. mu ,hi ti, _ j, jelo zaioteresirsn v reši J»"*	i1'1'»-
tev nemike republike. (V bo nem ko;''., • , ,	. , „ .
škri deoHikrseija. ki je bile u.ta J I'r»čokovall js torrj, da Cotl^ no vi jen» po vsjni, imbopana ► if P^mik«.! i saj gotovo AteviM, j»-svojimi prosnlljeriimi ostamn« |IH,At,'h i"«»»kov na j k «.nsj- bolU--mi. potmi ni pričakovati dnig»"/* isdeu, ksl:«r k^rmonizsai sli monarhijo ; "Ne namo ns Nemšksm. n»-g<»
tudi pO ilrugib e\rojakih lUžetat«.
ki sem jih obiskal, je demokracija v razsuIii ¡»«I peto diktatur« » raznih oblikah."
PLU SE VRNE LETA 1KB
Delavski »1st > sila, g katero ra£vaa val nasprotnik.
fkirsffo. Ill — Dr. J s m es Gsy-ky Towseadi ^lan zveznega zdrav* st « en* g« biroja pravi, da se fcpaj*-•iti tliftuenra. IH r sabUvala ta. •ik/. Irtrv leta |0|h vrne v 7+\»u lene držav« leta 1920.
to pa hočejo naelonslistl in iudii' strislei, zavezniki bavarskih mo-uarhistov.
Naelonslistl zdaj sshtevaju, do oni dobe mest s odstopi vlili socisli-stičuih ministrov. Ako jim Htrese monn ne ugodi, ostane v konfliktu z njimi, Če jim pa ugodi, vstaiio proti njemu sdrulena opustel Js socialistov in komunistov, ki ja zelo močno in s katero j« treba računati.
Kriza v NVntČijl se je vsled tegn poostrils. Indust rislcl iu bsvsrskl mousrhisti, ksterim vsSk dan bolj raste greben, smatrajo oslavky socialistov za svojo zmago. Mobili-za^jja. bavarskih Mlhelitov se ua daljuje s podvojeno silo in praske ns tiiurinsko-bsvsrski uieji so vedno večje.
Finsiičui iu živežu! položaj se je poslabšal, < »huviuu socialistov j« pognala murko na !I50 mlljsrd z« dolar, živel je skoro popolnoma-izginil s trgov j nemogoč« je dobiti surovegs masla, jajc iu mleka, ker kmetje zahtevajo plačilo v bank» notah zlatega posojila in tuji valuti. Pred javnimi kuhinjami stoje dolge vrste ljudi, ki čakajo ns po-žirek juhe iu skorjieo suhega kruha. Cene kruhu Iti krompirju so danes nadkrilile mezde.
Gladne množico zahtevajo pomoči. Demonstracije brezposelnih delavcev mi ns dnevnem redu. Hoeislistični Iu komunistični listi porivajo ljudstvo, nsj protestira Krvavi izgredi, ki so se bili po legli v prejšnjem tednu, groze iz bruhniti nanovo.
Aaehen, Porenje, .'I. nov. liel gijej m» včeraj odtegnili vojaško pomoč i«e para listom v svoji okups-cijski coni. Ko so sepsrstisti ns padali meotnO hišo in policijski glavni stan, je (»elgljnki poveljnik prejel I z Bruslja _ navodila, nsj prepusti se para t iste njihovi IIS/»dL To je zuaAilo poraz /a sepsrstiste, katerih gibanje se ns eell *rtl naslanja ns franeoske ill lielgijske bajonete Napadalci so se naglo umaknili i* m»»la iu Aaehen je še vedno v rokah nemških lokalnih oblasti.
i:oM"iiz. U. hov. Heparstiati s« renkupirali toksjAnj«« mestno hib, po lutki s policijo, v ksterl je bil eu mol oto 1 in iwm ranjenih.
Doesseldof f, Pomije, .'i, nov, — Ilnifo Hlinn«» še nI pod|#u«l | godi»» s Krarcosi /a industrijski mir v Porur^v Sliiuies ims
Vtem «lučaju dobi »jMooma^^ ^ kra|J Juf|J kmilu brt>9
neaaupnico, kajti aoeialisti in ko ^ munistl imsjo veČino v zbtfrniel
Ksj sledi potem, ]e sdsj le nemo-	a. TB vvvr
goče povedati. Mogočo bo parlo- »»0? £IMIUI went rospulčen in «tresemonn
ostsiie absolutni dlktstor. Rsvno|
Washington, D. 0.—Evess proti prohibiftnnnu smendoientu js iiMjiovodsla boj do skrsjuosti l'in.; ehotu in prohlbioiji.
Načrti ss to ksmpsnjn, ki Jo bo vodU okšekulivni uslsltiik penu« ■ylvanske podnilnloc Chsrle« H. Wood, sklicujejo jsvni shod v Hsrrlsburgu us vačer 7. deoaiu* bra. Podobna zborovanja budo sledila po vseh vslnejlin središčih v Pennsylvsnijl, in boj sn bo vršil od primarnih volitev prihodnja loto pa do predsedniško voli* tve.
"Nn vso moč si bomo prisede, vali temeljito orgsnizirsti rastočo revolt o proti gospoatvu protiss* llinakci ll^jiljiedsj gospodari s |M»uioč^governe>ia Pinehots, Vsa •ile biiTiispi la svssa, ds prepreči Isvolitel Pinchotovih delegatov ra repuhllksiittko narodno kon* ventiljo," jo rečeno v dotičuem (HiroČilu.
"Pincbotn in prohibieljo bomo lz|>odblJali po eell drlsvl. On In subs postava sta identična v tej drla v i, in guverner bi rsd videl, ds bi bila idmtičns po ee|i/4e|«li. "Poročila i/ vaeliSii^ov uTisve
Peiinaylvsiiije doks*ujejTT~^ša^Je ljudstvo zrelo zs rrvolto zoper protisalunsko ligo, ki gotpodsri v tej držaii s pomočjo svojega po. verjonik« govrruerj« Pinehots. LJiuistvu bo prilik a dsns ob primarnih volitvah ni'iMea aprila v prihodnjim letu.
"N'lll en Pioehotov delegat ni sme na republikansko nsrodno konvencijo, Pinehot ni nikoli pre«Utavljsl večine v republikanski stranki, in njegovs moč v njej mora biti zlomljena ns primarnih volitvah."
ß
• ;
m ■j


i
-1
(fj
ANOLŽIffeENAR PRIČEL PADATI.
NV*v York, N V — Poročllt Is Wasbingtoua, da r nsmsrovsno reparaeijsko konferenco usjbrl lie Is» nič radi Uoiucarcjrtn trme, SO povzročil S, lis je angleški funt stcrlingov psdel nn tieayerlkl borzi na +I.4.Y Normalna vrednost sterBdgfkega funta j« »4 Kt.
posebn» pogoj», ki delajo Francozom velike preglavice,
Berlin 3 nov. - Novica, <ls je buli kronprinc pHiel v Nemšlja» ss rsi.lkoj.. KkklkjMfjri slu jc •I110 n s Holsii iakcm. re» pa je, da skuša obiskati Nemčijo.

_
n n A C 17 IT T A ^ cwuh- Urmarii p°*««tve
J^ JK- U ¡9 Y MU M. A toliko korirti, kolikor je črnega za nohtom.
H&I	Kar poviiajo naj carino na pianieo! Farmarjrfn ao ae
iiovimu manama iwfOMi «imun
------.siumjiimróüii jčomote'

Ms b^ll.U M M	jM •• H* «• H
JSLSL
*TR OSV ETAT_
-TitmifiHTiiiiiifr
Otf
i že precej odprle od, da »poznavajo, kje in kako je treba iakatf in prijeti ljudake oderuhe. Volilni rezultati po ! aeverozapadu pripovedujejo o tem jaano povest In če bodo povišali carino na plenico, bodo volilni lezultati x prihodnjem letu ie bolj rasočarljivi za tiate, ki si domišljajo, da ao farmarji bitja brez možganov.
Oa««* v «U«p«J«
J« • %m
mm ««Uvi Hat.
«i
(Not. 30-23) pmUg fai.ga bm mm mm»Uwm pmimkU mmrmSmkis. Fmmmritm i«
TRAGI KOMEDIJA SE BLI2A H KONCU.
Francoski in nemfcki kapitalisti so se dogovorili, kako bodo izkoriščali Evropo gospodarsko. Pakt bo kmalu podpisan, tragikomedija, ki se j* dosledno igrala po pravilih tajne diplomacije, odkar je bil sklenjen versajlski mir, se bliža h kqncu in Krupp von Boljlen ostane nemški narodni junak.
Na navihan način je pričela vprizoritev te tragiko-medije, da nemško ljudstvo ne spozna, kako ga nemški in francoski kapitalisti vlečejo za nos. Oficijelna Nemčija je izjavila, da ne ny>re plačevati odškodnine, ko jo je že nekaj časa plačevala. Francija je izjavila, d^emčija mora plačati, če ne, zasede Poruhrje, Nemčija je zopet odgovorila, da ne plača, pa naj se zgodi, kar se hoče. Francija je na to zasedla Poruhrje. Nemški kapitalisti so podžigali nemške delavce v Poruhrju, naj uganjajo sabotažo, ker je v takem slučaju sabotaža patrijotično delo. Nemški delavci so ubogali. Oficijelna Francija je pričela groziti, da uvede represalije* ako sabotaža ne poneha. Sabotaža ni zastala. Zdaj se prikaže na odru kot narodni junak Krupp von Bohlen, ki je z drugimi nemškimi kapitalisti vred precej, pripomogel do svetovne vojne. Postavi se v pozo junaka in zagrozi oficijelni Franciji, da se ne poda. Francija ga prime 1n obsodi* na petnajst let "ječe", katero pa odaluiuje nemški narodni junak v prijetnem in prijaznem gradiču. To je predzadnji akt in za nekaj časa nastane odmor. Dvigne se zopet zagrinjalo. Pri mizi sede Krupp z drugimi poruhr-skimi kapitalisti vred, in kancelar Stresseman, ki se strinja z njimi. Francoski kapitalisti so zastopani po ofi-
Intervju z ministrski* predsednikom Zelgaer)e«.
(Medtem ko je bilo spodnje porodilo ns poti', smo prejeli poročilo in gs tudi priobčili, ds se je de-lsvsks vlada ns Saksonskem morala umakniti ns pritisk is Berlina. Ppročilo vseeno prinašamo, ki služi k boljšemu spoznavanju razmer na Saksonskem.).
Drašdane, Nemčija. — (Anlsa za Fed. Preaa.) — Prva delavak* vlada v Evropi je bila rssven Rn-sije ustanovljena dne ljJ. oktobra t. L na Saksonskem. Pa še jo hočejo veliki bisniški interesi zatretl in ji prisadjati smrt.
Govorila aem z dr. Zcignerjem, mladim ministrskim predsednikom Saksonske, kj je na čelu novo koalicijeke vlade socialistov in ko-cijelni Franciji, ki narekujejo pogodbo, kako bodo nem- munUtov. Male postave je, črnih
Ški in francoski kapitalisti skupaj in složno izkoriščali laa, precej močan, toda nervozen
Evropo gospodarsko.
SLIIEJZ NASELBIN.
ghebojgan, Wla. 4- Neizprosna
smrt je zahtevala avojo žrtev v drulini obšeznanega in naprednega rojaka Jelencs. Umrla jim je komaj štiri meeeee atara hčerka,
ki je bila pokopana sedemindvaj-setegs oktobra na tukajšnjem meatne pokopališču ob veliki ode* ležbi in civilno. To nam priča, da ae rojak Jelene oproetil apen verskega fanatizma in suženjstva, lci oklepajo ŠV veliko tukajšnjih rojakov.	V-
Istočasno ata umrli hčerki rojakoma Kraincu in Benegarju, stari po šest let. Tudi pokojna hčerka zsdnje imenovsnegs rojaka je bila pokopana civilno. I. Res tušna sadnjs pot, ko ate ju apremili; v tolažbo naj vam bo, da sta mir dobil».
Anten Žagar
Prosveta je povedala takoj ob začetku tragikomedije, da se bodo homatije med Francijo in Nemčijo tako končale, kakor nam razgrinja zadnje dejanje.
Neffllko ljudstvo je stradalo, prezebalo, sploh je prenašalo tako trpljenje, da se ne da opisati. Trpeli seveda niso Kruppi, Foersterji, Sorgeji, Geornenti, Stressemani in drugi taki ptički, ki ae stftnjajo s pogodbo med Francijo in Nemčijo zaradi skupnega vkoriščanja industrij v Poruhrju. Največ so trpeli delavci, kateri so tem gospodom samo materijal, ki je zato tukaj, da oni s svojimi družinami vred udobno žive.
Gospodje so igrali to tragikemedijo, da nemško ljudstvo ni spoznalo resice, da je njim vseeno, s kom dele delež, ki prihaja od dela nemškega ljudstva.
Delo v Poruhrju zopet prične. AH se .je nemško ljudstvo kaj naučilo iz te tragikomedije, ali ostane še nadalje zaspani Mihel, ki ne vidi dogodkov okoli sebe, akoravno ima oči odprte? Ako se ne prebudi pravočasno, mu bodo nekega dne zopet sedeli na tilniku vsi spo-deni nemški knezi in kralji s Hohenzollernci vred.
in čoz glavo zakopan v delo. On Je prvi delavski miniatreki predsednik na Neinškem. Mnogo se trudi uničiti strahova nad glavami nemškega delavstva in zdi se, da ne-preatano preti nad njim puškina eev nemških monarhiatoV ali poraz radi sestradanja ljudstva. , "Vsak večer greva z ženo," mi je rekel, "v delavsko mestno okrožje, kjer veva, da v vsaki hiši naj-drva atrsdsjoče ljudstvo. Možje, žene in otroci so brez koščka krni ha in krOmpirjs, (ja bi založili svojo želodce. Mnogo družin je brez koščka premoga, ds bi si mogle »kuhati krompir, čo ga dobe. Plins žo dolgo ne dobsvljajo več. Jsz sam, najboljše plačani uradnik na Ssksonakem aem dobil zadnji teden $1.50 plače, katero aem delil z drugimi dela vol.
"V hiši, kjer stanujem," je na-dsljovsl ministerski predsednik,
nekoliko zaslužka. Toda to je pre nehalo. Mnogi izmed njih delajo aamo po štiri do šest ur na teden.
Saksonska je izvršila krasen boj sa isvojevanje izpod Stinnesovega \jprma. Da ubeli oblaetnemu pre mogovnemu irustu, je odloČila, da eamca prične z odpiranjem rudni kov rjavega premoga »katerega je dovolj v plasteh njenih meja.
Ali silni polom nemške marke, ksterega eo vprizorili nemški kapitalisti sami, da iahko špekulirajo s tujezemskim denarjem za svoje dobičke, je uničil delo sskon-skih delavcev in povzročil le večjo nezaposlenost.
ds na eno karto bo lahko igral ministrski predsednik Zeigner. V Draždanih ao aloviti umetniški zakladi, Jrf so bili last nckdsnje kraljeve rodbine Saksonske. Zgodovinsko znana zašena zakladnica je 1 ns jslovite jši zaklad zlata in bise-rov v Evropi. Zeigner nsmerava proglasiti te zaklade za lsst saksonske države in za vknjižbo na živež in potrebnejši materijal, ds prepreči nsjhujšo lakoto saksonskega» deiavstvs.
"Toda če proglasimo te zaklade za državne," mi je rekel, "jih bodo Francozi zasegli kot svojp last. Ns nas se bo morda tndi navalile čete riahujskanih nacionalistov ,katere vedno šuntajo vele-trgovci. Nemčijo bo to zimo etre-sel tak polom, da je prav mogoč njen razsul. Bavarsks, Porenje in Vzhodna Prusija morda odpadejo, ksjti akupine velebizniških interesov ae družijo s Francozi ,da lažje grabijo avoje profite od gades Nemčije.
"Ostali kos Nemčije bo mords razbit z brutalnimi boji, blokadami in izstradanji. Krompirja že ne lobivsmo več s Bavarske in pre-dno bomo morda lahko položili svoje slsto plačilo, nas bodo že vsensokoli obdali s vojsitvom in strojnicami.**
Da ohrani mir med stradajočimi prebivalci Zeigner organiziral delavske čete, katere pa po mnogih krajih nišo oborožene. ^ Vojaška diktatura, ki ae zdaj uatanavlja po vaej Nemčiji, je progiaaila delavske čete za nepo-stavne. Ob iatem času pa se je po-kazslo, da nepostavne tolpe rao-narhiatov prejemajo orodje od iste uiilitaristične sile republike.
Pacifika,
• Kruh—najizdat-nojša jod.
Vow York. (Jugoalovanski oddelek F. L. 18.) — Kruh sa vsema vsžnejše meato v dljeti povprečnega človeka kot kateri drugi živež. Navadno služi za prida-tek, doatikrst pa tudi sa glavni predmet vsskegs jela. To pa radi tega — kakor pravi ursd zs do-msčo gospodinjstvo, ki spada pod
poljedelski department — ker Je
''s« jeainočlustrelll 82-letni star- P°feni' *drtT' okuMn !n Poveem ček. Bil je nekdaj najbogatejši P« roki. Ako funt kruha etanc — človek v Dresdenu. Uetrelll ae Je, !"«"»<> — 10 centov, kruh zalaga ker je*rajše šel v smrt ,ko bi pole- l«10, ■ hr>n« ®*iroms energijo po goma umiral za lakoto ... >	in** °*em ccntov
"Krivda vaega tega v veliki me- ¡klh t,8°a k®Iorii (forkotnih enot), ri odpada na Nemčijo aamo. Prv! Imtmo. P*»y a»1« običajnih jedi,
NOVA POTEZA ZA PODRA2ITEV KRUHA.
vzrok je kajpada mirovna pogodba iz Vtrssilleaa in drugi varok je okupaeija Poru rja., Pa tndi vele-kspitalisti Nemčije so v veliki meri krivi lakote aakaonakih delav-
Privatni železniški interesi spadajo menda med najbolj predrzne privatne bizniško interese. Odbor železniških predsednikov železniških družb je odklonil znižahje voznine za izvoznb foenico, češ. da se železnice nahajajo v tako slabem gotmdaarakem položaju, da ne prenesejo znižanja tovornkre zaj pšenico. Ako je to resnica, kar trdi ta odbor, je nen%oče konstatirati, ker železniške družbe še niso naročile farmarakim organizacijam dozdaj, naj izvolijo odbor, ki naj pregleda gospodarsko stanje železniških družb. Ako je to tudi res, da se železnice nahajajo v slabem položaju, ni to krivda farmarjev, ampak odpade krivda na železniške uprave, to je na tiste organe, ki odločajo, kako se naj gospodari na železnicah.
Ampak to Se ni največja nesramnost! Obenem s to odklonitvijo »e priporoča, naj se povila uvozninald davek na pšenico. Komu pa bo vendar povišanje carine na
plenico koristilo? Mur farmarjem ali žitnim trgovcem, ...................#..............
špekulantom in mešetarjem? Farmarji so se že zdavnaj!"^* na «mri Poinear»'skupno a
prepričali, da jim povišanje carine na poljske pridelke	*******
!? k(;rUli' T° l^f " °jih	vedo.
rsenua m zdaj več v rokah farmarjev, a ta pa k Čea njokeko ae Jo irebo organtaireii. vo-
Zduj ffoepodarijo žitni prrkupci, špekulantje in trfovci. do» •• l»aj« obnašati drag Ako poviša carin« na psenico.ee podraži pšenica doma 4rT!!n'	"
in amniško IjudstvO bo moralo zopet plačeVaU knih po^^^^ktfdSZ
ki bi naa zalagale s potrebnim ku rivom tako poceni.
Človek, ki telko dela • svojimi nišieami, more varno joeti po en sli dva funta kruha na dan, ne da
cev. Oni ao krivi, da je zmanjkal bi izpustil od av<^ dijeto drugih premog, ker ao mu prvič dvignili ilvešev, ki jih mora meti Kruh ceno, drugič pa gs sploh umaknili, je koristen ne le kot isborno tele-Revno tisto je rsdi želesa in jekls. eno. kurivo, marveč tu^i v preccj-»mkotirali ao nsšo industrijo." injem obsegu kot limna »ki služi Saksonska je dešela tsnŠeuih, ¡marveč tudi sa rast mijie. Ako je miroljubnih in podjetnih 4elav-(kruh napravljen od celega žita, e*v, najmiruejša in najpriljublje- pceekrbuje telo tudi-rpreeejšnjim nejfta dešela vs^ srednje Kvrop« delom potrebnih minerslnih snovi. Na 8aksonskem je. vodno ^evls- Ksr msnjka kruhu potrebnih kra-«iovala tradicija, da je treba bodi- nllnih anovi, to prav dobro nado-
ti do nspredka s mirnim in konstruktivnim delom. Med svetovno vojno niso potniki skozi Saksonsko poročali od tam o nikaki na-cijon«liatični mržnji, temveč aamo. da Bakaonei sočustvujejo s Ijudatri veeta sveta redi silne ka-laetrofe. In to miroljubne ljudstvo je ob-
mestuje mleko; mleko in kruh skupaj tvorita zato\bolj popolno hrano ¿ot kruh eam ali mleko samo. Tudi brez vede so nsši pred ni ki uganili, da kruh, mleko in ja gode tvorijo skupaj isbopio kosilo; snanstvena rasiskovsaja ps ao te potrdila, kajti zgornja kombi-uaeija sslaga telo malone s vaem, kar je treba za človeško zdravje. — oelo s vitsminsmi .ki so sadnjs v nankn o hrani
i?
pravdne pisat Ia si "S
j» Main ta tea aa prodaj šovna maMin ftfJ.A
Kn;
- (Earl Simmons za Fed. Prets.)
■ ■ >
Organizirano delavetvo na Pa-eifičnem obrežju ae jača, napre duje. v jirednji in južni Kaliforniji. Ozoanjevalci xlogLaanega in stavkokaškega . uAmerican plana" s podlegli Policijski načelnik Otis v Los Angelesu, odličen nasprotnik delavskega gibsnjsr je politično mrtev. Malo nezaposlenosti je ob obrežju. Tekom lets ao nekoliko najele mezde zlasti v ata vb) Raki industriji. Stavbin-stvo se je v teku zadnjih devet mesecev povečslo za 38 odstotkov. 4
Vprašanje organizirshja ori-jeiital»kili delavcev še ni rešeno in v Kaliforniji je doati neizuče-negs delsvstva* zlasti pri Južni pasifični železnici, kjer je zaposlenih tudi veliko število mehiških peonov, katere vtihotspljsjo družbe preko moje. Jsponei so nsjveč zaposleni pri poljedelstvu, kjer tudi kontrolirsjo. Organizacija I. W. W. ima še od nekaj po obrežnih krajih največjo moč med gozdarji. Stavka mcaeca maja za osvoboditev političnih jetnikov je bila dobro organizirana in uapeina v zadržanja lesne industrije. Jesenska atavka pa je bila manj uapeina.
Prietaniščni delavci v Portian-du in Ban Pedru ao stavkali. Člani I. W. W. so pnstili delo in sledili so jim elani organizacije pristaniških delavcev. Podjetniki so označil stavksrje z rdečkarji in časopiaje je bilo posvano, da jim pomaga in rasdvaja delavce. Ca-aopiaje podjetnikov je imelo u-speh in obe akupini delavcev sta se vrnili delat po porazu. -
V Ssn Franciscu se Andrew Furuseth, predsednik unije mornarjev bojuje proti članom L W. W. V San Franciacu Je glavni atan organizacije mornarjev paci-fičnega obrežja, kjer ae vkljub črnolistsnju Članov jača organizacija. Tako ao člani organizacije med poletjem dosegli pri več psrobrodnih družbah povišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev.
Pristaniških delavcev je zdaj v Ban Franciscu organiziranih 70 odatotkov. V zadnjih dveh me-seeih ao ae razbile »eke kompa-nijske unijo in pristaniični delavci so so odkraja priključili Mednarodni uniji pristaniščnik delavcev. Ta je še najstarejša unija na Pacifiku, kajti ustanovljena je bila že leta 1853. " ......2'
Skozi pol atoletja je bilo San Francisco vodilno organizacijsko mesto ob pacifičnem obrežju. Zadnje čase je meato začelo za organizirane delavce zopet pbataja-ti to kot je bilo nekoč. Velika kampanja podjetnikov z njih "a-meriakim načrtom" pred dvemi leti je izpodletela. Stavbinski podjetniki ao podlegli, organizacijo je boj žele okrepiljn tako ao zadnje čaae pričeli podjetniki zopet priznavati unijo in sklepati z njo pogbdbe.* >
Stavbinska stroka v Los Angelesu ae je ailno okrepila. Z njo ae jje krepila organizacija v južni Kaliforniji, kjer ao alednjič pričeli priznavati unije. Mogoče je zdaj več organiziranih delavcev v Los Angelesu kot v San Frančišku. Število organiziranih tesarjev v Los Angelesu je 12,000. Podjetniki se morejo pogajati z unijami, če hočejo dobiti zidarje, pieekarje, polagslee cevi in pločeviperje.
Tiskarska atroka v u>s Angelesu ima unijo pri vaakem tiskar-«tkem podjetju rasen pri llstn "Los Angeles Times". Ta liat še neti ogenjj proti organisiranemu delavstvu, tal* ne več s tolikim plemenom, odkar je sletel policijski nsčelnik Otis. Krojači imajo tudi tu najboljšo organizacijo izmed vseh strok ns pseiflčnem obrežju. Lo» Angeles ima veliko de-lavako poslopje na obrežju in namerava nstsnovitl v krstkem času miljondolarsko zadružno ban ko delavstva. V načrtu imajo delavci tndi avoj dnevnik.
Long Beach, ki ga'kmatrajo zs "Antlsntie City na Pacifiku" je stoprocentno unijako mesto. Stav. bineki delavci in deUvei pri oljni induatrlji tvorijo vaši no industrijskega prebivalstva. Long Beaek je središče velikega oljne ga polja Kalifornije in delavci pri nljai industriji so orpantarani na S& odatotkov. Pred nekaj meseci je unija podpisala prvo pogodbo ta ssprto delavnico, kar ee Je ago-iilo prvič v zgodovini to industrije t calm naj vre jih in aamoatoj-aE fšBibdkev. Nikjer drugje v Ameriki ni pri oljni industriji uveden oeemurni delavnik kot v
Pacifika je PortUl? Ore. Unija deUveev uUcae ^ niče je industrijaka «rganizTc . * vključuje oljarje, » m mot^like, elcktriiarj« i., , službenee iz uradov.	^
ganizirane v tem mestuT lavake akupine aolidsrno, Uvz,.m' ši pristaniških delsvcev. V p0®* lsndu je eno nsjkraanejiik del " skih poalopij v Ameriki, ki Jj mnogo napeha. Odpor kukluknov ki je pred letom rarbil unijo sttv' binskih delavcev, je doeela itrf njea iz delavskega gibaoja
Seattle, ki je bil prog^en kot glavni stan radikalnih elementov Je sit bojevanja in hoče mir K</ ji, ki ao «e odigravali iqed orgair. zirammi delavci, ao prenehali n, lavstvo v Spokanu «e je *atekl0 k neatrankarskemu načinu politiž. ne akcije in izvolilo dva Hberalea" namesto nazadnjakov v koii»rt. Nekaj odličnih <šlanov farma*» delavske atrankc, katero so tvori. h bivši aocialUti, je pristopilo k fed. farmarsko delavski stranki farmarako delavska stranka i,i več aktivna.
Kaj je s krompirjem?
(Po Johnu Lordu.) "
Preglejmo nekoliko številke, ko. liko dobe pridelovalci za krompir Agenti C. E. Hcalyjeve draiba plačujejo pridelovalcem okraj» Moorheada v Minnesoti po 55 centov za sto funtov krompirja, i« je izbran in prvovrsten. Torej pri. delovslec prejme za buficl krom-pirja 38 centov, a vreča, v katero spravi krompir, ga etane 10 cen-tov, ali najmanj 5 centov za bu^ šelj. Torej v reiniei prejme kmet za buielj krompirja avojih 28 cen-tov.
Iz Moorhesda do Minneapolisa stane voznina za buaelj krompirja 12 centov in pol, torej Če prištejemo 33 centov ,ki jih je plačal a-gent za bušelj, stsne krompir do Minneapoliss 45 centov in pol. Na debelo stsne v MinneapolUu krompir do 75 centov ,a trgovci ga na drobno prodajajo po 90« do $1.20, kakoršna je pač kako-voat.
Iz Moorheada, enega najbogatejših okrajev krompirja, do Chi-osga stane prevoz krompirja 25 centov buielj, do St. Louisa 29 centov bušelj, lndianapolisa 31 centov bušelj in do Pittsburgha 36 eentov bušelj. Z drugimi besedami to pomeni, da povprečno prejmejo železnice več za prcvoi bušlja krompirja kakor pa farmar s pridelanjem in spravljanjem.
Ta neprimejnoLvelika tovorni-na, ki jo računajo Železniške družbe ,nikakor ni upravičena. In radi nje ao najbolj prizadeti farmarji V zaračunanju voznine, res ni u-računano drugo kot stroški žele;-nic in profit ,ki ga zahtevsjo, toda ali so stroški in tsko visok profit tudi uprsvičeni. Pogosto je bilo i« dokazano, da ne, a pomešati si pri tem ne moremo, dokler oitsnejo sedanji zakoni, ki varujejo ielei-nilke družbe, In dokler ne bo javnost lahko pregledsla knjig žele* niških družb.
Kje po je največji profitart številke nam bodo povedale. Farmar dobi avojih 33 centov za bušelj, je siromak, ki niti qvojih atroikov ne more pokriti, železnice vzamejo 12 centov, da odpremijo krompir
v	Minneapolis, trgovec na drobno, ko kupi «krompir, mora plačati h 75 centov sa bušelj. Medtem si J« torej prckupec osvojil svojih W eentov pri vaakem bpšlju, torej mnogo več, kot je dobil farmrr.
Prekupec ms plsča tri eente od vaakega bušlja ,da je krompir od vlsde pregleden, da je shranjen v skladišča in odpremljcn trgovce» ns drobno, tods to so le trije cent! pri bušlju ,27 ccntov čistega biČka od vsskegs bušlja pa iprs-
vi	nemoteno v žep. To ni m kaka šala. Onih 27 eentov čiste-s dobi-čka .ki jih je prejel »ešetar na debelo od vaakega bušlja, pom tf za farmarja vpropastenje in m delavsko družine visoke stroške prf življenja.
Tndi trgovci na drobno si r^ voščijo avoj dele«, toda ta ja skromnejši in kolikor toliko «pravičen, kajti pri razpečavanjc
krompirja na drobno se ga mnofo utehta in |tachnar ima stroike. " so s prodajanjem navezani.
Pri krompirju je torei zopet tako kot pri vsakem družni P"* metu, ki ga je treba kupiti zument v mestu, pbčej' Kdod* denarf Farmar gotovo ne kaze. imamo, da štacunar «a ee ocm vogeln ae tudi ne mere pot šoti s dobički. Tods nekdo r J dobi veš kot mn gre. ki se SM» ^
in de-«V
v-rummi uriaTnw «oí T dODi TPC *•»> m" pni	,
Kaliforniji. Tam je pri oljni ledu- treba »nČIti pri piidel^W stri ji v|«elenik 30,000 ssoi , krompirje.
PIOSVETA
»OSPEUEK.8.
Delavske sovlcs.
federated Prta.)
fnXmu irfubljona
Orleans, U. - »tavka »¿e ttlli4in0l delavcev ki Je ■u ot>em meseaer, ia bila koi»
^ „dnji teden s porasomjm -škarje. Družbam se je P0*™ dobiti toliko skebov, da so |tk0 opravljali 70 odstotkov. J* pomolih, nskar so bUt *tci primorani kap: tuli rat i.K u ho pripomogli tudi sodniki, * iwstrefljivo isdsjsli "In-jjnluut" proti piketom.
|iIaiike strežnioe zahtevajo ve« plofe
Kew York, N. V. — Strežnice r oibi mestnego sdravstveuega JLrtments so esh^vale povilek
"Ee, toda zahteva Je bila zavr
ens. Strežnice nočejo odnehati ln 1|0 * pritožile na vižje mesto. V zibanju je okspg 500 strežnic, ki ujemajo 123 do $25 tedenske
pUče.
Mehaniki končali dolgi boj.
Wilkesbarre, Po. — Mehaniki pri Delaware t Huson železnici, p so stsvksli 16 mesecev, so od-
[Usovali zsdnji p^tek, da se vrnejo na delo po kompanljskih pogojih.
ške zieze. Moža sta vodila stav o y yvernoTOhodnem okraju
Znižanje mosdo t bakrenih rudnikih.
Dne 1 novembra je bila r splol-nem znilsna mezda rudarjev v bakrenih rudnikih v Montani, ;tahu in Arizoni. Znižanje znafia 0 odstotkov ali povprečno 50 centov na dan. Bamo v Montani Anaconda in Butte) jc prizadetih okrog 14,000 rudarjev. Sledeča lestvica kaže, kako sto-e zdaj plače rudsrjev v bakrenih rudnikih v primeri s plsčami leta 1914:
Država Zdaj 1918: 1914:
Arizona . .. .$4.90 $8.15 $3.75
fctah...... 4.75 5.25 3.25
Montana ... 4.75 6.76 3.50
Te številke ksžejo, da so dnevne plače rudsrjev v bakrenih rudnikih omenjenih držav padle a petih letih za približno 20 odstot
tov in stoje llsd mezdami pred vojno le 30 odstotkov v Arizoni, 46 v Utahu iu 35 odstotkov v Ari
mol ■
ajnik rudarsko organizacije v Kanadi obsojen na dvo loti joda.
Glace Bay, Nova Scotia, Kana i. — James B. McLachlan, prej «nji tajtftk-blagajnik tukajšnjega distrikta radarske organizacije U. M. W. A., katerega jc Lewis odstavil v minulem pakt ju, ker je pohval rudsrjč na protestno stsv-ko. je bil te dni obsojen na dve *ti zapora radi "puntsrskc sra-motitve". /
IVjegov 44«ločin" izvira iz stavke jeklarskih dflavcev v Sydneyu, katerim so rudsrji pod vodstvom ^••dsednika Livingston iu tajniko-
1'lupajnika MeLaehlana priskočili pomoč . s simpatiško stavko. |iving*tou in McLachlan sta iz-dulu letak, v katerem sto ožigosala jeklarsko družbo, ki je. oh-Inem lastnica premogovnikov v lovi Škotiji. V letaku so bilo tudi i f v de "K vragu z Dominion Coal Mnpeiiijo!'* Vsled tega letaka »da aretirana Tu obtožena.
nejiega mišljenja. Ob začetku t« borbe mod Železnico in delsv. stvom mu jc bils Sa-ia popolua oblsst in ves pptfeben denar ua raapolsgo, da ukloni stavksrje.
Zinsgo^ atavkujočih delavcev pripisujejo podpredsedniku Davi-dn WilUamau in Martinu McMa honu, ki sta oba člana Izvrševal, nega qQbcra mednarodne strojni-
ffb
, ki je bila najtežja, kar Že bilo kdaj v tem delu te dežele. ' f
Železnice v tem okraju so imele neorganizirano delavstvo po svojih delavnicah, ko jc vlado pro-vsela 1. 1918. kontrolo nad njimi. Te železnice so bile: Lehigh Vsi-ley, Delaware k Hudson, Dels ware, Lackawanna 'Western, Brie, Central of New dorsey, Pkilodel-phia t Reading in pa Fcnnsylva-nia. Prav tkka je bila s železni, co Louisville L Nashville no jugu in s železnicama Southern Fooific in Santa Fe na zapadu. Prvi u-radni oklio generalnega ravnatelja McAdooja je bil to, da je dovolil delavstvu organiziranje, iu na tisoče in tisoče deisvcev po še-lezniških delavnicah je priatopilo k unijam. Ko so bile železnice povrnjene zopet zsaebnikom 1.1920.. se je posrečilo vlsdajočim denarnim mogotcem spraviti Esoh-Cum-minsovo prevozno postavo pod streho. Tiste železniške družbe so tile prve, ki so kljubovsle dokaj pravičnim odločbam Železniškega delavakega odbora, in prve, ki so se zavsemsle doseči nepoštene od* redbe. Bile so odgovorne «o mezdno skrčenje ln zs odprsvo vseh človeških razmer po delsvnicah, in to je ravno dalo povod želesni-čsrski stavki 1. 1922.
In iele po enem letu so prišli na merodajnih mestih do isposns-njs, ds se ne da obratovati na že-lesnicali brez tehničnega osobjo. Imeli so na tisoče in tisoče srbo-ritih fantov iz meat ua razpolago, oli ni oe jim ps posrečilo, ds bi nsredlli mehanike iz njih. ln občinstvo js nosilo isdstke.
ki si je preresol tile ns roksk, se mirno razgovarjal potem s svoji« mi prijatelji ter pisal znamenito pismo tedanjemu rimskemu vle-dsrj« Neronu — objel bledo in blsdno smrt, ko je sedel na poči-valnem stolu ter rssmišljsl svoje teorije o življenju. Svoj stol je postavil pred peč ua pUu v kuhi. nji ter mirno sedel, ko je plin ua. polnjeval sobo.
Nsšli so ga mrtvegs. Njegova glava je narahlo počivala na njegovi roki, in sdelo se je, kskor bi bil mož globoko zatopljen v svoje misli.
LLOTD OKOROI BI JB POŠLO VIL.
(Nadaljevanjo s prve strani.)
mo teh 4,800 ljudi, nego morda nad miljon že drugih, ki so sledili njegovim izvajanjem na radij škili aparatih širom Združenih držav.
Oovoril je eno uro Izredno dolg govor ssnj. V uvodnih besedah se ie zahvslil sa ameriško gostoljubnost in prisrčnost, ns katero jc nsletel vsepovsod, koder koli jo hodil. Potem je dejsl, u. je silno vplivsla nanj veličin*
NOV REKORD V BRZINI
POLETA.
. i i ■ <
Mitehel Field, N. Y. — Poroč ni k H. J. Brow, moruarižki letale«, je 2. novembra dosegel naj višji rekord v brzini, kar jih je do danee dosegel človek, ko je letel 265 mltf us* uro. Brow "j* imel Curtisov eroplan.
1---1.T-I
Pripru Jeiitti
Združenih držav in Kanade. Ali naglo je potem prežel na jedro svojega govoro, na jedro, ki ga je venomer pouavljal liki rimaki Katon, ko je dejal, da mora biti razdejana Kartagina, ua jedro, v katerem je ponovuo proail A m.
riko, naj priskoči laeno s Anglijo GLAVNI VfANi MilT-M »O. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILLINOIS.
Uslaaarl

9. «eriU
lakarp. 1?. Jaalja 1007 v dršart IIIImU.
nesrečni iu razdrspsni Evropi na pomoč.
"Civilizacija jc obsojena na smrt, ln sicer že za časa te generacije, če ne priskočita Amerika i in Auglija roko v roki raadrapu ni Evropi na pomoč," je vsfttkuil s po vzdignjenim glasom.
Ali s tem obupom pa je spojil upsnje. Če pojdeta Anglijo ln A-merika roko v roki Evropi na po moč, potem nima nobenega stri-hu, ds bi se človežtvo isnova no pospelo no višek blagostanje, varnosti ln srečo v kar najkrajšem 'lasu.
Potem js seveda sagovorjsl tisto, kar je on sam izkoval soono i birokratičnim Clemeuoeaujem. Zagovarjal je nearečno versajl-sko pogodbo ter dejal, da je najboljša pogodba/ki se jo je dplo napraviti ob tedanjih okoUčinah. Po njegovem mnenju ni pogodba kriva sedanjih rosmer v Evropi, nego zle vojne poslediec.
fSSSMaSBSM
IsvrUvalni odbori urpravni odsek i
k Mallkaw T« rtu lajalh
Vhmo
••» il. Jakailawi», P«, apravftalj
• POHOTNI ODSEKi J*k. U^.rwS, prW.^.ik, 40T W. Htf Zaleaelher. Baa ITI, ItrUt»«, Okla, WtU A. Jak. TaaWhl.. St. HaadaraaarUla, Pa., Jaka
BOLNIŠKI ODSEK
Spriagflald, OSklDNJI OKKOUE VZHODNO OKKOkJE ZAPADNO OKROtJEi
Si., »tt<a|flaU. IIU Martla Vldar. S7S, BI», Mla», .a GarŠaSTetS W. H. y St.,
i BU« Naaak aradsašalk, NIT-H k Uwadala Av«
i fkltagiTrT -
i Jaaek Aaikralll. Bas IM, Maaa, kaa. Pa.
Graialj, 14*11 P»ppav Aaa^ CUaaUad. a t alar, kaa It*. Graaa, Kaas^ aa Jagaaapad. »ra. kaa I M, kaki, Mlaa^ aa sataeaaaoad. K«l, 1419 S. Wlaeketlar »I., Marrar, Utak.
Aalaa MmNM Mika ta («I,
Nadsomi odbori
Fraak Zalla, pradMdalk, tata W. Mik ti.. Cktaaaa. lil., Pvaak ftaairak. MIT Praaaar A»a.. Claaalaa4, O., WIIIUia liMer, S404 »t Clalr ti., ClaralanC Okla.
j-'	Združitveni odbori
Pradsadalki Pvaak Alaš, IIM Sa. Crawf«rd Avon Cklaa««, IU. Jaška Ovaa, MM W. Mtk Si . CkleagoTIll. Jao. Skak, 0404 Orlaa Cl., ClavaM OkU.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kam, atM B«.Clalr A»« Clavalaad» O.
o d. adkaralkl» ki delajo v «lat
SAMUEL REA BE UMAKNE.
X
Ftul
toda sodišče jo zavrglo obtožnico pt«ti Liviugstonu. Obravnava i»ro-McUehlaun se Jc vrifla zadnji r^'1' " »n bil je spoznan krivim hnijikauja k puntu in sramote-•i" javile oblasti.''
10 000 rudarjev v Penni zopet na fttlfjkfc. '
. ^dhesbarre, Pa. — Več ko 10:mgi rudarjev, nposlenih v devc-'to premogovnikih . Pcn»nylvaula r,»al koinpanijo v Pittstonu, jc za-»isikala 1. novembra v znak pro-lest«, ker družba noč« poravnati ki se vlečejo Že dolgo časa. ^•»'riktni predsednik Cappilini je "ifcpeotovsl* stavki, tpda Rudarji »I i preko njega.
—r—
Washington, D. 0. — Predsednik pennaylvanske železnico SS-muel Kea se umakne okoli 1. januarja v privatno življenje. Na* slednik mu bo sedanji podpredsednik W/W. Atterbury, kakor prihaja glas iz tukajžnjegn glav* nega stsna železniškega delsvike* gi >\ots.
B SMRTJO DOKAZAL VERO V
STOJO 7ILOZOVTJU.
\
Waukogan, 111. — Bogati ssmee
Henry Dowst jc koncem zadnjega tedna umrl, kakor je živel -r- fi-losofično.
Vse svoje žive dni jc Dowst pre-uča val filozofijo. Obs, on io nje* govs neomožepa sest rs Eva, ki je živela pri njem in umrla pred psr leti. sta nenmorno preučevala vere in^kultc, filozofe atarih Grkov iu liimljanov, izkratka vse, kar sta mogla zaslediti o življenjski in smrtni teoriji.
In Iz vsega tega si jc Jienry Dowst' ustvaril lastno filozofijo, ki je njegove sosede spravljala v čudenje in sfrtnenje.
41 Čo živi človek lo zase. jc po duku mrtev," je dostikrat dejal Dowst. "Živeti zs druge jc smoter tegs živi Jen Js." , V smislu teh svojih nsčel je pred Idi toliko vplivsl ns svojo s<«tro, ds je vsels k sebi dve leti stsro»dekletce Olivo Jemison. ks-teri je takrat umrla mati. Pozneje je bila deklica, ki je s«iaj m rs. C. L. Pack, postavno adoptions. da bi tako mogla podedovati njuno premoženj«-, ki ga ee-nljo na precej več kakor $100.000.
8ele pred par dnevi je dejal Dowst, da bi ne maral biti nlkatl v svojem življenju komu dragemu v nspotje in nsdlego.
"Ko ne more Človek več dsti nobene koristi od sebe, j« mrtev," je rekel. "Neksleri ljudj* dospo do tiste dobe v petdesetih, dragi
____________ ¡n pri šestdesetih, a nekateri pa šeU
lMswait A Hudson, j* doseženo -j pri devHdesetik. Hamomor r ata
Razne vestía
2EL5ZNI6ARSKA STAVKA KONČANA.
Hdlsdelpkia, Pa. (Fed. Pross.) p Poravnanje stavke, ki ae j« bi-' Is 1. julija 1922 po delsv-nlcak žr Uznia Lehigh Valiev
h,«ri onijski možje ae vračajo na * "JO »tara mesta, in stavkokaze
asirlo odslai Ijajo.
Ija v oddelki
* ptizaal, da
rib letih je opravičljiv. Človek, ki je mrtev po duhu, bi moral biti "mrtev tudi po t«l"0. Jez tm do tí.'il i .< 11 nir'i ' »ti'l» ' " ko-
Delavsko gibanje v Jugoslaviji.
■ : - r '
(Dalje.)
Razni shodi so se vršili po vseh krsjih. Skoro sleherna hribovska vss, komor oe pred vojno socialist že prikssati ni amel, jo sahtevala sedaj soeiolističnlh govornikov. Seveds, — ss strankino organtsacijo in za atrankin program ssto še nI imels smisla, le manj pa Je bils pripravljena sa to kaj žrtvovati. Najbolj so bili agilni kraji okrog velepoaestev, kjer so kliesli sooiallstične govornike, ker so vidoli v njih sogovornike delitve zemlje. Pri tem jo ss sistematičuo reorgo-nlzacijo strsnke nedostojolo čaaa. 6ele v začetku 1. 1919. so je na občnem sboru krajevne politične orgsnisaeij* v Ljubljani poživila ljubljsnska krajevns politična organizacija, ki ¿s razvila potem Živahno delavnost in kojc lokali so postali v kratkem poleg uprave Naprej, kjer se je sbirsl izvrlevslnl «šlbor, drugo središče strsnke v Ljubljani.	-
Z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami je imela takrat, kakor vas Slovenija tudi stranka le mak Jtiks.
Ssmo silne prehranjevalne težkoče — v Slovenijo sa mora uvažati iz Banata mesečno do 500 vagonov moke — so nas sililo, da ižčšmo vsaj v toliko teh zvss, da moremo živeti. To je bilo silno težko. 2eles-nižki promet je bil popolnoms desorganizirsn. Do moke oe je dolo priti le s posebnimi vlaki, ki so so |»ošiljali is Ljubljane v žitnf kraje. Seveda je funkcioniralo voe to neradoo. Demonstracije vsled neredne prehrsne so bilo na dnevnem redu.; Vodilnim krogom v otranki, ki so imele v to vpogled, je bilo vsled te|s jasno, da je tudi strankina polit tiks popolnoma odvisna od polltičnsgs r*svoja izven 6loveoije, sa-vest, pa je nezadovoljne množice niso imelo.
Ako v tem času ni prišlo do Ikodljivik pučev, ki bi lahko kon čali z nedoglednimi posledicsml, se imamo sakvaliti ss to v veliki meri tokratnemu strankinemu isvrfevslnemu odboru.
. V centralno vlsdo je vstopil v deeembru 1918 — socialist Vltomir KovsČ, kot minister zs socislno politiko. Vkljnb skupni držsvnl vladi pa je ostala Slovenijo zakonodajno In upravo selo svtonpmns in ss za dogodke v centralni vladi do sklieenjs zsčssnegs narodnega pred* stavništvs, ki se jo sestalo marca 1919, ni dosti brigslo.
V	Deželni vladi za Sloveuijo seje v zsčetku L 1919 vpliv socisli stične stranke pojačal. Čeprav se is število poverjeništev zmsnjšslo, je dobila stranks v deželni vlsdl dvs zastopnika. Albin Prepeluh je post si poverjenik zs soeisluo skrbstvo, Antou Kristan ps poverjenik sa jsvns dels.
V	safissno nsrodno predstavništvo je odposlala strsnks Anto^ns Kristana. Jožefa Petejsns, Jožefe Kopsčs, Drsgotino Lončsrjs in M. lhijorjs l'obala. V decembru 1. 1919 jc Josip Petejau svoj msndst odložil, ker se je vrnil v Trst. Na njegovo mesto ps je prišel Dr.
Milsu Korun.; -	%
Mesecs sprils 1919 sts rodi proglssitve prekegs soda demisioni
rsls obs soeislističns iKfverjeniks pri Narodni vladi. Vlsds pa njuns demisije ni vsels ns zusnje. Tsko sts oprsvljsla oba kot uradoiks do sedsuje funkcije dslje.
V	Beogradu je demisionirsl v msju 1.1919 pod vplivom opozicije klubs so^islističnih poslsncev, ki gs jo vodil Antou Kristsn, naš mi nister sa socislno politiko, Vitomir KorsČ. ,
Avgusta 1. 1919. se je ustsnovils ob selo aktivnem sodelovanju in ns pritisk Antons Krlstsns demokrstsko-sooiolistilno oll koalicijska vlado, v katero ao vstopili kot ministri poleg Antons Krisjsns, VitomiV KorsČ in Viljem Blkžeg. Ts vlsds se jo držala d<$ fo
bruarja 1020.	• ^
V	Ljubljani je vladal ta čas dr. Žerjav t uradniškimi povarje niki. Poverjeništvo zs socislno skrbstvo je vodil soclslist JskllČ. Povorjenišks mests se niso zsaedla, deloms radi nesporszumljepjs med koslirsniml strsnksml, deloms radi opozisije, ki m jc pojsvljsls ved no ostreje proti ministerialni politiki v socialističnih vrstah.
Sledila ji je rs4lksftio-klerikslns, po ^olltvah v konstltuaiito (novembra 19'JO) pa radikaluo-dcmokratsks koalicij«. Pri volitvah v konstitusnto je dobila strsifks v psrlsmentu 7 zastopnikov; Ktbino in Antona KrisUna, dr. Milana Korana, Jožefa Kopsčs, Filipa Klso-varja, Uudolfa Oolonha in Zvonimira Dernots.
Ko js post si Antoh Kristan upravitelj Bflja, je odložil svoj man dst, ns njegovo mesto pa js prišel Ivsn Toksn. •	/
Komunističnih poslancev je bilo isvoljenlh v držsv| 59, ir Slove-niji pa |h>t in sicer: Vladislav Fsbjsnčič, Msrcel Žorgs, Dr. Milsn LemeŽ, Miha Koren, Valentin MUkar. Razvem tega je bil Uroljeu v Macedooiji ua komunistični listi Slovenec Lovro Klrntenčič
Komunistični msndsti so bili Julija 1921. po antentato Aleksandra anulirani. Ustarotvorns skup*čins je bila decembra 1922, nov« volitv« ao se vršile 16. marca 1923.
V	te volil ve je žlo delsvtavo v Hlovsniji ž« popoln« nisirano in rasbita. Niti ofieielos ^>oialUti*no stranka, ni«ti v enotno fronto svesone socialistične disidentske sko dobile msndatt.
V	povojnik lstik je Imela «o<ialbtičns strsnks v Sloveniji Ul« strankine zbore: novembra 1919 — v LJubljani (Daželnem dvoran), aprila 1920. v Mariboru, oktab. 1920 v Celju, decembra 1921 v Trbov-I Jak in avgusta 1923. v Celju Vsi ti strankini zbori so biti diktirani po raupierak -v stranki In pomenj«J« so otronkin razvoj vožim roa-dobja, o '-imur pa govorimo natančneje v na«lednjik odstavkih,
Kemanistumo gikaaj«
KomunUti «o aa vrgli a velikimi «rsdatvl na Beograd ia so lam
t*«BW Laakawanna je pi- te^O perinaedearfeaete Me
POZOR I_KortipoR^Mi
•a vrši takale«
VIA PISMA, ki «a aaaalaJa aa pasla ml peedsadalke sa m ftMaMtf« S. N. P. J* MST-M Sa. Lawadaia kfn Cklaaga, III.
ZADEVE BOLNISKB PO?POKE SB NASLOVBi Balailka taj* N. P. J., MIT-M Sa. LowadaU Ara., Cklaaga, IU. ARMS POIIL
i Cklaaga, III.
Pi
VSR
alštvo S.
DENARNE •Skara la
IUATVK IN STVARI, U sa iMaja at. laaršaaalaapa sa aaslavai TOjalltva S. N. P. J.. MST-M Sa. Uwa.
VSE ZADEVE V ZVEZI I BLAGAJNIŠKIMI PQSLI sa pašiljaja aaslari BUfaiaUlra S. N. P. J., MST-M Sa. Uwadala Ara., Cklaaga,
Vis P^Htiki VIB4B jMtlsfBBJB ^ gl« lifHisfilBts #4ÍNim it MÍ| ^s^gjsjs Praak Xailaa, pradsadalka aadaaraa«a adkara, Alfar ««llar ia ageraj.
V.I prlalrl aa gl. paralal adsak waa4, 40r W. Hap St., SpHaaflald.
Vsi dapUlia dragl .al.l/aaamaall., «glasl
tr avaat a gtatilaai iadaaia, aaj m pa4Uja aa ■ Uwadala Ara., Cklaaga, IU.
•a aaj paiUjaja aa aaslari Jaka Uadar-ffUtí,aküérWtó»3K MST4S
V	ljubljsnaki krajevni organizaciji ao prevladovale sJihove o«> Hoc, ao «e sposnsvsls med ssboj po belem usgslju kot snsku.
V	Trbovlje so prihajali kot agitatorji že leta 1919 komunistiftni agitatorji, ki jih ni v tem kraju prej nihč« pos*sl in ki tudi sloer v stranki v Sloveniji niso deloli. Mod njimi J« bil Nino Furlsn, pome-js t odi Lovro Klsmenčlč, ki prlhsjs v slovensko delavsko gibsnj« preko Iloogrsds. DomaČi levičarji dr. Milsn Lrmeš in drugI so bili nsprsm komunistom le doksj neopredeljeni. Njih glavni odpor s« je obračal proti miniatorislni politiki stranke. Zdi ss nam, da ni bilo nujno, da so MQbrnlii proti stranki. Prelom I njimi pa j« ravno mnogo odločil, ker ao bili oni edini, ki so hodili ns diskusije in imeli v Ljubljani, v revirjih na Jesenicah politične šole, meti tem ko «o su ukvarjali desni pretežno s visoko politiko. Novembra 1019 so ua strankinem kongresu napravili lavi oster napad na ofielelno strankino politiko, slssti ua sodelovsnje v vlsdl. Ta oposisija se ne more Imenovati komunistična. Vodstvo oposleijs je bilo tskrst v roki soelslista Petejsns, komunlstlčno soeialistično enotno fronto s srbskega juga jc prižel zastopat socialist Dragiša LdpČovil. Vendar ao ae udeležilo strankinega zbora tudi komuniatične oeliss.
Strankiu sbor se je končsl s kompromisom, ki jo priporočal likvidacijo ministerielne politike, kar ae pa ni sgodiio,
- To js komunistično sgitaoljo mod prolstaristom stolno jsčalo. Posebno ugodno polje aa to agitacijo Je nudila odprava maksimslulh oen, ki je imelo ss posledloo, ds so o«oc tekom lots 1919, silno rsslr. Vlada je posegla pod Nplivoiu socialistov po svstrljskem vzorcu po dopls^vsnju, ki js stslo ogromne svute. Pričakovani uspeh pa je v vsskeA oziru isostal.
Po kougresu 1. 1919 Je osvojijs levica atrsuklno tsjništvo, ki gs js prevzel novi železničarski tsjuik Petrlč, Levics je delsli veduo bulj odkrito us raskol.
Urednik Nsprejs Clolouh js skušal držsti obe atrsnl skupaj. H pissvo Jjsts ps jo priprsvljsl bolj teren levi, kskor ds bi skulsl kskorkyll (idejno podpreti politiko desne, — ksr liri rasmsrak, ka-korftae «o bile; res ui ^ils lahka stvsr. To js vodilo sprils 1920 do rszkols.
Levi so ustsnovlll novo soelsllstláno delsvsko stranko, ki je skllesls v svrho združitve s komuuistllno stranko strankin sbor v Ljubljani.
Položaj ofioielne ooeislistiln« strsnks J« bil Uradno težski mas« aojiila bras dvoms skoro kompaktno na lsvi.
V	tem položajn s« je strsnks ns scv«rn vzdrftsls, Izrabivšl spretno Itsjerskodokslno-pstriotično razpoloženj«. V treaotku prvsga ns-vsls j« odloČila valno prvo opiad«iitev med drugim a tem, da je sklicala aprila VJTXf Istočasno, ko so skliesl! lsvi kongres v LJubljano, kongres v Maribor. Seveds je bil tudi ta kongres uoln komunističnih oelie. Vpliv rssvojs v Avstriji In nouspels stavka žoUsnilarJev sts komunistično ofensivo uslsvll« in vpostsvll «tsnje, kakor ae j« po kszslo ob volitvah 11120. K^virji so bili povečini Uguhlj«nl, med želez nlčarjl «o dobili komunisti večino, ravno tsko ns Jesenicah, drugi kraji so stranski pretežno ostsll.
številčno Ja ostalo, kakor se pokaMle volitve 1020, š« dva tretjini delavstva pri socialistični utrankl. Vendar Je bilo Idejno iu or> g«niz«torično tudi to rtš |jraj kat konaoUdlmno in «notua^^^^^^
rs n ka Šele ob rase«pu. Taj-
Z vnui mla
kralj«
■ Poklicno tajništvo si je ustanovila nik stranke jc postal najprej Krsnc Svctek, pozneje ps
immh
Strankin« gospodarsks orgsnisasijs
Ob prevratu so bile v Hlov«niji tel« gospodarske orgsnisseljei Konzumno društvo zs Ljubljsno In okolico, s podružnicami v Ljubljani, v Tržiču iu na Jesenicah, — kousumna društva v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah, V Mariboru Je bil tamolnji delavski dom lost gralkegs kousumaega društvo, v Črni ua Korolkrm pa j« obstojsls filijsla komumneg« društva v Celovcu.
V Ljubljani j« dfcrtojale Vojna Zv«m, aprovizaeljska institn _ pod državuim nadsorstvom, pri kojl so sodelovalo pot«g soslsll« Uuih tudi koozumus društva Hlovrnsk« ljudske strsnke in vaa in-ustrijska podjslja Nlovenij'.
V	tej Vojty svazi so im«ls soeisliaiilno zadruge razmeroma majh-gaat/ipstvo. Vendar m/ bile «oeialiatilne v toliko Jak faktor v tej
zadrugi, da ao lm< 11 ao<i^listl v rokah iniaiatlvo, ker je kil Anton Kristan, takratal ravnatelj kon/umnega društva za Ljubljano in oko lic«, predsednik te Vojna svesr.
V	čaau pomanjkanja živil je bil« v Sloveniji pravo Ijadeko gilm nje sa konzumn« zsdrug*. Ker trgovina ni mogla osignretl ljudskih f«lrebš/*in, m» m sstekle množice k Mamoporno. I, mialeš, da bo laku lažji prem s gs h ovire. Vs vsek si ranah »o se natansvljlll odbori sa «stsnevitev novih kotirnmnih društev in se obračsll na ljubljansko
Ti odbori nlao
aelM^Z In strokovnem nokrei« od prvega počaka prevladovali. , kaizumno drožtv« s protejo za nasvate I» pod^a TI .*IIh>iH
Z r.trai.11 ioUti n,kakih Izkušenj. Zato ^ RŠS0 megl« dopu^atl ^mo^ojne
gonilno si-nev more sksj«*!'
nee Atoje koristnosti.
Ven dar ae aoeialisli niso aauknlll Is atraaka, ampak «o vztrajal! v njej do Vukoverskegs kongrsM. ki se Js. vršil apopiladl IkJO. — Na Na i« m kougresn m iirlnllt tisti k4BMMÉaH^MMÉ|ft-SNalMVMLJl
U v	noslailial dan. ' točk va« »oeialial« in stranke.	, . -	.
C*». ZI v «.„.».1, m »rgll	. «*JM m**	.......
imili ni kakih Iskušenj. Zato a« h|so mogla dopus. «ii »euionojn« u«la novilvr ki po siser po večini tudl Ate niso kil« mogoče, ker ao imeli Ijadje slab« predstav« «» jioireb»ilk dinamik sredstev in so zahtevali navadi / ii*'tsuTT»tev f*iijalk g>e<f tem, ko »o nabrali urno majkeu
^^MVSOa^ VTIS • rfy. lil rnmur J JC I «mI»I Ml — •»	' ■ - » — *	# -	i	i I__m
k- b« nadaaifftU človek na pred Irec rim^ega	prtronlja, i žgieMičarJ«, koikarje ia radar».
i
( Dalje prihodnji*'.
I
O koleri na Kranjske«.
Zbornik Matic« Slovenske YT|T rvezek is loU 1911.
1 fteetsvil Frane KobaL
(Dalje.)
tifl
vprašanja poslala poroèila it Pe-terburge. Povedala ao namreč.
da po tirni Ruaiji pustoši kutn, bolezen, ki se je bUs že 1. 1«2J priklatila do Volge in ki a« imenuje Cboleramorbus. Strah, tako so govorila roška poročila, ki ga shaja ts kruta morilko, je nepopisen. Ljudje ai ne vedo pomagati. Pravijo, da je dobro, kaditi a klorovim apnom ali a tobakom, in zdaj prekajajo a temi kadil» vse bile, da bi se obvarovali groznega gosta. Ruska vlada je.ajcer ukrenila vse, kar bi utegnilo pomagati, vendar so bile doelej Sc vse njene naredbe bres uspeha, ker nihče ne ve, kaj in kako. Da, niti to že ni dognsno, ds najbolj divja med revnejšimi sloji.
In ker so se popisi bolezni, ki je -morila po Valahiji, ujemali s popisi morilke po Ruskem, je bilo ugotovljeno, da v obeh državah «traii in davi cholera-morbu* in da menda proti njej pomag* kajenje. Drugega niao vedeli nič. Peč, eno ie1; to namreč, da dela ta nepoznana morilka prečudno skoke, da se nenadoma prikaže na kraju, kjer so se je najmanj nadejeli.
Med učenim svetom ae je seveda takoj aečel hud prepir. Vsakdo se je delal, kakor da v resniei ve kaj zanesljivega, v letini pa wi vsi ti učenjaki na slepo ugibali.
Vse je kazalo, da je divji cho-lere morbus avojo pot naravnal proti zapadu. Kaj čuda torej, éc se je Avstrijcev polotil smrtni strah. Cesar Franc I. je aieer takoj zankazai, .da naj oblastva store vse, ksrkoli bi moglo sv-strijske dežele in kronovine ob-vsrovsti preteče nevsrnosti, toda ksj so hotele oblast va ukreniti, ko niso vedele, s kakšnim sovrstnikom jim je oprsvitif
Ker je ns podlagi vedno zopet dohajajoČih poročil o velikanskem številu žrtev, ki jih zahteva neznani eholera-morbus, jelo prevladovati mnenje, Ja preti avstrijski meji kugi podobna bolezen, je eesar zaukazal, da je proti
1-reteČi koleri uporabljati v*c tiste varstvene naprave, ki so gs dovedle izkušnje na geliiki državni meji. Ko so js nemreč "pod imenom eholera-morbus znana bolezen" koneem 1. 1830. is rus-ksgs carstva jela bližati avetrij-ski meji, je bil eeaar zaukazal. ob državni meji nkreniti vae karkoli bi utegnilo neznani morilki zabraniti vetop v avstrijsko ozemlje. In res so gsliška obhmt-vs navidezno pogodile eredstvs, ki ao za nekaj mesecev koleri sestavil* pot. Ksjti ns zimo je kolera pojenjala in že se je zdelo, da ao jo oh avstrijski gsliški mej: užugali. > Nastalo je prepričanje da so kolero ubranile edlnoh tiste stroge obmejne odredbi. Komaj pa je prišla topla pomlad, kolera ni le začela razaajati s podvojeno ailo, temveč je z drznim akokom preakočilf tudi avstrijsko mejo in nensdoms začela avoj mrtvaški poael po Galiciji, kjer je kmalu kaj neljubo presenetila LevovČane. Seveda ao bili vai prepričani, da se je to mogloy zgoditi Je zato, ker meje niso bile zadostno zastražene in ker ae aploh ni ravnalo dovolj previdno.
Zdaj je bilo treba odločnega nastopa. Da bi ae z združenimi močmi ukrenilo kaj v resnici u-spešnega, je ceaar zaukazal, za (iali<ijo aeataviti poeebno zdrav-atveno komisijo, ki naj ima v svo-jih rokah vso politično moč Je želne vlade in vso vojsško moč /generalnega poveljatva. Opremljena z različnimi spccijalnimi pravicami, naj ta komisija posluje, nepodlagi- oflravilnika proti kugi, o katerem hočemo podrobneje izpregovoriti kaaneje. I/ previdnosti je cesar nadalje zaukazal, alične zdravstvene komisije sestsviti tudi za Erdeljeho. Ogrsko in za moravsko-šlezijski gubernij. Vrhovno .vodstvo vaeli teh komisij je poveril centralni dvorni komisiji ns Dunsju, kste-re prvomestnik je bil predsednik dvornegs vojnega sveta (fcld-csjgmsjster grof Gyulsi),
Te avojc ukrepe je dal ee»sr rszglssiti po vsej držsvi, hoteč prebivalstvo pomiriti. Dosegel pa je ravno nasprotno. Ljudatvo se je še bolj rasburjslo, ker je bil nekdo rsztrosil vest, da namreč ni nič rea, da bi sploh kje bila kolera, da ao si vso povest o koleri nsprosto izmislili vlsda aama in
pa visoki stanovi, ki bi s bajko o moreči koleri radi prikrili grozno dejstvo, da ao iz gotovih vzrokov dali zastrupiti javne vodnja
ke, živila in pijače, da ao vsa zdravila, ki jih vlada in njeni zdravniki tako toplo priporočajo aam atrup in da zdravnikom ia duhovnikom ne gre sa nič dragega nego za to, da bi na povelje visokih stanov in vlade a straponr. odstranili vae neljubo ljudstvo Nsjai so bile te govorice še tako nesmiselne, ljudstvo jim je ven darle verjelo, kskor že v obče raje verjeme lažnivemu klevetniku nego pa besedi iz modrih uet. In tako se je zgodilo, da ao na Ogrskem te govorice tako razkaSile ljudi, da ao seljski zgrabili za o-' rod je in v velikih trumsh navalili na plemstvo in na duhovščino. Morili so, požigali, rušili io plenili in uganjsli najkrutejša grozodejstva. Šele ko je vlada poslala nadnje vojaštvo in uveljavila preki sod, se ji je posrečilo, jih ugnsti.
Sredi junije meaeea.ee je kolere neenkrat pojavila tudi na 0-grskem in davila tako okrutno, da je do svojega konca (aprila 1. 1832 ), torej tekom 10 mesecev v 4&85 krsjih po vsej Ogrski za kolero vsegs skupsj zbolelo 530,339 ljudi; od teh jih je umrto 298,541. ozdravelo 237,408, doČim jih je bilo ob imenovanem roku še bolnih 2390 oseb. AU se bomo zdaj še čudili, če ao ae je ljudje prav tako bali kakor kugef
Zanimivo je, ker nam iz tistih "časov pripoveduje pismo iz PeS-t?. Pravi namreč» "Ko je p<> Pe&ti začelo razjsssti kolera, so d rog isti in lekarničarji razprodali neverjetne množine najrazličnejših zdravil. Po vseh gostilnah, v gledališču, po vaeh kavar-| nah, vinarnah in pivarnah ae jc govorilo samo o dveh atvareh: o koleri in sredstvih proti njej. Vsakdo je imel drugačen recept in vsakdo je bil prepričan, da ima najboljšega; ta je imel na želodec položeno blaznico z dišečimi snovmi, drugi je a aabo nosil atekleničieo z vonjavami, zopet drugi je imel s sabo "tolovajskega kina" (Raubcressig), s katerim se je pridno mszsl po obrazu; videl sem celo nekoga, ki si je bil krog telesa povezal posteljno blazino znatne velikosti, tako da ao se mu kljub žalostnemu času vsi smejali. Maraikdc,
ki prej vine ni pokuail, ga popival sa zdravje" in (tako sme-mo nadaljevati) maraikdo, ki ga je rad pil, ee ga je tiete dni še i večjim zadoščenjem dodobra navlekel, ker je imel izgovor, da vino pomaga proti koleri, pa ne samo na Ogrskem, temveč tudi po naših krajih, kakor ae to raz 'ime po sebi in kakor se bo to tudi še izprišalo^
i Hudo je kolera gospodarila tn> di po Galiciji: kajti od početka (od maja meaeca) pa do srede novembra, ko je ugašala, je za njo obolelo 259,805 ljudi; od tek jih je umrlo ' 97,654, ozdravelo pa 1$2,083, dočim jih je ob imenovanem roku Še bolnih bilo aamo 68.
Čim je ceaa^-ajznal, kako pustoši kolera po gornjem Ograkeni, je nemudoma aklical svet, ki mu je sam predsedovsl in ki je oklenil tele ukrepe: Da se po mož-nooti zabrani nadaljnje raz (irjanje kolere, naj. se nemudoma poleg vojaškega kordona, ki je razpostavljen ob reki Soli do njenega izliva v Viaio, razpostavi še. drug vojaški^«zdravstveni kor-don, ki začenši od imenovanega kordona zasede črto ob moravsk» meji (ds bo varoval mejo proti koleri, ki bi iz GsliSke utegnila udariti na Morsvako) in dalje po črti ob ipeji nižjo-svatrijski, no-tranjeavstrijski, kranjaki in av-strijeko-primorski (da bo te kronovine ščitil pred kolero, ki bi u-tegnils priti iz Ogrske). Na vse
<	Cl	[LKA.
Spisal IVAN ALBREHT.		
(Dslje.)
"Malo ai ga ps vendar imela rada, tistega
Andreja!"	-------
(tilka se je nasmejala v izogibanju: "čemu?"
Frica je dražila negotovoat minulosti. "Kakor golobica ai, ti moja rožica," je hotel izvabiti izpoved z laskanjem. Cilka ni apoznala namere in se jc vsesala a poljubom v njegova usta.
Dvoje teles je zagorelo v vročini noči---
Ko jc dekle omamljeno zbežalo v sobo, je začutilo misel na objem Fričevih rok kakor žgoč oklep. Otrok je klical nazaj v tisti čas. ki ga je delilo komaj par hipov od navzočega trenotka — toda zaman! Nikjer ni bilo opore, kamor bi mogla stopiti nogn nazaj . . . Cilka se je ihte skručila v postelji in noIzc so ji izpirale lica. Bolest in bolečina sta jo ¿Kali v pršili, da ji je rastajaln dihanje. Kraj nje je «tal Andrej: "Kdo je trgal, Cilka!" Noč je bila kakor Živa povest pekla ... Ko pa je z jutrom vstalo življenje, je vstala tudi Cilka in je iskala razvedrila v delu. Kakor jegulja ne jo «Mikala neintertja in opruvki ho ginevali pod nje-nlnii rokami..
"Se mi še prevzdigneš," je svarila mati. Toda Cilka je hitela, jo delala in sv je sukala, da je lil rnnj po belem čelu. In znojni tok je izprnl kes in očitke.
I r počet k a ni mopla pogledati Frica. Vselej, kadit koli sla ne slučajno srečala njuna poglwla, je povrnila oči in je vztrepHala. V pasji natančnosti je čllla beaetle : ,
"Včeraj fena, dane* »ostra —" lil za»tu<Ul ne ji jo on. ki ga je ljubila — In ¿e »uma pred seboj Jo občutila stud. S čaaom pa »o je v rnil mir in v mip.li in v «unije jo dahnila pre-Horno«t mladosti. Večer /a večermn uta »edevalj s Frieem v kuhinji in Cilk« ni cula nikdar, kako je fant modroval, katlar je ona otl&la v sobo.
"Iledak. kdor bi «o lovil okrog ra «a tov j« m, če se mu eodi doma mr.1'"
V sobi Je mo«| tem blnirrovala mati: "Stokrat srečna al, deklina Omamljena od strniti m «lasti, ki jo jo vlivala .omotone od pestrih *snj. ki je živela v njih. je poslušala besede in »c jr čudila materini mo drosti. V mi nestalna iij plnha je obietpvela vsako Itosedo In hhkM. ki je bila k.j)aj naperjena proti materinim ukrepom. Visrr s* \o«'»rnm »ta kovali « materjo načrte, kako oskrU.ta če«ar je treba nevrsti ...
M «d loin jo pri«la V« lila no? In Mafttino |it-smo, ki je vabilo Cilk«» na irlrt. Mnogokrat misli na nienko in dolgčas ji y po iij*.j — tako> pt««U Mavde. Cilke je pokaf«l.i |>i«m« inalorfin M^te jr bila veselil
"Pojdi! Je Itak dobro zate, da prideš malo na zrak — ai$er bi ae te utegnilo zopet lotiti —"
Dekle ni bilo v prvem hipu nič kaj zavzeto za predlog. Polagoma pa je začela mikati misel, kako se postavi pred znanko — izgubljenko ona — nevesta 1
"Poglej," je pokazala zvečer pismo Fricu. "AH greš?"
Fant je prebral pismo in je bil zadovoljen. "V Mariatrost," jc kimal pritrjevalno in je razsodil zase: 1
. "Dobršen kos poti pelje po gozdu---"
V nedeljo je čakala Magda na dogovorjenem kraju. Elegantna in razkošna je hodila po tlaku in ž njo mlad gospod in dame krasnih let. Ko je ugledala Cilko a Friccm, jima je etopila nasproti.
"Moj ženin," je pojaanila Cilka % ponoanlm povdarkom. Magda pa se jc nasmehnila in je premerila drugega za drtlgim a stisnjenim, nagajivim pogledom. Gospod se jc naklonil došlima in je predstavil sebe in damo z nerazločno mrmranimi besedami ...
Med potjo je iskala Magda samote a Cilko. "Hi se hitro opogumila," ji jc pošepetala mimogrede.	• Cilka je postala.
"Saj je ženin—*	_	.¿a
"Mhm! — Tudi meni gre zdaj izborno. Imam avoje dsmovanje, družabnico — tale možiček Je pa moj — zlati teliček —"
Cilka je začutila razdaljo med aeboj in med znanko in «e je začela ogibeti. Venomer je iskala bližine Fričeve in jc trdno sklepela, da nikdar več ne pojde na Magdinrlimanicc —
llihntrich so imeli že sa seboj in med smehom in šalami so šli skozi gozd. Od časa do čaaa se je zazdelo Cilki, da ogleduje Frie Magdo a pogledi, ki ne veljajo r.nankl. Toda Megdine brezbrižne kretnje, njrn smeh in njeno goatoleče besedičenje! je pregnalo dvome.
Ko so dospeli do krajs, so zsvili v gostilno kraj cerkve. VaVrd zgodnjege čaaa so bile sobe sko-ro docela prazne. Neke j parčkov je goatolelo po kotih, teda vse l*>lj tiho in mirno, tako da jc planila nova družba v sobo kakor Val.
* Med gospmlom, ki je bil s Magdo — in med Krieem je vstala tekma. Jedi in yina so romala na mizo in Cilka je vedno bolj občudovala Megdine ^pivske zmožnosti. Polagoms so atopile beacde ta mej in poglede so apremljale drzne, tekajoče kretnje.
Cilka jo ogledovala in opazovala, dokler jI nt račolo vino jemali razamlnoati. Ko so odhajali, ae ji je adelo vse kakor v snu. In kakor v snu je čula v rest ni ielezniei Magdi no šeitotanje:
"V česopi* dam zate, bos videla, kaj je izpre-tuemba —"
Cilka ui zanikala in ni pritrdila. Sploh ni vi-dnle ničesar i« ni slišala ničesar, dokler niao pri-«peli v mesto Tem se je oprijela Friea in je ftle Ž njimi proti Kggenbrrgn. Mesto je bilo «Urno U» mrtvo i«^ Cilke seme je bile mirne in mrtva, ne-«možna razločne misli, fielc v Kggonbergu ae }• osvežila.
g (Konec prihodnjič.) L
Za Božič!
RŽEKOVEC, BRINJEVEC,'SADJEVEC, SKOC BOURBON, 8LI-VOVEC BREZ ALKOUOLICNI OKUSI, zadostuje DVE un«e se okus tn barvo se ŠTIRI galopa. Absolutno najboljše in najmočnejše, ki se dobi na trgu, zadovoljstvo jamčimo.
t zadosti sa 82 galonov $10.00.
ducat mešanih okusov stane
Enj>»n ¿tgttÉÉr !
JP»t due Ie| 16.00,
Tri dv« unče steklenic«, ker si izberete stane 96.00. Priložit« 48« več sa poštnino in savarovalnino. Pošljite Money Ord«r ali vam pošljemo C. O. D. Naročit« sedaj za praznike. Naslov v r
Marvel Extrncts Companjr Bos MS,	p. L. .
Homectaad, Pa.
V JUGOSLAVIJO
M Mcraklh r«tik«nlh. M
AQUITANIA........ .48,047
MAURETANIA...... .80,704
BERENGARIA.......82,022 to»
PrtJiiM kaSia« «s to*t<«t> ra>r*4s
potnik« a t. 4. S pMtaljaml. Krnu ob#<J»Mi, kadllna 1» M«ftlM »ob«. Pokrito promenado nadkrovj«. Ir.vrst-na krito promenado nadkrorja. NoSa-mh akrbl.
Cunardori M on t t rd»r"l — l*plailjlrl v Ju "o»la»ilJ h't ro. vara« la man»»ljivo.
Za potni Hatafc ia ir«|l pojaanila upraftajta pri blit-ajam a « • a I v ai a ■
me» tu.	■ 1

CUNARD ANCHOR UNK. 140 N. Dra. kern St.. CMcag*. UL
POŠILJANJE DENARJA
ZA BOŽIČ
-
tej žrti morajo biti na krsjih prire#ene koliko macirsnje, morajo biti prirejen) rssteli in nsprsve za prekaje-eanje pisem. N4 ta nsSin je varno zaatražiti vso mejo proti Galiciji in Ogrski. Za vos promet obmejnih krono vin veljsjo predpisi sa vsratvo proti kugi (Dalje prihodnjič.)
NAROČNIKI POZOR!
s. novembra, uqj
Znamenje (Nov. 30-23) i, da vam naročnina poteče na In dan. Ponovite jo pravočaano, ¿m. vam liatn ne ustavimo. Ako Usta ne je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vrni list plačan in ga ne t, je mogoče uatav-ljen, valed napačnega naslo-▼a, pilite nam dopisnico in navedite atari in novi naslov.
Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in dragi zastopniki, pri knterik lahko plačate naročnino.
Naročnina sa celo leto Je $5.00 in za pol letn pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol lete $1.90 in za celo teto $3.80.
^Z* m$sto Chicago je za leto $6.50, pol leta $3.25.
Zla Evropo stane sa pol lota $4.00, sa vse leto pa $8.00.
Tednik stene sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo SOc sa poltnino.
Naročnino lahko tudi sami poiljete na naslov:
UPRAVNISTVO
aPROSVETAw
2657 So. Lawndale A ve., CHICAGO, ill.
KAŠELJ
J« ™vtlf MOfiistan »•«n«ss»SZ&Vlr!;«*
SEVERAL COUGH BALSAM,
ÏÂaiiroà1?^*
Cm^ 28 in 80 ewtor. VprûajU po Ukarnah.
severas
COLD AND GUP TABLETI Cans 10 osn to v.
» s r v t ra co.
r nahids, iowa
Domače prekaje«
KLOBASE
mrtMjJ
im ftifB^
Izdelujem in kajteé klobas«
razpoiiljsm base s česnovim
in prekajono meso. Jamčim, dTS moja roba prava delikateaa, ram taka kot sta jih včasih oče in ma naredila. Pošiljam od 5 funtov »
Eej. Cena 85e funt, poštnina puH j. ' Denar ae lahko poilje s n4r, čilom ali pa poiljem po poštnem no ▼setju (C. O. D.) Sem član dmU it. 68, 8.N.PJ. kamor se lahko oks nete radi moje sanesljivosti.
joseph leskovar
D. I. 610—14th Street, Bsdne, Wis. ,
za kuhanje piva doma
imamo v saloni alad, hmelj, sladkor in v»e druge potrebščine. Poskuaite in se prepričajte, da i« doma pri nas, kuhani vedno le najbolji! in najce-jaejM. Dobiti je tudi abirko sodov, staklenic ia raznih loncev, itd.
Mi vam dostavimo naročilo po po¿ Hi, točno v vae kraj«.	t
Grocerijam, aladear jem in V prodajaln« tclesnlae damo primaren popust pri večjih nareeUih. Pilite p« informacije na: ^ ,
frank oglar,
6401 Suportar Avraua, Cloroland, O.
JAZ SEM 2E PRlCCL POŠILJATI DARILA ZA
BOŽIČ
v atari kraj. Ako želite poslati denar vašim v stari kraj za božične praznike, jaz vre dim to za vaa, samo pošljite svoto, ki jo mislite poslati tja, na mene.
Pilita a» pojasMs na:
emil kiss, BANKIR 133 Second Ave., New York ——^»if»^—i ladafojma afUovita. piaamik
pogodb«. D »prom! Jam rojaka is starsfn , heajel
Prodajam lilkartot PrsjaM daaar aa krasila« alas«.
Gotov« tadi l«t«a m loitU po-aabiii if«j««f t atar«m kraj«, «om*
I Jim b^«t« pmUII | daaarai 4ar sa boiiiaa prataiiu! Cim pral opravit« Ia opravil«, tolik. bal/a t
Naia baalta J« ukrenila vaa po. trvbaa, 4» bodo a|oao UMsa pp> ailjatva hitra ha laisa dastovliM« prajamaikoBt.
Damar labb« miljaM POTOM P08TE io POTOM BRZOJAVNE. GA PISMA.
Da »ar poalaa patom aaa j« ia-platoa praj«aaaibtt aa aj< «aaii poJti braa vaakag« adbitba.
DOLA« JE V JUGOSLAVIJO pošttja aaia baaka pata« p«««« ali
mmmm^— -
NAIK CENE Sa v«4a« mad m»i-aiftjiaai. #sopaMaJto aol
V STAEI KRAJ- — «o Ako Ho VI mod a*iaai. ki ravai» pvaaaaavotl BaiU p kraja, potom jo v Vato barUt. aba so pa»U*ita Ivrdlao, bi j« nama
— .-1-' i_ - -liJ- t	. H|
p« i®*»> in Milani poatraaai
Ab« ato aaaMaJaai 4abM Is atorapa braja. aam pUlto pa aa daljaa pojaaaila.
SLOVENSKA BANKA
Zakmjftek A Ceiark,
70 — Stb A v«.. N«w V«rk. N. V
KNJIGE
Književne Matice S.N.P.J.
Književna matica Slovenske jiarodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige:
Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novaka Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50.
Slovenako-angleika slovnica. Dodatek
raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 a poštnino vred.
Jimmie Htgfins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivah Mólék. v Povest iz življenja ameriškega proletariiata za časa velike vojne, trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred.
ZajedalcL Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred.
Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiea. ki tolmači mnoffe naturne zakone in poka-zuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.&0 s poštnino vred.
Zadnji dve kniigi, naročeni skupaj, do-bite za tri dolarje. Vse zadnje štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so!
Naročbe, g katerimi je poilati denar, sprejema	7
Književna Matica
2887« So. Lawndale Ave„ Ckicago, ID