V VLAKU ... 4 BOŽICNA IGRICA V ENEM DEJANJU 1 OSEBE: 1 MAJA A VERICA I u^en'" *-s torbicama in kovcegom), JANEZEK | MJHEC [¦ učenci (s knjtgami, aktovkami, kovčegi), BOJAN I TETKA KATJA (nosi ofiala in ruto), STARI GOSPOD (siva dolga brada, kožuhast ovratnik, kučma), SPREVODNIK (s torbico in čepico). Igra se odigrava v železniskem vazu. V ta namen postavimo stole v dve vrsti, tako da predstavljajo klopi. Ozadje tvori velik kos lepenke ali veČ sesfsvljenih kosov, na katerih je naslikano okno kupeja. Desno in levo stran oatn zapremo z zavesami aii z dvema španskima stenama. Ko igra prične, sedi samo tetka KATJA na enem pro&toru kupeja. (Navodila z a igranje: Najprej razdelimo vlcge med bratce tn sestrice ali pa med svoje tovariše io se jib naučimo na pamet. Prepir, kdo bo imel jjlavno ali lepžo vlogo, je popolnoma neumesten. Zakaj pri gledališču je tudi najrnanjša vloga velike %'ažnosti. Vsak naj izgovarja besede poudarjeno, razlocno in ne prcbitro. Zadnjo besedo soigralca naj si vsak dobro mpomni. da labko nadaljuje pogovot s svojimi besedami: šele takrat, ko soigralec ncha, naj prične govoriti, nikoli pa ne prej. Kako si uredimo oder, smo povedali ie v prvem odstavku. Vse stvari, ki jib potrebujemo v igri, moramo že preje pripraviti: košaro tetke Katje, v kateri naj bo neknj jabolk in drobnega peciva, vozne listke in klešče za sprcvodnika, torbicc šolskih otrok, kovčege starega gospoda in njegovo potno torbo, v kateri naj bo nekaj knjig in igrač. Cira veČ vaj in skuŠenj boste imeli, tem lepŠa bo potem otvoritvena predstava na božični večcr. Znamenje z zvoncem za odrom, kadar pripelje vlak na postajo, se mora oglasiti vselej v pravem času!) TETKA KATJA: Hu, kako vlak drdra in ropoče, kakor da ga sam veter žeoe po tračnicah. Da, da (v/dihne). ko sem bila še ČJsto majhna, je bila vožnjd nekaj prav redkega, Bali smo se tega črnega, puhajočega velikana, pa smo se raje vozili z vozom in konji. Oh, kako se svet izpreminja! Danes pa. Bog me varuj, letajo Ijudje že po zraku. No, za tako zračao vožnjo, pa ne vem, če bi me kdo pridobil. SPREVODNIK (vstopi ob njenih poslednjih besedah od desne strani). TETKA KATJA: Goepod sprevodnik, bodite tako prijazm in mi povejte, kdaj prtdemo v Zagorico? SPREVODNIK: Ne bomo Še kmalu tam, gospa, Se celo uro se bomo vOzili,.. Ravnokar se usiavljamo v Dolenji vflsi. (Za odrom se sliši znanienje z zvoncem.) MAJA in VERICA (učenki v zimskih plaščih s torbicama in* kovčegom vstopita od Ieve strani). MAJA: Pogtej no, Verica, tu jmava pa mnogo prostora! VERICA: Da. da, pozna se, da je danes božični večer; zato je vse tako prazno. Kar sedival (Pozdravi tctko Katjo): Dober večer! MAJA: (istotako po/.dravi): Dober veLer! TETKA KATJA: Bog ga daj, dckteti! Zdi se mi, da sta lepo vzgojeni in ponos svojih starSev! 75 SPREVODNrK: Vozne Hstke, prosim! VERICA (pokažc vozna Iistka): Tu sta obal SPREVODNDC (pogleda. vozna Hstka, ju preluknja, vrne dekletoma in pozdravi): Prihodnja postaja je Kamna gora! (Odide na levo.) (Od desne strani pridrve razgraj&joč in vihteč šoLske torbice in kovčcge, JANEZEK, MIHEC in BOJAN. Sedejo, ne da bi kogft pazdravili.) BOJAN: Kaj vendar tekamo po vseh vagonifa, saj je tu dosti prostora! MIHEC: Hvala Bogu, končno So se vendarle pričele božične poČitnice; komaj sem jih pričakoval, tako sem že naveličan tega večnega učenjal JANEZEK: Živio! Tudi jaz pravim tako, požvižgam se na knjige in vso učenost! MAJA (z upravičeno jeza): Zdi se mi, da nisi posebno brihten, ko ti gre ufienje tako težko! MIHEC: Kaj pa to tebe briga, ti učena gospodična. VERICA (se tiidi rajtjczi in se obnie k dečkoro); Tudi jaz moram potrditi, da nisie posebno pametnil Poleg tega ste pa Se zelo neolikanl! MIHEC: Deklefi, eokrat sem vama že povedal, ne vtJkajta se v nate stv^ri! TETKA KATJA (se tudi huduje): Vi, dečki, ste mi res pravi neprtdipravi! Sami ste izzivaii prepirf Stopife v voz, ne da bi pozdraviti, vpijefe in teptate 2 nogamif Ali je to obnašanje? Mar je to lepo? MIHEC (predr/no): Stara tetka naj bo tibof TETKA KATJA (presliši opazko, tajinstveno): Povejte mi, ali ne mislile nič na to, da bi vas lahko slišal božiček? JANEZEK: Božiček! Haha! Ali verjameš vanj? (Pokaže na Bojana): Ti povej, Bojanf BOJAN: Božiček! Ta je pa dobra! Saj nisem dete, da bi verjel! MAJA: No, veš kaj, če bi bila jaz božično dete, bi ne dobil prav nič od mene, le verjemi mi! VERICA: V zlati knjigi božiSnega deteta smo vpisani vsi, jaz, ti in mi vsi. Kdor pa je hudoben, neolikan in predrzen, tega ime v nebesih kar prečrtajo. JANEZEK: Če bi moral božiček na oas vse misliti in paziti, bi imel dosti de]a! Ne vem, kako bi to uredH. (SPREVODNIK pride od leve strani in pusti naprej STAREGA GOSPODA.) SPREVODNIK: Novo selo, če kdo izstopi! Tu je proetor, gospod! (Odide na desno.) (Za odrom znamenje z zvoncem.) 5TAR1 GOSPOD (nosi veliko popotno torbo): No, pravo &rečo sem imel, z otroki se tako rad vozitn. Dober večer, mladina, apam, da veste, da je danes božični vefierP MAJA: O, jaz se že tako veselim! JANEZEK (glasno): Jaz moram dobiti nogomefno žogo! STARI GOSPOD (hudumušno): MoraŠ? Nisi se lepo izrazil; sicer ti pa želim ranogo zabave na božični večer. MIHEC: Jaz pa hoiem gotor, kakor ga imajo Indijanci, fotografičnl aparat in poleg tega še mnogo denarja! STARI GOSPOD: Ti pa kar hočeš? No, skromen nisi, mali nepridiprav. TETKA KATJA (vzame iz košare jabolko in ga ponudi Maji): Ali hočeš jabolko? MAJA (vstanc in napravi poklon): Da, hvala lepa, prav radal (Vzame jabolko in zopet sede.) TETKA KATJA (kakor zgoraj, vzame iz košare košček peciva in rdc Verici): In ti roorda košČek peciva? VERJCA (vstane, vzame pecivo, se zabvali); Tole ps pride k mojim božiČoini darilonjl BOJAN (vstane, gre k tetki in reče predrzno): Se meni jabolko! 76 TETKA KATJA: Ne, ne, mladi mož, za take, ki ne znajo prositi, ki ne moTejo biti skromni, ki razgrajajo in delajo neumnosti, ki ne pozdravljajo starih ljudi, za take, ki morajo vse imeti, za take dečke nimam jabolk. Tudi jaz verjamem, da take otroke božiček črta iz svoje zlate knjige! STARI GOSPOD (potcgne pri tetkinih /acliijih besedah iz žepa beležnico in svinčs nik, priene v njej listati in črtati). ------- MAJA (to vidi in pravi polglasno Verici): Stari gospod je tako čuden! Kdo bi nekl bil? VERICA (zasepeče Maji): Bog ve? Tudi roeni ni to jasno! MIHEC (opazuje starega gospoda in mu rcče): Vi se pa gotovo peljete iz mesta, kjer ste nakupovali za božiČne praznike? In sedaj črtate v beležnici svoje opravke? STARI GOSPOD (spravi beležnico, nenadoma vstane): Ne, kar sem preČrtal. je tvoje ime, dragi dečkot In tudi Janeza in Bojana ni več v moji knjigi. Božičnih daril letos ne boste dobili, ker ste nespodobni in predrzni. Kaznujem vas po višjem ukazu! {Z mogočnim glasi;m): Sveti Peter sem in potujem po svetu. oblečen kakor popoten človek, da me ljudje ne poznajo. Po svetu hodim, da spoznam dobre jd hudobne otroke in jih javim božičnemu detetul {Nekaj časa vse tiho, Verica in Maja se stiskata druga k drugi, nato): JANEZEK (prestrašeno): Oh, na to pa nismo niti mislili; kako smo bili neutnni! BOJAN (žalostno): Ljubi sveti Peter, ne bodi hud na nas! MIHEC (žalostno): Ne izbriši nas tz knjige, saj se bomo poboljšaU! MAJA: Ljubi svcti Peter, ne kaznuj jih prehudo! VERICA: Sedaj so žalostni. Zdi se ml, da niso tako poredni, čeprav se niso tepo obnaSali. TETKA KATJA: Tudi jaz prosim zanje, odpusti jiml Naj jira bo tvoja strogost v svarilo za prihodojiČ. Kmalu bomo v Zagorict, kjer se bomo radovali nocoj« šnjega najiepšega večera v letu, božičnega drevesca. jasetc in neštetih daril, ki nam jih prinese božiček. Kam pa tt potuješ? SVETI PETER: iaz potujem dalje m daljel Okoli sveta in brez konca, da spoznam tiste, ki verujejo v božiČno dete. (K dečkom): Za danes naj bol Odpuščam vam! (Dečki se ra/vesele.) JANEZEK (skusano): Zapomnitt si bomo današnji večer in se ne bomo več tako obnašalj kakor sino se danes. SVETI PETER: Zato vas bom tudi za spomin obdaroval! (Prične deliti iz svoje torbe božična darila. knjige, igrače. tudi tetka Katja dobi majhen zavitek.) MAJA: To je pa res lep zaČetek bozičnega večera! SPREVODNIK fod lcve): Zagorica! Izstopitt! TETKA KATJA: Otroci, izstopitei (Napravi poklon pred svetim Petrom): Na svi« denje! MAJA in VERICA (napravita poklon): Vožnja s teboj je bila pa res lepa! JANEZEK (spoštljivo pozdravi, ravno tako Mihec in Bojan): Lepo se t\ zahvaljujemo in zbogom! Srečno pot! SVETI PETER: Upam, da vas še vidim! Bodite pridni, ubogajte mamico in očka in ?e pozabite na božifne detel (Vsi so izstopili, oilšli na levo, sprevodnik z njimi. Za odrom znamenje z zvoncem,) SVETI PETER (sam v vozu, stopi k oknu: za odrom pojo otroški glasovi božično pesem »Sveta noč, blažcna noč«, Sveti Peter stoji pri oknu in maha z roko v pozdrav. Ko pesem utihne, pade zastor. Glasovi pa labko postajajo tudi vedno tiŠ)i, da se zdi. kakor da hi sc vSak oddaljeval.) ^M Zastor pade. ™ 77