Knloic SLaVkoi UuttL)ane\ AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 226 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING .SEPTEMBER 28,1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Demokratski shod v 23. vardi i Danes zvečer ob osmih se vrši politični shod v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Shod sklicuje odbor za izvolitev William C. Dixona za župana. Govoril bo kandidat Mr. Dixon, John L. Mihelich, kandidat za mestnega sodnika, Ray T. Miller, naš bivši župan, bivši senator Robert J- Bulkley, Michael Feighan in več drugih. Predsednik shoda bo John Lokar Jr. Volivci in volivke, pridite na ta shod, da 'boste slišali svoje kandidate, ki vam bodo povedali mnogo zanimivih stvari, ki jih kot volivci morate vedeti. To bo edini demokratski shod v 23. vardi pred primarnimi volitvami, zato ga ne zamudite! Wagner jeva delavska postava ni vseč velikemu businessu New York. — Izmed vseh izboljšav, ki jih je dosegla Roose-veltova administracija, je med atneriškim businessom najmanj Priljubljena Wagner jeva postava. Tozadevno glasovanje med ameriškimi trgovci je pokazalo, ('a_ je manj ko 10 odstotkov ame-1]ških trgovcev za to postavo v laki obliki kot je sedaj. Bili pa bl za postavo, če bi bila nekoliko sPremenjena v raznih točkah. Druga najbolj nepriljubljena ft°oseveltova dosega je pa WPA. ■Poskusno glasovanje med trgov-ci je pokazalo, da se 12.1 odstotkov trgovcev strinja s to idejo, način, kot je sedaj, 41.7 odstotkov bi jih rado videlo, da se ne- koliko spremeni, 44.4 odstotkov jih je pa zato, da se WPA delo popolnoma odpravi. Edino socialna varnost, to je starostna pokjonina in brezposelna zavarovalnina, ki jo je priboril Roosevelt, nima dosti nasprotnikov niti med velikim busi-ness'om. Samo 17.3 odstotkov trgovcev je glasovalo, da se to odpravi. Prav nobenega nasprotnika niti med trgovskimi sloji pa nima federalna postava ,ku zavaruje bančne vloge de $5,000.00. Tudi z vladno naredbo CCC taborišč se trgovci v splošnem strinjajo kot pametno naredbo. ija vedno bolj pritiska na male baltiške državice, katerih se hoče očividno polastiti Bucharest, 27. sept. — Ruska boljševiška vlada je ukazala baltiški državici Estoniji, da takoj Razoroži utrdbe na treh estonskih otokih v Finskem zalivu, že nekaj dni so se vršila pogajanja ^ed rusko in estonsko vlado, ne bi kdo vedel zakaj prav za Prav gre. Zdaj je prišlo na dan, je Rusija obdolžila Estonijo, da daje zavetje nepoznanim podmornicam v svojih vodah. To je ^la za vzrok, da mora Estonia takoj razorožiti vse trdnjave ob obrežju ter da mora dati Rusiji posebne privilegije v Finskem zalivu in na Baltiku ter da mora zabraniti dohod v svoja pristanišča vsem tujezemskim bojnim ladjam. Rusija je tudi obdolžila estonsko vlado, da je dovolila beg poljski podmornici iz TVillinna 18. septembra. Estonska vlada je včeraj izrazila nado, da bo Rusija upoštevala njih' nevtralnost in jih pustila v miru. Varšava se je podala POLJAKI IZROČIJO MESTO V PETEK Berlin, 27. sept. — Varšava se je danes podala brezpogojno, kot poroča nemško vrhovno poveljstvo. Mesto se je udalo po 20 dneh bombardiranja, ognja in lakote. S tem je tudi vsak odpor poljskih čet zlomljen. Formalna izročitev mesta v roke Nemcem se bo izvršila v petek 29. septembra. V mestu je še več kot 100,-000 poljskih vojakov. . To sporočilo je bilo povedano po radiu ob 8:10 zvečer (ob 2il0 popoldne clevelandski čas). Nato je pa godba zaigrala nemško himno "Nemčija čez vse." Nemci sami ne morejo prehvaliti hrabrosti poljskih čet, ki so vzdržale dan za dnem sredi gorečih hiš, bomb in šrapnelov. Boj za Varšavo bo eden, ki bo ostal zapisan v zgodovini, kjer ni igralo glavno vlogo vojaško znanje, ampak trden sklep branilcev: zmagati ali pasti. Portiorska bitka HITLER POŠLJE POSLANIKA V U.S. Berlin, 27. sept. — Nemška letala so napadla angleško bojno brodovje v Severnem morju in razbila ena bojno ladjo, poškodovala drugo in se brez izgube vrnila domov. Kot pravijo poročila, je bila to največja in zgodovinska bitka med bojnimi ladjami in letali, kar se jih je še bojevalo na morju. To je bil nekak poskus za bodoče vojne, v koliko se morejo bojne ladje braniti pred napadi iz zraka. London, 27. sept. — škadron dvajsetih nemških letal je napadel del angleškega brodovja, toda ni napravil nobene škode, kakor poroča angleška admiralite-ta. Obratno, streli iz ladijskih topov so zbili eno nemško letalo na tla, enega pa prisilili, da je pristal, nakar so posadko ujeli. (To sta dve plati zvona o eni in isti bitki, op. ured.). -o—- Hitler pomaga angliji v ameriki London, 27. sept—Angleški JJinister za informacije, Lord sj )an> je povedal v po-jj^ki zbornici, da smatra itlerja za največjega propa-°ar»dista v Zed. državah za '^leške interese. "Anglija 2edSmatrala' da Je stališče , d- držav vedno drugačno, za naš Dom, pridite in ne ostanite doma in ne nalagajte vse delo vedno na ene in iste rame. Vaša sveta dolžnost vas veže, ker vas je Bog ustvaril ne samo zato, da ste siti sami, ampak vam je dal tudi nalogo, da izboljšate današnji sistem njegovega stvarstva za boljši obstoj človeške družbe, da ne bo toliko krivice izlite na nas delavce vsega sveta. Ne zaspimo življenje našega Doma, kadar vas kličemo pridite v našo družbo in ko boste odhajali zopet proti svojemu domu, boste veliko boljše volje, ker vselej dobite nekaj dobrega humorja, ki je ravno tako potreben za življenje kakor vsakdanji kruh. Sedaj je nastopila sezona koncertov, dramskih predstav in plesov po obširnih dvoranah naših narodnih domov. Vsega bode dovlj med nami, samo, da boste te prireditve tudi obiskava-li. Za majhno vstopnino boste imeli veliko duševnega užitka, pa naj s[ bo pri petju ali čem drugem. . Prihodnji mesec, 15. oktobra, bomo imeli "žegnanje" v našem Domu. Na predvečer 14. oktobra, v soboto bo ples, kazanje slik in ob 11. uri zvečer pa bo nastopil "coper nik," katerega vam bo že popolnoma orisal moj kolega. V nedeljo bo pa žegnanje na katerem vas bodo naše žene in dekleta postregle prav podomače, kot je bilo nekdaj v starem kraju. Pridte vsi od blizu in daleč in tudi vas domačih naj ne manjka. To bo nekaj posebnega med nami v Euclidu, kar boste gotovo še čitali v poročilu naših poročevalcev. Vršil se bo koncert Adrije, Naša zvezda priredi igro Divji lovec, koncert zbora Slovan in še veliko drugega. V tej sezoni bo tudi božičnica škrjančkov, vsto-ličenje župana itd., vse to se vam bo nudilo za dolge zimske večere. Vsak petek imamo ribjo večerjo. Servirati se prične že ob 6. uri zvečer. Ob sobotah imamo tudi zabavne večere in ob tej priliki ste lahko deležni lepe nagrade za katere skrbijo naši domači trgovci in v klubovih prostorih pa lahko igrate karte. Pridite in prepričajte se sami in delajte vsak po svoji moči za napredek in procvit našega Doma. Vso slovensko javnost se prosi, da si rezervirajte dan za pri hodnje leto 1940 in sicer 2. junija, ko bomo pri nas praznovali Slovenski dan. Da ne boste na to nedeljo prirejali kakšnih veselic in enako bomo mi upoštevali vas in vam pomagali po svoji moči. Torej še enkrat ne pozabite v soboto 14. in nedeljo 15. oktobra, ko bo v naši Ljubljani "žegnanje." Pozdravljeni v imenu našega Doma, J. Rotter, predsednik. -o—- Na prijetno zabavo Vljudno ste vabljeni, da se udeležite plesne zabave, ki jo prirede St. Vitus Cadets od podružnice št. 25 SŽZ v Twilight Ballroom (prej Grdinova dvorana) in si'Cer v soboto 7. oktobra 1939. Pričetek bo ob pol devetih zvečer in plesali bomo dokler ne bo naš orkester, pod vodstvom Johnny Pecon, odnehal, ki bo skrbel za lepe valčke in poskočne polke. Ko se boste naplesali in se vam bo mogoče osušilo grlo, vam bodo pa naše natakarice postregle z dobro pijačo in tudi za lačne bo preskrbljeno. Naše kuharice so rekle, da bodo spekle izvrstne potice in še kaj drugega, da se bodo j a dobro postavile. Vstopnice lahko dobite pri vseh članicah našega vežbal-nega krožka za malo vsoto 25 centov. Pri vratih, na dan prireditve, pa bo vstopnina 30 centov. Torej ne pozabite fc> da se vidimo v soboto 7. oktobra in se le dobro pripravite, ker zabave bo za vse dovolj. Juju-juhu al' bo luštno. Na svidenje, Josephine Hrastar. ---o- Anici Strmole na gomilo Dne 24. septembra je v popoldanski uri izdihnila 24 letna gdč. Anica Strmole . . . nenadoma je prišla poslanka neba, ter te iztrgala srčno dragim in te odvedla po večletni bolezni v večne višave. . . Da srce se nam je trgalo v bolesti,. ko smo se zbrali ob tvoji smrtni postelji. Smrtni boj, svit mrtvaške sveče, pa ljubezen do tebe draga Anica, nas je bila ob težki smrtni uri pretresla v dno duše. . . Vse poletje smo upali, ko si se sončila na prostem, smo se trdno nadejali, da te velika skrb domačih in pa zdravniška pomoč iztr- iz objema smrti. A, v trenutku nam je poslanka božja izpod-bila vso nado na ljubo zdravje ... ti si odhitela. Da, kdo naj pretehta bolest tvoje blage mamice, ki ti je stregla noč in dan z neizrečno mate- rinsko ljubeznijo . . . kdo, edino le mati, ki kleči ob mrtvaški postelji svojega ljubljenega otroka, tvoj dragi oče, ljubezen sestrice in brata . . . ah, težka je ločitev v ljubezni . . . Draga gdč. Anica! Zemeljski boj življenja ti si dokončala, na livade večno mlade si odšla.. Bolezen mučno, vsako bol prestala zamenjala vse s plačo zdaj neba . . . Le sladko spavaj Anica, zdaj v gomili tihi za teboj, vroče nam na grob teko solze, za teboj trgajo srce nam vzdihi . . . Za tvojo večno srečo . . . nam srca govore: Ne zabi nas pri Bogu tam na večni trati, ne zabi nas, le moli tam za vse. Naj sprejme te nebeška Mati, med srečne vrste angelske. Večni mir ti kliče, Marija Kurnik. -o- Posebne novice Slovenske Sokolice so mi dale ultimatum do 14. oktobra, da moram priti na veselico. Ko sem pa zvedel, da je Lahova Pepca predsednica, sem pa takoj obljubil, da pridem. Kaj bodo rekle vdove—moja boljša polovica že vem, da mi ne bo branila. Ko čitam Jakatovo kolono se smejem in jokam in obžalujem zakaj ga nisem šel obiskat v bolnišnico. Gotovo bo rekel: slab prijatelj, še povedat mi ni prišel, da ne bom umrl. Pa tega nisemjaz kriv, zakaj so pa pisali, da obiski niso dovolje,ni in sem si mislil: mogoče bo pa kaj "meč-kenga . . ." ■ -; ■1 *. . ' .Iv. . ■ . No ja, saj vem, da že čakate na moj dopis glede volitev prihodnji torek. V petek večer bo tista velika zabava v počast Edward J. Kovačiča in sicer v spodnjih prostorih pri sv. Vidu (pod cerkvijo). Pričakuje se do 5,000 ljudi. To bo zabave, bi rekel. Ker je Frank Glach odstopil iz kampanje v prid Edward J. Kovačiča, sem skoro gotov, da ga bomo predstavili kot prihodnjega councilmana 23. varde. Saj je sposoben in njegovi starši so v naselbini dobro poznani, oče Kovačič kot prodajalec zemljišč. V 10. vardi je pa Edward Pucel, ki nima sedaj nobenega proti-kandidata in pravim, da čez dve leti bo v 23. vardi ravno tako, če bo sedaj izvoljen Edward J. Kovačič. Tisti, ki govorijo za Burto-na naj tudi povedo, da smo zadnjič imeli jeklarski štrajk in ravno tako tudi pri Fisher Body Co. in so precej letele bombe . . . Prihodnji naš župan bo Win* Dixon! Joe Pograjc. -o- Volivcem v 23. vardi c še enkrat se vam, vsem volivcem v 23. vardi iskreno zahvaljujem za vaše zaupnice ali podpise na mojih peticijah in v resnici upam, da mi boste izkazali isto zaupanje tudi na dan primarnih volitev v torek 3. oktobra in volili zame. Mislim, da mi ni treba tukaj navajati kdo sem in kaj sem in ali sem sposoben ali ne, ker me vsi dobro poznate, kakor tudi jaz vas in vi sami bodite moji sodniki na dan volitev. Veliko grmenja in malo ali nič dežja. Isto se godi tudi pri političnih kampanjah pred volitvami. Veliko obljubljenega in prav malo ali nič izpolnjenega, ali narejenega za vas volivce. Vaši glasovi so glasovi, ki štejejo in izvolijo kandi- data, ne pa glasovi izbranih vodji in kampanjskih odbornikov. Toda po volitvah so pa navadno upoštevani samo kampanjski vodje in odborniki in če kdo kaj dobi od izvoljenega kandidata so oni, na vse druge in mogoče še bolj potrebne volivce pa se kar pozabi ali se vas sploh ne pozna in kako naj vas pa pozna, če vas še videl ni nikdar? Kakor vam je že vsem znano, jaz kandidiram za councilmana v naši 23. vardi, popolnoma sam, brez vsakega kampanjskega odbora ali vodje. Zatorej, če me boste izvolili, bom odgovoren samo vam in nikomur drugemu. 35 let bivanja med vami, v naši vardi, kot zvest demokrat, sem vedno deloval z delavci in od katerih sem tudi živel in bom gledal, če bom izvoljen, za izboljšavo sedanjih nepovolj-nih delavskih razmer v naši vardi in tudi v našem mestu Clevelandu v splošnem. Upam, da mi zaupate in da me boste izvolili, da vas zastopam v mestni zbornici ter se lahko zanesete name, da bom vas, kakor tudi vse mesto, zvesto in pošteno zastopal v vseh slučajih in to brez izjeme in brez razlike . Torej prosim vas, pojdite na volišče v torek 3. oktobra in oddajte svoj glas za mene in bodite prepričani, da vam bom vedno hvaležen. Benno B. Leustig, vaš kandidat za councilmana v 23. vardi. -o- ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB V nedeljo 1. oktobra bomo čla ni našega kluba obhajali obletnico, odk'ar smo začeli kupova sedanjo našo farmo in katero smo tudi kupili in uredili za svoje zabave. To obletnico bomo proslavili 3 pečenimi piškami. Pekli jih bomo kar na farmi, kakor zad njič jance in vsak član dobi eno zastonj, če pa kateri ne bo ime dovolj ene, pa si bo lahko še eno kupil za en dolar in pol. Za ne člane bo ista cena — en dolar in pol. Ko bomo vse kosti obrali, bo mo šli pa še malo naše puške poizkusit kako kaj streljajo. Sedaj je že blizu lovska sezona in je prav dobro, da se že prej priva-dimo streljat, da nam ne bodo zajčki kazali — oslov. člani, .zapomnite si, da ko pri dete v nedeljo na farmo, vas bo tam že čakala pečena piška. Od bor vabi tudi vse naše prijatelje da nas posetijo ta dan in se nami zabavate v veseli družbi Izkaz zadnjega streljanja je sledeči: J. Papež............ 14 L. Ferkol.......... 17 F. Kramer.......... 16 J. Novak............ 22 A. Novak.......... 21 J. Peterka.......... 10 F. Sietz............ 16 F. Spenko.......... 17 F. Stampfel........ 19 J. Pintar .......... 16 J. Urankar.......... 21 A. Baraga........16 J. Mihelich........ 16 T. Urankar .. .. .. 21 A. Antonin........ 16 F. Kobal.......... 11 S. Dolenc.......... 10 Tajnik -o- IZ DOMOVINE —Dve žrtvi Mure. Pri Slad kem vrhu ob Muri sta se kopala v Muri 15-letni Rudolf Kavran in 13-letni Ivan Pivec in utonila — Smrtna žrtev spravljanja sadja. Posestnik Bregar v škoci janu na Dolenjskem ima staro vi soko hruško in je naprosil 45-1 et-nega soseda Pavla Baniča, da bi mu otresel sadje. Banič je zlezel po lestvi na drevo, Bregar pa je šel iskat potrebno posodo. Ko je Bregar čez nekaj časa prinesel košare, je našel pod drevesom Baniča nezavestnega. Brž je poklical sosede, ki so mu pomagali od- nesti Baniča v hišo, kjer so ga skušali spraviti k zavesti. Ves napor ljudi pa ni imel uspeha in je Banič ponoči izdihnil. Vsi znaki kažejo, da je nesrečni Pavle Banič padel že z lestve, ko je lezel na drevo, ker ni zlomljena nobena veja. Ranjki zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka. —Maribor. — Dva v nesrečno smrt. V neki gostilni na Aleksandrovi cesti se je ustrelil 26 letni Rudolf Grobelnik iz Ribnice na Pohorju. Najel si je sobo, komaj pa je zaprl vrata za seboj, je že počil strel. Zadel se je v srce s službenim samokresom ter je bil pri priči mrtev. — Drug primer se je pripetil v noči na nedeljo na Teznem. Tam se je ustrelil iz flobertovke v prsi 20 letni Franc Kajzer. Nezavestnega so ga reševalci zapeljali v bolnišnico, kjer upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. —Mlad učitelj žrtev gojenja ; vrtnic. Smrt je ugrabila vzorne-1 ga učitelja g. Franca žličarja, ki je služboval skoraj šest let pri j Sv. Andražu v Slovenskih gori- j cah. ' Pri cepljenju vrtnic se je | bil vrezal v palec in se okužil\ Vsa zdravniška nega ga ni mogla rešiti. Pokojnik se je za bodoče šolsko leto odpravljal na novo službeno mesto k Mali Nedelji, kjer biva tudi njegova za-j ročenka. Smrt mu je prekrižala j vse načrte. Njegovo truplo so od- j peljali v Ponikvo na rojstni doni' —Drava je naplavila truplo-V bližini Sv. Marka pri Ptuju j® Drava naplavila truplo posestni-kovega sina Blaža Bezjaka, ki je bil pred tednom dni utonil. Truplo so prepeljali na pokopališče k Sv. Marku. —Maribor. — Smrtna kosa. Na Frankopanski 15 je umrla < soproga skladiščnika 50 letna j Ana Zavernik; v bolnšinici je f ugrabila smrt 49 letno zasebni-co Marijo Riedl s Pojbrežja; v Krekovi ulici 6 v Studencih je [ umrl upokojeni železničar Petet' v Trunkl v visoki starosti 83 let-1 —S m r t n a nesreča mladega; fanta. Na izlaškem pokopališču so pokopali te dni 17-letnega f fanta Jožeta Jazbeca, ki je bil uslužben pri lesnem trgovcu Hribarju. Ponesrečil se je bil Prl spuščanju hlodov po drči. Doma je bil iz Cerkelj pri Krškem-—Žrd je padla na nogo 5 letnemu posestnikovemu sinčku Francu Kebru i,z Studenca-Ker ima zdrobljeno nogo, so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. —Konj je brcnil v roko letnega posestnikovega sina Mihaela Kristana iz Kresniškil1 poljan. Kristan ima hudo poškodovano desnico in je bil sprejet v ljubljansko bolnišnico. —Nezann kolesar je podrl ^ štorah 29 letnega delavca Gabra Franca iz Dobrave pri Celju i*1 mu zlomjl desno nogo v gležnja —Smrtna nesreča 76 letneg*1 starčka. Blizu Braslovič se je pripetila huda motociklističn^ nesreča, ki je zahtevala življenj 76 letnega posestnika Brinovca Antona. Brinovca je podrl ^ cesti neznan motociklist. Motorno kolo ga je sunilo s tako silo o^ cesto, da si je starček prebil 1°' banjo. Prepeljali so ga v celjsk0 bolnišnico, kjer je umrl. "^i.iirrmuimiTKnnt.TOntnTmT1^*"- (e verjamete al' pa m \ BESEDA IZ NARODA •t Katera je razumna žena-^ Tista, ki gre v mesnico po base, ko se vi odpravljate ^ ribolov, da so pri roki, ko Pu dete — praznih rok domov-* . t»' u- "Alo, zdaj pa vsi spat-kaže mati otrokom. "Mama, pa boš šla ti tu spat zdaj?" vpraša sinko. ^ "Tudi jaz bom šla, tudi- ^ "Kaj ne boš počakala a da pride domov?" j "Nak, nima pomena dan . Imam tak nahod, da kon govorim in se ne izplača c ti." "AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1039 8 WINNETOU Po nemJkem Isvirmlka K. M»y» veda odgovorili na te porogljive besede. Pa še kako! Kar tulili so od jeze, zahtevali, da jih mora nemudoma spet vzeti na krov, grozili s tožbo, smrtjo, celo streljali so v parnik, pa niso nobene škode napravili. Eden je vpil v onemogli jezi: "Pes! Počakamo te in te o-besimo na lastnem krovu!" "Well, sir!" se mu je smejal kapitan. "Pa morate seveda na krov priti! Do tedaj pa mi pozdravite generala Mejijo Ali naj prodajamo orožje? Oglašajo se dopisniki, da na ta način izražajo svoje mnenje napram strašni vojski, ki razsaja v Evropi in za katero se zanima stric Sam in vsi, ki živimo v Ameriki ali kjerkoli. Ta ali oni bo tudi napisal, kar so že mnogi, ali še bedo napisali in sodili ter obsojali tega in ode-ga in zopet priporočati kaj naj bi naredila ali odredila ameriška vlada. Gre se za nevtralnost, glede postave, ki. prepoveduje pošiljanje in prodajanje orožja itd., kaKor tudi radi tegd, da bi se Zed. države ne zapletle v vojno. V ta namen naj tudi jaz izrazim svoje mnenje. Ko tako razmišljam o strašni oborožitvi svetovnih sil in čitam Pretepači so zagnali grozen krik in vik. Vse je hitelo k ograji, vpili so in klicali kapitana, naj pošlje rešllni^čoln po ponesrečenca. Kapitan je mignil enemu svojih ljudi.' Ta je skočil v čoln, ga odvezal in odveslal za nesrečnim "odposlancem." K sreči je mož znal plavati in se je na vso moč trudil, da bi se obdržal nad vodo. Sama sva ostala z Old Dea-thom. Za obešanje se nihče več ni zmenil. Moštvo je pričako-vaje gledalo kapitana. Mignil nama je bliže in rekel: "Pazita, gospoda! Koj jim k°Jn poskrbel kopel. Ostanita mirno na krovu, pa naj se zgo-karkoli! Kričita pa kolikor moreta!" Stroji so obstali, voda je nesla parnik počasi po reki navzdol in proti desnemu bregu. Tam smo opazili plitvino, reka Se je penila. Kapitan je mignil, krmar je smehljaje se pokimal in zasukal ladjo naravnost na Plitvino. Kratko škrtanje, močen sunek, da so se ljudje opotekali po krovu in nekateri ce-lo Popadali — in ladja je obstala. Nasedli smo. Vse je letelo vkup, na ponesrečenca nihče več ni mislil. Tudi za nas tri na smrt obsojene se noben secesijonist ni več Zmenil: Kar je bilo mirnih popotnikov, so bili vsi poučeni, kako se naj obnašajo, kričali so in vpili, kot da jim že voda v grlo teče. Drugi pa, ki niso Vedeli, kaj namerava kapitan, so res mislili, da smo nasedli na Plitvino, ali pa da se je pripetila kaka druga nesreča. Vse je bilo zmedeno. Strojnik je prilezel iz globi-ladje, ves prestrašen stekel h kapitanu in kriče poročal: "Voda je vdrla v podpalu-bje, kapitan! čer je prerezala ladjisko dno na dvoje! V dveh minutah se bo ladja potopila." "Izgubljeni smo!" je kriknil kapitan. "Reši se, kdor se more! Reka je plitva, brž v vodo in na suho,!" Skočil je z mostiča, stekel suknjo in telovnik in vrgel čepico po tleh, hlastno sezul čevlje in skočil črez ograjo. Voda mu je segala do vratu. "Brž, brž!" je vpil. "Poska-kajte v vodo! še je čas! Če se ladja potopi, vas bo vrtinec vse Potegnil v globočino." Groza je popadla secesijoni-ste, ki so svoj pogum itak kazali le v kričavosti. Nobenemu ni Prišlo na misel, zakaj da se je kapitan slekel, preden je skočil v vodo, in da je celo čepico pu-8til na krovu, niso opazili, da Se od mirnih popotnikov nobe-ne pripravlja na skok v vouiiiiiiiiiiiii]iuiiiiiiiiiiiii!:iEi]iiiiiiiiiiii}iiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiii^ | Jos. Zele in Sinovi | POGREBNI ZAVOD ^ 1 Avtomobili m bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo | 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdioott BUS | I COL1INWOODSK1 GRAD: § 5 452 E. 1S2D STREET Tel.: KEnmore 311* S ^liltlllllllllllllllllllllllltlllillUIUIIIIIIIIEUIIIIIIIIlllltllllllllllllllltllllllllltltlillllllllH^ X BENNO B. LEUSTK AMERIŠKA DOMOVINA, 2$, 1939 znih častnikov. Prepričan je bil, da bo izdal sin vse, samo da reši njega. Da sina niso aretirali, ga je pomirilo. Mirno in dostojanstveno je poslušal smrtno obsodbo. V zmešnjavi, ki je nastala, ko so odpeljavali jetnike iz dvorane, se je znašel baron poleg Chanlouineau, ki je začel strašno lamentirati. (Dalje prihodnjič) Trideseto poglavje Dasi je bil eden prvih izmed aretiranih po paniki v bližini Montaignaca, pa se baron E^cor-val ni udajal napačnim upom. "Zgubljen mož sem," je premišljeval sam s seboj. Mirno je zrl smrti nasproti in mislil le na nevarnost, ki grozi njegovemu sinu. Pomiril se je šele, ko je videl, da je župnik odpeljal sina iz sodne dvorane v spremstvu prija- nam preostaja jako malo časa. Storil sem napako, katero želim popraviti."' In ko se obrne proti Marie-Anne reče: "Gospodična, prav lahko smatrate, da je baron že rešen. "Potrebno pa je, da se posvetujem z enim njegovih prijateljev. Vrnite se takoj v hotel in povejte župniku, da me pričakuje na glavnem trgu. Tam me bo našel." Vojvoda-vstane in z glasom moža, ki je pripravljen storiti, < karkoli se zahteva od njega, i reče: "Na vsak način bi moral ri-skirati več, da rešim barona" — v svojem strahu je navzal Escrovala barona — "riskira-ti bi moral tisočkrat več, kot kar imam pričakovati od svojih nasprotnikov. Torej, gospodična — ni je več klical ničvredna — "vi lahko rabite vaše listine." Vojvoda je že nameraval zapustiti sobo, toda zadrži ga Martial. "Še enkrat pomislite predno se odločite. Za naš položaj imamo vzglede v preteklosti. Pred nekaj meseci je bil grof Lavalette obsojen v smrt. Kralj ga je hotel pomilostiti, toda nasprotovali so ministri. Dasi je bil kralj mojster, kaj je naredil? Naredil se je gluhega za vse prošnje v korist obsojenca. Postavili so vislice, toda Lavalette je bil rešen. In nihče ni bil kriv, da, neki jetni-čar je zgubil svojo službo. Danes pa ima toliko denarja, da živi od obresti." Marie-Anne se je hrepeneče oklenila ideje, katero je Martial razvil na tako bistroumen način. "Da," vzklikne, "grof Lavalette, ki je imel tajno kraljevo dovoljenje, je zlahka pobegnil." Priprostost tega načrta — avtoriteta povzročitelja — vse to je naredilo mogočen vpliv na vojvodo. Za trenutek je molčal, in Marie-Anne se je zdelo, da vidi izraz pomoči na njegovem obrazu. "Tak poskus bi bil skrajno nevaren," mrmra vojvoda. "Toda s pazljivostjo in če smo gotovi, da se tajnost ne bo izdala —" "Oh, gospod, tajnost bomo čuvali kot versko svetinjo," vzklikne Marie-Anne. S pogledom zapove zdajci Martial molk, nakar se obrne k svojemu očetu in reče: "človek vedno lahko misli na sredstvo in računa na posledice -— na katere pa ni vezan. Kdaj se mora smrtna obsodba izvršiti?" "Jutri!" odvrne vojvoda. Toda niti ta strašni odgovor ni mogel vznemiriti Marie-Anne. Strah in groza, v kateri se je tresel vojvoda, sta jo naučila koliko upanja sme pričakovati. Poleg tega je pa dognala, da se je Martial očitno postavil na njeno stran. "Torej nam je na razpolago ena sama noč," nadaljuje markiz. "K sreči je sedaj šele pol sedmih, in do desete ure lahko obišče moj oče zapore, ne da bi vzbudil najmanjšo sumnjo." Martial mahoma preneha. Njegove oči, v-katerih je prej Vsako delo potrebuje odmor, ki osveži Vse skrbi in delo pri furnezu lahko pozabite in boste zagotovljeni, da boste imeli udobno v hiši preko zime od časa, ko inštalirate plinsko gorkoto. Plin je avtomatičen—treba ga je samo prižgati jeseni in ga zapreti spomladi. Ne glede, če je zunaj mraz in nevihta, vi boste gotovi udobne in vesele gorkote znotraj. Avtomatični plinski furnez je bolj občutljiv za spremembo temperature kot ste vi—ter se ji odzove avtomatično. Zato ne boste imeli nobenih zvišanj in znižanj toplote, vaša družina se bo veselila boljšega zdravja in manj prehlada. S čisto plinsko gorkoto boste imeli manj hišnega dela—plin ne napravlja prahu ali dima. Vaše pohištvo, zavese, les, ostane dlje čisto in dlje traja. Čista, udobna plinska kurjava se hitro inštalira in tudi lahko v največ furnezih. Naj vam preračunamo kako malo vas ho stalo in da vam kaj več povemo o udobnosti, ki jo lahko pričakujete od hiše, ki je greta s plinom. Nobene odveznosti ni.....pokličite našo THE EAST OHIO GAS COMPANY OI IMZA VSA ŠTIRI II HIŠNO GORKOTO - VROČO VO-iLlll VELIKA DELA || DO - ZAMRZNENJE - KUHO CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospcct 0333 RECITE MI: MOŽ ZA VAŠE POHIŠTVO Imeli bomo posebno razprodajo na vseh hišnih potrebščinah. V zalogi imamo popolno zalogo pohištva, Electrolux ledenice, Maytag, Boss in Apex pralnike, Magic Chef in Grand peči, RCA in Zenith radije. Vsaki ženski, ki bo obiskala našo trgovino v teh dveh dneh bomo dali zastonj suvenir. Naša podružnica se nahaja na 3063 Pearl Ave., Lorain, Ohio. JOSEPH KREMZAR, lastnik POHIŠTVO IN POSTELJNINA PREPROGE, KARPETI in PEČI na lahka mesečna odplačila vas stane manj KUPITE DIREKTNO OD STEVE TREBEČ JR. FURNITDRE MART INC. 15428 Waterloo Rd. v Collinivoodu, nasproti S. D. D. ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 6. Odprto zvečer v pondeljek, četrtek in soboto do 9. Vzamemo vaše staro pohištvo v zameno Steve Trebeč Jr, OSEBNO BENNY GOODMA N Igra m seniacionelni WILD WEST RODE O in Hollywood THRILL CIRKUS Z vratolomnimi točkami TRČENJE AVTOV PREVRAČANJE AVTOV OKOLI IN OKOLI! 1200 — ZVEZ D — 1200 INDIJANCI - COWBOYI CLEVELAND STADIUM V tem listu priporočamo, da izvolite svojega nekdanjega councilmana MS/m. J. Kennicka RADI SLEDEČIH VZROKOV: 1.—Wm. J. Kennick je izkušen delavec postav. 2.—Je dobro treniran odvetnik z 15 letno izkušnjo v študiran ju in izvrševanju federalnih, državnih in mestnih postav v aktivnih zadevah. 3.—Je graduant iz East High (4 leta); Michiganske univerze (4 leta) in W.R.U. odvetniške šole (3 leta). 4.—Wm. J. Kennick je Rooseveltov demokrat, ki verjame v novi deal. Storil je mnogo, da se je izboljšala lokalna demokratska politika. 5.—Kennick se bo boril z drugimi demokratskimi councilmani, da bo varoval lastnike hiš in da se odpravi sedanja visoka cena vode. 6.—V letu 1938 je Wm. Kennick potrošil svoj čas in denar, da je agitiral za povečanje mestne elektrarne. 7.— Je vnet zagovornik Rev. Chas. E. Coughlina. Kennick verjame, da se nevtralnost Zed. držav ne sme spremeniti. 8.—Wm. Kennick je z vso vnemo za organizirano delavstvo. Je član Ameriške zveze učiteljev, Local 448. 9.—Ko je bil councilman, je b*l Kennick odobren od Cleveland Press, News, Plain Dealer ter Waechter und Anzeiger za ponovno izvolitev. 10.—Wm. J. Kennick zasluži, da bi bil ponovno izvoljen. WM. J. KENNICK COMMITTEE SAMO EN DAN 2:30 popoldne in 8:00 zvečer V nedeljo 1. oktobra Vstopnina 50c Otroci ?5c Za čast in poštenje (ROMAN) mo sto čevljev dolgo, vrv. To bo i že precejšen sveženj, toda kaj f zato! Vrv si ovijem okoli sebe, se oblečem v črno suknjo ter vas spremljam v trdnjavo. Vi po- . šljete tedaj po korporala Ba-voisa. Na kakem skritem prosto- I ru me pustite samega s korpora- 1 lom." i Vojvoda zmigne z rameni. i "Toda kjei boš dobil sto čevljev i dolgo vrv v Montaignacu ob tej i uri? Ali boš iskal od trgovine do ; trgovine? Najbolje je, da začneš s trobento trobiti okoli, da nameravaš oprostiti jetnika." "Nič se ne bojte! česar jaz ne morem narediti, mi pomagajo Escorvalovi prijatelji." Vojvoda je hotel začeti z novim ugovorom, ko ga prekine sin. "Prosim, da ne pozabite na nevarnost, ki nam preti," reče resno, "niti ne smete pozabiti, da VELIKA ODPRTIJA V PETEK IN SOBOTO pri Kremzar Furniture ki se zdaj nahaja na 6405 ST. CLAIR AVE. v Slovenskem narodnem domu ■ Vojaki se niti po dnevu ne drznejo tja." "Se eno važno vprašanje imam. Kakšna razdalja je med oknom sobe, kjer se nahaja-gospod Es-corval in med zemljo?" "Kakih štirideset čevljev." "Dobro. In med podlago stolpa ter med prepadom — ali vam je znana razdalja?" "Tega pa skoro ne vem. šestdeset čevljev najmanj." "Ah, to je visoko, previsoko! K sreči je baron še vedno gibčen." Vojvoda je začel postajati ne-potrpežljiv. "Ali si toliko prijazen," reče, "da mi razložiš svoj načrt?" "On upa na uspeh?" misli Marie-Anne. "Moj načrt je zelo priprost," odvrne Martial, "šestdeset in štirideset čevljev znese ravno s,to. Potrebno je torej, da dobi- sijalo absolutno zaupanje, se naenkrat napolnijo z žalostjo. Prav- I kar je namreč odkril nepričako- ^ vano, da skoro nepremostljivo težavo. 1 "Ali imamo kakega zanesljivega, razumnega moža v trdnjavi?" šepeta. "Kajti pomoč ječar-ja ali kakega vojaka je na vsak i način potrebna. Martial se obrne k očetu in ga < rezko vpraša: i "Ali imate moža, na katerega s se zanesete?" "Imam tri ali štiri vohune — te lahko podkupim —" "Ne, ne! Lopov, ki izda svojega tovariša za nekaj frankov, bo tudi izdal vas za nekaj zlatnikov. Imeti moramo poštenega moža, ki ima sočutje z baronom — starega vojaka, ki se je boril pod Napoleonom." Marie-Anne se zdajci nečes{i domisli. "Jaz poznam moža, na katerega se lahko zanesete," reče. "Vi?" "Da. V trdnjavi je." "Čuvajte se! Pomnite, da mora mnogo riskirati. Ako pride stvar na dan, tedaj bo šlo vsem za življenje." "Oni, o katerem govorim", je mož, kot si ga želite. Jaz sama sem odgovorna za njega." "In pravite, da je vojak?" "Sicer je samo priprost korpo-ral, toda ima 'plemenite misli. Verjemite mi, da mu prav lahko zaupamo." , če je tako govrila, tedaj je bila gotovo tudi pripravljena položiti svoje življenje za rešitev barona, torej je morala biti popolnoma prepričana. Tako je mislil tudi Martial. "Govoriti želim s tem možem," reče. "Kako se piše?" "Bavois korporal je v prvi stotniji grenadirjev." "Bavois," ponavlja Martial, kot bi si hotel to ime dobro vtisniti v spomin. "Bavois. Moj oče bo gotovo našel kak izgovor, da ga pokliče k sebi." "Izgovor je lahko najti. On je pogumen vojak, katerega so pustili za stražo v Escorvalu, ko so Čete odkorakale." "To je ugodno," pravi Martial. Vstal je in stopil k očetu, da bi bil bližje njega. "Zdi se mi," reče, "da imajo barona drugje kot ostale jetnike?" "Da, on je sam, v veliki in precej udobni sobi." "In kje je ta soba?" "V drugem nadstropju v bliži-' ni stolpa." Martialu seveda niso bili poznani prostori v trdnjavi, torej ! je zahteval od očeta še nadalj-1 nih pojasnil. "V bližini stolpa!" reče. "Ali ni to oni visoki stolp, katerega se lahko že iz daljave vidi, in ki je zgrajen na skalah, ki se navpično dvigajo navzgor?" "Tako je." Po točnosti s katero je vojvoda odgovarjal je bilo sklepati, da je pripravljen žrtvovati se za oprostitev jetnika. "Kakšno okno je v baronovi sobi?" vprašuje Martial. "Precej široko in visoko z dvojnim železnim oiprežjem, ki je vzidano v skalnato zidovje." "Ali je mogoče prežagati to železje? V katero stran je okno obrnjeno ?" "Proti deželi." "Se reče, da je okno ravno nad prepadom. Vraga! Težavno bo, a kljub temu je v enem oziru pripravno, kajti pred oknom gotovo stoje straže." "Nikdar. Med zidovjem trdnjave in med robom prepada je - komaj prostora za dva moška.