"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
•	m
Official Organ Yugoslav Federation, S. P.--danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
-- GI ASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
gt. — NO. 1504.
chicago, ill., s. julija <j„iy 8>. 193«.
l*Mb Itafcr 4 Mrrkljr «1 •i M»| H. I.nnihIiiI«- \ «r.
LETO — VOL. XXXI.
DELOVALA NAPREJ S SOC. STRANKO
JSZ __
SffiUKB»«aeSd««ie zadnjic pred ligo
Udeležilo se ga je dvanajst žensk in iz vrst mladine 14 delegatov in referentov
Dve konferenci za pojačanje naiega dela. — Na-loge novi eksekutivi. — Stanje JSZ in P. M.
ENAJSTI redni zbor JSZ, ki se je vršil dne 3., 4. in 5. julija v Chicagu, je bil v marsičem slicen tretjemu zboru naše zveze pred dvanajstimi leti (v poletju 1916 v Narodni dvorani "na stari Centri" v Chicagu). Veliko dežel je bilo tedaj t« lapletenih v klanje. Danes je ves svet pripravljen na uničevanje milijonov življenj z vsemi pripomočki moderne tehnike in kemije in na rušenje vsega, kar koristi ljudem. Katastrofalne posledice tega napetega stanja — če ne odneha — so neizo-fibne. Industrialni delavci, farmarji in srednji razred bodo v novem svetovnem krvolitjuj
Sest kandidatov za predsednika ameriške republike — kdo so?
ako se dogodi, edini, ki bodo trpeli. Posedujoči sloj čuti u-darce le kadar u propasti svoj gospodarski red (primera Kugi ja). Ako pride do te kata-itrofe, na katero se vse dežele mrzlično pripravljajo z ofooro-ievanjem, bosta najmanj dve ftneraciji izročeni barbarizma in trpljenju. Katastrofalne vojne so se dogajale tudi v pro-iloflti, toda niso obsegale vsega sveta. Sedanja borba med sistemom izkoriščanja in propa-gatorji novega družabnega reda pa bo imela v vsakem slučaja svetovni obseg.
To morajo imeti v uvidu in tudi imajo vse delavske organizacije.
v razumevanju te atmosfere se je vriil tudi enajsti redni zbor JSZ. Njen tretji redni rbor pred dvanajstimi leti je bil eden najburnejših v vsi njeni zgodovini. Nastopilo je nič koliko oratorjev, katerih sta imela obilo posebno hrvatska in srbska sekcija. Nekdo je na pro&lem zboru dejal, da je bil tretji kongres JSZ tako raz-plamten, da njegov zapisnik ni nikdar zagledal belega dne.
JSZ je tisti udarec prebolela, dasi je v marsikaterem novem pojavu izgledalo, da bo podlegla. Izgubila je hrvatsko •ekcijo, srbska pa je postala šibka čim so pošla njena gmotna sredstva, ki jih je potrosila največ s poskusi rzdajati svoje glasilo in pa v podporo pokre-tu srbskih sodrugov v starem kraju. Ostala je samo še slovenska sekcija in le ta je rešila Jugoslovansko soc. zvezo. Leta 1916 je bilo pred delegati vprašanje "narodne obrambe" glavna točka in le okrog te so •e razhajali. Svetovna vojna je dala namreč raznim narodnostnim manjinam priliko propagirati osamosvojitev in zavezniki so načelo narodne avtono-nrije in ustanovitev narodnostnih držav pridno negovali. Kapitalizem je bil tedaj š^ vedno na stopnji napredovalnega razvoja. Socialisti so bili razdeljeni v pacifiste, v pristaše narodne osvoboditve in v pristaAe revolucije. Prvi so bili brezpogojno zoper vojno. Drugi so izvajali, da je vojna tu in da jo je treba izrabiti v prid strmo-tlavljcnja avtokracij in za Princip samoodločevanja pod-jtrmljenih narodov. Tretji pa 80 hoteli, da se naj zaneteni vojni požar izrabi za svetovno revolucijo -proti kapitalizmu. Vojna je bila med tem konča-n* in posledice ter nadaljni razvoj je vsakemu znan. Toliko je potrebno omeniti v boljše razumevanje razprav in sklepov na enajstem rednem zboru Kakor pred dvanajstimi leti* je bilo tudi na tem zboru vprašanje odnošajev JSZ s so-c|alistidno stranko naj-važnej Okrog te temeljne točke so
se vršile razprave skozi vse tri dni zborovanja.
Sedanj« stanje JSZ
Tajnik Chas. Pogorelec je delegaciji poročal, da je imela JSZ v času X. rednega zbora, ki se je vršil VTTevelaiidu, 42 aktivnih in dva pasivna kluba.} Vseh članov je imela tedaj 915. Zdaj ima 36 aktivnih in dva pasivna kluba, torej štiri manj kot dve leti nazaj, članov ima zdaj 791, ali 12^Lmanj kakor 1. 1934. Zanimivo je, da je bilo od prošlega do tega zbora ustanovljenih pet fiovth klubov, medtem ko jih je v isti dobi osem prenehalo. Tajnik v svojem poročilu pravi, da je vzrok propasti teh klirbov največ brezbrižnost in pa pomanjkanje takih članov, ki bi bili sposobni izvrševati odborniška in atfitacijska dela.
Klubi v 9. državah
Dalje je tajnik Pogorelec pj>-ročal, da ima JSZ klube v devetih državah, namreč v lllinoisu, Indiani, Kansasu, Mon-tani, New Yorku, Ohiu, Penn-sylvaniji, VVest Virginiji in VVisconsinu.
Konferenčne organizacije, katere vključujejo klube JSZ in društva Prosvetne matice, ima štiri: eno v Pennsylvaniji, dve v Ohiu, eno v lllinoisu in eno v VVisconsinu. Iz njegovega statističnega poročila ^e razvidno, da se sedemna/št klubov zelo dobro udejstvuje tudi s prosvetnimi odseki. Izmed teh je 16 slovenskih in eden srbski klub.
Napredek in nazadovanje
Številke članstva JSZ beležijo torej nazadovanje, dočim je bilo iz poročil, podanih na zboru, razvidno, da so aktivnosti klubov v splošnem večje kakor pa v času X. rednega zbora pred dvemi leti v Clevelandu. Vzroki nazadovanja so različni. Glavni je pač izumiranje priseljencev, drugi pa, da naša agitacija ni še prodr-j
(Nadaljevanje na 4. strani.) :
Kandidati za predsednika so nom nirani, kampanja je v teku in zdaj je čas, da si jih predstavimo in jih spoznamo. Roosevelt je znova nonfiniran. Republikanska stranka mu očita, da je socialist. To ni, pač pa Je Roosevelt le pobol jševalec kapitalizma. Governer Lan d on iz Kansasa je figura republikanske stranke. Mdijone dolarjev bo potrošenih, oziroma je že bilo potrošenih, da se ga predstavi ameriški naivni javnosti v čim sijajnejši luči. V resnici je medioker~>—prav tak t'p, kakršnega hoče ameriška plutokracija na predsedniškem mestu. Roosevelt ji ni ljub, kakor ni skvarjenemu • pobalinu ljub oče, ki mu venomer preti z bičem« dasi ga nikdar ne u-porabi. Tretji kandidat, ki zagovarja kapitalistični sistem, je kongresnik Lemke.
Delavski kandidati so bili nominirani na listi socialistične delavske, komunistične in socialistične stranke. Kandidat slednje je Norman Thomas — v letošnji kampanji edini, ki resnično zastopa delavski program.
r
Selassiejeva zadnja bitka
Čitajte "Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi.
TRAGIČEN KONEC NEODVISNOSTI ETIOPIJE NAUK MALIM NARODOM
Diktatorja,-ki sta snela državnikom v Ženevi masko z obraza. — Očitki "kralja kraljev"
Pri zadnjem zasedanju lige narodov v iurocvi je dobil besedo tudi premagani etioptki cesar Haile Selassie, ki je bral državnikom ostre levite in jim ocitai, da so b»li s sankcijami in i vsem ves čas neiskreni. Ker s« je aaasasal na ligine obljube, se ni pripravil na vojno, kakor se je Italija. Vsled tega je Etiopija izgubil* vs«, državniki v Ženevi pa adaj iščejo izhoda, kako bi Italiji legalno odobrili njen rop. Na sliki na levi je Haile Selassie, ko je odpotoval iz Anglije v Švico.
Resolucija o odnošajih naše zveze z ameriško socialistično stranko
Rzprava o večinskem in manjšinskem poročilu resolucijskega odbora, Sentiment velike večine proti izstopu iz stranke
Že prvi dan XI. rednega zbora JSZ je bilo razvidno, da je glavna točka zanimanja med delegati vprašanje bodočih odnošajev naše zveze s socialistično stranko. Nekaj naših klubov je v nji že nad 30 let, vsi drugi pa od ustanovitve JSiZ leta 1910. Sodelovala je z njo v volilnih kampanjah tudi v letih 1918-21, ko je izstopila, kajti JSZ se ni nikdar odrekla boju za socializem v mejah a-meriške socialistične stranke. Ločil jo je od nje le nesporazum o resoluciji, ki jo je stranka sprejela na svoji izredni konvenciji 1. 1918 v St. Louisu.
Sedanji frakcijski boj traja v nji od leta 1932, oziroma je tlel že prej, svoj prvi javni zamah pa je dobil na milvvauški konvenciji soc. stranke, na kateri je v imenu Thomasove frakcije kandidiral proti Mor-
risu Hillguitu za strankinega predsednika milwaimki župan D. VV. Hoan. Zmagal je Hill-quit in Vodstvo stranke je ostalo v HiIlquitovih rokah do njegove smrti 1. 1933. Na naslednji konvenciji soc. stranke I. 1934 je prišla-Thomasova skupina \ oam&dje popolnoma, Thomas sani je pristaš demokratičnega socializma, smatra pa, da je treba v sedanji dobi zavreči marsikaj, na kar je prisegala v svoji taktiki predvojna socialna demokracija. Thomasu so proti Hillguitovi skupini, ki je danes znana pod imenom "stara garda", pomagale vse druge socialistične struje. Nekatera llmed teh so ekstremistične, vendar pa v imenu socialistične stranke ne smejo propagirati taktike nasilja, dasi verujejo vanjo.
Konvencija soc. stranke pred
I dvemi leti v Detroitu je izvoli-jla eksekuUvor v katero je prodrl samo i en "starogardist" (James Oneal) in sprejela načelno deklaracijo, ki je povzročila ljut frakcijski boj. Eksekutiva soc. stranke je končno odstavila odbor soc. organizacije v državi Nevv York in jo reorganizirala. To je — naravno — napetost Še bolj povečalo. Izgledalo je, da se dogodi na letošnji konvenciji soc. stranke, ki se je vršila maja meseca v Clevelandu, splošen razkol, a je bil omejen le na državo New Vork, kjer je bila stara garda že pred konvencijo potisnjena ven. Takozvano konservativno krilo soc. stranke v drugih državah pa je o-stalo v nji. Delegati, ki so ga reprezentirali, so-v mnogih slučajih glasovali za posredo-(Nadaljevanje na 5. strani.)
Enotna fronta jeklarskih korporacij zoper unijo

Ničesar se jeklarske korpo-racije niso ustrašile Oolj kakor izjave odbora za industrialni unionizem. Kakšna je bila ta izjava: ORGANIZIRALI BOMO DELAVCE V JEKLARSKI INDUSTRIJI V ENO UNIJO ZA ENAKE SMOTRE IN CILJE V KORIST VSEH, KI SO V NJI UPOSLENI1
Magnati jeklarskih korporacij so se zbrali v svoji "enotni fronti", ki je znana pod imenom American Ironiand Steel Institute. Sklenili Jb potrošiti magari deset mili&nov dolarjev za oglašanje pr^ti uniji in proti časopisom, ktfUpadajo njihov« interese.
Jeklarske korporacije so za demokracijo! Za svobodo! One hočejo svobodo za skebe! Nikdar in v nobenem slučaju pa ne za delavce, ki se organizirajo v "zunanji uniji". Mar nima vsa jeklarska industrija dovolj kompanijskih unij, dasi jih ne označuje s tem imenom? V vse angleške dnevne časopise po Ameriki so jeklarske korporacije poslale celo stran oglasa, in vsak tak oglas je ob enem zahteval kot samo po sebi u-mevno uredniški članek proti uniji. Le nekateri mali kapitalistični listi, ki od oglašanja velikih korporacij niso odvisni, so se drznili povedati baronom
jekla nekaj ostrih v brk.
Jeklarski trust je organizacija zase, ki ostro konkurira proti drugim kombinacijam železolivarske industrije. Vi tekmovanju si izpodkopavajo tla druga drugi kolikor največ morejo. Ampak kadar se gre zoper neodvisno organizirane delavce, so jeklarske korporacije ENO, prava, iskrena in navdušena ENOTNA FRONTA za boj proti tlačanom, ki so bili
v njih področju brezpravni vz-, lic ustavi in deklaraciji neodvisnosti leta in leta. Danes so na boljšem le v toliko, v kolikor je prestrašila barone pokojna NRA.
Jeklarske korporacije v svojih oglasih blatijo odbor za industrialni unionizem kolikor največ morejo zaradi svojih koristi. Dolžnost tistih delavcev, ki take trike razumejo, je, da pojasnijo tovarišem resnico in jih pripravijo na boj, ki ne bo nikakršen piknik, a je vendarle neizogiben in koncem konca delavcem v korist. Ce ne bi bila ta borba v prid tlačanov v jeklarskih tovarnah, bi jeklarske korporacije ne trošile milijonov dolarjev za kampanjo v časopisju proti nji. -To je zadosten dokaz, kje je mesto vsakega delavca, ki je vposlen v jeklarski industriji.
PORAZ lige narodov v njenem prizadevanju oteti Etiopijo pred Mussolinijevo invazijo je najtragičnejše poglavje v zgodovini kolektivnega društva, ki si ga je zamislil ameriški predsednik VVilson za svoj največji ideal. Mussolini je ob početku sankcij izjavljal, da bo države, ki so se zanje izrekle, •<ram, in jih je danes res sram. Krive so same, kar jim je 30. junija na liginem zasedanju ubežni cesar Haile Selassie povedal odprto v obraz. "Zanašal sem se na ligine obljube," je rekel zbranim državnikom v Ženevi, kjer so mu dali zadnjo priliko, da izrazi svoj gnjev, predno ga zgodovina pogoltne v pozabljenost. "Etiopija je vstopila v to svetovno društvo v prepričanju, da pogodbe, ki jih naglaša v svojem področju, res kaj pomenijo. Ampak so brez veljave, kar je baš naša dežela brit-ko občutila. Prihodnjič pride ta, nato druga, tretja in tako dalje na vrsto. Namesto da se bi Etiopija oboroževala, je verjela, da ji tega ni treibo, kajti liga narodov ji jamči gotovost njene neodvisnosti. Pa je prišlo, da se je ena izmed velesil osmelila, pokazala ligi narodov jezik in poslala v Etiopijo pol milijona mož najmodernejše opremljene armade." Nato je ubežni "kralj kraljev" navzočim državnikom in časniškrm poročevalcem slikal -grozoterki jih je povzročil Etiopcem plin, katerega je nanje sipala italijanska armada. Domačim nanj niso bili pripravljeni. Večinoma niso niti vedeli, da na svetu obstoji tako kemično sredstvo, ki človeku razžge qči, meso in »ploh vse ude, ki se jih dotaikne. Selassie je državnikom, ki so ga poslušali v neprijetni zadregi, slikal posledice italijanske civilizacije v Etiopiji. Ne samo, da so sipali plin na prebivalstvo vse križem in jih zadušili ali pa za zmerom pohabili tiscce in tisoče, nego so zastrupljali s plinom tudi studence in potoke, da so trpeli ljudje milje rn milje naokrog.
Ko je Haile Selastfie vladi v Londonu oznanil, da želi iti v Ženevo na zasedanje lige narodov, da zastopnikom vlad pove, kaj misli o njih, se je angleški minister vnanjih zadev nemalo prestrašil. Kaj naj stori, da se Italiji—"zmagoviti Italiji"—še bolj ne zameri? Ni mu kazalo drugega, kakor da Selassiju dovoli iti v Ženevo, švicarska vlada mu je daia vizo s pogojem, da naj takoj, ko diplomate, kateri so ga pustili na cedilu, ozmerja, zapusti tudi Švico. Kvečjemu, če ostane v nji še par tednov kot turist ne pa kot cesar.
"Kralj kraljev" je priliko pridno izrabiJ, kajti izgubil je državo, izgubil je takorekoč vse, neglede, koliko zlata je odnesel iz pred nekaj meseci še svoje dežele za svoje deževne dni. Svaril je predstavnike malih držav, da ni nobena več varna pred imperialističnimi grabeži, kajti kar se je zgodilo z njegovo Etiopijo, se lahko pripeti jutri čehoslovaški, Jugoslaviji, Litvinski, Latvi itd., itd.
Vsa povojna doba je dokazala, da se ni kapitalizem s svojo vejo imperializma v ničemer spremenil. Iste ambicije, enake metode in prav tako strasten pohlep po osvojevanjih, kakor je prevladoval pred svetovno vojno.
Prošli teden so prihajale z Dunaja in iz Jugoslavije vesti, da vlado v Belgradu resno skrbi, če je trditev, da ima Italija njo za drugo Etiopijo, resnična. Prejkone je. Namreč Mussoli-nijev osvojevalni načrt jo vključuje. Določiti ima le še čas, kdaj jo napade. To se morda zgodi kmalu, morda še dolgo ne, ampak velik del Jugoslavije je že zdaj vključen v zemljevidu fašistične Italije.
Liga narodov je bila ustanovljena, da varuje svetovni mir; da omogoči razorožitev in mirno reševanje sporov med deželami; da brani človečanstvo pred barbarizmom; da protektira male narode in njih dežele pred imperialisti.
Imela je dve prilike dokazati, da je res to, za kar se predstavlja: namreč v slučaju japonskega vpada v Kitajsko in italijanskega v Etiopijo. Ni bila kos dani si nalogi. Dokazala je, da je kapitalistični red možno ublažiti, toda ne reformirati, kajti vzrokov v njemu, ki povzročajo vojne, oboroževanje in imperializem, ni mogoče odpraviti z ligo kapitalističnih dežel. To bo v stanju doseči šele družiba socialistčnh narodov.
SKLEPI SO STORJENI, DELEGATI SO SE RAZŠLI IN ZDAJ SMO V AKCIJI, DA UVELJAVIMO SPREJETE NAČRTE
V tej številki sta dve poročili, ki se pričenjata na prvi strani, o poteku prošlega zbora JSZ. Marsikdo z njega morda ni odnesel najboljših vtisov, bodisi, da ni prevladala njegova volja, ali pa so bili sklepi v splošnem drugačni, kakor si jih je želel.
Kljub temu trdimo z vso gotovostjo, da je bil enajsti redni zbor naše zveze in Prosvetne matice uspeh, na katerega se bomo spominjali še dolgo Danes morda za mnoge ni očividen. Bo pa s časoma. Kajti večina delegacije se je odločila za akcijo, za delo v bojevnem pomenu besede, in če bo v nji vztrajala, bodo zmage, uspehi, porast članstva in druge pridobitve, vse v korist našega pokreta. Vsi, ki ste bili na zboru, in oni, ki niste bili, sodelujte, da postane JSZ in Prosvetna matica jačja kot kdajkoli.
BBRSBMff«' • Proletarec, July. 8, 1936. |]I
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJURSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Istlaja Jugoslovanska D«Uti|w Tlakovat Dmika, Clilcago. III.

GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto $3.00; sa nol lat.- It.tvj ss
četrt leta $1.00.	• • - ■ .
Inozemstvo: sa celo leto $3.10; sa pol lota $2.00.
Vsi rokopisi in oflssi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka
popoldne ra priobčitev v številki tekočega tedna.
--,------------ , • , , -
Na ameriških cestah in križiščih čezdalje več nesreč
s
PROLETAREC
Publiihsd «very Wedne»day by th« Viuroslgv Workm«n's Publiahin« Co., Inc.
Estaft>!iahed 1906.
Editor................................frank Zaits.
Business Manager.................Charles Poforelec.
A teksta nt Business Manager.............John Rah Jr.
SUBSCfU PTION RATES: United States: On« Year $3.00; 8ix Months $1.76; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Ye*r $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Tolophoooi ROCKWELL 2864.
- - ---^^
=
Naše naloge in delo
Ako ao bodo avtne ne »gode loto« nadaljevale po M-d*njem tempu, bo število ubitih doseglo do konca leta 40,000. Na tej »liki je avto, ki ga jo rasbil vlak aa kri-
iiicu pri Sangerfieldu, N. Y. Vseh 6 potnikov v avtu je bilo ubitih. Dne 4. julija je bilo v avtnib in drugih nesgodah ubitih nad tri t to ljudi.
Enajsti redni zbor JSZ in Prosvetne matice je za nami. Delo, ki ga je določil, je pred nami in ura je treba šele izvršiti, ako hočemo, da sklepi ne ostanejo samo na papirju.
Vsled sporov, ki so nastali v soc. stranki, so nekateri naši člani smatrali, da bi bilo za JSZ boljše, če izstopi in vrši svoje funkcije samostojno, ali pa sodeluje s soc. stranko izven nje, kakor je to delala v letih 1918-21. Drugi člani z idejo niso soglašali, kajti leta in leta že čujejo nauk, da le v združevanju je moč delavskega razreda. Pristaši izstopa, med katerimi je bilo nekaj najboljših agitatorjev JSZ, so se sprijaznili z mnenjem tistih, ki so hoteli, da zveza ostane del ameriške socialistične stranke in tako se o vprašanju izstopa ni glasovalo, ker takega predloga sploh bilo ni.
Letos je kampanjsko leto. Socialistična stranka je posegla v volilni boj s svojimi kandidati. Ako hočemo biti njeni iskreni člani, moramo delati v nji zaeno z drugimi člani, da bo njena kampanja res impresivna socialistična kampanja.
Poleg dela za stranko imamo še svoje posebne naloge, ki nam nalagajo pose<bna dela.
Dejstvo je, da je JSZ zašla pred prošljm zborom v stagnacijo in je nazadovala v članstvu. Ali je bila vzrok temu negotovost v naših vrstah, kako se orientirati in s kom potegniti v frakeijskem boju? Morda. Dasi je JSZ uradno zastopala srednjo pot — taktiko neumešavanja in nevtralnosti, »o bili njeni člani vendarle razdeljeni v svojih simpatijah. Z-bor je zvezo potegnil iz te negotovosti s sprejemom resolucije, v kateri se izreka za nadaljevanje včlanjenja v socialistični stranki. Stara garda v Nevv Yorku in njeni pristaši drugje se skušali vplivati z brzojavi in pismi, da se bi JSZ pridružila socialno demokratski federaciji. Med delegate je bil razdeljen letak s podpisom James H. Maurerja, v katerem apelira na JSZ v prilog omenjene federacije. Vse take apele so delegati sprejeli zelo hladno, ker so smatrali, da ne obstoji še nikakršen vzrok zapustiti »tranko, v kateri delujemo že leta in leta.
V tej in v naslednjih številkah bodo priobčeni razni referati, podani na prošlem zboru. Nekateri so izzvali med delegati precej razprave, kar bo čitateljem razvidno iz zapisnika. Nekaj jo bo treba tudi v Proletarcu. Posebno o nekaterih kritičnih ugotovitvah, kajti na »boru za izčrpne diskuzije in pojasnjevanja ni bilo časa. Ampak glavni smoter pred nami zdaj ni diskuzija, ampak delo, delo za naše klube in v klubih, za Prosvetno matico, za Jugoslovansko socialistično zvezo in za aocia-listično stranko.
NAŠE KULTURNO VPRAŠANJE
Poročal na XI. zboru JSZ Ivan Molek
Kultura je prvotno pomenila obdelovanje polja. V ožjem pomer.u še danes kultiviramo zemljo za sejanje žita in presajanje cvetlic, toda v širšem smislu nam kultura pomeni obdelovanje vsega -dobrega, koristnega in lepega, kar more sploditi in poroditi človeški razum.
Razume se, da beseda kultura nc znači nobene enotnosti. Na pozornici zgodovine in miselnega razvoja nastopajo narodne kulture ali p ros vete, nacionalne ali državne kulture, cerkvene ali verske kulture itd. Lahko se te kulture imenujejo drugače in lahko so tudi identične ali eno in isto.'. Odvisno je, odkod in kako gledaš iih vsa ta človeška prizadevanja in udejstvovanja.
icičj in ki poudarja socialistični ideal kot največjo vrednoto delavstva.
Jugoslovanski socialisti v Ameriki smo že od začetka kulturno zelo aktivni. Dobro se spominjam, ko smo se bolj brigali za svoje prosveUie prireditve,* za svoje liste in svojo književnost kakor za ameriško socialistično politiko. To je razumljivo, kajti pred 30 in 25 leti so še bile večje ali manjše težave z angleškim jezikom, zato smo bili navezani bolj nase in na stari kraj. Tudi kasneje, ko smo si že v dobri meri osvojili angleščino, smo se bolj zanimali za naše domače kul-
no
da klerikalci* ua*i največji nasprotniki, postavljajo spomenik — socialistu Cankarju. In kaj delajo naši sodrugi v Clevelandu, ki bi morali biti s svojo prosvetno akcijo tamkaj naša prva linija obrambe? Naši elevelandski socialisti se raje ukvarjajo z "enotno fronto" s komunističnimi gobezdači in z raznimi militantskimi manevri, toda socialista Cankarja prepuščajo klerikalcem v najškan-daloznejše ponižanje! Ce ni to priznanje popolne kulturne baukrotiranosti, tedaj beseda fiasku sploh nič ne pomeni-!
Le priznajmo, da smo silno veliko zanemarili. In zakaj? Predvsem zato, ker hočemo zadnja leta biti v ospredju a-meriške socialistične politike, in celo militantne politike, ker hočemo mi, emigranti, reševati ameriški proletariat, namesto da bi ga Američani reševali, ker do kolen in vratu gazimo goščavo brezpomembnih kon-troverz, čeprav te kontroverze našemu delavstvu ne koristijo niti toliko kolikor je črnega za nohtom.
Naravno, da nimamo Časa za izboljšavan je in bogatenje naše proletarske kulture, naše delavske izobrazbe, če pa smo tako zaposleni na vseh koncih in krajih. Zanemarjali smo in še zanemarjamo delo, ki je samo naše in katerega namesto nas ne more izvršiti nihče drugi! Pri tem pa pozabljamo, da brez lastne izobrazbe naših delavcev, karje naša naloga, ne bomo pomnožili naših klubov
prosvetno organizacijo — prvo in še do danes edino slovensko ustanovo te vrste v Ameriki.
Ali bile so ovire ln ovire so še danes. Kolikor je bilo naše gibanje v Jugoslovanski socialistični zvezi pred vojno na znotraj bolj kulturno kakor politi- in naše socialistične zveze, in
čno, tako se je v povojnih letih nagnilo bolj na politično stran. Druga nesreča je bila, da so naše vodilne moči na kultur-
danes vodilne sile v socialisti-
končno se še čudimo, zakaj se naše vrste ne množe.
Zanemarili smo še eno nalogo, ki je tudi naša in katera
nem pol ju obenem bile in so še .nas bo enkrat grdo tepla, če se
de zdramimo. To j* naša prole-
čni polit-ki oziroma so bile ii^pihdui svobodna misel, naš kul-so še zaposlene pri naših listih | turni boj s klerikalizmom. Na-in pri drugih funkcijah. Ta naša šiba, da moramo biti "Jacks
šim klerikalcem je v zadnjih letih .depresije zrasel greben
turno delo, pri katerem nas ni of ali Irades", ta naša razcep- skoro do neba in proti nam vo-
ameriskih socialistov, fakt pa je, da ne vidim nobenega d^ bička od nje tfa stranko; religiozni delavci kljub temu ne dere j o v socilastično stranko. Na drugi strani pa vidim, kar lahko vsi veste, da socialisti v evropskih deželah vodijo odprt kulturni boj s cerkvijo — in poglejte njihov.napredek in zmage v Španiji, Franciji in Belgiji, kjer je imel katolicizem še do včeraj svoje največje trdnjave. (Konec prihodnjič
tesnim in pametnim za smeh in kratek čas
Slovita, velezaslužnaj kalo-iiško-narodna, katoliško-d«mo-kratska Ameriška Domovina z Mne 6. julija p se na 1. strani v 1. koloni tole:
"Proletarec" v svoji izdaji z dne 1. julija, obsoja nastop mladine SNPJ v Idora parku, v Voungstovvn, Ohio. Tam se je zbralo na mladinskem dnevu SNPJ kakih 10,000 članov in članic iu njih prijateljev, da proslavijo svoj dan. Poročeva-lt»c v "Proletarcu" nesramno* grdo psuje nad mladino, češ,* da nima nobene delavske (socialistične) zavesti, in da je bila vsa prireditev — fia*ko. Ce-, lo tako daleč gre jK>ročevalec, da napada glavnega predsednika SNPJ, Mr. Vincent Cain-karja, o katerem pra^i, da mu manjka odločnosti, ker "se je trudil, da ne bi rekel nič takega, kar bi mu zamerila mladina," ki misli po ameriško ne pa tako kot je učil Neqiec in tujec Marx. In končno piše poročevalec v Proletarcu: mladina ne misli slabo, samo poučena še ni!" Nam se zdi, da je ameriška mladina mnogo bolj poučena o zadevah, ki so ji potrebne in primerne, kot pa smo bili mi in sodrugi v Chicagi, ki ne morejo trpeti svobodr^ga ameriškega duha, ki veje pri naši ameriški slovenski mladini ..
nihče motil, kakor pa za splošne politične akcije.
Kakšno pa je bilo to naše
Vzemimo na primer prikaz kulturno udejstvovanje? Koli-
"Radikaliziranje" demokratske stranke
Republikanski politiki se trudijo volilcem dokazati, da demokratska stranka ni več to kar je bila do Rooseveltove izvolitve, ampak pravzaprav socialistična stranka pod napačnim imenom. Nevv d~«al (karkoli to je) jim je socializem in Roose-veltov možganski trust dominirajo socialisti in včasi celo bolj-ševiki, ako hoče kdo verjeti republikanskim oratorjem, in pa Hearstovim in drugim listom, kateri se ogrevajo za fašistične ideje.
Tudi nekateri voditelji unij se ogrevajo za radikaliziranje, oziroma za "radikalizirano" demokratsko stranko. Drugi, ki so bili prej socialisti, so previdnejši in pravijo, da niso za demokratsko stranko, pač pa samo za predsednika Roosevelta in agi-tirajo le zanj. V resnici je vsakdo, ki agitjra za Roosevelta, ob enem agitator za demokratsko stranko.
Običajno pravilo je, da se ekstremistične stranke s časoma spremene v konservativne (najnovejši dokaz so komunistične stranke), nikoli pa se konservativne stranke ne spremene v radikalne ali kapitalistične v protikapitalistične. Demokratski politiki sicer govore "radikalno", toda poglejte jih, kaj počno v praksi! Senatorji rz južnih držav, ki v kongresu lomastijo po finančnih dinastijah, so doma največji branitelji izkoriščanja in večinoma so sami obogateli z izkoriščanjem. Ako je tu in tam kak demokrat res nasprotnik kapitalizma, je on izjema in sploh ne spada v tako stranko.
Ako bi volilci znali tolmačiti pravi pomen "radikalnih' govorov demokratov, bi razumeli, da so vsi ti demokratski "ra-dikalci" na prošli konvenciji demokratske stranke očitali kapitalistom nehvaležno«!. Dokazovali an jim, da je demokratska administracija reAila banke privatnikom in industrijo sistemu profita. Dokazovali so, da se dividende višajo in da so delnice narasle v ceni. in namesto da bi kapitalisti to upoštevali, se rajše ogrevajo za republikansko stranko, katera jih je spravila v ekonomsko krizo. Mnoffi kapitalisti so seveda hvaležni demokratski stranki in jo podpirajo. Zavedajo se, da jim ni nevarna, pač pa koristna. Ako bi to resnico tudi delavci razumeli, bi nehali hvaliti radikalne govore demokratov in se oprijeli socialistične stranke, ki je za odpravo izkoriščanja.
Zasluge, kritike in blatenje
Zasluge zaslužnih se upošteva v vsaki deželi, v vsaki organizaciji. Ix)uis VValdman pravi, da je danes izjema v tem pravilu le soc. stranka, ^lani, ki so ji dali dvajset in več let svojih aktivnosti, so črnjeni in napadani, ako nasprotujejo novemu vodstvu. Iskren socialist pa je po njegovem mnenju samo oni, ki goji v srcu in duši resnično sodružništvo, voljo za vzajemnost, sodelovanje in dostojen karakter.
Definicija velja, toda ža oba tabora.
povprečnosti našega življenja v Ameriki, časopis, ki se ponaša. da je naroden, navdušeno opisuje slovensko naselbino v Clevelandu. In kaj mu je tam najvažnejše? To, da je tam pet slovenskih cerkva in da so tam rojaki, ki imajo velike in polne sode vina v svojih kleteh! Torej to je naša narodna kultura v vodoravnem prerezu.
Odkar so se iz spoznanja razrednega boja izoblikovale samostojne politične, strokovne in gospodarske delavske organizacije vseh dežel, katere imajo skupni cilj v socializmu, so te organizacije kmalu obrnile hrbet tudi narodni, nacionalni ali na kratko: buržujski kulturi in ustvarile so lastno li-
ko je bilo proletarskega karakterja? Resnično povedano — prfcv malo ali pa nič se ni naše kulturno gibanje razlikovalo od onega,- ki so ga vršile naše takozvane narodne, 1 M>e-
ljenost na več nalog, nas jako dijo sistematično propagando, tepe.	i toda razen Prosvete in nekate-
Kljub dejstvu, da se je v rih društev SNPJ ni zoper nje zadnjih desetih letih zelo po- skoro nobenega odpora. Prole-množil naš kulturni kapital, ni- tarec in Enakopravnost se vča-
manio še danes v naših vrstah odličnih kulturnih delavcev,.
si malo oglasita, toda nikoli ofenzivno. Nc pozabite, »odru* cd ličnih pevskih in. igralskih tfi, nas klerikalizem danes talentov, odi Trnih »dramskih sovraži prav tako smrtno kakor nas je pred tridesetimi in
Politična poteza ali kaj?
V Chicagu se je 30. in 31. maja vršila konferenca za u-stanovitev takozvane tretje stranke, ki so jo sponsorirali komunisti. Na nji je bil preči-tan tudi voščil ni brzojav s podpisom George A. Nelsona, kije
učiteljev in predavateljev, ralne ali striktno svobodomi- katerimi se bi po pravici mogli j petintridesetimi leti in da bi selne in katoliške organizacije, i ponašati pred našo javnostjo. nas raJe danes kakor jutri uto-
Naša proletarska kultura je ra- Mogoče so se ti talenti pojavili' P'1 v vode. Ampak med | zborovalcem želel uspeh v nji-sla v stari domovini in deloma pied nami in bili pripravljeni, ,Uimi ?e Je pojavilo komodno hovi nameri, to je, da ustanove v revnih prevodih iz nemščine, da žrtvujejo svoje zmožnosti v mnenje, da svobodna misel ni | novo stranko. Ker je bil ta isti
ki so jih oskrbeli naši pionirji. Ti orignali in prevodi so bile večinoma socialne enodejarvke. Drugače smo si pomagali z — narodnimi igrami, peli smo narodne pesmi in delali poklone narodni umetnosti.
Ta naša mizerija se je nekoliko popravila po vojni. Nila socialna književnost je takrat
teraturo ter začele eksperi- že bila dobro razbohotena; ob-
mentnrati takisto z latftno u-metnostjo. Tako je nastala proletarska kultura, katera je no-siteljica proletarsko-socialnih
enem smo mi sami v Ameriki vedno več producirali. Višek uspeha pa smo dosegli, ,ko smo pred 12 leti ustanovili central-
prid naši proletarski kulturi,
naša zadeva. To je zelo škod- Nelšon nominiran par dni prej
ali mi smo jih zavrgli; hote aH Ulvo mnenje, katerega ~e zla- v Clevelandu za socialističnega
sti oklepa naša mladina, izvira podpredsedniškega kandidata,
se je mnogim čudno zdelo, kako bi mogel on storiti tako nepremišljen korak, kajti soc. stranka na konferenci v Chicagu ni sodelovala. Nelsnov brzojav je prečital na konferenci neki komunist in G. A. Nelson je nedavno izjavil, da ga ni nikoli poslal.
nehote smo jih zapravili.
Kljub dejstvu, da je naša kulturna centrala Prosvetna matica, kakor poroča tajništvo, danes močnejša po pridruženih organizacijah kakor je bila kdaj poprej, še naša kulturna stopnja ni dosti dvignila in zadnja leta smo utrpeli celo nekaj velikih udarcev« Poglej-mo, kaj se godi v Clevelandu, naši največji naselbini. Tam smo doživeli kulturno sramoto,
iz tega, ker se ameriški socialisti ne zmenijo za kulturni boj. Ameriški socialisti imajo v svojih vrstah vse polno fanatičnih religionistov z aktivnimi pridigarji vred in vsled tega z nekakšno adhorenco odklanjajo kulturni hOj.
Nočem biti sodnik te taktike
SLOVENSKI DELAVSKI CENTER
Eksperiment socialistov v Wisconsinu s Farmer-Labor progresivno federacijo
Frank Zaitz je predložil zboru Jč>Z v informacijo poročilu o financah Slovenskega delavskega centra, ki je tu objavljeno ob enem kot poročilo delničarjem SIK'.
V prošli polovici 1< ta, to je, od 1. januarja do 30. junija 1936,, *o bili dohodki in izdatki Slovenskega delavskega centra sledeči:
Skupaj dohodki in prenos.......2,132.80
Izdatki v prvi poloviet leta 1936 ..........2,096.77
Blagajna dne 30. junija 1936 (vsa vsota
v |jawndale National banki).............. $ 39.03
movma:
Gotovina ......................
V JSPD..........i..................
$ 36.03 . 6,600.00
Dohodki v prvi poloviet leta 1936:
Vplačila na delnice.................................. $
Najemnina dvorane...........................*.......
Najemnina uradov....:.................................
Družabni klub Slovenski center................
Prejeto za prodano pohištvo in drujjo......
Obresti od JBLA.............................. .........
Prispevki v pod|H>ro Slov. del. centru.-.....
Proletarec plačal na posojilo......................
Posojilo kluba št. 1 JSZ............................
Skupaj v šestih mesecih........
Prenos z decembra 1935 ..................
SSS.00 288.20 175.00 300.00 135,93 86.00 96.44 S6 <ti> 100.00
fr88t.!7 300.23
Skupaj.........................................$2,132.KO
Izdatki v prvi polovici |«ta 1936:
Za popravila in predelave, vkijučivši sobo družabnega kluba, balincarski prostor
in ograja r..............................................$1,076.52
Cvetlične irrede in trata.........;........................................8.88
Ktektrika ............................................<•..........48.08
Plin .............................................................S. 59
Premojj ..................................................................................69.20
Jujfosl. stavb, in pos. društvo:
Obroki .................................. $248.02
Obri-sti..... .............................. 267.02	515.04
Poštnina, telefon in pisarniške potrebščine	24.00
Lnwn»lale Nat. Rank, za čekovno poslužbo	6.12
Hišne potrebščine.....................................226.73
čiščenje ....................................!.........................97.57
Davki (za vodo in koiporacij*ki davek)....	14.04
Selitev .............................................................................................5.00
Skupaj izdatki../......................... $2,096.77
Millard State banka (v likvidaciji) Otfden National Banka
(v likvidaciji)	...........
Posojilo Proletarcu.................
Obveznosti:
Klubu št. 1, posojilo
Doljf delavcem na plači ........
Klektrični ventil .......................
\ Jugosl. stavb, in pos. društvu
$6,636.0,3
$ 188.51
. 453.82" 306.0(1
$ 100 00
34.50 45.00
$ 179.50 ^ 6.900.00
$7,079.50
(Obveznost JSPD je sicer manjša, ker Hjiso od nje odšteti obroki, katere smo plačali. V prvj polovici leta so znašali $248.02.)
Najemnine za dvorano smo prejeli od meseca novembra do konca junija t. I. $:Lrr9.00. Delnic je bilo v istem času prodanih za $822.82.
Za popravila in predelave smo izdali od novembra 1935 do koma junija 1936 $1,429.18. (KI tejca je bilo porabljeno okiojf $50 za novo o*rajo( le«, barve in plača), nad $100 za baHncarskl prostor, ostala vsota pa je bila porabljena za predelave v notranjosti.
Revolucija, ki bi mogla strmoglaviti igno-ranco v delavskih vrstah, bi bila najvažnejša in najpotrebnejša-
Socialistična stranka v VVis-consinu, ki je močna med delavci v Miluaukeeju in par drugih vviseonsinskih mestih, toda ne med farmarji, ki imajo večino v državi, je sklenila eksperimentirati s politično organizacijo, ki se imenuje VViscon-sin Farmer-Labor Progressive Federation.
Dopustila je, da izgine z glar sovnico ime socialistične stranke, kajti vsi kandidati v državne urade bodo nominirani na listi Progresivne stranke, ki je zdaj še zmerom pod vodstvom La Follcttove družine — posebno bratov La Follette. Eden je governer in drugi zvezni senator.
Mescc$ maja se je vršila konvencija omenjene federacije, kateri je neposredno diktiral governer Phil La Follette, četudi ni njen član in je očitno namignil, da ne namerava postati. Ta politična organizacija progri sivcev in socialistov je nastala - največ na prizadevanje Ilenrv Ohla ml. On je član soc. stranke že dolgo in predsednik vviseonsinske delavske federacije. Pravi, da se je na 'industrialnem bojišču naučil, da je treba zavreči stare for-
mule in se boriti za socialistični program pod boli privlačnimi znamkami.
Eksperiment socialistov •
pro££c*ir^i, kar se platforme in kandidatov za prihodnje volitve tiče, sc je ponesrečil. Vpliv governerja I>a Folletta se je i.a konvenciji v Oshkoshu izkazal za jačjo odločujočo silo, kakor vsa ostala delegacija progrcsivcev in socialistov. V pravilih federacije je, da se kandidatov, ki niso člani federacije, pa čeprav so na listi Progresivne stranke, ne indor-sira, pač pa nominira svoje člane. Navzlic temu konvencija VVisconsinske farmarske-de-lavske progresivne federacije ni nominirala nikogar za go-vernerskega kandidata, t v najvažnejši državni urad, ker bi bila rada odobrila Phil La Folletta, a ni njen član, proti njemu pa ni hotela nikogar nominirati.
Vzlic tem svojim nefSrilikam socialisti v \Vi*Consinu smatrajo, da bodo koncem konca v novi kombinaciji dosegli za socialistično gibanje več, kakor pa če bi delovali sanio pod imenom svoje stranke zgolj med Industrialnim proletariatom.
^^ZELEZNA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevel iz ruščine sa "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
(Nadaljevanje.)
t se je stemnilo. Zvezde se leskečejo Možakar pa zopet pripoveduje... Sfutijo, čutijo tudi tisto, česar ni z bese-i orneni)... Nekemu dvanajstletnemu
*	ku M g puškinim kopitom razbili glavo ... E»ro mater so mu izbičali do smrti, neko žen-jr M posilili, neštetokrat posilili, potem pa ? jo obesili nad studenec ... Dva otroka sta šinila; nihče ni vedel, kam ... Nihče jim ni pedali kam sta izginila, pa vendar vsi
Tedo, kam.
Veliko molčanje skrivnostne teme, gorov-v črnino zavite neizmernosti morja, to ve-Sio molčanje mora biti z vsemi temi grozni-•j dogodki v neki čudni in nedoumljivi zvezi.
Ideči 8vit trepeče, tema vedno tesneje obilna Ogenj. Možakar še vedno nepremično in objema kolena, konj še vedno zami-
jljeno žveči seno.
Zdajci se nekdo, ki sloni na bajonetu, za-peje, odpre usta, da se beli zobje v odsevu rfečkastega sija zableščijo, ter spregovori: I -V naši naselbini so Kozaki, ko so se bili I ^jij 8 fronte, pograbili vse častnike, ki so jim prišli v roke, ter so jih gnali k morju. Vakemu častniku so privezali okrog vratu relik kamen ter so drugega za drugim vrgli t morje. Na tistem mestu je morje stekleno prožimo kakor otroška solza, tako mi bog pomagaj! Bil s^m sam tam. Bilo je globoko; oak kamenček se je mogel razločno videti. Dolgo je trajalo, da so se pogreznili prav udno. Ves čas so mahali z rokami in noga-li. Otepali so se... Kakor rak z repom . .."
Fante se je'zasmejal ter pokazal svoje rieie, svetlikajoče se zobe. Ob ognju je sedel voiakar, je molčal in si objemal kolena.
Okrog in okrog je polnila prostor s plahimi riečkafltimi žarki poškropljena tema. Poslu-bkev je bilo vedno več.
MKoao se slednjič pogreznili na dno, so se »grizli drug v drugega. Klobčič se je valjal •b klobčiču. Vsak gumb se je videl."
Vsi ao zdajci prisluhnili. Daleč nekje je fodnolepo zaigral orkester, čudnolepo je zaigral ter slehernemu srcu mehko in čuvstve-oo spregovoril. "Mornarji!" je zinil nekdo. "Pri nas pa so. Kozaki stlačili častnike v \rtče, vreče so zavezali ter jih zmetali v »rje."
"Niti to ni slabo!" se je žalostno oglasil iz lepe neki preperel glas. Nekoliko trenutkpv jtpomolčal, potem pa nekam otožno nadaljeval: "Zdaj pa nimamo več vreč. Prav ža-loetno je, če mora človek gospodariti brez vred! Iz Rusije nam ne pošiljajo več vreč!"
Zopet molk. Nemara zaradi moža, ki ne-pbnosedi pri ognju in si objema kolena. "V Rusiji je sovjetska vlada." "V Moskvi."
"Kajpak, kjer je kmet, tam je moč!" "K nam pa so prišli delavci, prinesli so nim svobodo, ustanovili so v naselbinah so-vjete ter rekli, da se mora bogatinom zemlja neti !H
"Prišli so kakor vest! Bogatinom so prinesli smrt!"
"Tudi delavec je kmet. Pri nas v cementarni in strojni tovarni delajo samo naši ljudje."
Od nekod se je zaslišal tih, slaboten klic: "Mati!"
Potem je otrok zajokal. Neka ženska ga j« tolažila.
Možakar, ki je čepel ob ognju, je sprostil woja kolena, se dvignil — rdeči plameni so l*ie vedno ožarjali —, je pritegnil konju, ki
*	je pravkar hotel skloniti, uzdo, stlačil predlo seno v vrečo, vrgel puško čez ramo,
*	zavihtel na sedlo ter se potopil v temi. Se d°lgp se je slišalo peket oddaljujočih se konjskih kopit.
Zopet se je poglobil v prejšnje premišljevanj«. Pred seboj je videl neizmerno stepo in V^renjače; od vetrenjače je prihajal ropot, Nrtevne sence so drvele mimo njega. Za svo-« hrbtom je slišal klic: "Kam, ali si ob pa-Nazaj! Doma ima družino, tukaj pa W njegov sin v krvi!" "Hoj, druga stotnija!" je zaklical nekdo. Zopet se je vse stemnilo, samo dolga ve-nga ognjev je razsvetljevala temo. . "Odjezdil je h Kožuhu; on dobro ve, kako ■J«J je s Kozaki."
"Koliko Kozakinj in Kozačkov je že pokončal!"
SaJ je sam ves podoben Kozaku. Jopič, H u	Kozaki ga imajo za svojega !
kateremu polku spada, ga vprašujejo. Po-Vt j,m številko polka — saj pozna vse polke ^r jezdi dalje/
^ mu pride pred konja kaka Kozakinja, ''adko poseka, če mu stopi pred konja *k*no kozaško otroče, ga nabode na nabo-jo. Ce iireča na pripravnem prostoru Ko-*J*a, mu požene kroglo v glavo. Povsod se ikV^*'	nfttanko ve, iz kakšnih voja-
L• ^delkov se sestoji sovražna armada in J^enjjtno tabori. Vse, kar zve, sporoči
' Otroci so vendar nedolžni; kaj otroci
VAŽNOST, KI JO IMA SODELOVANJE ŽENSK V SOCIALISTIČNEM GIBANJU
Referirala na XI. zboru JSZ Angela Zaitz
vedo!" je vzdihnila neka ženska.
MEj, druga stotnija, ali ste oglušeli?" Počasi ao se dvignili, zazevali ter se pre-tegnili. Za gorami so se pokazale nove zvezde. Počepnili «o okrog ognjev ter začeli srkati juho.
XIV.
V temi se je premikala velikanska siva množica, ki je povzročala silen trušč; slišali so se pijani, razdraženi glasovi, pomešani z grdimi kletvami.
.i
Vojaki, ki so jedli juho, so se obrnili: "Mornarji rogovilijo." "Res, nemirna čreda!"	j-
Mornarji so prišli k ognju* Začeli so preklinjati:
"Tukajle sedite, ;uho žrete . .. Kakšna pa je usoda revolucije, to vas presneto malo briga .. . U, prekleti malomeščani!"
"Kaj, hudiča, lajate? Ali vas kaj srbi?" Vojaki gledajo mornarje po strani", a ti so od pete do glave oboroženi. Samokrese imajo, nabojne trakove in ročne granate.
"Kam vas goni Kožuh? Mi smo napravili rčvolurijo! Potopili smo vso mornarico, za Moskvo pa se nismo zmenili. Tamkajšnji boljševiki koketirajo z Vilhelmom; mi socialni revolucionarji ne bomo trpeli, da bi kdo izdajal ljudske pravice! Vsakogar, kdor bo ljudstvo izdal, bomo na licu mesta poslali v krtovo deželo! Kdo pa je Kožuh? častnik! Vi pa ste ovce, drvite za njim kakor čreda ova<f!"
Izza ogla, nad katerim je visel črn poljski kotel, se je nekdo oglasil:
"Zakaj, vraga, ste se nam pridružili? Pa kar ves bordel ste pripeljali s seboj!"
"Kaj pa vas to briga? Se vam cede sline, a? Ne vtikajte svojih nosov v tuje lonce! To • malenkostno razkošje smo si pač zaslužili! Kdo je napravil revolucijo? Mornarji! Kdo je tihotapil inozemsko revolucionarno litera-_ turo v Rusijo? Mornarji! Kdo je postreljal buržuje in pope? Mornarji! Vi ste začeli šele sedaj odpirati svoje oči, mi pa že oddavna prelivamo svojo kri! Ko smo mi prelivali svojo revolucionarno kri, ste nas, rabeljskj hlapci, šibali s carskimi biči! Prekleta sodrga, vražji malomeščani!"
~ Nekateri vojaki so odložili lesene« žliče, so pograbili svoje puške ter se dvignili. Vsa tema je bila zdajci preprežena z napetostjo. "Ej, fantje, pa se bomo udarili!" Puške so se dvignile. .. Mornarji so izdrli svoje samokrese. Nekateri so zavihteli ročne granate. ' / Neki šivobradati Ukrajinec, ki se je vso vojno bojeval na zahodni fronti, ter se je zaradi svoje hladnokrvnosti dokopal do podčastniške šarže, ki je ob izbruhu revolucije postreljal vse častnike svoje stotnije, je na-tlačil usta z vročo kašo, je potrkal z žlico po robu velikega kotla, si je obrisal mustače ter se porogal: -
"Kakor petelini! Ko-ko-koko! Zakaj ne kukurikate?"
Vsenaokrog krohot!
"Ali ti zanikarneži iz nas norce brijejo?" so se hudovali vojaki, obrnivši ^e k sivemu bradaču.
V daljavi so pokazali svetlikajoči se taborni ognji.
Mornarji »o spravili svoje samokrese ter s1 zataknili za pasove ročne granate.
"Hudič naj vas vzame! Napravite, kar hočete!"
Tako so rekli ter odšli. Rogovilili so in kričali. Njihove jopice so se belile v temi. Kmalu jih ni bilo več videti.
Odšli so, a nekaj njihovega je ostalo tu. ' "Polne čebre žganja imajo." "Ukradli so ga Kozakom."
"Ukradli? Oni plačajo vse z gotovino!" "Denarja pa imajo, denarja! Kakor sena!" "Saj »o izropali vse ladje!" 'Kakšen smisel pa bi imel denar v potopljenih ladjah? Nihči ne bi nič imel od tega!"
"Ko so bili prišli v našo vas, so bogataše takoj obrali ter vse razdelili med reveže. Bogataše so pognali, nekatere so postrelili, nekatere pa poobesili."
Nekdo je govorečemu naglo segel v besedo. Kakor da bi se bil bal, da ne bo mogel vsega povedati do konca:
"Pri nas smo imeli popa. Komaj je stopil iz cerkve, pa so ga že ustrelili."
Tako je rekel ter se iz vsega grla in jadrno zasmejal. Kakor da se je bal, da se ne bo mogel ifz vsega srca nasmejati se!
"Glej, glej, zvezda je padla v morje!" Vsi so prisluhnili. Iz daljave, kjer ni bilo nobenega človeka, kjer se je razprostirala brezmejna vodna puščava, se je zaslišal zvok, pljusk, neki oddaljen, neopredeljiv glas.
V" Nekoliko trenutkov so vsi molčali.
"Kar je res, je res! Mornarji ne lažejo! čemu se potepamo tod naokrog? Zakaj nismo ostali doma? Imeli smo kruha, živino,
zdaj pa .. .
"Prav zares, za tem častnikom drvimo, pa
niti ne vemo, zakaj
(Dalje-prihodnjič.)
Že marsikak sodrug je v dis-tsal o tem socialističnem agita-kuziji v Proletarcu, ali pa na torju Upton Sinclair in je v sejah, omenjal, da smp krivi prevodu Ivana Molka izšla tu-sami, če ni več žensk navduše- di v slovenščini. Bila sem v ne-nih za naš pokret.	katerih naselbinah, kjer mi je
Po prošlih par referatih sem ta ali oni dejal, da je bil nekoč se v to vprašanje še bolj poglo-'član kluba in zastopnik Prole-bila. Predvsem v vzroke, ki tarča. Na vprašanja, zakaj sem jih enkrat na kratko že! zdaj ne j* bil navaden odgovor, da je bil takrat še samski, a v zakonu človek ni več svoboden. Mora se brigati za družino. Marsikdo je nato še
cu prišla v roke ženska priloga mednarodnega informai/ijske-ga vestnika, ki ga izdaja dela vska-socialistična internacio-nala. Izvila sem se posebno napredku socialističnega gibanja med ženskami na Švedskem. V kampanji prošlo leto so ustanovile 250 novih ženskih socialističnih klubov. Toda kljub temu so na svoji konferenci spomladi t. 1. sklenile,
služi niti najmanjše podpore od strani iskrenih slovenskih naprednjakov v Clevelandu, pač pa najostrejše* obsojanje, ker je v bistvu škandalozno zasmehovanje spomina Ivana Cankarja, velikega prijatelja in zagovornika razdedinjenih in ponižanih, neizprosnega so-sovraznika krivrce, laži in hi-pokritstva in neutrudnega borca za svetlejšo bodočnost člo-

da je ta rezultat nezadovoljiv, veštva. Mi to klerikalno nesra-kajti izmed 1180,000 članov, kijmno norčevanje iz spomina na-
omenia.
Med moškimi je med našim narodom v Ameriki posebno v nekaterih naselbinah socialistična ideja močno razvita in leta nazaj je bila menda še bolj. V takratnih letih se po evropskih nazorih, in bržkone po nazorih delavcev kjerkoli, žensk ni smatralo za potrebrfe sodelavke v razrednem boju. Med socialisti so se ženske sicer udej-stvovale tudi takrat in nekatere so si s svojim delom, s sposobnostmi in z bojevitostjo pridobile sloves, katerega jim nihče ne bi mogel izbrisati. V socialistični stranki, v unijah in v revolucionarnih pokretih v Evropi, posebno v Rusiji, so se ženske izkazale za enakovredne in enako sposobne bojevnice, ako so jim okolščine dale priliko.
Med nami priseljenci so morali moški na delo v to vat ne in rudnike. Izkoriščanje pri delu jih je sililo v unije, v socialistično stranko in v glasno izražanje nezadovoljnosti. Doma so se počutili bolj proste in so toliko bolj na glas izražali svoj protest z raznimi zabavi j ica^ mi. Organizirali so se, mnogi ne samo v unijah ampak v socialistični stranki, žene doma pa so bile v skrbeh: Kaj, če bo delo zgubil, so se vpraševale in gledale strahoma v svoje otroke. Izgubiti delo pomeni bedo. Marsikje so mi ženske pravile, kako so morale s svojimi dru-
pojasnjeval, da je koncem konca itak vse skupaj nič. Zdaj ima mir v družini in navsezadnje, kaj pa so socialisti še dosegli, da se bi bilo vredno žrtvovati zanje! Tako je po njegovi in njeni krivdi zavladala nad njima brezbrižnost, na-zadnjaštvo pa je imelo koristi od takih ljudi. ; ,
To je ena stran. A na drugi strani vidimo, da so naše ženske bile v stavkovnih bojih v večini slučajev prav tako odločne kakor moški, in da so pomagale v bojih za unijo celo bolj navdušeno kakor moški. Torej so razredni zavednosti dostopne, čim dobe, ali so dobile pravo priliko. Stavka^ v
jih ima švedska socialistična stranka, je samo 50,000 žensk. "Samo 50,000," pravijo sodru-žice na Švedskem! v Zed. državah je nas vseh organiziranih socialistov komaj 20,000.
"Samo pet sodružic je v parlamentu," se glasi ena izmed resolucij, ki so bile sprejete na njih konferenci, "zato je treba z delom naprej, da postane sleherna delavska žena na Švedskem članica soc. stranke." V Zed. državah nimamo v kongresu niti enega socialističnega poslanca.
Švedska ni edina, kjer ima socialistično gibanje med ženskami močno zaslombo. Ima jo tudi v Angliji, na Češkem, po-\LŠvedski v vseh skandinavskih deželah, v Švici in v raznih drugih državah .po svetu.
Za napredek in zmagovanje socialističnega gibanja je so-
kateri ženske ne bi pomagale,	delovanje žensk neobhodno
bi bila v. naprej izgubljena,	potrebno. Smatram, da bomo v
Kakor je njih sodelovanje po-j tem oziru dosegli v delokrogu
trebno na industrialnem polju,	naše Zveze čimveč, ako jih pri-
to je, v unijah, tako je potreb-	dobimo direktno v klube JSZ
no v klubih JSZ, v Prosvetni	namesto v kake separatne žen-
matici, v socialistični stranki, v	*ke klube, in ako jih čimveč
agitaciji za Proletarca itd. - In	pridobimo za agitacijo v prid
me, članice, smo lahko pono-	našega tiska, v delavska kul-
sne, da je v naši zvezi mnogo	turna društva in sploh za vse
agitatoric.	na*e aktivnosti. Par sto novih
T	... , .	• „ J članic v naših klubih, in poja-
Iz poročila, ki nam ga je na ,	. .. . , ,
.... .... • . tcvičanje mladinskih odsekov, pa včerajšnji seji dal o stanju JSZ	*
tajnik s. Pogorelec, vidimo, da je v nji skupaj 787 članov, in med temi je 269 žensk. Se večji odstotek je v angleških od se kih, ki imajo skupaj 106 čla
žinami pustiti hiše, ki so si jih nov in od teh je' 49 deklet in postavili, in pohištvo, ter se žena.
podati za delom kamorkoli.
Moški, ki so pristopili v socialistično stranko, je morda razumel, čemu je to storil. Zato je bil pripravljen sprejemati razna agitacijska dela. Prispeval je za agitacijo, udeleževal se raznihr^ireditev in si naročal socialistične liste in brošure. "Ne vem, kaj bo moj stari počel s tem papirjem," mi je rekla žena nekega rojaka, "saj nič ne bere, a denar le razme-tuje za to navlako!" Veliko sta se pričkala. On ji je rekel, "če bi kaj vedela, pa ne bi nasprotovala," ona pa mu je užaljeno očitala, da Če on več ve, čemu ji ne pojasni, kaj koristi socializem nji in njunim otrokom. Na take pčitke se je ponavadi razjezil, češ, kaj bom pravil tebi in njim, ko pa nič ne razumete!
Tako je sam, po svoji neprevidnosti, podrl most med seboj in ostalo družino ter nadaljeval prepir, kakršen se ponavadi konča z moževim porazom na ta način, da se uda, ali pa, da postane družini odveč, posebno, ako nima takega dela. da bi mu prinašalo dostojno plačo.
Moški sami so torej veliko krivi, da je med našim žen-stvom morda manj socialističnih aktivnosti, kakor pa so si jih ustvarili med seboj.
Treba je tudi upoštevati tež-koče, ki so jih imele naše delavske žene posebno v prošlo-sti. Ne v starem kraju, pe tukaj niso imele povečini skoro nič ali pa le prav malo prilike za čitanje. In tisto, kar so brale, ponavadi ni bilo delavsko Čtivo. če so bile zaposlene kot služkinje, so bile privezane na delo od zgodnjih ur do poznega večera. Mnoge, ki so se poročile, so se ubijale z boardar-ji in vse so bile vedno obdane s skrbmi za moža in otroke. In v takih okolščinah, tudi če niso bile verne, so si v cerkvah našle tolažbe in utehe — ali vsaj predstavljale so si, da je temu tako. Druge — mnoge druge žene pa so rekle svojim možem: "Kaj se ubijaš po sejah in zapravljaš denar, namesto da bi zame in za otrpke boljše skrbel!" Vselej, kadar o tem razmišljam, se spomnim knjige Jimmie Higgins, ki jo je pi-
Vendar pa je v JSZ in angleških odsekih naših , klubov v splošnem ne samo premalo žensk, ampak tudi moških. Ka-jih pridobiti — obojih — da nas bo več, to je po mojem mnenju namen takih referatov kakor je ta in pa razprave o njih.
Nedavno sem čitala o konvenciji podporne organizacije slovenskih žena, ki se je vršila v Milvvaukeeju. Dasi je njih organizacija v primeri z drugimi slovenskimi podpornimi organizacijami še mlada, pravi njeno glasilo, da ima že okrog devet tisoč članic! Po duhu je katoliška /in pomaga cerkvi kjer in kolikor more. Pravijo, da so dobile v letošnji kampanji čez tisoč novih članic.
Njeno glasilo, v katerega pišejo poleg žensk tudi duhovniki, je polno vsakdanjosti: ku-hinska stran, poročila o večerjah in o "parties", o oblekah, modah, obiskih, cerkvenih slovesnostih itd. S takimi rečmi je čitateljice najlaglje zainteresirati, ker jim ni treba misliti o kakih socialnih problemih, ali študirati, čemu imamo krizo, dasi je vtej deželi vsega zadosti za vse.
To razmerje med naprednimi moškimi in njih ženami, kakršno vlada v mnogih družinah, je veliko vzrok, čemu mladina v njih mrzi prepričanje, karšnega ima oče. Navdušuje se za zavajalni radikalizem kakega Coughlina, ne pa za socializem! Ako pa bi bila mati prav tako prepričana v pravilnost socialističnih naukov, kakor je oče, bi ji bilo veliko laglje privesti svoje otroke v socialistično mišljenje, kakor pa očetu. Matere, ki so članice naših klubov in' delovne v agitaciji, r mi pričajo pravilnost te ugotovitve.
Včeraj smo poslušali referate* o vprašanju, "Kakšne so možnosti za bodočnost JSZ?" V naših klubih je čezdalje več članic, in one bodo skrbele, da se s takim vprašanjem sploh ne bo treba ukvarjati, kajti njihove aktivnosti v agitaciji bodo jamstvo, da bodočnost JSZ ni v nikaki nevarnosti, ako bomo vsi delali vzajemno.
Nedavno mi je pri Proletar-
bodo aktivnosti toliko večje, daibo JSZ nadomestila z novimi pridobitvami vse, kar je iz^
tega postala po delu in vztrajnosti močnejša kot prej v prošlih 15. letih. Sodružice, zavze-mimo se za to nalogo v prvi vrsti m-3 in videle boste, da bodo sodrugi na prihodnjem zboru priznali, da ni ostalo samo pri referatu, ampak da smo agitacijsko delo po zboru uspešno vršile.
šega velikega prijatelja najo-strejše obsojamo in obenem o-pozarjamo našo napredno^jav-nost, tako društva kot posameznike, da odrečejo vsako podporo organizaciji Jugoslovanski kulturni vrt, tako gmotno kot moralno! Naj nihče med nami ne zagreši tega greha, da bi na kakršenkoli način podpiral to zasmehovanje Cankarjevega spomina, tudi ne pod pritiskom "biznišklh razlogov" ali osebnega prijateljstva! Iskren naprednjak se ne bo hotel izpostaviti takemu madežu.
' Kar se tiče počastitve Cankarjevega spomina, ga bodemo postojno počastili s tem, da bomo ustanovili v njegov spomin slovensko-ameriško napredno delavsko kulturno in. socialno gospodarsko revijo. Lepšega spomenika delavskemu pisatelju poleg njegovih del ne morete postaviti! Za uresničenje te lepe ideje pa bomo potrebovali vašo podporo, podporo vseh naših naprednih organizacij in posameznikov, vsled česar va* opozarjamo, da vašo podporo prihranite za našo akcijo, klerikalcem pri "kulturnem vrtu" pa obrnite hrbet, kajti to je še najmanj, kar zaslužijo !
Sprejeto na redni mesečni seji dne 30. junija 1936.
Lastnoročno podpisali:
Louis Kaferle, predsednik (dr. Mir št. 142 SNPJ), Vatro
gubila V poslednjih letih in vrh J. Grill, pod predsednik (dram-
Izjava Konference za počastitev Cankarjevega spomina
Ker so naši klerikalci zadnje čase zopet začeli z nabiranjem prisjevkov za postavitev sohe Ivana Cankarja v tako-zvani Jugoslovanski kulturni vrt v Rockefellerjevem parku in se pri tem obračajo tudi na naše napredne sloje v Clevelandu, se zastopniki 26 cleve-landskih naprednih društev, organiziranih v Konferenci za počastitev Cankarjevega spomina. soglasno izrekamo za sledeče opozorilo naši napredni javnosti:
Najnovejša akcija naših k le-
sko druš. Ivan Cankar), Ivan Jontez. tajnik, Joseph Franče-škin, blagajnik (soc. pev. zbor Zarja), Joseph Jauch (klub št. 27 JSZ), zapisnikar, John Prudich (V boj št. 53 SNPJ), Andrevv Božič (Vipavski raj št. 312 SNPJ) in Agnes Kalan (Svobodomiselne Slovenke št. 2 SI)Z), nadzorniki: Milan Mcdvešek (Prosvetna matica JSZ), J. F. Terbižan (Fede-cija SNPJ), Frances lic (sa-most. pevski zbor Zarja), Anton Skapin (klub št. 49 JSZ) in John Prusnik (Mir št. 142 SNPJ), pomožni odborniki. W. Candon (Lunder-Adamič št. 20 SSPZ), Anton Jankovich (Federacija SNPJ), Vincent Coff (Mladinska šola Slov. del. doma), Vid Jančič (Slov. del. dom), John Zaic (dram. druš. Anton Verovšek), V. Salmič (Novi dom št. 7 SDZ), Joe Ba-tis (Naprej št. 5 SNPJ), Vincent Klemenčič (1288 Carnio-la Tent), Josephine Jontez (progresivne Slovenke, krožek št. 1), Marv Somrak (Napredne Slovenke št. 137 SNPJ), Frank Somrak (Naprej št. 5 SNPJ), John Zupančič (št. 126
rikalcev v zadevi sohe Ivana Cankarja, namreč delovanje SNPJ), John Hočevar (Lun-
klerikalnega odbora Jugoslovanskega kulturnega vrta^ da se bi postavilo Cankarjevo so-ho v takozvani kulturni vrt poleg sohe škofa Barage, ne za-
der-Adamič št. 20 SSPZ), Anton Rupnik (Blejsko jezero št. 27 SDZ), zastopniki, navzoči na seji, ki je soglasno sprejela gornjo izjavo

NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE


PREGLED DELA IN SKLEPOV ENAJSTEGA REDNEGA ZBORA
UDELEŽILO SE GA JE NAD 70 ČLANOV, MED NJIMI 12 ŽENSK IN 14 DELEGATOV IZ VRST MLADINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
la med tisto maso, kateri je naš pokret v glavnem namenjen. Nekateri so rekli, da je temu kriv strankin frakcijski boj. Drugi menijo, da je krivo pomanjkanje agitacije med nami h«mimi in da je nesmiselno iskati vzroke drugje.
Nekateri klubi se ponašajo z jako aktivnimi člani in članicami. V teh ne manjka živahno* »ti in aktivnosti. Upoštevani so v naselbini, kjer delujejo, in v soc. stranki.
Sestava XI. rednega zbora
bL Na XI. red« f-z bor JSZ in Prosvetne matice je poslalo delegate 30 klubov, pet angleških odsekov klubov JSZ, štiri konferenčne organizacije JSZ in Prosvetne matice, 29 podpornih društev, včlanjenih v Prosvetni matici, katera pripadajo raznim jednotam in zvezam (23 k SNPJ, eno k JSKJ, tri k SSPZ, • in eno k JPZS). Dalje je bilo na zboru zastopanih šest federacij SNPJ in šest kulturnih ter gospodarskih društev. Ostali člani zbora so bili referenti in pa člani odborov JSZ ter njenih sekcij. Vsega skupaj se je zbora udeležilo nad 70 članov in članic. Izmed teh je bilo dvanajst .žensk, iz vrst tu rojene mladine pa je imel ta zbor štirinajst članov.
V	imenu socialistične stranke je pozdravil njen zbor tajnik Clarence Senior, v imenu SNPJ gl. tajnik Fred A. Vider, ostale delavske organizacije, ki so bile povabljene, pa so poslale brzojavne pozdrave.
Predsednik zbora je bil prvi dan Anton Šular iz Kansasa, podpredsednika pa Anton Jan-kovič iz Clevelanda in Frances Za ko vse k iz Waukegana. Drugi dan je predsedoval Louis Zorko iz Clevelanda, podpredsednika pa sta bila Mary Jugg iz Chicaga in An*1>n Kamnikar iz Miivvaukeeja. Tretji dan zborovanja pa je predsedoval Filip Godina. Podpredsednika sta bila Joe Vidmar iz Milvvau-keeja in Bartol Yerant iz Penn-sylvanije. Konvenčni tajnik je bil Chas. Pogorelec.
V	odbor za resolucije so bili izvoljeni Anton Garden, Ivan Molek, Joško Oven, John Kak,
-Louis Zorko, Anton Zornik in Frank Zaitz.
Srbsko sekcijo sta na zboru zastopala (george Maslach in Michael Chavič. Božo Stojano-vic in Peter Kokotovič se ga vsled dela v Kanadi nista mogla udeležiti. Dvakrat je nagovoril zbor o vprašanju socialistične agitacije med Hrvati in Srbi Vaso Pre drago vič iz Detroita in enkrat Mike I>adevič iz Chicaga, ki nista bila člana zbca.
Za otvoritvenega govornika je bil določen Peter Kokotovič. Ker ni mogel priti, kakor že omenjeno, je to nalogo izvršil po navodilu eksekutive Frank
Zaitz, ki je obrazložil vsa1 nih navodil podali posebno v vprašanja, katera so morala južne države, kjer je, izkori-priti na zbor in ugotovil, da je £čanje najbohotnejše in dose-sestava delegacije porok, da | gli toliko, da so vzbudili pp-bodo razprave poučne in stvar- zornost na fevdalne razmere ne in sklepi le v korist našega na jugu vse ameriške javnosti.
lo Slovenski delavski center,	čen Anton Garden. Zaradi pri-
Vsi so soglašali, da je to za	manjkovanja časa je govor iz-
naše gibanje velika pridobitev,	pustil. Frank Zaitz je v svojem
Tajnik korporacije SDC Frank	uvodnem govoru poudarjal p<>-
pokreta.
Zapisnikar zbora je bil Loius Beniger.
O sekcijah JSZ sta poročala Frank Z a rti in George Maslach, prvi o slovenski in drugi o srbski.
Prosvetna matica
Na tem zboru je bilo zastopanih 41 organizacij Prosvetne matice, med njimi šest federacij SNPJ, katere vključujejo več ducatov društev. O delu Prosvetne matice je poročal
Unijski voditelji, ki so odstopili od socialistične stranke zato, da lahko agitirajo za Roosevelta, so po Seniorjevem mnenju danes že prav lahko spoznali, da jim Članstvo ne odobrava njihovega političnega skoka, pa čeprav so ga storili z najboljšimi nameni.
Pretežna večina članov tega zbora je bila mnenja, da JSZ mora oblati v soc. stranki, četudi jci. v nji marsikaj takega, kar nam ne ugaja. A vzlic te7 mu je to amerikka socialistična Chas. Pogorelec v slovenskem stranka — edina predstavnica in John Kak v angleškem jezi- socialistične misli in socialistič-ku. Ivan Molek je podal obši- nega dela, ki pride v upoatev.
ren referat z naslovom "Naše kulturno vprašanje". Vsled svoje kritične analize je izzval mnogo razprave, ki se bo nedvomno nadaljevala v Proletarcu. Peter Bernik je pod točko Prosvetne matice podal zboru referat o problemih naših dramskih in pevskih zbo-rav, s priporočili, o katerih je bilo tudi prilično razprave, kako izboljšati naše delo na tem polju.. Udeležili so se je mnogi delegati organizacij Prosvetne matice in klubov JSZ.
JSZ in socialistična stranka
Frakcijski boj, ki traja v ameriški socialistični stranki med takozvano staro gardo in militanti že več let, je dobil svoj odjek tudi v JSZ. Vzlic sklepu eksekutive naše zveze, da se spora med omenjenima strujama ne zanese v našo zvezo, oziroma njeno glasilo, se mu ni bilo mogoče izogniti, zato je eksekutiva uvrstila v zborov spored tudi to vprašanje.
V razpravo je prišlo drugi dan zbora, dasi so se ga nekateri referenti in udeleženci razprav dotikali več ali manj tudi prvi dve seji. Louis Zorko,
Referate v tej točki so imeli Frank Zaitz, Joško Oven, Ch. Pogorelec in Ivan Molek. Razprave o nji pa se je udeležila dolga vrsta delegatov. Na prvi strani v tej številki je o tem važnem poglavju posebno poročilo.	"	,
Proletarec, Majski Glas in Koledar
JSZ infa svoj veliki pomen ne le ker je socialistična organizacija, ne samo zaradi Prosvetne matice, ampak ker vključuje tri izmed najvažnejših publikacij, kar jih izhaja med ameriškimi Jugoslovani. Glavna je Proletarec. Majski Glas jn Ameriški družinski koledar sta ostali dve, poleg pa JSZ oziroma Prosvetna matica in Proletarec izdajajo še posebej knjige in brošure, tako, da smo na tem polju izvršili že neprecenljivo delo. O tem predmetu so bili referenti Chad^s Pogorelec, John Rak in Frank Zaitz. Zaradi pomanjkanja časa je bila razprava o tej točki sporeda omejena, vendar pa je bilo iz nje jasno razvidno, da se članstvo JSZ zaveda I>omena, ki ga ima naš tisk, in
ki je predsedoval, je najprvo da bo agjtacija zanj nadalje-pozval Clarence Seniorja, K.L|vana j>cij kakor doslej.__
tajnika stranke. Po običajnem pozdravu je izjavil, da je s sodelovanjem naše federacije s soc. stranko popolnoma zadovoljen. ni pa zadovoljen s tistimi člani v drugih skupinah, ki so stranki nezvesti, ker namenoma ali nenamenoma podpirajo newyorško staro gardo. Nato je navajal, kaj je zagrešila in kaj počne danes, da uniči stranko, katero je pomagala graditi. Konstatiral je, da socialistična stranka v unijah ni izolirana, pač pa se unijski birokrati bolj in bolj bližajo točki izoliranja od članstva; socialisti, aktivni v unijah, so baš poslednjih nekaj let dokazali, da so pripravljeni riskirati tudi življenje in dokazi za to u-gotovitev so na dlani. Socialistični agitatorji so se brez strankine iniciative in brez nje-
c-
rjUL
Vabilo na otvoritev
NOVE SLOVENSKE
4.0SIIIM:
V SOBOTO ZVEČER, 11. julija
J si prijatelji in uutnei »o vljudno vabljeni
OKUSEN PRIGRIZEK - DOllItA GODIIA
t
s PIJAČA NAJBOLJŠE VRSTE
V A HI
A ii Iii >l«ilv«<l
2611 S. TRUMBULL AVE., CHICAGO.
Proletarec je zavarovalnica vsega, kar je naprednega v naši javnosti, je dejal Fr. Zaitz v svojem poročilu, kajti Proletarec ni v nevarnosti, da ga vzamejo bodisi klerikalci, republikanci ali demokrati. Proletarec ostane socialističen list, ker je. posest socialistične organizacije. Urejevan je in bo urejevan socialistično, neglede kdo je danes in kdo bo morda jutri njegov urednik. Tako jamstvo v protekcijo napredka med našim ljudstvom je ne le vredno; ampak potrebno podpirati.
John Rak je apeliral na navzoče predstavnike naše mlade, tu rojene generacije, da se naj i ona loti agitacije za ta list/ki je i njeno glasilo.
Razprava je bila živahna, toda ( mejena zaradi časa, dasi je bila ta točka ena najvažnejših v zborovem sporedu. V dis-kuziji o sporedu pred zborom je bilo sugestirano, da se naj Proletarcu da kako bolj privlačno ime. Na zboru ni tega priporočila nihče orffenil, niti sodrug Anton Zornik ne, ki ga je svoječasno najživahnejše zagovarjal.
Nekateri sodrugi so se potožili, da upravnik, oziroma tajnik JSZ rad kritizira nekatere naselbine, češ, da so premalo aktivne, dočim daje gotovem posameznikom več priznanja, nego so ga v resnici zaslužili. Kritiziral je posebno milvvau-ško naselbino, da bi morala na polju dela za JSZ storiti po njegovem mnenju več nego zdaj, kajti nazadnjaški element napreduje, delo naših sodrugov pa zastaja v zamahu. Odgovarjali so mu milvvaučani Vidmar, Alpner, Radelj in Kamnikar ' ter Matkovič iz VVest Allisa.
Slovenski delavski center
Par sto delegatov in gostov
Tajnik korporacije Zaitz je na kratko poročal o financah in izjavil, da bi želel o tem predmetu porabiti več časa, ako ne bi bil zborov spored tako obremenjen, da ga ne bo mogoče vsega rešiti. Računsko poročilo o centru je v tej številki
Bodočnost JSZ
Ali ima Jugoslovanska socialistična zveza bodočnost, ali je nima? Najboljše je na vprašanje c tej točki odgovoril Filip Godina: "če je ne bi imela, ne bi bili ini tukaj, ne bi bilo tolikšne reprezentacije, in ne toliko mladih ljudi! Včasi smo bili mi mladi, zdaj so pa drugi. JSZ torej ima bodočnost in dokaz je ta zbor."
OsUli referenti, ki so podali zelo stvarna, konstruktivna poročila, »o bili John Terčelj iz Pennsvlvanije, Joseph Snoy iz vzhodnega Ohia, Anton Sular i-z Kansasa in Anton Jan ko vič iz Clevelanda. Razprave so se udeležili mnogi sodrugi, kar bo čitateljem razvidno iz zapisnika.
Mladinski odseki JSZ
Na tem zboru je Bilo zastopanih pet angleških .odsekov naših klubov. Poročil^ njihovih delegatov in njih udeleževanja v razpravah je bilo zanimivo poslušati. Baš ta mladina je porok, da JSZ in Prosvetna matica imata bodočnost.
Referenti k tej točki, ki so vsi govorili angleško, so bili John RaJc (Chicago), EsU)k Menton (Detroit), Betty Boga-tay (Cleveland), Anton Kamnikar (Milvvaukee), in Oscar Godina (Chicago). O vlogi tu rojene generacije v naših podpornih društvih je referiral Donald J. Lotrich.
Razprave so se udeležili delegati mladinskih odsekov, nekateri referenti in ne kaj delegatov. Tudi iz te razprave je bilo razvidno, da ima JSZ še vse pogoje za ^uspešno udej-stvovanje in napredek ter da se lahko razvije v močno silo v boju za delavske pravice.
Delavstvo in bratske podporne
organiaacije
Malo je narodov v Ameriki ki bi imeli toliko zanimanja in sorazmerno tako močne podporne organizacije, kakor Slovenci in v malo manjšem merilu Hrvati in Srbi. Socialisti so se veliko udejstvovali v njih. Zato je naravno, da je prišlo v zborov spored tudi to vprašanje. Referanta o njemu sta bila Fred A. Vider in Fr. Aleš. Po kratki razpravi je bilo sklenjeno, da naj eksekutiva JSZ skliče posebno konferenco, ki se bo pečala z agitacijskimi vprašanji in s problemi podpornih in drugih naših ustanov, v katerih se udejstvujejo člani JSZ in somišljeniki. Staro stališče JSZ je, da mi ne stremimo po nadvladanju ali vodstvu nad drugimi organizacijami, pač pa je naš smoter edino le ta, da negujemo v njih delavsko razredno zavest, prole-tar?»ko kulturo in pa poštenje — to je, poštenje v gospodarstvu in v načelih. To bo taktika JSZ tudi v bodoče.
i-
Kaj pa otroci?
V vseh deželah se posebno diktatorične vlade prizadevajo, da si prilaste nad vzgojo otrok absolutno oblast. V demokratičnih državah .imajo motfne mladinske organizacije tudi socialistične stranke. Na to polje aktivnosti je stopila tudi ameriška soc. stranka. Uspehi do zdaj so dobri le v nekaterih mestih. V delokrogu i JSZ obstojata dozdaj dva taka odseka — Red Falcons — v Chicagu in Waukeganu. Poročilo o tej važni panogi našega dela je predvajala Mary Jugg. O njenih kritikah bo razprava v Proletarcu.
Agitacija x| unije
Ničesar ni za ameriške delavce danes važnejše kakor kampanja za organiziranje v unije. Za referenta je bil v tej
he; to je, za vsako reč, ki lH)ni razpolago na našem pikniU. V nedeljo 12. julija tukajšnjimi gospodinjam torej ne bo trd* pripravljati obeda, kajti to d«, lo jim bo prihranjeno, če k*. „. deleže zleta zadruge. Vabljeni ste na to prireditev vsi (»d blii« in daleč. — Frank Boltezar.
Demokracija v Če-hoslovaški
Socialna demokracija za &od?-lovanje. — Koalicija čuva
demokracijo in državo
agitacijo pri razpečavanju	_
vstopnic za muzikalno dramo - Dne 20. junija jc/zborovik
"^.■m.u.lMn," Tuinilr Irl.ihu in t)	, , •	/
v Pra*M strankino za lopstvo
Seja kluba st. 1 JSZ
Chicago. — Na prošli seji kluba št. 1 JSZ je bilo prilično razprave o kampanjskih aktivnostih za socialistično stranko. Določena nam je kvota $200. Bilo jc sklcftijeno, da se v korist kampanjskega sklada priredi piknik in ob enem se izda nabiralne pole. V pripravljalni odbor so sprejeli in bili izvoljeni Justin Zaje, Frank Udo-vich in Anton Garden. Treba je dobiti tudi mnogo podpisov na nominacijske peticije. • Tajnik kluba'John Rak je poročal o delu kluba in ob enem omenjal ' aktivnosti ter
trebo, da se slovenski delavci v unijah bolj in več udejstvuje-mo, kajti ni ga naroda, ki bi bil unijskim načelom sorazmerno bolj zvest kakor je naš, zato je prav tako važno, da se tudi u-dejstvujemo v unijah. Omenjal je sedanjo kampanjo za indu-strialni unionizem in poudarjal, da je bila JSZ vsikdar ne samo za unije, ampak za unije, ki bi bile tudi načelno delavske organizacije, ne pa se borile samo za malenkostna zvišanja plač. Dalje je JSZ vsikdar podpirala načelo industrialne-ga unionizma.
Anton Garden bo svoj referat o unijah objavil v Proletarcu.
Socialistični pokret med našim ženstvom
Vsaka organizacija, ki hoče nekaj pomeniti, vsaka cerkev, in tudi vsak diktatorski režim si prizadeva zgraditi svoje u-trdbe tudi med ženstvom. V srednjem veku in v moderni zgodovini je to resnico zapo-padla posebno cerkev ter uporabila vse sile in sposobnosti, da si pridobi ženske, kar ji je na škodo civilizacije iti napredka ogromno uspelo.
Socialistične stranke v evropskih deželah so se že s po-četka zavedale, da mož ne more biti uspešen socialistični bojevnik, ako ga bo. žena ovirala in mu grenila življenje zaradi njegovega prepričanja z vsa-kojakimi očitki. Referentka v tej točki sporeda je bila Angela Zaitz. Njena izvajanja so priobčena v tej številki.
Agitacija med Hrvati in Srbi
Točka, označena v gornjem naslovu, ostaja nerešen problem od ztrora do zbora. O nji je govoril George Maslach, razprave pa se je udeležilo nekaj srbskih'in slovenskih sodrugov. Bilo je nato sklenjeno, da naj odbor srbske sekcije j so pokazali, da so pripravljeni priredi načrt in skliče posebno pomagati pri kakršnemkoli de-
Kamnolom". Tajnik kluba je dalje, iM>ročal, da se aktivni člani in članice trudijo razpe-čati čimveč vstopnic.-Poleg tega podrobnega dela je bilo razposlanih v agitacijske namene 2000 pisem.
* Poseben odsek za prireditev piknika v korist Proletarca prihodnjo jesen je poročal, da se bo vršil v nedeljo «13. septembra na Keglovem vrtu v Wil-lovv Springsu.
Udeležba s strani članstva kluba št. 1 in somišljenikov našega kluba na zadnjem pikniku soc. stranke v Chicagu je bila obilna. KluJuovi člani so veliko pomagali v točilnici in nekateri pri raznih drugih delih. Bilo je poročano, da je piknik soc. stranke v celoti dobro uspel, posebno ako se ga primerja s pikniki okrajne organizacije skozi zadnjih par let.
Na tej seji je bilo dalje pro-ročano, da se bodo aktivne članice potrudile oskrbeti delegatom in gostom XI. rednega zbora čimboljšo postrežbo.
Za kandidata za tajnika JSZ je klub nominiral Chas. Pogo-relca.
Vsi, ki so bili pooblaščeni sprejeti razne dolžnosti na prireditvi 4. julija, so na seji izjavili, da jih bodo izvršili. To se je tudi zgodilo.-Vse priznanje tistim članom in članicam, ki
konferenco, katere se naj v končnoveljavno Sklepanje udeleže člani Odborov JSZ. Ako odbor srbske sekcije smatra za umestno, se naj ta konferenca vrli v prostorih njihovega kluba na severni strani v Chicagu.
Druge zadeve
Predlog Mačeta Žlemberger-
iu in so pomagali. Brez teh bi dela, ki ga je na kupe, ne mogli izvršiti
Angela Zaitz, zapisnikarica.
Norman Thomas bo
govoril v radiu
Soc. predsedniški kandidat Norman Thomas bo govoril v ja, da naj sedež prihodnjemu radiu v petek 10. julija ob 11. zboru JSZ določi eksekutiva. zvečer. vzhodni regularni čas. je bil sprejet s skoro vsemi Za podrobnosti čitajte sporede
v lokal nih listih, ali pa pokli-
glasovi.
Odbor za resolucije je predložil samo dve — eno, ki se tiče JSZ in njenih odnošajev s socialistično stranko (glej poročilo v 3.-5. koloni na 1. strani), in drugo, tikajoča se ideje za ustanovitev revije v počast i Ivanu Cankarju. Zbor je s to resolucijo idejo odobril in JSZ jo bo podpirala, pod pogojem, če dobi zagotovilo, da bo ure-jevana v smislu delavske kulture. *
soc. dem. stranke. Tudi »a Ce-hoslovaškem imajo češke ia nemške fašiste in celo vrsto politično jako razvitih strank. Socialnopolitično v državnem zboru in v vladi sodelujejo predvsem češki in nemški socialni demokrati ter narodni socialihti (češki), ki tvorijo veliko silo v javnem življenju. V teh razmerah se je tudi zastop- j stvo soc. dem. stranke izreklo' zopet za sodelovanje v vladi
V svoji resoluciji poudarja konferenca, da je predvse« potrebno utrditi politično demokracijo ter korak za kor* kom pripravljati sistematično soc. i a 1 n og os po d »rs ko d e mokra-c i jo. To se more vršiti z ozirom na razmerje sil le v koali-cijskih vladah in zaradi tejra odobrava st raji kino zastopstvo obliko koa lic ione 1 nega sodelovanja ter želi, (la ostane dalje. Zastopstvo odobrava politično ravnanje strankine delegacije v parlamentu in v vladi ter jo pooblašča, da nadaljuje dosedanjo taktiko.
Glavne naloge sedanjosti M ohranitev miru in preskrbi kruha in dela. Vlada se bo morala odločiti za moderno smer gospodarske politike, ki se je obnesla v skandinavskih in drugih državah šterlingove^i bloka. Zato so potrebni vsi u-krepi za preskrbo z <U'lom in za dvig domačega konzumi ter skrb za zunanji trg.
Resolucija omenja politične težkoče, zunanjo politiko itd, ter poudarja z Zaupanjem predsednika republike <ir. Be-neša, da je mir v F/vropi še redno mogoče ohraniti.
Delavska Pjlitika.
čite radio postajo, ki je vam najljubša, za informacije, ako bo Thomas govoril tudi z nje. Le na ta način jih opozorite, da se ljudje zanimajo i za socialistične govore, ne pa samo za oglase in prazne marnjc.
Zlet zadružne prodajalne v Pueblu
Pueblo, Colo. — Kot sem že
,r	. .. .	poročal, priredi tukajšnja za-
,r!.ma; družna prodajalna zlet ali piknik v nedeljo 12. julija na bližnji Rye, Colo. Vsi tukajšnji rojaki in drugi Slovenci daleč naokrog vedo, da je to eden naj-krasnejših prostorov v bližini Puebla, zato je za piknike tudi priljubljen vzlic dokaj veliki razdalji.
Omenil sem že v prejšnjem dopisu, da bo to ob enem 10-letni jubilej naše zadruge.
Pripravljalni odbor bo skrbel, da bo postrežba res prvovrstna, in lahko ste prepričani, da se zadruga na to še posebno razume. Vstopnina je samo 25 centov, a v povračilo dobi vsakdo, ki pride, za 50c tiketov, ,ki jih na z letnem prostoru lahko porabi v kakršnekoli svr-
lenkostne spremembe v pravilih so bile izročene v rešitev odborom JSZ, kakor tudi mnogo drugega različnega dela, katerega zbor v določenem času ni mogel opraviti.
Zborovanje sta zaključila Joško Oven in Filip Godina z apelom, da JSZ in Prosvetna matica morata naprej, da morata nadaljevati s svojim delom Njuna bodočnost je jam-čena le v odločnosti nas vseh, da aktivnosti prve kot druge izpopolnujemo in jih dvignemo višje in višje!
Slavnostna otvoritev Medvedove gostilne
Čitajte "Proletarca" in priporočite, da to store tudi drufi
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
t*
FTA'
Stane u celo letu $6.00 pol leta /3.00
Ustanavljajte nova druatn. Deset članov (ic) je trebs u novo društvo. Naslov za li*t r za tajništvo je-
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS.: At 3724 W. 26th Stre*t
1:30—3:30; 0:30—8:SO l)ady Tel. Cr«wford 2212
At 1858 W. Cermak Rd-
4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wedne.«day and SundaJ bf sppointnicnts on4y Retidrnce Tel.l Crawford 8440 If BO aniwer — CaM Au.tin 5700
Ali ste naročnino na Prola-
je ob priliki tega zbora poseti-itočki zborovega sporeda dolo- tarča že poravnali?
Chicago, III. — Znani naš rojak in sodrug Anton Medvod priredi- slavnostno otvoritev| svoje gostilne v soboto 11. julija zvečer na £611 So. Trum-bull Ave.; prostor je le nekaj korakov od 26. ceste, nekako v sredi med So. Lavvndale in So. Kedzie Ave. kitajte njegov oglas v tej številki.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CIHCACO, HA.
Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI N / "

solucija o odnošajih naše zveze z ameriško socialistično stranko
THE GALLEY SLAVE
(Nadaljevanje a 1. strani.)
vthie. to je, za pomirjevalne predloge, ali pa z militanti, in I« v malokaterem alučaju i*>-polnoina v prilog stare garde.
Eksekutiva JSZ je temu boju pazno sledila in ob enem si j* prizadevala, da se ga ne zanese v naše klube in v Proletarca. To ne pomeni, da so bili ajeni člani vsi nevtralni. Nekateri ao od k rito izražali svoje simpatije z ne\vyorško sta roga rdistič no strujo, in drugi prav tako odkrito povdarjali, da so z militanti. Ampak kot odbor so nastopili enotno, C\nn-gtvn JSZ je bilo o tem boju informirano kolikor največ mogoče nepristransko. Mnogi so uročniki New Leadra in marsikdo si je naročil tednik So-eialist Call, ki je bil ustanovljen v dobi te frakcijske razprtije. Oba ta dva lista sta si stala ljuto v boju in sta si nasprotna danes. Tako so frakcij-akitoki zašli tudi v J£?Z. Njena eksekutiva je sklenila, da se ne pridružimo nobeni frakciji, in če se stranka razbije, da o-stane zveza samostojna toliko časa. da se zgrad'i novo-socia-listično gibanje.
Kot že omenjeno, stranka je feila oslabljena, toda obljubljeni razkol se na njeni prošli konvenciji ni izvršil. Vsled tega je članstvo JSZ v veliki večini izražalo mnenje, da naj zveza ostane v stranki in tt) mišljenje so poudarjali tudi skoro vsi člani XI. rednega zbora. Dasi je marsikateremu našemu članu hudo za sodruge ▼ New Yorku in dr*ugje, ki so danes izven stranke, oziroma v nowusta/iovljeni socialno demokratični federaciji, in četudi je ta ali oni veliko bolj na njih strani kakor pa s soc^ stranko oziroma z militanti, ni bilo med člani našega zbora nikogar, ki bi bil predlani ločitev. Kljub temu je bilo baš to glavno tjaraša nje. Delegati so hoteli, di ac od ločimo. Debata o tem je vzela vsega skupaj en dan, vključivši čas, ki ga je porabil Clarence Senior za svoj govor in z odgovori na vprašanja.
Na popoldanski seji dne 4. julija je Fran k Zaitz prečit a I sledečo izjavo, katero je nato predložil v pretresanje resolu-cijskemu odboru, da jo bodisi •prejme v celoti, ali spremeni, in jo potem predlaga delegatom:
" »mo ti zgradili * iH»«mi in bo
Jugoslovanska socialistična *»*»a na svojem enajstem red-•em zboru julija 1936 ia javlja, da je sa nadaljevanje svojega vela njenja v socialistični stranki in jo bo podpirala i vsemi »»•jini močmi pri njenem političnem in prosvetnem delu in ▼ hej« s« njen program na podali demokratičnih načel in taktike.
Dalje izjavlja, da ne bo pod* pirata takih resolucij, ki p ropa-tirajo nasilne in sabotašne metode prvič, ker stranki niso v korist, in drugič, ker se jih ▼ ■■valih reakcije uporablja sa •redstvo pri preganjanju socialistov na sodiščih.
V slučaju, da socialistična stranka sklene federacije odpraviti n njih klube pridružiti direktno njenim okrajnim organizacijam, kjer obstoje, ta •kor pooblašča eksekutivo JSZ, da izdela iniciativni predlog o vprašanju bodočnosti JSZ v
■	mislu, da bo članstvo na refe-rtndumu nato lahko glasovalo t>"disi da JSZ ostane i v naprej '•doreči j« ter deluje s socialistično stranko, ne da bi bila v
■	ji direktno včlanjena, ali p« da se sprejmr strankine neredka o federacijah. Razprava o Uki iniciativi naj traja 6 ted-
predno se prične glasovati a nji.
Ako bi eksekutiva soc. stran-fc* to proceduro prepovedala, •e odbor JSZ pooblašča spraviti •••njeni iniciativni predlog ▼seeno pred naše članstvo, ker trku sabtevajo koristi socialističnega gibanja med našim IjufKiTom, in ker je to potreb-»ara d i naših ustanov, Vate-velikim tru-hoji.
Nadejamo se, da bodo mero-^•jai krogi v soc. stranki vse ** vpoštevali in • tem • svoje
■trani pripomogli, da ne pride takih nesoglasij.
Nihče izmed resolucijskega r*i*eka se ni dočela strinjal s *** besedilom. Louis Zor ko je 12J»vil, da ako re.*olucijo sprejmemo, Ko povzročila stagnacijo v Zvezi. Anton Zornik je bil
proti nji, ker ni vključevala njegovih m Udi. Ivan Molek je izjavil, da je zanjo pod pogojem, da ae prvi stavek zaključi,
z izjavo, da bo JSZ sodelovala s soc. stranko - samo v mejah demokracije. Anton Garden je I dejal , da je proti drugemu | stavku v izjavi, kajti v soc J stranki vendar niso kaki ne-' zreli ljudje, da bi se mi morali zavarovati pred njimi s takimi določbami. Oven je izvajal, da je za sprejem te resolucije, ra-1 zen drugega stavka, kajti to da že prvi stavek končuje s j "na podlagi demokratičnih i^jt-čel in taktike" samo po sebi | pove, da ne podpiramo resolucij, v kakršnih se ta ali ona skupina izreka za nasilne"me-1 tode. Garden dalje meni, da je drugi stavek žalitev napram stranki, zato je proti njemu! Frank . Zaitz je nato pojasnil, | da je imel v mislih okrajne in državne organizacije, katere so marsikje danes v rokah novih članov, ki mislijo, da se z grozečimi, bombastičnimi resolucijami opravi revolucionarno delo samo po sebi. Navedel je konkretne slučaje, v katerih lahko mala skupina, ali maga-ri en sam angleški klub sprejme takozvane obligatorične resolucije, tudi za naše klube v dotičnem okraju ali državi, j Garden je nato k9nstatiral, da kar se načel in taktike tiče, so edinole strankine • resolucije merodajne.
Molek je^ izjavil, da je za tO resolucijo samo pod pogojem, ako ostane drugI stavek v nji in če se prvega spremeni, kakor je pred lagal. F. Zaitz je dejal, da ni vzroka, čemu se ne bi vsi člani zedinili in predložili enotno poročilo.- Umaknil je drugi stavek in se zadovoljil s tolmačenjem, da je določba, "na podlagi demokratičnih načel in taktike" sama na sebi zadosti jasna.
Za resolucijo s črtanjem drugega stavka so se zedinili.. Oven. Garden, Zorko in Zaitz, Molek in Zornik pa sta bila proti. John, Rak,jedrni član re-! solucijskega odbora, zaradi zaposlenosti ni bil navzoč.
Vač:na odseka je dne 5. julija predložila resolucijo brez drugega stavka. V imenu manjšine je Molek predlagal, da se ga uvrsti, ker je edini, ki kaj pomeni, kar se naše taktike tiče, in ob enem je predlagal spremembo drugega stavka, kakor že prej navedeno. Razprave se je udeiežilo mnogo članov zbora. Justin Zaje je predlagal, da se naj da resoluciji večine in manjšine na referendum, da o njima članstvo odloči. Podpiral ga je Bratko-vič iz Kansasa, ki pa je potem podporo umaknil, kar pa predsednik, ni upošteval, rekoč, da bi bilo to proti parlamentarnemu redu. Skoro vsi so govorili proti predlogu Justina Zajca, kajti ne gre se za vprašanje izstopa federacije iz soc. stranke, ampak le za proceduro v slučaju, da bo kdaj tak korak potreben, in resolucija sama na sebi določa referendum. Ako bi zdaj motili klj*b^ z referendumom, bi to škodovalo kampanji, kateri je treba dati vso našo pozornost in energije.
Pri glasovanju je dobil predlog Justina Zajca dva glasova, resolucija manjšine je dobila 12 glasov in resolucija večine 31 glasov. Delegati Prosvetne matice niso glasovali, ker je bila to striktno zadeva JSZ in soc. stranke.
Za veliko večino članstva je vprašanje odnošajev JSZ s stranko s tem rešeno. Tisti, ki bi rajše, da bi odstopila, in pa taki, ki simpatizlrajo zgolj z Ncw Leadrom in staro gardo, so kajpada nezadovoljni in če bo spor v soc. stranki širil,
Skupni piknik dveh društev
Tri hčerke džina Morhagiana
PRIREDIL IVAN VUK
venskih naselbinah .sini m Amerike, da tu* -pridružijo naši akciji ter nain ! |xim«tirajn, da lx> rini bolj uspešna. Predno bo namreč mogoče* začeti is-Imperial, Pa. — Društvi At.; dajati i avl jo,' bo trtba zbrati plime-106 SNPJ in št. 21) JSKJ priro- ren začetni fond in dobiti večje ite-
idita v nedeljo 11). julija zlet ali vllu	da bo obstoj revij«
■ t	i »	m t ! zagotovljen n« imuni za eno leto, do-
L, . . ... , „ , , P'kiuk na dobro znanem M. kjel. He je ,mstav« na *>iidno finan-I rineai mi obleko! Vse rde- j Ušeničnlkovem prostoru v Qiff Lu> podlago. i>a to do**««*. j* po-čo in 7 rdečimi žlahtnimi kam- Mine. Vabimo rojake v tej in trebno rložno sodelovanje vseh naših ni posuto in tudi rdeče kopje, bližnjih naselbinah, da nas |kj- "»Pri'<ln'l> organizacij in ustanov in Ti sam pa pridi z rdečim sed-i netijo v obilnem številu, lom in jermeni, vse, kajpada, z rdečimi žlahtnimi kamni po-iba št. 31 JSZ. suto."
zažgal tri konjske žime.
Takoj se je pojavil krasen konj, tisti, ki ga je videl nekoč v Dž,novem hlevu. Konj ga ju vprašal:
"Kaj ukazuješ?' Princ pa je odgovoril:
posameznikov.
Našemu odboru naročamo, da pri-Frank Avguštin, tajnik klu- pravi |>odrol>en načrt za organizira-
Konj je za trenotek zginil In se vrnil z rdečo obleko, z rdečim kopjem in on sam je bil rdeče osedlan.
VIII. Ucarec in kaj je temu sledilo •
In zajahal je princ ves svečano oblečen, z rdečim kopjem v roki svojega rdeče osedlane-
James H. Maurer odstopil od soc. stranke
James 11. Maurer, ki je bil v socialističnom gibanju 40 let, je odstopil od soc. stranke. Izjavil je, da bo še glasoval za njene kandidate, toda njen član ne more biti več, ker se
ga konja in odjezdil tja.^kjer Ktninko |)ril)|ižuje pod njenim so se smele vršiti vitežke bojne Le<Ian jim vodrtvom komu niz-
I*frf'	..... . niu. članek o Maurerjevem od-
Junasko se je boril in vite- ^ b() y prihodnji 6tevilki
žfco premagal vse druge vite- p..,j,
< i • . -i . . , , i i oi t Lan a. ze. In ko je bila turneja malone i	_
končana, je prijezdil k princu Rofltemu, ženinu, zamahnil in mu odsekal glavo. Nato pa je zdirja! v gozd kakor blisk. Nešteto vitezov je planilo za njim, ali hitrost žlahtnega konja niso mogli doseči. Vitez je s konjem izginil.
Zvečer je krojač mnogo pripovedoval, kaj vse je videl na
RESOLUCIJA
Konference za počastitev Cankarjevega spomina, sprejeta na seji dne 30. junija 1936.
Ker ce zavedamo, da ameriški Slovenci nujno potrebujemo splošno napredno delavsko mesečno kulturno in socialno revijo, da bi nam služila za oglodalo našega kulturnega in soc i al-
* • (Nadaljevanje.)
Sultan se je radi tega vprašanja razsrdil, misleč, da je re-iitelj nekak goljuf. Kakšen drugi svet bi naj to bil, ko on nikdar ni slišal o njem. V prvi jezi ga je hotel takoj dati ob-gfaviti. Ali ker j^ rešil njegovo hčer, se je zadovoljil s tem,,da ga je kot zločinca ali blazneža rzgnal iz dežele.
VI. Ptič orel
o Princ Haldialtsaman je blo-djl po deželi na slepo srečo. Pa je zagledal nekoč, kako se je začela ogromna kača plaziti iz svoje luknje. Potuhnjeno se je pripravljala, da se Zvije v gnezdo mladih sorličev in jih kot bogato kosilo požre.
Print je potegnil Morhagia-nov meč in je ubil kačo baš v trenutku, ko sta se vračala stara ptiča. Od velike hvaležnosti prevzeta, sta mu rekla:
"Izreči kakršnokoli željo, če jo zmoreva, ti jo izpolniva."
Princ se je nekoliko obotavljal, nato pa je rekVl:
"Če mi hočeta izlrazati veliko uslugo, pokažita pii pot na zemljo, iz katere sem."
Mož-orel je pomislil in rekel:
"Hočem ti pomagati. Vendar mi moraš preskrbeti petero ovac. Te moraš razdeliti na polovico in te polovice še enkrat čez sredo presekati, tako da boš, ko sedeš na moj hrbet, imel dvajset velikih kosov mesa. Vsakikrat, ko bom glavo zasukal na levo ali na desno, mi moraš takoj dati en tak kos mesa."
Kakor hitro je princ meso preskrbel, se je vsedel na hrbet ogromne ptice. Ptica je nato z nogami udarila ob zemljo, in glej, zemlja se je odprla. In vsakikrat, ko je ptica udarila z nogo ob zemljo, je zasukala glavo in princ ji je dal meso. Ko sta naposled stala na dnu studenca, so bili že snedeni vsi kosi mesa. Ali orel je zahteval še: Princ si je brez obotavljanja odrezal palec in tako dal orlu kos mesa., Orel je zletel in se vsedel na zemljo.
Princ je skoeil z njegovega hrbta in se mu za njegovo pomoč zahvalil. Orel je zapazil,
VIL Princ Badialtsaman kot krojač
Tik pri studencu je princ srečal nekega kmeta. Predlagal jo, naj zamenjata obleke, Kmet je vzel prinčevo knežjo obleko in princ je oblekel kmetove cunje. Previdno pa je vtaknil v žep tri, v žogo zvite gradove princezinj, ki so mu jih dale, da jih čuva. Istotako je skrbno spravil konjske žime. Tudi čudežni meč je vzel s seboj. Natp se je napotil v mesto in zaprosil nekega .krojača za prenočišče.
Zgodilo pa se je, da je ravnokar dobil krojač naročilo, da mora sešiti tri nevestine obleke za najmlajšo princezo, ki se bo poročila s prrnrem Rostenom.
Krojač, ki je dobil to naročilo, je rekel Hadialtsamanu:
"Dan in noč bomo delali."
Zvečer mu je dal delo in ko so vsi odšli spat, je vzel princ iz vsakega, v žogo zvitih gradov, tri lepe, malone že gotove obleke, ki so bile za las podobne oblekam, ki jih je naročila nevesta.
Ko se je krojač drugo jutro vzbudil in je i>ogledal, kaj je pomočnik ponoči naredil, se je razveselil tako spretnega pomočnika.
Ko so bile obleke popolnoma izpotovl jene, je krojač želel vzeti seboj v grad tudi svojega urnega pomočnika. Zakaj, smatral je, da bi bilo to posebno priznanje za pomočnika.
Princ pa se je branil, ker ni imel obleči ničesar drugega, kakor cunje. In tako je mojster
z biseri in dragim kamenjem okrašeno sedlo. Tudi tokrat se je princ Badialtsaman boril junaško in vitežko. Nikdo mu ni odolel. Ko se je turilir bližal koncu, je odsekal glavo princu Ghajathu. Istotako kakor prvič, je hotel oddirjati v gozd. Vendar ga je straža zagrabila. Mirno se je dal pripeljati pred sultana.
Stari knez ga je pogledal in v očeh je gorela obsodba. Ali naenkrat se mu je zjasnil obraz. Videl je obraz svojega najmlajšega sina. Razširil je roke in ga objel. Princ mu je povedal, zakaj je ubil svoja dva brata, na kar je rekel oče: "Prav si storil, moj sin. Hrat, ki sta ga lastna brata izročila pogubljenju, je- upravičen, da ju kaznuje s smrtjo."
Tudi princeze so se radova-le, da so bile tako rešene obeh princev. Princ Badialtsaman je obema starejšima daT dva druga žlahtna princa iz svojega odšel sam v-grad. Ko so zagle- sorodstva za moža. On sam pa dale tri sestre, princeze, znane je vzel za ženo najmlajšo, ki jim obleke, so smatrale to za je bila najlepša in-je živel z njo dobro znamenje. Zakaj princa srečno in zadovoljno, dokler
no-ckonomskejra izživljanja in prin-turnirju. Njegov pomočnik pa devanja^ iri kei^jmiiojrcpričani, da bi je sedel V kotu delavnice in gaj* ustanovitvijo napredne delavske zaspano poslušal.	kulturne in socialne revije najleps,
, 7	. . ..	'počastili sjiomin največjega sloven-
Na dvoru SO dolgo žalovali	delavskem pi-i»telia Ivana
za najstarejšim princem. Ven- Cankarja, se zastopniki druAtev in dar SO bile- vv.ljub temu pri klubov, organiziranih v Konferenci
istem krojaču' čez tri mesece ™	Cankarjevega spomina,
J .	. • soglasno izrekamo za ustanovitev na-
po tem zopet naročene tri nov« pre(|ne delav*ke> socialne in Ko«i>o-
obleke za nevesto. In sicer za darske revije v Clevelandu, Ivanu
drugo princezo, ki bi se morala ICenksrju v spomin.
poročiti S princem Ghajathom.1 Naloga U- nast. revije bo, prinašati
Ko so bile te obleke gotove in ^"vno gradivo < povesti, pesmi ,	"	.	. itd.) izi>od peres naprednih sloven-
odane. so bile princeze prepri- skiJ| literal.nih de|avct.v in j^uvk v
čane, da je blizu princ B a dia It-! Ameriki, članke o dramatiki, glasbi
šaman. Zakaj, zopet so spo- in drujfih kulturnih panojrah, poroči-
znale svoje lastne obleke.	1h 0 delovanju naših dramskih odrov,
r. . . ... ,., , ... . pevskih zborov, šol, domov in drugih Zopet je bilo veliko slavje ini \*h k^rniht prosv,tnih, socalnih
velike vitežke bojne igre, pri	in tU(li tf&spodarskih ustanov, da bo
katerih se je pojavil tudi princ	čim popolnejše ogledalo nanc^a kul-
Badialtsaman. Tokrat v beli	turnega, socialnega in ekonomskega
, .	__. •	izživljanja, obenem pa nam bo slu-
obleki z biseri in dragim ka-	iila £ vez, ki bo na« v*e združe-
menjem. -Tudi njegov konj je vala prl na^,m kupnem prizadeva-bil belo osedlan in je imel belo, nju za kulturni in splošni napredek
siovenskih delavcev v Ameriki.
I)a ta cilj dosežemo, je potrebna združena akcija vseh slovenskih naprednih kulturnih, prosvetnih, socialnih, podpornih in drugih organizacij in ustanov v Ameriki, kajti naloga, katere smo se lotili, je velika in splošnega pomena in važnosti za ve-s naš napredni živelj v Ameriki in jo bo-demo uspešno izvršili le z združenimi močmi. Zato s tem apeliramo na vsa naša napredna društva, klube in u
Rofctem in Ghajatha sta bila kruta s princezami in sta se vedno prepirala za najmlajšo, dokler ni Obveljala volja Ro-' stema, da jo vzame za ženo.
Naposled je napočil dan, ko bi se morala vršiti svatba. V ta namen so bile napovedane velike vitežke bojne igre, turnir imeno\ane, ki bi se jih naj udeležil ves narod.	_______
Dober krojač je hotel s se-
da princ krvavi in da mu manj-'boi vzeti tudi mojega urnega
se
mu bodo oni po svoje pomagali. Delegati, ki so glasovali na zboru za resolucijo večine odbora, niso vsi pristaši militan-tov, niti ne odobravajo vsega, kar se v stranki po krivdi enih ali drugih dogaja. Niti niso trsti, ki so glasovali za resolucijo manjšine, vsi pristaši stare garde. Večina delegatov je bo-
ka palec. Vprašal ga je, kaj se je zgodilo.	%
In glej, ko mu je princ povedal, kaj je naredil, je orel palec takoj izpljunil, ga položil princu na mesto, kjer je bil odrezan in — o čudež, takoj je palec pri raste 1 k roki.
pomočnika. Ali ta je odklonil, ker mu je za tako slavje vse~ga primanjkovalo. .
Kakor hitro se je krojač odstranil, je princ odšel na samoten kraj. Zakuril je ogenj, in
mu ni tisti, ki ruši vse rad in ki razvezuje vae zve/«-, vzel življenja.	(Konec).
nje naših naprednih organizacij v ta namen in za pred stoječo zadevno kampanjo, obenem f»a naj podrobno seznani našo javnost z našim načrtom potoni naš. ga časopisja.
Konferenea se dalje izreka ia nadaljevanje boja proti kLerikalnjmu zasmehovanju spomina Ivana Cankarja, ki je izraženo v nameri, da se njegovo, iz Ljubljane poslano mjho, poktavi poleg sohe škofa Barage v takozvanem Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Kotkcfellerjevem parku v Clevelandu. Ivan Cankar je bil naš, je zastopal naš svetovni nazor, klerikalno in sploh vsako licemerstvo in zavajanje je sovražil in ostro bičal, s klerikalci ni imel nič skupnega, čusar so se alovenski klerikalci tako dobro zavedali, da so mu do smrti strupeno grenili življenje, zato se tudi cleve-landhkim slovenskim klerikalcem ne sme dovoliti, da bi se tako nesramno norčevali iz njegovega spomina! Proti-temu se bodemo z vso energijo odločno še nadalje borili.
Sogiasno sklenjeno, da »e gornjo resolucijo pošlje v objavo vsem slovenskim listom v Ameriki.
V Clevelandu, O., dne 30. junia 1986.
Za Konferenco za počastitev spomina Ivana Cankarja:
Louis Kaferle, predsednik, Vatro <;nll, pod predsednik, Joseph Franče-skin, blagajnik, Ivan Jontez, tajnik, Jo.*eph Jauch, zapisnikar, John Pru-dich, Andy Boži^ in Agnes Kalan, nadzorniki, Milan Medvešek, J. F. Terbižan, Frances lic, Anton »Skapin, lohn Pru^nik, pomožni odbor.
JOBLE5S WOMEN
(C-ontinued from page 6.)
had been cleri-al vvorkers. Clerical employment had been the usual type of vvork of tho crroup second in size in thc other three cities—formiOg about one-fifth of the women re-porting in Cleveland and over one-fourth in Minneapolis • and in St. Paul. Deta from Chicago show that the youngest group seeking relief consifted of tho*e who had been rle-rical vvorkers. In Cleveland, the largest proportion of the vvomen of 25 and under .H) had been engaped in some type of clerical pursuit. The largest proportion of professional vvomen aeeking relief vvas found in St. Paul, vvhere they .constitutcd al-most 16 per cent of aH vvomen studied.
Roughly three-fourths of the vvomen reporting in Chicago and in Cleveland l.ad lost their employment for industrial reasons,. about one-half having been laid off. In four of the cities, from about three-fifths to three-forths of the vvomen reporting had beon away from their usual job
stanove v cievelandu in v o^talih"<lo-1 for at least a'year In tvvo of these
___ ________| cities al>out onc-half, and in two,
more than one-half had been out at lea«t tvvo years. In Philadelphia an overvvhelming majority -of the vvomen had been laid off in the early days of the depressi:>n.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan rsze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
Hwm»»»t»»t»tttiM»»t
i
n
4 <
FEJ\«L'S
Uspeh Detroitčanov z vprizoritvijo drame
"Kamnolom"
Igralci in pevci, ki so proAlo soboto vprizorili Seliškarjevo dramo "Kamnolom", so sijajno uspeli. V dvorano je prišlo kljub vročini okrog 700 ljudi. To je za slovensko predstavo v Chicagu izredno velika udeležba. Poročilo o tej in o drugih prireditvah v čaf?u prošlega zbora JSZ Ijo v prihodnjih številki.
RESTAVR/ CIJA KAVARNA.
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, M. _
Tal. Crawford 138«<
Pristna In okdina domača jadila Cena smerne. Postrežba točna.
Iteading is to the mind vvhat ez«r-cise is to the body.—Addison.
iinin»imiihitimmum;:imt>
Milvvaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Neročninai $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Junesu Ave.
MILWAUKEE, WIS. t« imm*m'«m w «'i
•	BARETINCIC & SON
*
tela, kakor že poudarjeno, da JSZ ostane v stranki, in da se z ozirom na to sprejme resolucijo, ki bo častna za zvezo ne da bi bila žaljiva za stranko.' Dobri argumenti za in proti eni air drugi resoluciji ao padli 7. obeli strAni, delegacija pa je odlofila po svojem najboljšem prepričanju.
eaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaassaaaaaaaaaaaaaaaa
j PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO.
•	FRANK GRILL, predsednik
•	1727-1731 W. 21 st STREET	CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo no vsem mestu, Ciceru in
dom
TOfNA POSTREŽBA
Telefonit CANAL 7171-7173 ••••aa••••••••aaaaaaaaaaaaaaa••••••••••••••••••••••••
DELO JAMfENO
A Yugofllav Weekly Devoted
to the Interest of the Workers
OFFIOIAL ORGAN OF " Yugo«lav Federation S. P.
	RUUCATION,
	ORGANIZATION
• »	CO-OPEHATJVE
K* 1	commonwealth

NO. 1504.
Publi»H«<i weekly at 2301 S. L«wndaU Alt.
CHICAGO, 1LL., July 8, 1936.
XXXI.
THE AMERICAN POLITICAL FRONT AS NORMAN THOMAS SEES iT
We Socialista are now »bit* to take •točk of the situation in this campaign. Mor«? clearly than ever we alorve are fighting for Socialistu agairfst capitalism. Our communist friends are plajlng a deep game. Temporarily their true love is "de-mocracy against faj»ciwm." Not Ion« ago they wvre calling Roosevelt a Fiscist, but now its Landon and they are helping Roosevelt by pu^hing him from the left. Their analysia ol the real da tiger of Fascism in America is incorrect. They actually weak-en the struggle by dropping the po-aitive fight against capitalism. They mak« it less, not more, likely that we aha!I get after 1936 the right sort of labor party. The Lemke program ian't very much worse than Browder endorsed at the Hotel Morrison con-ference.
The Lemke movement and the for-ces behind .it are a serious sign of the tirne; even though I stili doubt that the Union Party itself will d^velop great strength. The Lemke rnove-ment is a revival of populism at a stage in the disintegration of capital-ism and under conditions which make it int«lleetually far less worthy of re-spect and far more likely ] to be a forerunner of fascism than was Populism. Father OughlJn has hande 1 down a candidate, a platform, and an appeal to middle claas dbcontent quite in the fascist style.
The Democratic platform is les* inconsistent and from labor's stanJ-point better, or at any rate less bad, than the Republican. But the New York Times editorial analysis on Fri-day morning was correct in minimiz ing the differences between the old party platforms. The great difference, of course, is the insincere Republican adoption of states* rights because that dogma serves corpofatc interests.
A Bitler Campaifn
Nevertheless no one can under-stand the bitterness of this campaign simply in terms of the difference in platforms. One must understand it in the light of Roosevelt's record, tho role of Hearst, the Liberty League, and other such matters. Even so, the struggle between Roosevelt and the Republicans is between two kin Js of capitalism.
The labor leaders have got very little for their support of Roosevelt. They have not even got a definite promise of a constitutional amend-ment—only a promise of a clarifying
By Norman Thomas
amendment of a sort not de»cribed— as a last resort. Meanwhile, sumehow or oth jr, the Democratic Party «wm> to hope that it can fool the Supreme Court into reveraing itself or thang-ing its personnel. Either that or else the Democratu? Party has abandoned its New Deal aims. This delay, this futnbling, this uncertainty, are v«ry-ominious.	.
In generalthc platform promises nothing specific except that n<!>w that aH the jobs are filled by Democrats it will piotect the m by civil service. The. party of Joe Robinson da res not specifically rebuke terrorism In the cotton fieids. It dare not specifi-ally promise agriculture workers the right to organize. It dared let a Negro preacher pray for us but it dared not endorse an anti-lynehi»g law.
Labor Leaders In Old Company
Our friends,.. the labor leaders. Louis VValdman and other Old Ouard Socialista who left us—yes, and the communists who che*r for Roosevelt and insist that the difference be-tween him and Landon this year is the difference between democracy and fascism—have much to explain.
Roosevelt was nominated at a Democratic Convention presided over by Joseph T. Robinson, the politični
tunate and pathctic victinls of the depression. Without families or re-latives, thou*an<l* of sueh women have been forcad to seek some type of relief from a public or private agency. In order to detennine wnif-I thing of their background — th-eir „...«,___.._„ —------------ — age, nativity and race, marital h tata to in the. cotton country. He wa* tus, u.-ual occupation, and cause and nominated by a lawyer named Mačk extent of urnemployment—the wo-
min's itepartnient *of the United
beneficiary and defender of flog irintr as a way to deal with labor ag
from Pouifhkeepsie who roeently got a 8weeping injunction against the Amalgumated (Mothing NVorkers; he was nominated by a Convention, some *ixty-five per cent of which was made up by office holders; a Convention which reached a new low level as any sort of a deliberative as.-embly. An«l for Preaident Roosevelt and this outfit thefce labor leaders did not even get the priče of a *pecific plan for amending the Con-itkution or any specific program for the future.
Under these circumstance* our duty is clear. The fight is a fight be-
JOIMLESS WOM i: X
Lone vvomen who are unemployed a^e or older. In Cleveland about two-have bcen amonir the most unfor-! thirds of the 750 women were not
vet 30 and in M in ne« poli« »nd St. Paul, where H2 and 9B woinen re-port#d, renp<Ktively. a large pijopor-tion were al«M> under 30. The great majority in each of the cities were. native bom. Over two-fifths of the women in Chicago and Philadelphia were Negro, while practically aH the tfomeflMn the other three cities were white.
A large proportion — somewhat over three-fourths in Chicago and
States de pa rt in e nt of labor made a study of approxiinately 3,500 jobless vvomen seekinif relief in five cities, prior to establishment of federal relief control. The finding* of this «urvey are contained in a recent wo-men's bureau report. - Two principal types of relief-giv-ing agencies were contacted by the bureau agents—the larjfe municipal agency and the type conducted by a private orifanization, which played a more invportant role in the givin« of relief at the tirne of the women's bureau survey than after the federal
—.	"»• ■ - j -----------—-------
twet?f» Socialistu and —Capitaliani.. relu^f program becanu* fully estab-There is no emergeiH*y U) force uh |i»hed. Th<? findings of the »urvey temporarily to forget that basic j varied widely with the two types of »truggltu There will be no worthwhile agencies covered. To the large mu-Farmer-La.bor party except as in this n|cip*) relief agencies in Chicago campaign we can eduoate the people	philadelphia came a typieal
in the na t ur« of that stru**!*'- In this fundamental education we are not ignoring important S Immedia-te issues and security for tHe workers, but we are putting them in their plaoe. In this great crusiuie for So-cialisim we have a responsibility and and opportun»ty. Let us go forward!
THE CONVENTION PROGRAMS
• . _
700 See "Kamnolom" Al Sokol Havlicek Hali. Social Study Club Meeting Also Well Attended
crosa-section of ali unemployed wo-men. To the relief office* of the Young WonM*n'a Christian Assn. in Cleveland and St. Paul and to the woim*n's occupational bureau in Minneapolis came a less general group of women, many of whom probabIy had previously participated in the normal activities of the organ-izationf.
Loss of job and inability to find work was the most usual reason for seeking relief, although advancing age or ill health virere other important causes found among the women in Chicago, Minneapolis, St. Paul and Cleveland. Relief took varied
about neven-tenths in Plhiladelplkia —had been married but at the time of the study were widowed, divorced, or separated. In Cleveland and Minneapolis pract»cally two-thirda and in St. Paul almost three-fourths of the women reporting were single, the re-mtinder beintc widowed, divorced, or separated. ,	-
The vvomen as a whole had been an employed group, only a few never havinjc had a regular job. A very few were stili empoIyed but were not earninjf eti«»ugh Ui provide the bare esaential* of «xlatence. In every city, rouKhly one-half of the wom«n who reported their usual occupation had been employed in some dome3tic or pertH>n:il pursuit.
In both Chicago and Philadelphia, the second largest group—about one-fifth of the total—had had industrial employment and about one-tenth - . (Continued on page 5.)
ANNUAL PIC NIC IN MOON RUN, PA
OUR THREE-DAY CONVENTION
Moon Run, Pa. Bratv h No. 176
J&F and lodges that are affiliated vvith the Rducational Bureau extends a cordial invitation to ali friends and «ympathiz^rs to attend their annual
.... ........... —.—	two-day picnic that will be held S«-
forms—grocery order*, fuel, cloth-' tur<jay and Sunday, July 11 th and ing, shelter, rneals and work relief. | j^th at Portman's Grove. Among the 1,654 Philadelphia wo- j	Bergant Sisters from Lisbon
perha[>s roughly a half were ohio have been \ enjfaged to supply
Chicago, III. — Our program of	The major affair of our conven-
convtntion festivities last week end	tion program wa« held Saturday eve-
drew record attendance. The Social	ning at the Sokol Havl.ctk Hali. The -	. "T.',. . t- 44. -tll "	------~
Stud v Club held a meeting Friiay	Detroit players of branches 114 and	^m? relief for the firat tirne, to	^ tunes for both young
night at the Slovene Labor Center.	115 JSF presented 'Kamnolom", a	the res: the need for assistance was	anJ o|i dance love« and you'll be
The hali was fUled to the capacity.	four.ct labor drama in an .»cement a m w «»*'	delighted dancing in the spacious
Speakers 7or tKe evening were com-	manner. About 700 people witne.^d	fhronic čase, known to service age«-	op,n air pavillion. RefreshmenU will
r^es Jotph Drasler, from Fore.t , this performance and wm Well j	c.es jn the predepress.cn era	al,o be served.
Oty Le^r Korone, of Dearbom,	pleased with the entire preseneti >n. The women in Chicago and Ph.la-	0ur bltlnch, and the ladges of
Mic^igan-^Louis J^tx, of Clevelaml	Over 100 visitors from DetroU alone	^Ph* W.re arj older group han	Moon Run Were organited many
Viton LnS« o M kaukee and	were in attendance that evening.	those »n the other eties, th, study	; years ngo. They have served the
Ma^ Ju« of Chicago Th, chair- I Many others came from Milwaukee.	P»«nts out. Mor«« than two-th,rds o	<Hlut.ationa, and cultural activities
man of the meeting also called on	West Allis, Waukegan. No. Chicago. i	the nearly W0 Chicago women and
com rade s John Terchel and Josko La Salle, OglesHy, Springfield and Oven to say a few wor>Ls. AH of the other near-by places. In our midst comra«les gave excellent talks and a were comrades and friends from such fine fpirit prevailed among the distant places as Cleveland. Ohio and listeners. After the meeting a social j Grimes, Iowa. It was probably one of took plače and everyone enjoyed a | the largest out-of-town group of vi
almost^three-founths of the 1,650 vvomen in Philadlphia were 40 years of
pleasant evening in a real comradely špirit.
sitors that ever attended any of the JSF convention program*.
Some of the Chicago comrades
succes-fully in our cotnmunity. We are now endeavoring to inerease our memhership and appeal to the younger generation to carry on the good work. May we have' the oppor-tunit.v of >howing you a good time oh July 11 and 12, and with your holp our annual picnic will be a sue-
AS SIMPLE AS THAT
When the Republicans promise to racket going. The elimination of the bring the bankrupt capitalist system racket itself never was considered, back to its old ruggedly individual- aml the welfare sought for the Amer-istic »elf, they are of course pledging ican people was of the kind which something which the wisest of them could be.st be calculated to content know is an impossibility. There'are them uith the least pos3ible expen-too many new factors in the econom- diture of funds.
ic situation to justify the faintest The difference between the two hope that even a Hearst candidate major parties of capitalism is merely can go back to the old order.
The collapse in which world capitalism finds itself is not the result of accident or inefficiency. Contrary to popular belief, it is the natural sible.
maas of people that turned out for our program showed that we can ac-complish thing^ and get a crowd if we set out with a determination to succeed. The program in general was cess. .-^nic ui n.r x ...v«^,«	a moral and finan. ial soccesss. On Sundav, August 2:1, the JSF
were skeptical about getting an at- Everyone seemed well pleased with conference and braneh 13 of Sygan temlance for that evening due to hot its out-come and it make« us happy will have a joint affair at Morgan weather and various other affairs to have had the large number of Park in Morgan, Pa. Reserve the that were held that same afternoon comra-des and friends with us last date and plan to attend. and evening. JIowever, the large Saturday evening. — J. K.	|	Jacob Ambrosick.
that the one promise« an impoasible cure, while the other merely fiddles around with the čase in an effort to keep the patient alive as long as pos-
Workers who accept either Republican or Democratic promises at
and inescapable consequence of a very high degree of efficiency—ef-ficiency. in developing an economic their superficial value are going to machine with production, rather than be juat as thoroughiy hoodw»nked in use, aa its mainspring.	i 1936 as they have invariably been in
Even the stilted oratory of a the past. Hoover, who attempts grim humor There's only one hope for the only to become pitiably funny, can- average man. - That is to serap the not talk away the fact that ma- system which Kfcpublicans promise to chinery and mass production methods ' cure and the Democrats pledge to have come to take away the jobs of keep alive by the oxygen of relief, men; that the difference between and adopt the Socialist remedy for what individuals can produce and povorty and insecurity. what they are allowed to consume is , The instruments of production, so great that practkally every nation I distribution and exchange must be in the world has been forced to erect | made the property of society insteacl trade barriers in sheer self-defense; | of the possessions of a few indivi-<that, with private prerfit as its mo- duals. Human welfare must replace tive, the present system cannot hope private profit as the purpose of to employ «ny more people under a human activity. An economy of Republican president than under one abundance must be fostered and the with a Democratic label.	Roosevelt idea of reviving trade by
However, in calljng attention to developing planned scarcity must be the futil»ty of Republican ballyhoo, it is wrong to leave the slightest im4' pression that Dr. Roosevelt can achive a cure without a major opera-tion which will cut out the entire private profit sjrstem.
What too many people are losing sight of is the fact that back of aH things which the present administra-tion has seemingly attempted iS the admitted de sire to keep the profit
definitely abandoned.
Yes, it's as simple as that. Nor are the facts altered by the failure of the people to unite for Socialism. In the end that is exactly what they will have to do. And in the meantime they'Il continue to be the mudsills of society, regardless of whether the next president of the United States is a Kansan or a New Yorker.
iReading tabor Advocate.
ne\\ m+ \sm\s
N«w occation« t«ach n»w dutia«; time make« ancient food uncouth; They mutt upward stili, and onward, wKo would keep abreatt of truth; La, before ua fleam her campfiret; we ourtelee« mutt pilgrims be, Lavnck our Mayflower, and «teer boldljr throufh tke detperate winter
• ea.
Nor attempt tka future'« portal witk tke pa»t'( blood-ruated key.
—Jame« Ruaaell Lowell.
The XI. regular convention of JSF held at Sokol Havlicek Hali in Chicago was attended by over 70 dele-gute* and inembers of the executive committee. This body represented 30 branehes, 6 Engliah Soctiona, 4 JSF conferences, 29 fraternal imiges affiliated vvith the Kducational Bureau and 6 SNPJ Federation«, and 6 cultural and other organixations. The largest number of delegate* Came from Illinois, closely followed by Ohio, Pennsylvania, Michigan, Wis-consin, Kansas and other states.
Coni rade Cha-i. Pogorelec opened the convention. The keynote speech was given by Frank Zaitz, member of the executive committee and vdit-or of Prole-tarec. The general rejKirt of the Jugoslav Socialist Federation was submitted in mimographed form by comrade Chas. ^Ogorelec. H is report gave a brief review Of the work and the status of our Federation, stating that there are 36 aetive and 2 pas« i ve branehes in nine stat«-« with approximately 800 members. Five of these branehes have English Sections with a toUl of 106 mem? bers. The general »ubstance of com-rade Pogorelec's report show<^d that »ince the last convention a good deal of work had been done. More lodges were recruited for our Eiducational Bureau, a greater number of »peak-en» and organizers toured thru the various parts of the country, fiye new branehes organized, two Falcon groups established, the Slovene lia-bor Center purchase<l and the two anniversary (Proletarec and JSF) observed vvith succes«.
The Educational Bureau showed the most progress. The reports dis-closeil that we have 183 urtits affiliated with this institution wtych is the largest number in it3 history. This department of JSF has distributed to its affiliated branehes, lodges and cultural organirations, approximate-ly 62,000 pieces of literature. Hun-dreds of labor plays and other material of educational nature in both the Slovene and English language* was an additional service rendered by the Educational Bureau.
The future of JSF, a topic on the agenda, drew a htrong sentiment among the delegates that our Federation is a necessary as ever. Cla-rence Senior, national secretary, in the course of his talk about the Socialist Party gave a good account of the work that the Federations have performed. On the same subject, The Socialist Party, comrade Fr. Zaitz,
Joako Oven, Ivan Moltk and CW
PogoiVfcc, Kave their upinioas the JSF and its work for the 80^ l«t Purty. This topiV t,n th« a«^ was debated quite at letigth by m»T delegate«. The opiition of the (feiZ gates was1 to continue the w«rk 0f the Socialist Party thru our Fedtn. tion. A resolution to this eff*ct wti aUo adopted.
The significance of our public». tion« for Jugoslav worker* waa ui*. lyzed by comrade Frank Zaiti. Othtr detail work was reported by com. rades Chas. Pogorelec and John Rak A strong desire among the delepg^ was to have a traveling repreaen^ ative !or our publirations on the road sU*ady, canvassing the variom distriets to a*si*t our lucal rtpr* sen tati ves to inerease the circulat.on of Proletarec.
The role and purpose of EngiiA Section within JSF branehea wa» re-p-»i ted by comrades John Rak, tot Chicago i E tok' Menton, Detroit, H« tiy liogaUy, Cleveland and Anto« Kam ni ker of Milwaukee. Oscar Go-dina sp<»ke op what kind of tacti« should be purhued to get the youn{ people to join our English Sectioaa. IJonald J. Lotrich in his report re-viewed the role of the younger jen«, ration in fraternal societie« and Um labdr movement. The policies and duties of Socialista within fraternal societies were analyzed by Fred A. Vider and Frank Alesh.
A report about the work of Red Falcons was4 given by Mary Juff. The work and agitation amonf volnen was outlined by comrade Angela Zaitz.
There were numerous other iteiM on the Agvnda that had to be hurried thru due to lack of time. It was a busy three da.vs for the delegat* Many may not have carried witl them the best of impressiona froa this convention, but in spite of the heated de-bates there was an asrar-ance that our work for Sociali« will go on.
The chairmen for the>, ihnt^tj sessions were; Anton Sular, Louii Zorko and Filip Godina. Vice Cfeair-men were: Frajiees Zakovsek, Anton Jankovich, Mary Jugg, Hartol Ye-rant, ' Joesph Vidmar and Aatoa Kamrviker. Chas. Pogorelec wis the convention secretary. The resohition committee was composed of AbIob (iarden, Josko Oven, Ivan !oWk, John Rak, Louis Zorko, Frank ZcifU and Anton Zornik.

lllllliii.....
CHLICHT
1. Lotrich
• .illlllih......A
The eleventh regular convention of the Jugoslav Socialist Federation is over. It was an important convention and for once opinions varied on some of the vital points of principle. To me, it seems good to have an honest division occasionally on tac-tics and methods, at least to feel the tempo of our comrades. Criticisms were numerous and they, too, I hope, helped to clarify the situation some-what. One thing was certain, the delegates wanted to see more activity and we hoj^e that those desires shall not go unheeded.
m
It wn« niče to see so many delegates in attendance. This proves coh-cluaively that the Jugoslav Socialist Federation does amount to some-thing. The young folks were well re-presented and the vvomen comrades were numerous, too. If only we could coordinate our efforts a little better our influence would be felt consider-ably wider than today. If,-after the sesaions, criticisms and expositions of our aims we disperse and go each to our locality in good špirit and more determined to do our duty for Socialism then our diverse excalma-
tions were well worth it.
*
We were happy over the outeome of the musical drama last Saturday. An excellent attendance was re-corded despite the hot July weather. The performers gave a good account of themselves and satisfaetion pre-vailed among the audience. A gay time was had by many until the wee hours of the following morning. Many out of towners visited us on this occasion and inspccted the Slovene Ial>or Conter. Everyone was well pleased with the premise« and tne social whirl went on mostly in the Center and Sokol Havlicek Hali
where the convention was held.
*
To Chieago's comrade.« goes the satisfaetion of making the convention a> success. To the housing committee, th«» kitehen staff, vvaitresseš, bartender* and the guides we owe our gratitude because it was a big
job well performed.	»
*
This column has made many friends I was told by the numerous querries of comrades. If at ali pos-sible it will be kept up though for some time to come an occasional ii»ue may go without it. So many dutiw hav« made it n*CM?ary that
certain activities b:» curtailed. But as soon as |.>os.sible that too, shall b* adjusted and these comments shall appear more regularl.v. Though 1 didn't ogree with the Executive Committee in barring the discussion on the Party controversy liccause I f«H that our members should be infortn-chI on what it was ali about. Other matters of importance have occurnl in the past few months vrhkh have taken away a lot of my time. Th»t ca used several Searchlights to *)« omitted.
*
We should start planning for the fall eleetion campaign and our comrades, evervvvhere, should decide to spend a certain amount of time eacl week in campaign work. I>espite tM popularitjT of Roosevelt with moat union leaders, dc pite a big revival of republican votes on the «tret^h of saving the Constitution and Amer. ica there is a goml opportunity for th« Socialist Party to garner a record vote. Many things can stili hapj*« betvveen now and November and « we can be alert we ca n turn some oi
these in for Socialist votes. t>
*
Be Mire tune in on NormM Thomas* air talk Friday, July 1"» 11:15 T. M., Chicago time on u* NBG nrtvvork.
*
British pride and diplomacy » quite vrashed up and the people M*" n righl to upset the present Rovern-ment because they s<-em to be pw ing a game of pure idiocy. One«^ are for sanetions, then they their minds. This Britlsh is so v e a k and submissive inm will be responsible for another w mighty soon, unless a new strong ^ aggres«ive gnvetnment If« • , power and means vrhat it «Hould does what it means. Hitler •na-solini don't take the British J^jj at ali and sincc the British haje savso in En rope these two dicU* >ust do things as they pl«*aw ^ own wili. --
Američanom: Feelinr Europeans who work thtir w in the field; nullifying the m.««* wage law for women.
NOTE
More Engli.h report. Articlea on Pa«®