PRIMORSKI DNEVNIK PoStrvin a plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XIX. Št. 200 (5575) TRST, sobota 24. avgusta 1963 Poziv ameriškemu predsedniku naj preneha podpirati Diemov režim Med napadom na pagode v Hue je bilo ubitih veliko število budistov - V Saj-gonu se bojijo vojaškega udara - Lodge še vedno čaka na sprejem pri Diemu SAJGON, 23. — Po poročilih, ki so danes prispela v Saj-??n’ vdorom policije in vojske v pagode v mestu Hue bilo ubitih okoli 30 ljudi. Zatrjuje se, da so ti podatki začasni in da bi utegnilo število mrtvih znašati okoli 100. Danes jè v Sajgonu začelo ---------------- 300 študentov stavkati. Posedli so se na ulico pred univerzo. Takoj jih je obkolila vojska. Zvedelo se je, da so več sto menihov in nun, ki so jih bili aretirali v Sajgonu v noči od torka na sredo, odpeljali v razna taborišča okoli prestolnice. Danes so potrdili, da je zunanji minister Mau od-ftopil iz protesta proti vladni. politiki. Sajgonskt radio nadaljuje oddajanje komentarjev o položaju in pravi, da preživlja dežela uro najtežavnejših razdobij, toda «vojska bo ob sodelovanju ljudstva premagala vse težave, ki jih je ustvarila skupina političnih špekulantov, ki P°d krinko vere skušali povzročiti nerede in preprečiti normalno , človanje demokratičnega režima». Vlada je začela akcijo, da bi v vodilne organe budističnih organizacij postavila elemente, jd bi pod- pirali njeno politiko. V nekaterih diplomatskih krogih so mnenja, da je predsednik Diem sedaj zgubil del svoje oblasti, in da je pravi gospodar v Južnem Vietnamu Ngo Dinh Nhu. Govori se tudi o nesoglasjih v vojski. Nekateri diplomatski opazovalci so mnenja, da bi utegnilo priti do državnega udara. Večina vojaštva, ki je v Sajgonu, sestavljajo posebni odredi, ki so zvesti Nhuju. Ostali odredi pa so izven prestolnice. V Hue so baje aretirali 17 od 47 docentov na tamkajšnji univerzi, ki so bili sporočili svojo ostavko iz protesta proti vladni politiki. Med njimi so baje tudi nekateri ravnatelji posameznih fakultet. Včeraj so vojaki v nekaterih glavnih pagodah v Hue razbili kipe Bude ter so izropali dragocene predmete v templjih. V Pnom Penku je kamboška vla- da objavila izjavo, v kateri pravi, da je «z zgražanjem sprejela novice o divjem preganjanju krvoločne sajgonske vlade proti budističnim menihom in vernikom». Izjava poudarja, da «si je samo Hitlerjev režim v sodobni zgodovini upal storiti take zločine», ter poziva vse vlade in mednarodne organizacije, naj se zavedajo, da «bodo molk ali platonični protesti povzročili samo nezadovoljstvo pri vseh narodih, ki verujejo v pravičnost in svobodo». Kamboška vlada upa, «da bodo katoliške visoke oblasti uporabile svojo oblast, da prisilijo Južni Vietnam, da bo spoštoval plemenita načela krščanstva». Ameriški poslanik v Sajgonu Ca-bot Lodge, ki je prispel včeraj v Sajgon, je poslal danes v Washington prva poročila, ki jih Kennedy sedaj proučuje. Lodge še vedno čaka, da bo lahko izročil poverilnice Diemu. Ob njegovem prihodu v Sajgon, ga ni na letališču čakal noben predstavnik južnovietnamske vlade. V Parizu je okoli 15 južnoviet- MINISTER ZA INDUSTRIJO NAJ POJASNI POSLOVANJE TE USTANOVE Interpelacija senatorjev KPI glede odbora za jedrsko energijo Komunistiini senatorji predlagajo imenovanje parlamentarne komisije la nadzorstvo nad raziskovanjem in miroljubno uporabo jedrske energije - Togliatti polemizira s Kitajo A/r 23' — Komunistični senatorji Montanari, Mammucari, Marelli in Secci so predložili danes v senatu interpelacijo na ministra za industrijo in trgovino, da bi izvedeli — v zvezi s sedanjo polemiko o odboru za jedrsko energijo — ali nima za potrebno, obrazložiti v senatii že uresničene programe in tiste, ki jih ima ta ustanova v načrtu, pa tudi način, kako jo upravljajo in koliko stane; hkrati pa ga vprašujejo, ali nima za potrebno in nujno, da bi imenovali parlamentarno komisijo za stalno nadzorstvo nad celotnim sektorjem raziskovanja in miroljubne uporabe jedrske e-^Stfiije, kar so komunistični senatorji predlagali že v drugi in tretji zakonodajni dobi. Montanari in Marelli pa sta vprašala istega ministra, kdo in na podlagi katerega zakona je dal neki zasebni družbi,, ki sta jo u-stanovili dve monopolistični skupini, dovoljenje za uvoz in montiranje jedrske centrale v Trinu Vercellese. Prihodnja številka tednika «Ri-bo priobčila članek' To-v katerem' polemizira s tališčem, ki so ga kitajski kornu-msti Zavzeli po sklenitvi .pogodbe t»£re,povedi jedrskih poskusctv. Po. «r,1? k° je Podčrtal prednosti tega ki?titZUma in ko je Povzel kitajske riilKe teffa SDOrfl7iimn c» Tr»crli«»i trl:Lke,te.Sa sP°razuma, se Tosliat-i vprpsuje: «Ali. sp kitajski koma-'-li povsem izgubili glavo v tem n„azumljivem in nepremišljenem nasdju polemike in oorbe, ki jo i j® del] časa vodijo proti vodite-jem komunistične partije Soviet-gre Zyele’ Ne Srt za to, ampak i» ,za hudo politično napako, ki V sklnriii •» »____x_ti_i Nato se Togliatti zadržuje na! predlogu kitajske vlade o konferenci za popolno prepoved atomskega orožja in pripominja glede tega: «Kitajska vlada je vse prej ko dosledna v svojih predlogih. Predlaga namreč, da bi med smotri ' take mednarodne' konference bila tudi določitev brezatomskih področij v nekaterih delih sveta. Ali ne bi bil tudi to le delen sporazum? Tako je kitajsko stališče, ki je izhajalo iz maksimalistične-ga in primitivnega, povsem zgrešenega gledanja, zašlo končno v nedoslednosti». ~V drugem delu svojega članka pa se Togliatti zadržuje na dru-gemv vprašanju, ki so ga kitajski komunisti po^tavjli »v svoji polemiki z Moskvo, namreč to,, da sovjetski voditelji niso hoteli . dati Kitajski vzorca atomske bombe s potrebnimi navodili za njeno izdelavo in uporabo. Ta obtožba daje Togliattiju priložnost, da.se zadrži na vprašanju atomske oborožitve socialističnih držav v sedanjem razdobju mednarodnih odnosov. «Znano, je — pravi Togliatti — da je ;celo za ZDA, kljub njihovi industrijski in finančni moči, silno težko breme proizvajanje jedrske, ga atomskega orožja. Doseči in preseči ZDA na tem področju je pdmenilo za SZ ogromen napor; ki se mu prva socialistična država ni mogla odtegniti, ker je bil od tega odvisen njen obstoj sam, vendar pa je to zahtevalo žrtve, odpo. vedi, prave preusmeritve gospodarskega razvoja, zaradi katerih očitno trpi ves socialistični sistem. Ali bi bilo prav, ali bi bilo pametno, da bi podoben napor napravile tudi druge socialistične države? Ali je pametno in prav, da brezmejne napore za izdelovanje atomskega orožja dela dežela, kakršna je Ljudska republika Kitajska, za katero vemo, da so njene gospodarske^ razmere in življenjski pogoji množic še vedno vse prej kot cvetoči? Sovjetska zveza je bila nedvomno doižna, pred vsem delavskim in komunističnim gibanjem, sprejeti izziv na atomsko tekmovanje. Njen napor in njena žrtev pa sta morali in morata razbremeniti druge socialistične države, predvsem pa Kitajsko, da bi si nadela isto nalogo». Togliatti zaključuje: «Ce je res, da je ZSSR odklonila leta 1959, da bi ustvarila pogoje za kitajsko a-tomsko oborožitev, je naše mnenje, da je storila prav, da je služila stvari miru, mednarodnega ponur- *"»IIIIIIIH|lllli|i,niiiiiinillllilllllllllllllllllilinmillll m,,i,n,m,mn,m,iniiiiuiiiiilt U Tantov poziv Izraela In Siriji NEW YORK, 23. — Varnostni - Sirski predstavnik je zanikal, da bi bili sirski vojaki ubili dva Izraelca. Pripomnil je, da če so „1Stl’ jk* Shajajo iz vseh član-»akf*n, doku.mei': ,v, ki so jih ki-tovariši izdal, in razširili v Seča — Jeti>,.Kar jmjholj prese-fcrev?», n?da,.h»J* Togliatti — je v evzetno in dogmatično odklanja, omejenega in delnega uspeha, shematično zoperstavijo d0™v .««oter. ki ga ne bo moč v. fci dolgo. Toda obstoj in za-If:SA ° končnih smotrih (ki jih To-f atti nakazuje v dosegi sporazu-•h»Ai!lrepoved‘ vsakršne atomske da še ne more povzročiti, V11 * * delen uspeh absurden, fcravi1iV 'J cel° zločinski - kakor ena ì° •F'IJajci- Pred nami je torej seWt=su)bo 3 - Srobih napak tistega vi7mfkega ln bahaškega primiti-sùzma.’, zaradi katerega je delav-, gibanje mnogo trpelo na svojem začetku». Ti»i»tem. ko se je zadržal obšir-mii» na «sektaškem priniitiviz-Prvih let delavskega gibanja, fogliati nadaljuje: «Kitajski tova^ risi s° ponovno zabredli vanj. Ves ],» °V ideološki elaborat se. gib-navlL°kviru-te naPake inse-po- l. Ji? v najrazličnejših oblikah, J?«i p? ga spremlja odklanjanje ynly? m delnih uspehov (ki‘ jih ’ zabeljeno z revolucionar-' , as'h priznavajo s stisnjenimi nimi frazami». s''et je razpravljal danes o izraelskem protestu proti Siriji in o sirskem protestu proti Izraelu zvezi z nedavnimi incidenti ma t Aredstavn'ka obeh prizade-1 držav sta bila povabljena, da Prisostvujeta seji. Predstavnik Izraela je pozval arnostni svet, naj odločno na-°Pi in. obsodi Sirijo ter naj •Prepreči' njene stalne kršitve sporazuma o premirju in listine Organizacije združenih narodov». ovor.il je o '«novi ofenzivi proti Izraelu» in je dodal, da se potrpežljivost Izrgela;,.ne sme tolmjé ‘i kot nesposobnost . obrambe». Izraelci ubili ta dva mladeniča, ne more zaradi tega biti obtožena Sirija. Glavni tajnik OZN U Tant je pozval Sirijo in Izrael, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe, da preprečita nove obmejne incidente. Na ta način bo Varnostni svet mogel razpravljati, ne da bi se sedanja napetost povečala. Takoj zatem so sejo odldžili na torek. Za ponedeljek pričakujejo ppročilo načelnika . komisije za nadzorstvo, nad premirjem v Pa-, 'lejstiniji . u . . .a • o jenja in razorožitve. Te naše sodbe ne more spremeniti, nasprotno jo celo potrjuje neodgovorna in celo smešna lahkomiselnost, s katero kitajski tovariši obtožujejo ZSSR, da hoče, soglasno z ZDA, ukiniti Nemško demokratično republiko in podpirati atomsko oborožitev Zahodne Nemčijo! Tu je prekoračena vsaka polemična meja: z ZSSR se ravna kot s sovražnikom! Ce pa bi morali zaključiti, da je sovjetska odklonitev iz leta 1959 povzročila polemiko in borbo kitajskih tovarišev proti političnim stališčem mednarodnega komunističnega gibanja, in torej tudi ZSSR, bi to še stopnjevalo negativno sodbo, ki jo je treba dati o tej borbi. Ce je bila, med drugim, ta odklonitev, ki jih.je prizadela in jih navajala na tako ostro, kritiko, čemu niso tega povedali odkrito na mednarodnih sestankih, na katerih je bila zagotovljena re. zerviranost diskusij? Qd večje iskrenosti v naših vzajemnih odno. sih bomo pridobili vsi». namskih budistov, ki živijo v francoski prestolnici, izročilo ameriškemu poslaništvu resolucijo, s katero pozivajo Kennedyja, naj v celoti in javno prekliče svojo solidarnost z južnovietnamsko vlado, tako da se «ameriško orožje ne bo moglo uporabljati za ubijanje .boncev, žen vietnamskih boncev, žensk in otrok brez obrambe». Resolucija poziva ameriško vlado, naj ne pošilja dolarjev «plačancem, ki so izdajalci svojega naroda». «Samo teoretična obsodba, dodaja resolucija, ne bo po našem mnenju omogočila predsedniku Kenne-dyju, da bi si umil roke kakor Poncij Pilat.» Švica bo podpisala moskovsko pogodbo MOSKVA, 23. — Agencija «Tass» je javila, da so Cejlon, Kostarika, Indonezija, Mali, Peru in Salvador podpisali danes v Moskvi jedrsko pogodbo . V Washingtonu je pogodbo podpisal predstavnik Formoze. Do sedaj je v Washingtonu podpisfclo pogodbo 74 držav. V Bernu so danes javili, da je švicarska vlada sklenila podpisati moskovsko pogodbo. Dokončno odločitev pa morata sprejeti obe zbornici konfederacije. -V ptjsebnj izjavi pravi švicarska vlada, da je mnenja, da mora prevladati psihdloška in človečanska plast švicarske pridružitve. To je za zvezni svet odločilno spričo dejstva, da ni zaradi švicarske nevtralnosti nobene ovire za podpis sporazuma. Vendar pa si švicarska vlada pridržuje pravico odločati o svoji jedrski oborožitvi. Samo nadaljnji razvoj položaja bo vplival na njene odločitve. Ameriška komisija za atomsko energijo je javila, da so danes v Nevadi napravili nov podzemeljski jedrski poskus. Kubanske obtožbe proti ZDA NEW YORK, 23. — Kubanska vlada je poslala tajništvu OZN no. to, v kateri poudarja da so ZDA neposredno odgovorne za napad, ki je bil izvršen 19. avgusta na industrijske naprave v pokrajini Pinar del Rio, kjer so bila oškodovana skladišča bencina in žveplene kisline. Nota ugotavlja, da je šlo za tretji piratski napad proti Kubi v treh dneh, kar dokazuje, da se je začel napadalni načrt, ki so ga cinično napovedali časopisi, ter funkcionarji in člani ameriškega parlamenta, že izvajati. Nota opozarja na nevarnost take politike za mir,,ko ni poteklo niti eno leto od oktobrske krize. ...................»„. Novi potresi v Skopju Živahna dejavnost za čimprejšnjo poživitev celotne dejavnosti - Potres je popolnoma uničil ali močno poškodoval vse kulturne spomenike skopskega okraja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — v Skopju so od 7. ure včeraj do 7. ure danes zjutraj zabeležili dva nova potresna sunka jakosti 2. in 3. stopnje. Prvi potres je bil ob 4.21, drugi ob 4.30. Od 26. julija do danes so skupno zabeležili 335 potresnih sunkov. V Valandovu v vzhodni Makedoniji je bil davi ob 2. uri šibak potres. To je prvič po katastrofalnem potresu v Skopju, da so tudi v drugih krajih republike čutili potres. Izvršni svet Makedonije je sprejel danes več odlokov. Med drugim je določil, da bodo vse univerzitetne ustanove začele delovati najpozneje konec januarja. U-niyerza je predlagala, naj se zgra. dijo barake za 3.00Q študentov in montažne hiše za profesorje in ostalo osebje. Potres je popolnoma uničil in poškodoval vse kulturne spomenike na področju skop. skega okraja. Prizadejal je ogromno škodo tudi zdravstveni službi. Svet je predlagal, naj se člmprej usposobijo skopska klinična bolnišnica in druge zdravstvene usta. nove in naj se zgradijo montažni bolniški objekti. Ugotovljeno je bilo nadalje, da je potres uničil, oziroma močno poškodoval celotni prodajni in skladiščni prostor in druge prostore trgovskih organizacij.^ Izvršni svet je priporočil republiškim. ‘ okrajnim in občinskim organom, naj čimprej zagotovijo prodajne prostore in v novih naselbinah organizirajo gostinsko mrežo. Potres je hudo prizadel tudi poštno, telefonsko in telegrafsko službo ter železniški promet; toda te gospodarske panoge . so že premagale prve težave in so začele z nujnim delom. Prav tako so utrpela veliko škodo industrijska podjetja. Toda z velikimi napori delovnih kolektivov je naj. večji del industrijskih podjetij že obnovil proizvodnjo. Pričakuje se, da bodo prve dni septembra usposobljene za stanovanja nekatere manj poškodovane stavbe; poleg tega je komisija strokovnjakov dala dovoljenje za popravilo ;večjih stavb, za katere so prej mislili da jih bodo morali porušiti. Glavni problem je trenutno pomanjkanje zidarjev in drugih .gradbenih delavcev. Danes so v Skopju začeli obsežnejša dela pri ' odstranjevanji ruševin, popravljanju ulic in vzpdstavijenje avtobusnih zvez Skopja-z ostali- mi kraji in mesti. Mestno avtobusno podjetje je že vzpostavilo 18 mestnih prog. Konferenca za družbeno aktivnost žena sprejema še nadalje šte. vilne izraze sožalja inozemskih, nacionalnih in lokalnih ženskih organizacij. Nekatere organizacije so poslale tudi svoje prispevke. Tako je Zveza italijanskih žena sprožila nabiralno akcij», predsedstvo zveze, pa je s svoje strani prispevalo s 1001000 lirami, Ta organizacija je tudi povabila otroke iz Skopja v otroška okrevališča v Italiji. Zveza demokratičnih žena iz Vzhodne Nemčije je poslala kot svojo pomoč 30.000 mark, razna otroška oblačila in je povabila 15 otrok na štiritedenski ■ oddih v Vzhodno Nemčijo. Zveza žena Katalonije je poslala 10.000 frankov. Nabiralno akcijo je organiziralo tudi osrednje vodstvo Zveze francoskih žena. B. B. Konferenca o turizmu RIM, 23. — Delo svetovne konference o turizmu se je danes nadaljevalo v obeh komisijah, toda brez udeležbe predstavnikov afriških držav, ki so se sestali ločeno in razpravljali o svoji zahtevi, naj se Portugalska in Južna Arika izključita iz konference. Pozneje so položili v predsedstvu resolucijo, ki pravi, da je navzočnost delegacij Portugalske in Južne Afrike neumestna in nezaželena ter ju je treba izključiti. Delegati afriških in arabskih držav so se danes trikrat sestali in razpravljali o tej zadevi. Po zadnji seji so sporočili, da bo voditelj skupine alžirski delegat Bu-larhuf imel jutri ob 18. uri tiskovno konferenco, da obrazloži stališče teh držav. Kmalu po končani seji afriških in azijskih delegatov se je zaključilo delo obeh komisij. Prva je nadaljevala razpravo o omilitvi carinskih predpisov za turiste, druga pa o sredstvih za turistični razvoj, bodisi z gospodarskega ka. kor s socialnega in kulturnega vidika. Predsedstvo konference, ki se je sestala v zvezi z zahtevo afriških držav, je nocoj javilo, da so sklicali za ponedeljek popoldne plenarno sejo. To pomeni, da je bila sprejeta zahteva, naj se na plenumu razpravlja o izključitvi Portugalske in Južne Afrike. Nocoj je italijansko zunanje ministrstvo priredilo sprejem v palači Madama za udeležence kongresa. Delo konference se bo nadaljevalo v ponedeljek. Poveljnik vojaškega odreda, ki straži področje okoli neke pagode, poziva dva tuja časnikarja, ki sta se približala, naj takoj odideta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiihiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiihihiiii, NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH PRIHODNJE LETO TU* ----------------------------------------------------------—----------------------------------------------------------------------------- Simbolična kandidatura črncev za predsednika in podpredsednika ZDA Nova stranka, ki bo skušala doseči izvolitev nekaj črncev v kongres - Marlon Brando in nekateri drugi filmski igralci aktivno sodelujejo v protirasi stični kampanji - Pohoda na Washington se bodo udeležili tudi nekateri škofje WASHINGTON, 23. — Deset voditeljev pohoda na Washington, ki bo v sredo 28. t.m., se bo pred začetkom manifestacije sestalo z raznimi predstavniki senata in predstavniške zbornice. Danes so javili tudi ustanovitev nove politične stranke z imenom «Freedom now» (Svobodo sedaj). Predsednik nove stranke, advokat Condrad Lynn je sporočil, da bo stranka verjetno predložila črnske kandidate za predsedstvo in podpred-sedstvo ZDA leta 19G4, čeprav bo šlo bolj za simbolično gesto. «Vendar pa, je dodal Lynn, računa stranka, da se bo konkretno borila, da si pribori nekatere sedeže v kongresu v južnih državah, kjer je velik odstotek črncev. Sedež nove stranke je Harlem, kjer živi večina črncev v New Yorku. Lynn je izjavil, da je tesna zmaga Kennedyja nad Nixonom leta 1960 po mnenju mnogih posledica dejstva, da so črnci glasovali zanj. «čas je, da črnci izkoristijo zase svoje glasove, to je svojo veliko politično silo», je dodal Lynn. Sporočil je dalje, da se bo on z ostalimi voditelji nove .stranke uradno udeležil pohoda na Washington in da bodo,ob tej priložnosti govorili in —opagi-rali vpis v novo stranko. Kakpr že • javljeno’ je organizacijski ’ odbor objavil brošuro na II ftraneh, ki obrazložuje program veljtóì manifestacije, ki se je bo udeležilo nad 100.000 črncev. Med drugim je rečeno, da bo pohod «slovesen in dostojanstven prispevek spominu Medgara Eversa (črnski sindikalist, ki so ga junija umorili rasisti) in tisočev brezimenskih junakov, ki so dali življenje v borbi za popolno enakopravnost». Z dvema posebnima letaloma bodo v Washington prišli nekateri filmski igralci, producenti, režiserji in scenografi iz New Yor-ka in Hollywooda. Z Broadwaya in iz gledališč v Greenwich Vil-lage bodo številni igralci in številne igralke prišli s posebnim avtobusom. V skupini iz Hollywooda bodo med drugim Harry Belafonte, Marlon Brando, Kirk Douglas, Judv Garland, James Garner, Rita Moreno in drugi. .Iz Pariza bodo prišli Josephine Ba- ker, Burt Làncaster.in James Bald-win. V mestu Gadsden v Alabami so filmski igralci Marlon Brando, Paul Newman, Anthony Franciosa in William FFye .organizirali vrsto zborovanj v tamkajšnji metodistični cerkvi, kjer se zbira na tisoče črncev. Marlon Brando, ki je večkrat govoril, je obljubil, da bodo on in njegovi tovariši zastavili, vse sile, da se navežejo boljši stiki med črnci in belci. Organizatorji pohoda na Washington so nocoj javili, da bodo vzporedno z manifestacijo v prestolnici podobne 'manifestacije v prestolnicah posameznih , držav, posebno na jugu. V New Yorku je danes ponovno demonstriralo večje število črncev in belcev pred občinsko palačo. Demonstracije so začeli že včeraj. Demonstranti so vzklikali županu Wagnerj.u, naj se ne udeleži pohoda na Washington. Ta je namreč sporočil, da se bo tega pohoda udeležil. Črnci ga obtožujejo, da hoče «zadnji trenutek vstopiti na vlak» protirasistične kampanje, ter pravijo, da bi bilo bolje, da ostane v New Yorku in se briga za mestna vprašanja, ki jih je ustvarila diskriminacija. Objavili so tudi pismo katoliških škofov ZDA' vernikom, ki ga bodo prebrali v nedeljo z vseh prižnic. Pismo pravi med drugim, da «je potrebno nastopiti, da se odstranijo ovire, zato d» bi naši črnski bratje uživali pravice in svobodo». Škofje pozivajo ameriške katoličane, naj delujejo v prid rasne strpnosti, in poudarjajo, da je aktivna udeležba v državljanskih odborih, ki vsebpjejo elemente različnih plemen in ver, eden najboljših načinov, da se plo-sežejo plodni in trajni rezultati na področju nosti. plemenske pravič- Manifestacije 28. avgusta se bodo udeležili tudi nadškof iz Baltimora Lawrence Shehan, dva škofa, iz Virginije, en škof iz Wilming. tona idržava Delaware) in wa-shingtonski škof Philip Hannan. Nadškof O’Boyle je danes javil, da bodo pri katoliških univerzah v Washingtonu in v osmih cerkvah pripravili posebna ležišča in ......"minulimi..um.nmmmimmmi.mimmi.. Hruščov in Tito obiskala 'V' Črno goro in Dubrovnik Tito jc odpotoval na Brione, kjer se bosta ponovno sestala s Hruščovom centre za podporo udeležencem pohoda. «Izvcstija» obtožujejo Kitajce MOSKVA, 23. — «Izvestja» objavlja nocoj, nov oster napad na Kitajsko. Članek je napisal profesor za mednarodno pravo Kožev-nikov, ki primerja kitajske vodite, lje «divjim napadalcem vrste Džin-gis Kana, Na >okona in Hith ija», ter obtožuje Peking, da je prekršil najosnovnejša načela mednarodnega prava in suverenosti držav. Članek obtožuje Kitajce, da so razkrili vojaške tajnosti, ko so poročali o kitajsko-sovjetskem sporazumu iz ‘leta 1957 o sovjetski podpori na atomskem sektorju. V Moskvi so objavili nekatere Leninove govore in dokumente, ki niso bili do sedaj še objavljeni in ki se nanašajo na razejobje levičarskega ekstremizma v delavskem gibanju. O tem poroča «Pravda» in dodaja, da gre za 41. zvezek Leninovih del, ki vsebuje tudi Leninov govor iz leta 1921 na tretjem kongresu komunistične Internacionale. Tedaj je Lenin izjavil, da ekstremizem ni več «otroška bolezen» komunizma, temveč postaja «glavna nevarnost». «Pravda» poudarja, da so dokumenti objavljeni v tem zvezku velikega pomena in da bo njih skrbno proučevanje «pomagalo pri borbi proti levičarskemu sektaš-tvu in dogmatizmu ter proti psev-dorevolucionarnemu duhu, ki so danes postali glavna nevarhost v sodobnem komunističnem gibanju». (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Črna gora je priredila danes prisrčen in topel sprejem INik^ti Hniščofu, ki je s svojo družiho in * oitalimi člani delegacije ter v spremstvu predsednika republike maršala Tita, njegove soproge ih ‘drugih visokih funkcionarjev prispel davi v glavno mesto republike Titograd. Po kratkem zadržanju v Titogradu sta predsednika z ostalim spremstvam odpotovala na Cetinje, kjer ju je pozdravila velika množica. Po ogledu državnega muzeja in mesta so člani kulturno - umetniškega društva «Njegoš» prikazali visokim sovjetskim in jugoslovanskim gostom pesmi, in plese narodov Črne gp-re. CrnogorskeVnu koru sd >*c pridružili tudi Tito in Hrhščov njuni soprogi- ter ostali gosti. ,Pred odhodom s Cetinja so izro- čili gostom razna darila, med njimi tudi fotokopije Njegoševega «Gorskega venca» in njegove ode «Moskvi» iz leta 1847 in p:i črnogorske narodne noše. Popoldne sta se Hruščov in Tito s svojima spremstvoma vkrcala v Kotoru na «Galeb» in odpotovala proti Dubrovniku oziroma pristanišču Gruž, kamor sta prispela ob 18. uri. Tu je visoke goste pozdravil tajnik CK KP Hrvaške Vladimir Bakarič s soprogo in z drugimi funkcionarji republike in lokalnimi oblastmi ter skupina sovjetskih državnih in partijskih funkcionarjev, ki so na počitnicah v Dubrovniku. Po slovesnem sprejemu je predsednik Tito . s soprogo odpotoval na Brione, kjer se bo ponovno sestal s Hruščovom. Po odhodu predsednika Tita je Hruščov s svojim spremstvom ih v spremstvu podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča, Vladimira Bakariča in drugih visokih funkcionarjev odpotoval z avtomobilom v Dubrovnik, kjer si je ogledal znamenitosti mesta. Po vsej poti od gruškega pristanišča do Dubrovnika so številni meščani, domači in tuji turisti navdušeno pozdravljali visokega gosta. B. B. BEOGRAD, 23. — Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je sprejel danes madžarskega veleposlanika v Beogradu Zagoro, ki mu je izročil vabilo predsednice madžarskega parlamenta tovarišice Vass, naj bi delegacija jugoslovanske zvezne skupščine obiskala Madžarsko. Kardelj je z zadovoljstvom sprejel vabilo, čas obiska pa bo določen pozneje,>v Razprava proti karabinjerjem TRENTO, 23. — Danes je bil četrti dan razprave prqti karabinjerjem, ki so obtoženi trpičenju nekaterih aretiranih južnih Tirolcev. Danes so- ponovno zaslišali Franza Eggerja, ki so ga zasliševali s pomočjo tolmača. Razpravo so nato kmalu prekinili in so odšli v karabinjersko kasarno y Egni, kjer je Egger točno pokazal, kako je skozi vrata videl, kako so nekateri karabinjerji udarili aretiranega Bruna Veronesija. Razprava je bila nato odložena na ponedeljek. Pričakuje se, da bo razsodba izrečena v sredo dopoldne. Kakor omenjeno, so Eggerja zasliševali s pomočjo tolmača. 2e včeraj je predsednik sodišča vprašal pričo Spiess, ali govori italijanski. Ta je odgovoril. «Da, res je, toda hočem govoriti nemško in hočem tolmača.» Predsednik je njegovi zahtevi ugodil brez ugovorov. Nezaupnica Gerhardsenu OSLO, 23, — Norveški parlament je odrekel zaupnico laburistični vladi Gerhardsena. Proti zaupnici je glasovalo 76 poslancev, za zaupnico pa 74. Laburisti so imeli nepretrgano oblast na Norveškem 28 let. Gerhardsen bo jutri sporočil' kralju ostavko vlade. Nezaupnica je posledica glasovanja o resoluciji opozicije, ki je obtoževala vlado, da ni sprejela novih potrebnih u-krepov za varnost v - rudnikih na Spitzbergenu, kjer je lanskega novembra zgubilo življenje 21 rudarjev, ter da je prikrivala pravo stanje v rudnikih. Pričakuje se, da bo nova vlada, ki bo koalicija konservativcev, a-grarcev, liberalcev in krščanske ljudske stranke, sestavljena v ponedeljek. Novi predsednik vlade bo baje voditelj konservativne stranke John Lyng. Vendar pa. po mnenju opazovalcev nova vladna koalicija ne bo imela dolgega življenja. O padcu vlade sta odločala dva poslanca skrajno levičarske ljudske socialistične stranke, ki sta sklenila podpreti resolucijo o nezaupnici. Septembra povezava Bela hiša-Kremelj WASHINGTON, 23. — Neposred-na teleprinterska povezava med Belo hišo in Kremljem bo verjetno pripravljena v začetku septem-bra. Predstavnik Pentagona je izjavil, da so v ponedeljek dobili v departmaju za obrambo potrebni sovjetski material, ki ga bodo lah-ko montirali do 1. septembra. Tudi sovjetska vlada je sporočila, da bo. do njene naprave pripravljene do 1. septembra. V Trentu je te dni kazenska razprava proti skupini karabinjerjev, ki jih obtožujejo, da so trpinčili nekatere aretirane južno-tirolske atentatorje. V zvezi s tem nas zanima, dejstvo, da je v četrtek južnotirolski Nemec Spiess, ki je bil pozvan za pričo, pred sodiščem na vprašanje sodnika, ali govori italijanski, odgovoril: «Da, govorim, toda govoriti hočem nemški in zahtevam tolmača.» Predsčdnik je njegovi zahtr-. vi ugodil. To smo zabeležili spričo dejstva, da je tržaško sodišče odločno odbilo večkratne podobne zahteve slovenskega obtoženca, ki je hotel govoriti na sodišču po slovensko, ter se je skli-. cevalo, na zadevne fašistične določbe v zakoniku in je v nekem primeru tudi zavrnilo zahtevo, naj se zahteva predloži ustavnemu sodišču, da ugotovi neustavnost teh določb. O politiki plemenske in verske nestrpnosti še dalje prihajajo poročila iz ZDA in iz Južnega Viet- ljft« Wa ega nama. V ZDA se temeljito pripravljajo na pohod na Washington. katerega se bo udeležilo nad 100.000 črncev. Pohoda se bodo udeležili tudi nekateri katoliški škofje, ki odločno podpirajo borbo črncev za enakopravnost in ▼ posebnem pastirskem pismu pozivajo vernike, naj aktivno sodelujejo v tej borbi. V Južnem Vietnamu pa nadaljujejo lov na budistične voditelje. Včeraj je v Sajgonu začelo protestno stavko 300 študentov. Vlada pa je dala aretirati večje število docentov, ki so podali o-stavko iz protesta proti vladni za-tiralni politiki. V Parizu je sku-pina budistov izročila v ameriškem poslaništvu resolucijo za Kennedyja, v kateri ga pozivajo, naj preneha podpirati krvavi Diemov režim. Na Norveškem je moral socialdemokratski voditelj Gerhadsten ‘‘ opoj ‘ izglasovanje ne- podati ostavko, ker je opoziciji uspelo doseči izglasovanje nezaupnice proti njegovi vladi ▼ okviru kampanje, ki jo je bila za- uspelo doseči zaupnice proti okviru kampanji _ __ čela proti njej. Zadnji" trenutek sta se desni opoziciji pridružila dva poslanca skrajno levičarske socialistične stranke. Vendar pa je malo verejtnosti, da se bo nova koalicijska vlada, ki jo bodo sestavili konservativci, mogla dolgo časa vzdržati. .Socialdemokrati so bili na oblasti 28 let. Besedilo sovjetskega odgovora na kitajsko izjavo 15. avgusta MOSKVA, 21. avgusta. — V zvezi s tem, kar je izjavil predstavnik vlade LR Kitajske 15. avgusta, je sovjetska vlada objavila izjavo, v kateri je rečeno: «Vlada LR Kitajske v svojem stališču, do prepovedi jedrskih poskusov ne le ubira korak z najbolj agresivnimi krogi imperialističnih sil, ampak celo prevzema vlogo skrajnih desničarjev v vrstah ameriških «prenapetežev», zahodnonem-ških revanšistov in francoskih ekstremistov.» Sovjetska vlada označuje izjavo kitajskega predstavnika kot «še eno ploho klevet zoper sporazum o prepovedi jedrskih poskusov in zoper zunanjo politiko ZSSR». Kitajski voditelji hočejo izkoristiti sklenitev tega sporazuma, «ta važni dogodek v mednarodnem življenju, za to, da bi z izmišljotinami in nizkotnimi potvarjanji skušali vsiliti drugim državam svojo avanturistično politiko v osnovnih vprašanjih vojne in miru». Nadaljevanje in širjenje poskusov z atomskim orožjem, proizvajanje še bolj smrtonosnih vrst tega orožja, nastanek položaja, v katerem bi se to orožje razširilo širom po svetu in v katerem bi ga začeli proizvajati zahodnorifemški revanšisti — našli pa bi se ljudje, ki bi jim bili pripravljeni pri tem pomagati — to bi po njihovom prispevalo k okrepitvi miru. Glede na «argument», da sporazum ne prepoveduje ZDA o-pravljati podzemeljske atomske poskuse in kopičiti zalog atomskega orožja, sovjetska vlada izjavlja: «Prvič, ZDA v tem pogledu niso imele vezanih rok niti pred sklenitvijo tega sporazuma in se torej v tem oziru ni zgodilo nič novega. Drugič pa sporazum ne prepoveduje niti Sovjetski zvezi, da — če je potrebno — opravlja podzemeljske a-tomske poskuse, povečuje zaloge svojega atomskega orožja in celo uporabi to orožje proti imperialističnim napadalcem, če bi v navalu besnosti začeli vojno.» S sklenitvijo sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov se Sovjetska žveza sploh ne namerava enostransko razorožiti pred imperializmom. V izjavi sovjetske vlade je nadalje rečeno, da se je stalijče Sovjetske zveze do prepovedi a-tomskih poskusov prilagodilo spremembam v odnosih sil na mednarodni areni, uspehom v o-krepitvi obrambne sposobnosti ZSSR in vseh drugilj držav socialističnega tabora kot tudi stvarnosti atomske dobe v celoti. Sovjetska vlada potem v glavnih potezah pojasnjuje faze boja za prepoved atomskih poskpsov. V prvih letih, potem ko se je pojavilo atomsko orožje v ZDA, prepoved poskusov ne bi mogla ustrezati interesom socialističnih držav, če ne bi hkrati likvidirali to orožje, marveč bi samo zaustavila ustvarjanje atomskega orožja v Sovjetski zvezi in okrepila atneriški atomski monopol. Ko pa je bil ameriški atomski monopol zlomljen, je sovjetska vlada 1956. leta predlagala sklenitev sporazuma o prenehanju atomskih poskusov, ne da bi čakali na rešitev razorožitvenega problema. Tedanji sovjetski predlog je predvideval rešitev problema atomskih poskusov prav na tej podlagi, na kateri je ta problem rešen danes. V nastalem položaju je morala Sovjetska zveza in ves svet izbirati med prepovedjo poskusov z atomskim orožjem na treh območjih in med nadaljevanjem nebrzdane in neomejene oboroževalne tekme. Sporazum o delni prepovedi poskusov — s čimer je rešen poglavitni del problerpa — porrteni veliko zmago (Miroljubnih sil. Glede na besede kitajskih voditeljev. da se je sovjetska vlada samo mesec ali poldrug mesec dni pred začetkom moskovskih pogajanj zavzemala za sklenitev sporazuma o prepovedi vseh vrst atomskih poskusov, sovjetska vlada izjavlja: «Vsak pameten politik in diplomat razume, da želi vsaka stran doseči kar največ v pogajanjih s svojimi sobesedniki. Borili smo se za ta maksimum, to je za opustitev vseh poskusov z atomskim orožjem, vštevši podzemeljske. Toda to se je v dani fazi pokazalo nemogoče » «Seveda sovjetska vlada tudi zdaj ne opušča prizadevanj tudi za prepoved podzemeljskih poskusov.» Nadalje je v sovjetski izjavi rejeno, da je krepitev obrambne zmogljivosti Sovjetske zveze m vseh socialističnih držav zanesljivo zagotovila varnost socialistične skupnosti. «Obžalovati moramo samo, da ljudje v Pekingu ne upoštevajo sprememb, ki zdaj določajo podobo modernega sveta, ampak z vrhunsko državniško spretnostjo čislajo okamenele dogme v politiki in postavljajo mrtvo črko zoper živ glas stvarnosti. V tem je glavna slabost po itike kitajskih voditeljev, med drugim tudi v odnosu do prepovedi poskusov z atomskim orožjem » Sovjetska vlada ugotavlja, da go, kakor je razvidno iz izjave predstavnika kitajske vlade z dne 15. avgusta, «kitajski voditelji vsi divji na Sovjetsko zvezo zato, ker ni dala Kitajski vzorcev a-tomskega orožja». Sovjetska vlada je že večkrat skušala prepričati vlado LR Kitajske, da je v interesu miru, v interesu vseh socialističnih držav, tudi LR Kitajske, da se atomsko orožje ne razširi. Ce bo med atomskimi pričali, da baje moskovski sporazum in drugi ukrepi za popuščanje mednarodne napetosti o-virajo razvoj njihovega narodnoosvobodilnega boja. Takšna re-zoniranja so slepilo». Neprepričljivi so poskusi kitajskih voditeljev, ustvariti vtis, kot da imajo dozdevno patent za tolmačenje čustev in stremljenj azijskih, afriških in latinskoameriških narodov. «Najboljši dokaz, kako nezdružljive so pozicije voditeljev LR Kitajske z interesi teh narodov je dejstvo, da se ne glede na njihove napade na sporazum o prepovedi jedrskih poskusov azijske, afriške in latinskoameriške države druga za drugo pridružujejo temu sporazumu». Vlada LR Kitajske se lahko samo «pohvali» z resolucijo tako imenovane .četrte internacionale’, ki združuie «trockistične grupacije». «Ni kaj reči — .vredni' partnerji v .proletarskem inter-nacionalizmu’». Hrup zoper sporazum o prepovedi jedrskih poskusov izkoriščajo v Pekingu za propagiranje tamkaj porojene verzije o «posebnih» skupnih interesih narodov Azije, Afrike in Latinske Amerike. «Kitajski voditelji pa sploh ne spregovore o nujnosti, da se okrepi njihova solidarnost z narodi socialističnih držav, s NESREČE PRI DELU IN PRI ZABAVAH Električni tok je ubil šest delavcev državami nekaj več socialističnih držav, to ne bo bistveno spremenilo obrambne sposobnosti socialističnega tabora, medtem ko bo, nevarnost atomske groze narasla. Sovjetska vlada je brez pridržkov obsodila načrte o ustanovitvi «multilateralnih sil NA TO». Se nadalje si bo enako prizadevala prepričati tudi zahodne države o tem, da je politika širjenja atomskega orožja sila škodljiva politika, ker krije v sebi še večjo nevarnost za mir. Stališče vlade LR Kitajske je mogoče razumeti samo v tem smislu, da kitajskim voditeljem ni važno, kako se bo razširilo atomsko orožje med kapitalističnimi državami — samo da bi lahko kitajski voditelji preizkusili atomsko bombo. «LR Kitajska za zdaj ni pripravljena proizvajati atomskega orožja ’ v velikih količinah. Ce bi LR, Kitajska tudi izdelala dve ali tri bombe, to zanjo vendarle ne bi bila rešitev, zato pa 'bi se silno izčrpalo gospodarstvo LR Kitajske». LR Kitajska «se lahko zdaj opira na tista obrambna sredstva, ki jih je ustvarilo sovjetsko ljudstvo in ki zanesljivo koristijo obrambnim ciljem socialistične skupnosti». Za LR Kitajsko bi bila zategadelj razumna politika, da v sedanjih razmerah posveti svoje sile razvoju gospodarstva. «Kitajski voditelji na vse mogoče načine očitajo Sovjetski zvezi, da ima atomsko orožje, LR Kitajska pa ne. Mar lahko voditelji LR Kitajske — roko na srce — rečejo, da bi brez atomske moči Sovjetske zveze, brez te moči, ki je bila vsa ta leta v korist vsem socialističnim državam, brez tiste politike mi-mu in onemogočanja agresivnih sil, ki jo je izvajala in jo izvaja Sovjetska zveza — Kitajska lahko danes mirno izpolnjevala svo-:e notranje naloge gospodarske in državne izgradnje?» Kitajski voditelji trdijo, da je Sovjetski Zvezi dozdevno mar samo lastni uspeh in da je sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov ustvarila samo «trenutek pomiritve», ki mu bo sledila nova oboroževalna tekma. Ce kitajski voditelji s «pomiritvijo» mislijo oddaljitev vojne — poudarja sovjetska vlada — potem smo se vselej zavzemali,, sb zavzemamo in se bpmo zavzemali za takšno pomiritev. Vlada ,LR Kitajslafe, odnose zaupanja med soCtaTistič-nimi državami in, ofjav^a tajne dokumente, kj segajo v področje obrambe držav socialistične skunnosti. «Spričo takšnega ravnanja vlade LR Kitajske bo stežka še kdo vetjel v iskrenost njenih izjav in ji zaupal podatke obrambnega pomena. Razumljivo je, da bo sovjetska vlada povzela iz tega ustrezne sklepe». «Noben komunist-leninist si ne more kaj, da ne bi občutil naravnega odpora do takšnega stališča glede atomske vojne: celo če bo pokončana polovica človeštva, če zgine 300 milijonov Kitajcev, ni to nic, saj bo z obličja Zemlje zbrisan imperializem, na njegovih razvalinah pa bodo tisti, ki bodo preživeli, naglo ustvarili civilizacijo, ki bo tisočkrat višja. Prav takšno stališče do atomske vojne pa pogosto zasledimo v izjavah visokih kitajskih predstavnikov. Četudi bi vlada LR Kitajske stokrat izjavila, da teži za prepovedjo in uničenjem atomskega orožja, to ne bo opralo sramote, da v termonuklearni vojni izpostavlja tveganju smrti stotine milijonov ljudi, vštevši Kitajce». Sovjetska vlada poudarja: «Ce je kdor koli v Pekingu pripravljen žrtvovati življenje polovice prebivalstva svoje dežele, življenje človeštva, pa je sovjetski vladi in CK KP SZ drago življenje vsakega sovjetskega državljana». Kitajski voditelji si prizadevajo prikazati stvari tako, kot da govore v imenu zatiranih narodov Azije, Afrike in Latinske Amerike, kot da so nekakšni njihovi glasniki. «Parole voditeljev LR Kitajske močno spominjajo na demagogijo in avanturizem. Narode Azije, Afrike in Latinske Amerike bi radi pre- Pred 19 leti so ubili Greppijevega sina svetovnim revolucionarnim delavskim gibanjem». «S takšnim tolmačenjem afri-ško-azijske solidarnosti je lahko ta solidarnost ne toliko orbžje boja proti imperializmu kot sredstvo za osamitev narodov teh celin od socialističnih držav, pa tudi od mnogib drugih miroljubnih držav. Komu to koristi, če ne imperialistom?». «Veseli bi bili, če bi šla vlada LR Kitajske v velikem boju za razorožitev isto pot s sovjet-: ' sko vlado, z vsemi socialističnimi državami. Zal pa zdaj ni tako. Vlada LR Kitajske dela prav nasprotno od tistega, kar bi pričakovali od socialistične države: narode hoče zavesti, jih odvrniti od pravilne usmeritve v boju za okrepitev miru in potemtakem spodkopati ofenzivni polet narodov v tem boju». Sovjetska vlada ne opušča upanja, da bodo «voditelji LR Kitajske še enkrat pretehtali vse posledice svoje sedanje politi- V Hazletonu, kjer so trije rudarji v globini približno 100 m ke, ki nasprotuje interesom kom- j blokirani zaradi usada, so danes paktnosti socialističnih držav, interesom miru, in da bodo usmerili svoje napore v to, da bi LR Kitajska spet zavzela svoje mesto v vrstah držav, ki se vztrajno borijo za odvrnitev atomske vojne, Za miroljubno koeksistenco, za svobodo ln neodvisnost narodov». zvečer prevrtali sondo do dveh rudarjev, 58-letnega Fellina lri 28-letnega Throna. Sonda pa je široka samo 30 cm in treba bo še 30 ur dela, da jo razširijo na 60 cm, ko bodo potem lahko v posebnih jeklenih kabinah potegnili rudarja na površje. 2e od srede pa ne daje več nikakega znaka življenja tretji rudar Louis Bova, ki ga od prvih dveh loči več metrov debela stena zemlje in kamenja. Ze deset dni nima ne jedi ne vode, medtem ko sta bila prva dva oskrbovana po komaj nekaj centimetrov široki izvrtani luknji, po kateri sta prejela poleg živeža tudi mikrofon. (Na sliki: James Thompson, vodja neke reševalne skupine, daje svojim ljudem navodila.) Na vožnji po zabavi jo avto s štirimi osebami zavozil v prepad PARIZ, 23. — Pri delu za telefonske inštalacije na nekem mostu med Saint-Martinom ln Saint-Jea-nom v dolini Doron du Belleville se je dogodila nesreča, ki je zahtevala šest človeških življenj. Neka žica je zadela v vod visoke napetosti. Silno močan tok je po žici zadel sedem delavcev, od katerih so bili trije takoj mrtvi. Nadaljnji trije so bili zelo hudo ožgani in vsi napori v bolnišnici, da bi jih zopet spravili k zavesti, so bili zaman, tako da ni bilo skoraj nobenega upanja, da bodo osta-«441 živi. žaLao res vsi trije umrli. Sedmi delavec pa je bil le nekaj minut omamljen. Poznejša vest pravi, da je sedmi delavec najbrž izgubjl razum. Zjutraj so mislili, da je le nekoliko omamljen, v resnici pa gre za zelo močan pretres možganov, tako da se pri ponesrečencu kažejo znaki umske neuravnovešenosti. Popoldne so ga spravili v bolnišnico v Moutiers. Ngo Dinh Nhu, svakinja Južnovlet-namskega predsednika, je baje prava vladarica v Jumem Vietnamu. Majhna, elegantna in istočasno neusmiljeno kruta. Bori se proti plesu, da se ne bi tratile energije, potrebne za boj proti komunizmu. Kot njen svak je katoličanka in j nedavno se je na vprašanje nekega ameriškega novinarja, kaj se dogaja v budističnih pagodah, izrazila, ] da «svoje honce pečejo na ražnju» Delavci so pripadali nekemu podjetju iz Nimesa. MARATEA, 23. — Na neki cesti 6 km od Marateje v pokrajini Potenza je to noč neki «600» s štirimi osebami na ovinku zavozil s ceste ter nato padel kakih 80 m globoko na plažo. Vse štiri osebe so se ubile. Ezio Scimmi iz Rima, ki Je imel 55 let, njegova žena, njegova 22-let-na hči In njen 26-letni zaročenec vicebrigadir karabinjerjev Gennaro Orabona, ki je bil v službi v Rimu so se včeraj zvečer — kot le-toviščniki — udeležili otvoritve neke slikarske razstave v lokalu «Le Ginestre». Tu so tudi večerjali ln pozneje še plesali. Okrog poldveh ponoči so sklenili, da se vrnejo v Scaleo, kjer so prebivali. Avto je prevozil komaj nekaj sto metrov, ko Je na ovinku zavozil s ceste. Zakaj Je tako zavozil, bo ostalo skrivnost. Najprej je še nekaj časa vozil po še kolikor toliko položnem pobočju, potem pa je padel 80 m globoko na plažo. Nesreče nihče ni videl in tako je bil prvi, ki je ugotovil nesrečo, neki ribič iz Marateje, ki Je zgodaj zjutraj s svojim čolnom privozil pred plažo. Ta plaža Je sicer po suhem nedostopna. Ribič Je takoj odšel v bližnji por-tič in telefoniral karabinjerjem. Prispel je tudi zdravnik, toda za ponesrečence, katerih trupla so ležala izven avtomobila ni bilo nika-ke pomoči. Verjetno so bili vsi štirje mrtvi že takoj, ko so padli z višine. Pes ugriznil človeka in nato kmalu poginil CASTELLAMARE DI STABI A, 23. — Neki pes ovčjak Je poginil med hudimi krči, potem ko Je ugriznil nekega moškega. To se je zgodilo pred toplicami v Stabijah, kjer je 50-letenga paznika Maria Merollo, ki je hotel napoditi nekega psa, ta ugriznil v roko. Pol ure pozneje je psa našel njegov lastnik 33-letnl Vincenzo Nuzzo, ki ga je vzel v avto, da ga odpelje domov. Nista pa še pripeljala domov, ko so psa popadli krči; iz gobca mu je začela teči penasta slina ln kmalu je poginil. Psa so odpeljali k veterinarju, da ugotovi, zakaj je poginil. Za paznika pa so tudi poskrbeli, kot Je treba za primer nevarnosti pred steklino. ŠE VEDNO LOV ZA ROPARJI NA VLAK Ali policija pozna glavne roparje? Bajc so dva od roparjev videli v Italiji LONDON, 23. — Na tisoče tele- ko je ugotovilo, kako so jih v cfr-fonskih pozivov je včeraj zvečer kusu vlekli za nos s «pošastnim blokiralo telefonske centrale pri Scotland Yardu, potem ko so bili objavljeni podatki o dveh moških, bitjem» iz Indije. To bitje je bilo napol kača, požiralec ljudi, sposobno pa je bilo tudi govoriti in celo hniirje w qlvrinili ce AAA/ tf Inibii Dvé novi iz zbirke bliUn'r&lvt* knjigi Kiosk ki jih policija sumi, da sta bila napovedati prihodnost. Slo je pa FUCECCHIO (Firence), 23. — Pred 19 leti je bilo 23. avgusta pomorjenih 178 civilnih oseb. Pomorili so jih za represalijo umikajoči se nacisti. Danes so počastili spomin teh žrtev. Mašo za-dušnico je imel škof iz Pescie. V Milanu pa so počastili spomin Maria Greppija, sina bivšega milanskega župana, ki so ga fašisti ubili prav tako na današnji dan pred 19 leti. Slovesnost je bila v Angeri ob Lago Maggiore in udeležili so se je predstavniki partizanov in Greppijeva družina. Govoril je dr. Beltrami-ni, milanski občinski odbornik. Vence in cvetje so položili tako na grob v Angeri kakor v Milanu pred spominsko ploščo na mestu usmrtitve. pravljàjo o medicinski pomoči gluhonemim in njihovem vključevanju v javno življenje. Otto Skorzeni «briljanten oficir SS» V posebni oddaji belgijske tele-1 spodarja in dva uslužbenca Sredi dneva odnesli za 100 milijonov frankov draguljev iz zlatarne VICHY, 23. — Pri belem dnevu so štirje roparji odnesli za 800 tisoč frankov (okrog 100 milijonov lir) draguljev iz najbolj znane zlatarne v Vichyju. Vse je trajalo le nekaj minut. Zakonca Gaucherand sta spravljala dragulje v blagajno, preden bi šla h kosilu. Tedaj so štirje roparji s ponarejenimi nosovi in z brzostrelkami vstopili in s pozivom «roke kvišku» držali v šahu go- udeležena pci ropu na poštni vlak, Ta dva moška sta Richard Reynold in James Withe. Agentje Scotland Yarda sp vso noč preiskovali po Londonu in predmestjih. «Daily Express» piše, da ima policija že popoln seznam imen tistih, ki so se udeležili ropa. Ta seznam, piše list, je dala policiji peka ženska, ki so jo zaslišali. Na seznamu je baje še deset imen poleg devetnajstih «že znanih* policiji. List «Daily Mirror», ki ima naklado 4,5 milijona, je danes razpisal natečaj pod naslovom «Najdite skrivališče»; odgovoriti je treba na vprašanje: «Ce bi nenadoma morali — kam bi skrili četrt milijona šterlingov v bankovcih po pet šterlingov?» Moški, ki so ga včeraj popoldne aretirali v Claphamu, južno ud Londona, je zapisovalec stav pri konjskih dirkah Charles Frede-dick Wilson, star 31 let. Danes so ga na kratko zaslišali in ga bodo spet zaslišali jutri dopoldne. Mož je samozavesten in ni zahteval začasne svobode. Wilson sicer najodločneje zanika svoje sodelovanje pri ropu na vlak, vendar — je dejal njegov odvetnik — se ne brani ostati aretiran. Danes pa je Scotland Yard objavil podatke in sliko 28-letnega Roya Johna Jamesa. Popoldne so aretirali nekega moškega v Leicestru. Policija ni povedala imena aretiranega. Na splošno prevladuje mnenje, da so osebe, ki jih je ugotovila policija, le pomočniki roparske tolpe. Kdo ■o organizatorji in najbolj važni izvršile! dejanja, pa najbrž policija še ne ve. Medtem pa se je raznesla vest. da se dva roparja — in sicer prav Reynolds in Whìte — nahajata v Italiji. V restavraciji AGIP «Rondelli» na avrelijski državni cesti v bližini Grosseta se je včeraj zvečer ustavila skupina treh oseb, ki se je dokaj čudno vedla. Na hitro so nekaj povečerjali in spet odšli. Vodja restavracije in natakar Laudoni zatrjujeta, da sta ' na podlagi slik, objavljenih v časopisih, spoznala Reynoldsa. Obvestila sta tudi karabinjerje. resnici le za nekega 15-letnega dečka, popolnoma zavitega v kačjo kožo. Toda z vročino, ki se je v tem času dvignila čez 50 stopinj, pač ni bilo prijetno v taki obleki. Deček ni mogel več prenašati kačjega oklepa in je zlezel iz njega popolnoma nag. Tako je občinstvo izvedelo za «resnico» o bajnem bitju, ki ga je do tedaj s silnim zanimanjem ogledovalo! - Ukradli so mu diplomatsko torbo DUNAJ, 23. — Funkcionar e-giptovske policije Hassan El Kor-dy je ravnateljstvu policije v Salzburgu javil, da so mu ukradli diplomatsko torbo, ko je komaj izstopil z vlaka, s katerim se je pripeljal iz Jugoslavije. V torbi je bilo poleg drugega 18 letalskih vozovnic in prav toliko železniških vozovnic. Druge podrobnosti niso znane. Marcel Aymé: ZELENA KOBILA Nikoli ni dobro, Č» si preveč obetaš. Tudi ne od knjig spričo reklamnih objav. Zato sem bil ob knjigi «Zelena kobila» francoskega pisatelja Marcela Ayméja malce razočaran, kot bodo verjetno vsi tisti, ki bodo po napovedih v prevelikem pričakovanju vzeli v roke knjigo, katere slovenski prevod je nedavno izšel pri Državni založbi v zbirki Kiosk. Ni pa seveda s tem rečeno da knjiga, ne bo zanimiva za branje, Se manj pa, da bi bila knjiga slaba. l,ahko pa jo na kratko ocenimo kot povprečno delo, ki bo zaradi svoje vsebine le pritegovala bralce. «Zelena kobila» •— ta najbolj znani roman pisatelja Marcela Ayméja, je roman iz preteklega stoletia, zajet iz življenja francoskega podeželja. Ne vem sicer, če je bil po njem že posnet film, toda ta tekst je kot nalašč za odlično filmsko komedijo in parodijo. Kot roman pa je delo vendarle■ preveč razvlečeno, tako da ves čas zaman pričakuješ, da se bo kaj zgodilo, pa se nikakor noče. Seveda je roman poln dogajanja, lei je mestoma zanimivo, tudi nenavadno, vendar tako, da nas ne prevzame. V ospredju pripovedi je družina konjskega nitšetarja Haudoumu. Pisatelj pripoveduje o očetu me-šetarj-d, predvsem pa o njegovih dveh sinovih ter njunih otrocih, pri čemer vpleta v pripoved tudi druge tipične osebnosti francoskega podeželja kot na primer župnika, poštarja in druge. Roman «Zélana kobila» je humoristična zgodba, ki jo odlikuje predvsem francoski espnt. Prav dejstvo, da je vsa pripoved polna francoske lahkotne duhovitosti, daje romanu svoj pečat in svojo vrednost. Seveda pisatelj kot pristni Francoz ne more mimo obravnavanja erotičnega življenja na vaši, poleg tega pa ironizira tudi politični boj in politične: razmere, ki se jim po-sniehujé. Tako je med zanimivo, sicer povprečno zgodbo iz francoskega življenja vpletel vrsto zanimivosti in duhovitosti, ki dajejo delu prijetnost in pravo vrednost, brez katerih bi roman izgubil večino svojega čara. Treba pa je pisatelju priznat i tudi to, da njegovo delo odlikuje resnicoljubnost, zavračanje vsega lažnivega, hinavskega in prikritega. Tudi pripovedni slog je originalen, saj posameznim poglavjem slede poglavja, v katerih pripoveduje kobila s slike o posameznih dogodkih družinskega življenja. vizije je bilo govora o Ottu Skor-zenyju, osvoboditelju Mussolinija. Napovedovalec ga je predstavil kot «briljantnega oficirja SS». Protesti so bili tako hudi, da bo o oddaji razpravljal belgijski parlament. FRANKFURT — Od 25. do 28. septembra bo v Frankfurtu jubilejno zasedanje ob 100-letnici nem-V švedski prestolnici se je pred j škega astronomskega društva. Ob dnevi začel svetovni kongres glu- tej priložnosti bo tudi 47. kon-honemih, ki se ga udeležuje nad I gres te organizacije z 250 udele-600 delegatov iz 33 dežel. Raz- 1 ženci iz raznih dežel. Prišel je sicer mimo paznik, ki varuje zlatarno, ko je zaprta. Opazil je, kaj se dogaja in tekel je klicat pomoč. Roparji pa so vendar imeli čas, da so prej pobegnili z avtomobilom, ki jih je že čakal. CASTEL GANDOLFO, 23. — O-pravnik poslov na francoski ambasadi pri Vatikanu Pierre Henry je danes dopoldne Izročil papežu Pavlu VI darilo generala de Gaulla. Gre za slonokoščeni diptih lz XV. stoletja. Razkrinkana «pošast» DIYARBAKIR, 23. — Razbesnelo občinstvo je porušilo neki cirkus in se potem pognalo za osebjem, Mary Manson, ena izmed aretiranih oseb v zvezi z ropom na vlak, je popolnoma zakrita, ko jo peljejo na policijski komisariat v Aylesburyju llllllllltllllliMIUllillllUllllllHlllllllllllUllllll Končno je pri 65 letih napravila izpit za vožnjo II STOCKPORT (Anglija), 23. — Končno je 65-letna Margaret Hun-ter dobila vozno dovoljenje za avto. Pred tem se ji je prizadevanje dvakrat ponesrečilo in še to pot se je prej preselila na Irsko, kjer izpit iz vožnje ni obvezen. O tej stari gospodični so začeli angleški časopisi pisati od dne, ko je njen inštruktor — potem ko ji jo ukazal, naj avto takoj ustavi — skočil iz avtomobila kričeč: «To je samomor!» Vrnila ■c je sama domov in plačala glo- bo, ker je vozila brez spremljevalca. Naslednjega dne se je z neko prijateljico peljala z avtom in se zaletela v neki kamion. Avto je uničila in plačala spet globo. Toda gospodična Hunter se ni dala preplašiti in sklenila je, da se spet pojavi na izpitu. Spet jj je spodletelo zaradi sedmih napačnih izvozov, ker se ni u-stavila pri semaforu, ki je kazal rdeče, m ker je parkirala na o-vinku. Hunterjeva pa le ni hotela odnehati in odločila se je, da gre delat izpit na Severno Irsko. Pa tudi to pot ji ni šlo, ker je na nekem ovinku pustila, da ji je ugasnil • motor, zavoj je delala na odročni strani, zavozila v ulico z enosmernim prometom v napačni smeri ter se nato ustavila na prostoru, ki je rezerviran za javna vozila. Da bi dobila vozno dovoljenje brez izpita, je sklenila, prevzeti irsko pristojnost. Tako je sedaj doma v Dublinu in v Stockportu. Izjavila je, da je zatreskana v vožnjo in da bi vozila avto ves dan. Nikos Kasdaglis: OSTRIŽEN« Slovenski prevod romana «O» striženci» je zato simpatičen, ker smo z njim spet dobili novo delo iz sodobne grške književnosti, ki jo slabo poznamo i» iz katere smo v zadnjih letih dobili le nekaj prevodov. Ta roman pa morda ni najbolj posrečeno izbran in morda bi si namesto njega želeli v prevodu kaj drugega, značilnejšega, vsekakor pa boljšega. Pa čeprav je ta tekst delo grškega pisatelju Kasdaglisa, od katerega si n o-vogrška sodobna književnost mnogo obeta. Pisatelj (rojen leta ' 1928 na otoku Kos v Dode-kanezu in živeč sedaj na Rodosu kot uslužbenec) je služboval po vojni dve leti v grški vojski. Sled tega najdemo v knjigi «Ostriženci», ki je zajeta i* vojaškega življenja. Napisana je sicer šaljivo, toda v bralcu zapusti vendar grenak okus in daje razumeti pisateljev odpor nesmiselnosti, s katerimi je zvezano vojaško službovanje. Vsebinsko pa delo res ni nič posebnega in se morda še bolj kot okrog vojaškega življenja suče okrog javnih hiš in deklet v njih. To bo sicer določenim kategorijam bralcem večalo željo po branju tega dela, vendar pa, kot rečeno, bi lahko dobili rajši kaj boljšega, posebno še, ker so opisi vojaškega življenja močno podobni opisom življenja v vojašnicah stare Jugoslavije z vsemi nesmiselnostmi, krivicami in cinizmom. — Pohvaliti pa je lep in jedrnat slovenski prevod Marijana Tavčarja. Sl. Ru. Ze vse odločeno za «nagrade Viareggio» VIAREGGIO, 23. — Čeprav vest še ni uradna, je vendar skoraj gotovo, da bo «nagrada Viareggio 1963» podeljena zbirki «Racconti» Antonia Delfinija iz Modene, ki je pred kratkim umrl. Dolgo časa je bil favorit Guido Piove ne z «Le Furie». Pesnik Massimo Ferretti bo najbrž prejel nagrado za «prvo delo»,- in sicer za delo «Allergia», Za esej bo nagrado štirih milijonov prejel Sergio Solmi za knjigo «Scrittori negli anni»; nagrado milijon lir za «prvo delo» pa bo dobil Enrico Castelnuovo za knjigo «Un pittore italiano alla corte di Avignone». Matteo M. Randello Pod pokroviteljstvom predsednika republike bo občina Castelnuovo Scrivia v pokrajini Alessandri X5. septembra počastila spomin Mattea Marie Bandella ob štiristoletnici njegove smrti. Na čelu častnega odbora za pro-slavo sta prosvetni minister Gui in minister za prireditve in turizem Folcili, pripravljalni odbor pa vodi predsednik pokrajine prof. Giovanni Sisto. Izšla je že manjša, čedna publikacija za to priložnost, nekoliko pozneje pa bo izšla še monografija o Ban-dellu izpod peresa Lelia Cremon-teja. Hoče v ječo da bi napisal roman BENETKE, 23. — Na kvesturo v Benetkah je prišel JO-letni Alcide Lan ter povsem resno vprašal, kaj bi napravil, da bi ga zaprli. Ko so želeli pojasnila za tako nenavadno željo, je Lari povedal. da bi hotel napisati v zaporu neko knjigo. Seveda so mu na kvesturi svetovali, naj o pusti take namere. Pred -časom, so vse kvesture, bile obveščene, da je Lari, ki je sicer doma i*. Rima, neznano kam izginil. Sedaj stanuje v nekem hotelu v Mestre. Rita Pavone ima 18 let FIRENCE, 23, — Dane* ja znana pevka lahke glasbe Rita Pavone dopolnila 18 let. Rojstni dan je proslavila v družbi staršev, bratov tn drugih sorodnikov ter manegerja Teddyja Rena. — S Ciprianom Bernobini-jem je naštudirala novo pesem, ki se imenuje fNi lahko imeti osemnajst let». Besedilo in glasba je Bernobinijeva. — Starši so ji poklonili majhen «spyder», ki ga bo lahko vozila, ko bo dobila vozno dovoljenje. Iz vat h strani Italije je prejela brzojavna voščila. Prihodnji četrtek nastopi v Taormini, kmalu nato pa pojde v ZDA. Sledila bo ie turneja po Franciji, Nemčiji in ' nPP, BENETKE, 23. — Zupan Fa-vareto Fisca je danes otvoril mednarodno razstavo knjige t» periodičnega tiska o filmu. Nekaj besed je spregovoril ravnatelj filmskega festivala prof. Chiarini. Razstave se udeležuje čez 200 založb iz 41 držav. * * • Knjigo Jurija Gagarina, prvega sovjetskega kozmonavta, «Pot k zvezdam», so pripisale južnoafriške oblasti na seznam prepovedanih knjig, češ da je nespodobna, opolzka iri odbijajoča. Knjige ne smejo prodajati niti je ne smejo uvrstiti v knjižni fond knjižni c. — 3 — 24. avgusta 1963 PO POT£PREMAGOVANJA TEŽAV Reševanje vprašanja prosvete v osvobojenem Sudanu Dediščina, ki so jo bili ljudstvu zapustili britanski kolonialisti - V nekaj letih bo že dovolj kadrov na razpolago Neznatna pomota ob priliki razdelitve nalog na sprejemnem Izpitu v neki kartumski srednji soU je bila razlog sklicanja nuj-ne seje sudanskega ministrstva Prosvete. Inšpektor, ki je prisostvoval izpitu, je opazil, kako so, razen enega, vsi dijaki dokaj naglo izdelali svoje naloge. Malček, ki svoji nalogi ni bil kos, se je oad njo potil, dokler mu je tn-Pektor ni pogledal ter ugotovil, da je dijak pomotoma dobil na-°go iz drugega, težjega dela iz-P'ta, ki je bil predviden za naslednji dan. Uprava šole je ta-°j odločila, da se dijak izolira v učilnici ,ker je obstajala možnost, da bi nalogo odkril sošolcem. Ministrstvo prosvete pa Je sklenilo, naj dijak istega dne opravi tudi nalogo iz prvega de-a in naj bo v šoli zadržan do naslednjega jutra, ko bodo ostali ijaki prejeli svoje naloge. Fan-lc_» je vso noč nadzoroval sam inšpektor, da bi mu preprečil akršen si bodi stik z ostalimi dijaki. Ta primer je posledica določene dediščine preteklosti, za odpravo katere pa še niso dani pogoji. V času kolonialne vladavino je namreč obstajalo pravilo, a nalogo in vprašanja za izpite ne sestavljajo učitelji, oziroma Predavatelji, marveč so to oprav--jali na Angleškem. Sole v Su-anu niso bile samostojne, pač Pa so bile pod pokroviteljstvom sol-patronov v Angliji. Naloge so pošiljali sudanskim šolam v zapečatenih kuvertah, ki so jih n Prli neposredno, preden so na-oge bilg razdeljene med učence, jed tem pa z njimi tudi učite--i, oziromo predavatelji niso bili Oznanjeni. Za vse šole iste stopnje so naloge bile iste, zato so *udi izpiti po vsem Sudanu žareli istega dne, isto uro in minuto. Z dosego neodvisnosti pa Su-an ni mogel z isto odločnostjo, k°t na političnem, pretrgati s Preteklostjo tudi na prosvetnem Področju. Kolonialna uprava se namreč sploh ni brigala za vprašanje novih kadrov, o čemer je reba danes voditi računa, tako . se pri reševanju tega vprašanja ni moč posluževati «revo-ucionarnih» ukrepov, ki bi bržkone bolj škodili kot koristili. Zaradi tega so za nekatere šole renutno še ohranili navado, da naloge sestavljajo in ocenjujejo na Angleškem, Pomanjkanje lastnega prosvetnega kadra je opazno na vseh stopnjah izobraževanja. To pred-stavlja enega največjih vprašanj Sudana. Da bi se to, glede na razvojne perspektive dežele, kar najmanj občutilo, je sudanska v ada primorana opreti se na prosvetni kader iz inozemstva. Posebno velja to za tehnične in višje šole Nezadostno število šol Predstavlja še vedno, kljub te-™U|, da jih je bilo že mnogo grajenih, veliko zapreko za u spesnejše izobraževanje v Suda u, Vprššanje tudi ni lahko reš Jivo, ker predstavlja dežela romno in redko naseljeno pod °cJe, katerega prebivalstyo živ pretežno majhnih in med se. J oddaljenih naseljih, pa je šol °'r>0,trebno graditi mnogo več a ' T° je tudi eden od razlogov, °bstaja danes v Sudanu ve-p 0 število šol internatskega ti-j ; . Predstavlja za državo ojšnje breme, saj večina ro-_ *>ev 'P'ob ni v stanju, da bi no^'t stroške šolanja !cer pa stoje sudanske obla-' }. Pa stališču, da je nagla in učinkovita rešitev prosvetnega ■asanja èden od najvažnejših pogojev za nadaljnji razvoj dežele, V načrtu gospodarskega in družbenega razvoja Sudana je prosveti določeno posebno mesto. Postavljena je bila naloga, da se v najkrajšem času ustvari zadostno število kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov, ki bo zadoščalo potrebam te dežele v razvoju. Cilj je tudi, da se dvigneta pismenost in splošna raven izobrazbe sudanskega prebivalstva. V ta namen bo organizirana mreža ljudskih univerz, katerih osnovna naloga bo prav širjenje pismenosti med prebivalstvom. Uradni jezik je v Sudanu arabščina, ki pa še ni ustrezno vpeljan v šolah. Nova prosvetna politika pa stremi za tem, da se ta jezik uvede v vse šole sudanskih pokrajin, kar naj bi v prvi vrsti bilo v prid krepitve nacionalne enotnosti dežele. Po novem sistemu preduniverzitetne-ga izobraževanja, bo to razdeljeno v tri faze, trajala bo pa skupno 14 let. Osnovna izobrazba bo trajala šest let, začenši od šestega leta starosti. Po dosedanjih podatkih bi osnovno izobrazbo lahko prejelo okrog 18 odst. dečkov in 9 odst. deklic, kasneje pa bi se ta odstotek dvignil, in sicer na 42 odstotkov za dečke in 18.5 odst. za deklice. Sudanskemu gospodarstvu so nadvse potrebni tudi srednji strokovni kadri, ki se bodo oblikovali v teku naslednjih dveh faz izobraževalnega procesa. Za te namene predvidevajo zgraditev 36 srednjetehničnih šol Tudi predvidevajo, da bo leta 1971 na kartumski univerzi študiralo okrog 3.600 študentov, torej dvakrat več kot danes. Odprte bodo še nekatere druge srednje šole in če pri tem upoštevamo, da dokajšnje število sudanskih študentov obiskuje tudi razne tuje univerze, potem je s polno pravico moč pričakovati, da bodo že čez nekaj let ves visokokvalificirani kader v Sudanu predstavljali Sudanci sami. Vittoria Gassmana prištevamo med resne in sposobne igralce. Upoštevanja vredno je posebno njegovo prizadevanje, da bi gledališko umetnost približal ljudskim plastem. Na sliki ga vidimo s hčerko Paolo iz prvega zakona z Noro Ricci in malo Mario Vittorio, ki jo je imel z ameriško igralko Sbelly Winters OBISK PR! NAŠIH NAJMLAJŠIH V DEVINU Uživajo v sinjini morja in zelenju gozdičev Igralo se Indijance, brcajo žogo in radi zapojejo • Nekaj jih je že «pogrnntalo> tudi umetnost plavanja ■ Težko jim bo, ko bodo odšli V Devin smo prišli zgodaj zjutraj. Na dvorišču pred osnovno šolo je bil velik živiav. Otroci z vzgojiteljicmi so bili pripravljeni na kopanje. Čakali so avtobus. da jih odpelje na kopališče v Sesljan, kjer imajo rezerviran prostor in se lahko v «miru» kopajo. Seveda, ko se okrog SO otrok kopa, ne more biti miru, pravimo to, ker se naši otroci pod varstvom vzgojiteljic in kopališkega čuvaja, na kopanju lahko igra. jo, skačejo in plavajo. Kot smo v našem dnevniku, že poročali, je julija meseca v obmorski koloniji Slovenskega dobrodelnega društva v Devinu letovalo ves mesec nad SO deklic S tržaškega ozemlja, in sicer iz vseh krajev od Prebenega pa vse do Stivano. V tem mesecu so jih zamenjali dečki od S do H leta, pravtako iz vse naše okolice »n samega mesta. Dečkov je v koloniji okrog 7S in bodo v njej do ..........................muho.uhm..........MMiiMMiiHiifMMMMMiiMinnuiiiHiiiinMiiiiiHimMiUMii.iiiiMiimiMommuMi.m...mommi.umi.■himmmmimimmihmim V SZ JE NOVI VETER PREČISTIL TUDI PODROČJE STAVBENIŠTVA V enem samem dnevu izgrade po eno mesto zn 35 tisoč prebivalcev Spremenjena stanovanjska politika - Do 1.1970 bodo odpravljene vse neprimerne stavbe, L 1980 pa bo vsaka družina imela svoje udobno stanovanje - Pomen in vloga industrializacije v stavbeništvu Velikanski žerjavi, v senci katerih, kot gobe po dežju, rasejo številne večnadstro pe stavbe Danes se v SZ vsakodnevno zgradi po eno mesto. To ni pravljica. In ta mesta niso ravno tako majhna. V njih bi se moglo naseliti tudi do 35 tisoč prebivalcev. Imajo svoje kinematografe, šole, bolnice, restavracije, Njihova zgradnja traja, kot rečeno, en sam dan, Kje se nahajajo ta mesta, Na zemljenisnih kartah jih ni, čeprav vsekakor obstajajo. Stvar je v tem: mest kot takih namreč ni. toda, če bi vse, kar se v SZ vsakodnevno zgradi, osredotočili na enem mestu, pa bi zares vsakih štiriindvajset Ur zraslo novo mesto. V zadnjih desetih letih je v SZ prišlo d'< v interpretaciji Gyor h,,l Tudorja; 20.00: Športna tri D a> 20.45 Komorni zbor Iz Ce ‘ja, 21.00: Vabilo na ples; 22.00 , Tdo Casella: Koncert v a-molu * ,V?llno ,n orkester; 22.40: Ha-ajskl motivi; 23.00: Iz galerije jazza: Orkester Count Baste. Trst >2.00: Plošče; 12,20: Glasbeni vlo-12.25: Tretja stran; 13.15: Ai-13.30: Glasba po željah. Koper n Jutranja glasba; 7.00: Pre-trn- ,.ri 7-15: Glasba za dobro Ju-Lah»12 00: Glasba PO željah; 12.45 glasba; 12.50: Nadaljevanje ri,’"' PO Željah; 13.40: Popevke !n gladi’ H-30: Mah koncert zabavne 15 in. L . >5->S: Zabavna glasba: Lami Kvintet «Dobri znanci»; 15,55: 16 an 8,asba: 18.00: Izbrali ste,..; Aik * Dogodki in odmevi; 16.45: med™ klaslkov; 17.00; žek manah Srečanje lRnn ii.su: jazz cocktail: UO: Prenos RL: 19.00: Glas Patty 19,30: Prenos RL; 22.15: glasba; 23.00; Prenos RL. SOBOTA, 24. AVGUSTA 1963 Nadonalni program 6.30; Vreme na ital. morjih; 8,20: Glasba za dobro jutro; 8,30: Glasbeni sejem; 8.45- Strani Iz albuma: 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 10.30: Grof Moritecrlsto; li.00: Za sam orkester; 11.30: Koncert; 13.25: Današnji motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.30: Italijanske narodne pesmi in plesi; 16,30: Lirična glasba na ploščah; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Koncert Italijanske glasbe za mladino; 19.30: Glasbeni vrtiljak; 20,25: Pel po- vesti Karla Capka; 21.40. Italijanske pesmi: 22.30: Plesna glasba, II. program 8.00: Jutranja glasba: 8,35: Poje Wilma De Angells; 8.50: Po ep inštrument na dan; 9,00: Italijanski pentagram; 9.15: Ritmi in fantazije; 10.35: Nove italijanske pesmi; ll.uO: Glasba za dobro voljo; 12.00: Orkestri; 13.00: Gospa ob trinajstih vam predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15; Najnovejše na ploščah; 15.35: Miniaturni koncert; 16.00: Rapsodija: 16.50: Plesna glasba; 17.35; Izžrebanje loterije; 17.45; Italijansko prvenstvo v plavanju, nato plesna glasba; 18.45: Vaši najlJUbš! pevci; 20 35: Srečanje z opero; 21.35: Veliki orkestri in slavni motivi. III. program 18 30: Koncert; 19.15: Pregled španske kulture; 19.30: Vsakovečer-ni koncert; 20.30: Revija revij; 2J 20: Mala pesniška antologija; 21.30: Simfonični koncert. Slovenila 4,00: Dobro jutro; 8.05: Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35. Majhni zabavni ansambli; *.55: Po čltniško popotovanje od strani do strani; 9.10: Deset pianistov Iz desetih dežel; 10.15; Zabavni vokalni ansambli; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12,15-Kmetijski nasveti; 12.25; Domači napevi; 13,15: Zabavna glasba; 13.30: Plošča v ploščo: 14.05: Znameniti operni pevci; 14,35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba: 15.35- Manuel de Falla: Ljubezen čarovniki; 16.00: Vsak dan za vas; 17.50: Hammond orgle v ritmu; 18.10: Z domačih gredic: 18.27: Pri štirih vollnistih; 18 45: Novo v znanosti; 19.05: Glasbene razglednice; 20.C0: Po domače: 21.00: Za konec tedna — ples; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23,05: Za ples ln razvedrilo. Ital. televizija 17.30: Italijansko prvenstvo v plavanju; 18.45: Program za najmlajše; 20.10: Izžrebanje loterije; 20,15; Sport; 20,30: Dnevnik; 21.05; «II naso finto»; 23,15; Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 22.10: Dokumentarni film; 22.40: Balet Marte Graham, nato šport. Jug. televiiga 19.30: Prenos športnega dogodka; 19.30: Oddaja o turizmu; 20,00: TV dnevnik; 20,30: S kamero po svetu — reportaža; 21.00: Duhovlč-ni-Svobodskl: «Dvesto tisoč za stroške» — TV drama; 22.25: Zgodba Iz serije «Nič ena». do leta 1970 v mestih odpravljene vse za bivanje neprimerne zgradbe, do leta 1980 pa bo vsaka družina dobila stanovanje, kjer bo na vsakega stanovalca prišlo povprečno petnajst kvadratnih metrov koristne površine. So ti načrti uresničljivi? Sodeč po dosedanjih uspehih v zgradnji in po udeležbi industrije v staVbinstvu, je lahko odgovor vsekakor pptrdilen. Statistiki bi nam mogli fcovedžiti zelo zanimivo'zgodbo. V njej 'bi bili naslednji podatki: v teku zadnjih petih let je v SZ bilo zgrajenih toliko stanovanj, kot prej v petnajtsih. Vsak mesec pa je nanovo postavljenih toliko stavb, da bi z njimi mogli ustvariti milijonska mesta, kot sta Kijev ali Gorki na Volgi. Takšnih številčnih podatkov bi še lahko našteli. Sovjetska stanovanjska izgradnja je danes najintenzivnejša na svetu, V primerjavi s tem, kar se danes gradi v ZDA in Franciji skupaj, je ona dvakrat hitréjsa. V zadnjih nekaj letih se je bil preselil vsaj vsak četrti sovjetski državljan. Računajo, da zdaj zgrade nad dva in pol milijona stanovanj letno. Sama Moskva je najlepši primer takele rekordne graditve. Površina stanovanj, zgrajenih samo v zadnjih treh letih, je enaka stanovanjski površini, ki so jo bili prej, do zmage oktobrske revolucije, ustvarjali celih osem stoletij. V petih letih se je v nòva stanovanja vselilo okfog 2 milijona Moskovčanov. Pospešena stanovanjska zgrad-nja se je začela neposredno po Stalinovi smrti. Začelo se je graditi po v naprej določenih načrtih, pri čemer je iz leta v leto rasel tudi delež industrijskega stavbeništva. Iz arhitekture pa so po drugi plati izginili tako baker kot razni pozlačeni kovinski okraski, ki jih je Hruščov ob neki priliki imenoval posebno sovjetsko strateško rezervo, ker so jih v ta-ko imenovanem obdobju kulta osebnosti naravnost tlačili v vse nove zgradbe. Neokusni stolpi, vzhodnjaška koŠatost in marmor, ki so dotlej kraljevali, so morali odstopiti mesto stavbam normalnega evropskega okusa. Morda obsežnost blokov in pa enoličnost kdaj motita estetski čut tega ali onega, toda čas in potrebe pritiskajo. Gradilo se je naglo in kar najbolj racionalno, zakaj najvažnejše je bilo zgraditi čim več stanovanj. Tako so najprej nastajali stanovanjski bloki, potem bulvarji in drevoredi. Nato je prišel odlok CK noVanjske zgradbe ne smejo zidati Ijrez trgovinskih prostorov v pritličju, V sledeči fazi se je, reševalo vprašanje zunanjega videza večjih skupin zgradb, Vprašgnje raznih tipov in uporabe barv, Sovjetska arhitektura žadnj.ega desetletja ima že oblikovano: : lastno fiziognomijo in daje-’ pečat velikemu številu rtlest» !.. Takšen tempo zgeadnje pa ne, b,i p»l mogoč brez ustrezne industrializacije stavbeništva. Jeklen ni žetjavi bi lahko danes bili v grbu katerega si bodi sovjet-skegi mesta. Sovjetska industrija stavbeni-Skega materiala je začela proiz-'vajati ploke iz betona in jekla, že izgotovljene zidove z vrati in (okni,, a tudi že tako imenovane «l^ocke» z dvema sobama, ali sobo in kuhinjo v enem kosu, Stanovanjske tovarne, kjer lètho izdelajo ustreznih stanovanjskih, elementov za 35, 70,. 140: tisoč kvadratnih metrov stanovanjske. površine, delajo s polno paro. Samo v teku lanskega lètto je bilo izdelanih za okrog 45 milijonov kubičnih metrov Železo-betonskih stavbnih elementov. Iz jekla, ki je za ta namen bilo porabljeno, bi mogli napraviti 30 cm široko in 700.000 km dolgo cev, kar pred- stavlja dvakratno razdaljo od Zemlje do Meseca. Sovjetski arhitekti delajo na tem, da bi polepšali in modernizirali videz pročelij, ker je doslej naglica stanovanjske zgrsdnje pač nujno šla na račun estetike, večkrat pa tudi kvalitete. Stremi se za tem, da se te pomanjkljivosti odpravijo. Težnja za polepšanjem novih stavb, za tem, da bi te bile bolj privlačne in živahne, prihaja čedalje bolj do izraza. Diskusije ' okrog tega vprašanja pa se danes vrti na mnogo višji ravni kot pred desetimi leti. Kvaliteti pa posvečajo še ved-na največjo pozornost. Obuhov-ska tovarna stavbnega materiala izdela na pr. mesečno toliko elementov, kolikor jih je potrebnih za zgraditev sedmih stavb s šestdesetimi stanovanji. Delovni kolektiv te tovarne, strokovnjaki, mojstri, inženirji sku. šajo obseg svoje proizvodnje še povečati, obenem, in morda še bolj, pa streme za tem, da bi izboljšali tudi kvaliteto . svojih proizvodov. Predvsem pa v SZ streme, da bi do maksimuma razvili industrializacijo stavbe-niškega materiala in se tako o-svobodili dragega zidanja z opeko in malto. P. V. zadnjega avgusta. Poleg ravnateljice Skrbi za otroke še drugih 14 oseb, in sicer: vzgojiteljice, bolničarka, kopališki čuvaj, ekonom, kuharice in postrežnice. V razgovoru z vzgojiteljicami smo zvedeli, da so z dečki kar zadovoljne, saj ne povzroča jo prehudih preglavic. Vsi se radi tOTajo, igre z žogo pa so na prvem mestu. V poštev pridejo še razne igre s kartami, nadalje se radi gredo Indijance in kavboje, nekega dne pa so se celo šli sicilijansko mafijo. Seveda so vsi starejši in močnejši fantje hoteli biti voditelji, nekakšni haramba-še. Najmlajši pa, če so se hoteli z njimi igrati, so se morali podvreči ukazom največjih in najmočnejših. Dečki so nam od svoje strani povedali, da se v koloniji dobro počutijo, saj jim ne manjka nič. Hrana je obilna in tečna, k čemur pripomorejo še starši, ki jim ob nedeljah, ko so obiski, prinašajo razne dobrote. Zato ima v ponedeljek bolničarka precej dela. Casa za kopanje in igranje je dovolj. Zdravi so (bolniška soba je skoraj vedno prazna), tako da dnevi hitro, morda prehitro, minevajo. Ko smo govorili z o-troki, so nam nekateri rekli, da jim je žal, ker da se bodo morali kmalu vrniti domov, prav sedaj, ko so se dobro naučili plavati. Večina najmlajših se je plavanja naučila prat» v koloniji. Tako nam je na primer tudi Sergij s Proseka povedal, da že dobro plava, kakor je tudi 7-letni Danilo iz Trsta zelo ponosem na svoje pla- valne sposobnosti v tem ko se David iz Boršta pa še ni naučil: v nizki vodi še nekam gre, v globoko pa se ne upa še brez rešilnega pasu. Pozanimali smo se tudi, kakšen je dnevni red. Zjutraj ob 7.30 dečki vstanejo, se umijejo in pospravijo sobe. Potem je zajtrk, nato se kratek čas imajo na dvorišču, in sicer do 9.30, dokler ne pride avtobus, s katerim se odpeljejo na kopanje v Sesljan. Ni kopanju ostanejo do 12.30, nato se odpravijo proti domu, kjer jih ob 14. uri čaka kosilo, ki je otrokom po kopanju zelo dobrodošlo. Po kosilu je počitek, ki traja do 16. ure, nakar otroci vstane-j" in se odprauijo na sprehod v kak gozdič: proti Stiuanu, v .Devin in drugam. Nekega dne so bili celo ti Medji vasi in v načrtu imajo izlet na Grmado. Okoli 19. ure se vrnejo domov, kjer je že večerja pripravljena. Po večerji še krate k sprehod, ali igranje na dvorišču, kjer ob spremljavi harmonike tudi kaj zapojejo. Potem je umivanje in nato počitek. Ob 21. uri mora vladati v koloniji popolna tišina. Takšen je dnevni red, ki se zdi morda nekoliko enoličen, a je v resnici osnova za dobro organizacijo kolonije, vtem ko predstavlja po drugi strani tudi vzgojno sredstvo za navajanje otrok k redu in disciplini. Te zadnje dni so imeli smolo z vremenom. Upajmo in jim želimo, da bi se vreme izboljšalo, kakor tudi, da bi se vsi dobra naučili plavanja. M. M. Ob odhodu z avtobusom na kopanje v Sesljan Slikali so se na dvorišču, med igranjem ....11,1.MM1MMOMIM.I.IM MIMMO Milini MUHI MMIMI Ml MUMIIMIIIIMM MIH HOOMMM lil M.IIIMMtlllMIIII.MM.III.Illlllllllllllllltllllllim.IIUIIIII MIMI IKIMMIMIIIIIII Milili.. ŽIVINOZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Pojav in zdravljenje pljučnice pri domačih živalih Glavni povzročitelji bolezni ■ Kakšne znake kaže žival, ko jo bolezen napade - Ukrepi in najučinkovitejša sredstva Pljučnica ne napada samo ljudi, ampak tudi domače hlevsKe živali. Pljučnico povzročajo pri živalih prvenstveno razni prehladi in sploh okoliščine, ki zmanjšujejo odpornost živali. Sele za temi igrajo veliko vlogo razni mikrobi, ki pa lahko pri obijo na virulen.ci, ko pridejo v živalsko telo. 'tipičen primer za to ie prašičja hripa ali influenca. Pljučnici se kaj radi pridruži tudi vnetje pòrebrnice (pleuritis). Pljučna polnokrvnost in pljučni edem (teklina) nastaneta večinoma zaradi zastoja venozne krvi v pljučih pri osblabelosti srca in srčnih hibah. Posledica navala ali zastoja krvi v pljučih je po-manjktonje zraka in nevarnost zadušitve. , Pri pljučnici se bolni deli pljuč napolnijo s krvjo. Vendar vnetje ne zajame vReh pljuč naenkrat. Največkrat povzročajo pljučnico prehladi, potem pa tudi infekcijo, kot na primer pri influenci konj, pri paratifusu telet in pru-šičkov, pri hripah in avitaminozah pujskov, pri tuberkulozi goved in še nekaterih drugih vzrej-nih in nalezljivih boleznih živali. K neposrednim vzrokom mo* KP SZ, da se sta- •UMIIIIMIIIMIMIIMIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIiMIIMIIIIIIIIIIII ramo prišteti še vdihavanje ples-nivk s prahom, pline in pljučne gliste. Bolezenski znaki so zvišana telesna toplota (preko 40 stopinj C), pospešeno in otežkočeno dihanje, sem in ti* zamolkel, boleč kašelj, izcedek iz nosa. Bolne živali slabo ali nič ne jedo. Sluznice so razširjene, pulz pa pospešen. Nekaj ur ali pa kak dan pred pojavom teh znakov, bo žival nemirna, poklapana in bo neprestano legala ter vstajala, kot da bi zbolela za koliko. Brž ko opazimo bolezenske znake, ki nam dajo slutili, da je žival zbolela za pljučnico, jo moramo — in to zlasti še konja odeti in postaviti v miren, dovolj zračen kot, kjer ni prepiha. OVEN (od 21.3, do 20.4.) Dosegli boste lep finančni uspeh na nekem, za vas novem področju. Pokazali sé boste plemenitega do nekega prijatelja, ki vas potrebuje bik (Od 21.4. do 20.5.) Sklenili boste nova zanimiva poslovna poznanstva. Ne kažite pretirane ljubosumnosti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pazite na nekatere premalo jasne predloge, ki jih boste prejeli od nekaterih sebičnih oseb. Lep večer v družini. RAK (Od 23.6, do 22.7.) S previdnostjo in zmernostjo boste premagali vse težave. Vaši nasveti bodo pri najmlajši naleteli na veliko navdušenje, LEV (od. 23.7. do 22.8.) Bodite trdni in odločni v zvezi z e-’'o ž" «'»e- jeto odločitvijo. Ne kažite se brezbrižnega do neke osebe, ki vam Je pri srcu. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Preden se lotite reševanja Izredno težke naloge, skušajte okrepiti svoje zaupanje vase. Potrebni ste miru. TEHTNICA (Od 23.9, do 23.10) Začeli boste džlvati sadove preteklih žrtev, zaupajte v bodočnost. Nastale težave bodo samo prehodnega zna-čaja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Oprite se bolj na lastno intuicijo In p,» c» t'»Um ve'ivem. V čustvenem pogledu se vsekakor ognite napakam, ki ste jih že nekoč storili. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) O-stanite zvesti svojim Idealom in svojim obljubam. Na čustvenem področju mirno sožitje, KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Ne imejte prevelikega zaupanja vase In se ne potegujte za pretirano neodvisnost. Deležni boste velikega veselja. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Našli boste ustrezna sredstva, da bi dosegli cilj, ki ste si ga postavili. Sklenili boste nova zanimiva prijateljstva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne ustvarjajte sl zaprek sami, raje proučite načrte, ki so vam bili predloženi. Srečne ure z ljubljeno osebo. Poskrbeti moramo tudi, da bo žival imela dovolj nastilja in ji dajmo napoj, ki pa ne sme biti prehladen. Ko smo vse to storili, pokličemo živinozdravnika, ki bo pričel z zdravljenjem obolele živali. Zdravljenje za pljučnico obolelih živali se ravna po ugotovljeni diagnozi. Pri kataralnih pljučnicah se v splošnem ravnamo kot» pri bronhitisu, (tppli, vlažni obkladki okoli prsi ter sredstva za izkašljevanje in za srce), a pripo. ročajo se tudi kininske raztopine in sulfanilarnidi v obliki injekcij in praškov. Pri nalezljivi pljučni-ci kunj. se odlično obnesejo injekcije neosalvar/ana in podobnih arzenovih preparatov v žilo, pri gnojnih pljučnicah pa penicilin. Peti, šesti dan po pojavu prvih simptomov obolenja, bo začelo živali Hi na bolje. Temperatura bo polagoma padlo in v dveh do treh dneh bo postala normalna, pa tudi pulz se bo istočasno izboljšal. Žival bo med tem zelo mokrila in pojavil se bo moker kašelj, s pomočjo katerega bo žival izločila velike količine katarja. Razen zdravil j* važno, da dobijo živali s pljučnimi obolenji tečno, lahko prebavljivo in dovolj krepko vitaminsko krmo. Po ozdravljenju, konja ali vola ne vprezajmq takoj v naporno delq, prej osušiti z otiranjem, napa-činskih napadov. Priporočljivo pa je, da ozdravele živali, še prav posebno mlajše vseh vrst, puščamo na pašo ali pa na tekališča, da se oslabeli organizem okrepi na soncu. V hladnih in deževnih dneh to odpade, a tedaj je treba poskrbeti za dobro prezračevanje hlevskih prostorov, seveda brez prepiha. Pljučna obolenja preprečujemo tako, da živali obvarujemo pred prehladi in hlevskimi okužbami. Oznojene konje moramo po težkem delu ali po hitri vožnji, najprej osušiti z otiranjem, napajamo jih pa šele po prvem obro ku sena. Podmladek je treba že zgodaj, utrjevati proti zunanjim vplivom toplotnih in vremenskih sprememb. Prevoznim nevarnostim se po možnosti Izognemo t tem, da živali ne prevažamo v neugodnem vremenu ali brez toplotne zaščite, dobre krme in napoja. Pri vseh pojavih pljučnice, mo-ramo živali po možnosti ločiti, zaradi morebitne nevarnosti kužnega raznosa, a prav tako zaradi boljšega mirovanja. Prostor sam pa očistimo in razkužimo, če j* til ugotovljen nalezljiv primer pljučnice, takoj ko je bila žival premeščena v izolirnico Za pljučnico obole zelo pogosto mladi, a tudi starejši prašiči po daljših prevozih v jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih. Bolezen poteka večinoma kronično, brez ali pa z vročino. V prašičjih zbirališčih je to skoraj vsakdanji pojav, ki se pozna že od daleč po več ali manj mnč-žičnem kašlju pripeljanih prašičev. S primernimi higienskimi ukrepi (dober in suh hlev), vitaminoma krma, topel nastilj in ne prehladen napoj) je mogoče večji del živali rešiti in še kar uspešno spitati. Dr. D. R. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,6, najnižja 15,9, ob 19. uri 23, zračni tlak 1014,4 stanoviten, vlaga 67- odst., veter 9 km na uro zahod-nik, nebo 7/10 pooblačerfo, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,2 stopinje. Tržaški dnevnih ——— ~ — —-■ - - - — ....... Danes, SOBOTA, 24. avgusta Jernej Sonce vzide ob 5.14 in zatone ob 19,00. Dolžina dneva 13.46, Luna vzide ob 10.18, in zatone ob 21.36, Jutri, NEDELJA, 25. avgusta Ludvik PREDSTAVNIKI PARTIZANSKIH ZDRUŽENJ SPREJETI PRI ŽUPANU DR. FRANZILU .. 1 ■■■" 1 — —- ■ ——.— ... ■■■ - Pritožili so se proti neustreznemu napisu na spomeniku padlih pri Sv. Ani AMPIA, ANPI in ZPT0 predlagajo, naj občina zamenja sedanji napis «Alle vittime della guerra 1940-1945» z dvojezičnim napisom «Ai caduti dellu guerra partigiano» - Neumestne izjave župana v zvezi s slovenskimi napisi na spomenikih padlih slovenskih partizanov krajih na Tržaškem so takoj po končani borbi postavili svojci, tovariši, prijatelji in ostali prebivalci kraja. Za te spomenike ni dala tržaška občinska uprava niti groša. Vsi stroški, vse delo, kakor tudi vzdrževanje, so bili in so še vedno v breme svojcev padlih partizanov, zavednih slovenskih že- Tržaški župan dr. Franzil je včeraj dopoldne ob prisotnosti odbornika dr. Gaspara in dr. Buffulinija sprejel dr. Bruna Pincherla, Franca Gombača in Nina Gregoriča, kot predstavnike FIAP, ANPI in Združenja partizanov Tržaškega ozemlja. Na sestanku so razpravljali o grobnici in spomeniku padlim v antifašistični borbi, ki sta bila postavljena na polju XX. pokopališča pri Sv. Ani. Predstavniki partizanskih združenj so se še posebno pritožili zaradi generičnega napisa na spomeniku «Alle vittime delia guerra 1940-1945» (Žrtvam vojne 1940-1945) in predlagali, naj se ta napis zamenja z napisom: «Ai caduti della guerra parti-giana) — «Padlim v partizanski vojni». Hkrati so omenjeni predstavniki zahtevali, da mora biti napis na spomeniku dvojezičen, ker je treba tudi upoštevati, da je večina padlih v tej grobnici slovenske narodnosti. Na te zahteve se je župan skliceval na sklep, ki ga je o tem sprejel občinski odbor in ki ga je naknadno odobrilo o-brambno ministrstvo. Glede dvojezičnega napisa pa se je župan izgovoril, češ da so na vseh spomenikih padlih partizanov na predmestnih in okoliških pokopališčih napisi samo v slovenščini. <- Predstavniki partizanskih združenj so opozorili župana na njegove neprimerne argumente in so napovedali, da bodo predložili o tem vprašanju občinskemu odboru zadevno spomenico. Odgovori župana dr. Franzila na pripombe in predloge predstavnikov partizanskih združenj so dejansko presenetljivi. Izgovor, da je sklep o obliki spomenika, kakor tudi o napisu na spomeniku sprejel občinski odbor, kateremu predseduje župan, se pravi dr. Franzil, je precej naiven in se zdi, kot da bi šlo za sklep nekega organa, s katerim dr. Franzil nima nič skupnega, ali pa kot da bi dr. Franzil predsedoval občinskemu odboru, v katerem naj bi bili on in njegova stranka v manjšini. V tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi večina sprejela sklep, s katerim bi se župan lahko ne strinjal. V resnici Pa je občinski odbor sestavljen iz samih demokristjanov, razen enega republikanca. To pomeni, da so sklep o napisu na spomeniku sprejeli odborniki Krščanske demokracije. v kateri ima dr. Franzil precejšnjo besedo. Toda najbolj nas je presenetil njegov izgovor glede dvojezičnega napisa na spomeniku padlim partizanom in talcem, ki ga je tržaška občinska uprava postavila na pokopališču pri Sv. Ani. Iz županovega odgovora lahko sklepamo, da je občinska uprava postavila na spomeniku napis samo v italijanščini zato, ker so napisi na vseh spomenikih padlih partizanov na pokopališčih v slovenskih vaseh samo v slovenščini. Vše Spomenike slovenskim partizanom na pokopališčih ali pa na vaških trgih v vseh slovenskih na jn slovenske mladine. Te spomenike so naši slovenski ljudje postavili svojim sinovom, ki so padli v protifašistični in protina-cistični borbi, ne da bi od kogarkoli kaj moledovali. Čutili so dolžnost do svojih padlih sinov, da jim postavijo na pokopališču ali pa na vaškem trgu spomenik, ki naj priča sedanjim in bodočim rodovom, da so padli za svobodo. Na teh spomenikih so napisi samo v slovenščini, ker so jih postavili Slovenci svojim slovenskim sinovom, kot so prav tako širom vsega italijanskega polotoka postavljeni spomeniki padlim italijanskim partizanom z napisom v italijanščini. Vsakdo, zlasti pa zasebnik, ima pravico, da napiše za svoje mrtve na nagrobni ali na skup- ni spomenik napis v lastnem jeziku, saj so prav po zaslugi slovenskih in italijanskih partizanskih borcev minili časi, ko so slovenskim materam vsiljevali, da so morale na nagrobni kamen svojih sinov postavljati napise v italijanščini. Pod spomenikom padlim partizanom in talcev na pokopališču pri Sv. Ani pa počivajo v večini slovenski borci. Zato je izgovor župana popolnoma neumesten in je njegova dolžnost, kakor tudi dolžnost celotnega občinskega Odbora, da to kar so sedaj naredili popravijo in da na ta skromen spomenik postavijo nov napis v italijanščini in v slovenščini, kot to zahtevajo partizanska združenja in še posebno svojci padlih. ZAHVALA ZA POMOČ PRIZADETEMU SKOPJU Generalni konzul SFRJ pri tržaškem županu Včeraj izročena obsežna pošiljka zdravil . Prispevek čitateljev Matajurja Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Budi Janhuba je včeraj dopoldne obiskal tržaškega župana Franzila, kateremu se je v imenu Jugoslavije zahvalil za plemenito pomoč tržaškega prebivalstva prebivalstvu Makedonije, ki je bilo težko prizadeto od potresa v Skopiu. Darovi za Skopje Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, od 8. do 14. ure. Denarne prispevke pa sprejemata: Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška. Primorski dnevnik Ul. Mon- tecchi 6. «iiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiTiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiMiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA BILANCA Z ITALIJO JE PRVIČ POZITIVNA V Zagrebubo 20. sept. zasedanje * o ital.-jug.«trgovinski izmenjavi^ Naglo narašča jugoslovanski izvoz v Italijo, znižuje pa se uvoz - Na zasedanju bo prisotna tržaška gospodarska delegacija V Zagrebu bo 20. septembra pomembno zasedanje o italijansko-jugoslovanski trgovinski izmenjavi, ki ga bosta organizirali ita-lijansko-jugoslovanska odnosno ju-goslovansko-italijanska trgovinski zbornici. To zasedanje je nadaljevanje razgovorov, ki so bili že v okviru milanskega velesejma in bo posvečeno prvenstveno vprašanjem industrijske izmenjave ter bodo na njem poleg članov omenjenih zbornic povabljena tudi druga industrijska podjetja. Tržaška delegacija italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice je že pozvala svoje člane, da se zasedanja udeleže in bo Trst na zasedanju prisoten s pomembno gospodarsko delegacijo. Zasedanje bo v okviru zagrebškega mednarodnega velesejma in bo na sedežu hrvaške..,gospodarske zbornice pod pokroviteljstvorh jugoslovanskega zveznega, {jekreta-riata za 'industrijo in Združenja italijanskih industrijcev. Iz Beograda poročajo, da vlada za to zasedanje veliko zanimanje in da so se že prijavila številna jugoslovanska podjetja. Zanimanje za to zasedanje je razumljivo, saj se je v letošnjem letu položaj trgovinske bilance med Italijo in Jugoslavijo temeljito spremenil. Običajno je bila ta bilauca za Jugoslavijo negjttlvna,; tokrat pa imamo flr- opr je trgovinska hilanca za Jugoslavijo pdzitivna. V prvih petih mesecih letošnjega leta je Jugoslavija igvozjla v Italijo za 19 milijard dinarj'ev blaga, medtem ko je uvozila za 13 in pol milijarde. Od štirih milijard deficita v istem razdobju leta 1962 je letos torej prišlo na pet milijard in pol suficita. Italijanski izvoz se je letos v primerjavi z lani znižal za pol milijarde dinarjev, pri čemer pa je treba upoštevati, da je že lani zabeležil pomemben padec. Bistveno pa se je povečal jugoslovanski izvoz v Italijo in to v omenjenih petih mesecih za 14 odstotkov, tako da je celokupna trgovinska izmenjava še vedno na Visoki ravni in je Italija še vedno,..,,na drugem mestu (za ZDA) med dobavljalci in na tretjem mestu med kupci v jugoslovanski zunanji trgovini. Te bistvene izpremembe zuna-nje-trgovinskih odnosov so posledica ne samo povečanega jugoslovanskega izvoza živine in mesa temveč tudi prvikrat občutnega povečanega izvoza gotovih izdelkov in zlasti izdelkov prehrambene industrije. •iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiitimiiiviiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiH TRAGIČNA NENAVADNA NESREČA Mladenič se je udaril v glavo in izkrvavel Nekdo mu jc telefoniral in ko je stekel proti telefonu, se je nesrečno udaril Zaradi tragičnega naključja je posvetovala tudi s sosedi, ki so včeraj preminil v splošni bolnišnici 23-letni Gian Marco Coronica iz Ul. Vidacovich 3, ki se je le na videz laže poškodoval po glavi predsinočnjim ob 20.30. Zaradi u-darca v sence, kar za večino ljudi ne pomeni navadno kaj hudega, je začel hudo krvaveti in kljub zdravniški pomoči je včeraj popoldne ob 16.45 umrl. Coronicova mati je uslužbena pri finančni straži na bloku pri Fernetičih. Ko se je včeraj zjutraj vrnila s službe domov, je našla sina vsega okrvavljenega po glavi. Skušala mu je pomagati s preprostimi sredstvi ter se cehi ob neki trd predmet. Pri* . VZUODNJAf S NEMČIJA \ '-'V, , N ) zapìpw \ CiSkoslovaSka J /...'::im?IJA'*A0iAASKA obstoječi " vgradnji v načrtu V teh dneh je predstavnik osmih petrolejskih družb inž. Giucciardi razpravljal s predstavniki tržaških in goriških oblasti o možnosti graditve naftovoda Jadransko morje—Nemčija, ki bo morda imel za izhodiščno pristanišče Trst. Na risbi stanje sedanjih in projektiranih naftovodov v Zapadni Evropi iivitve. svetovali to in ono. Toda vsaka I tem je dobil tako močan živčni domača nega je odpovedala teti pretres, da se potem sploh ni so zato morali prepeljati mlade-! spominjal, če je šlo za podboj pri niča ob 9.30 v splošno bolnišnico. ! (fiatih, ali pa za kako omaro. Co-Zdravniki so mu nudili vso poAmmca je verjetno umrl zaradi hu-moč, toda na žalost je odpbved.vTde možganske krvav lo vsako sredstvo. Coronicovo stanje se je slabšalo od ure do ure, dokler ni izdihnil. Zakaj se je mladenič udaril v sence? Ko so ga včeraj zjutraj pripeljali v bolnišnico, je ves zmeden povedal, da mu je predsinočnjim okoli 23.30 nekdo tele-i foniral na dom. Naglo je vstal s stola ter se pognal proti aparatu. Pri tem pa je zadel s; sen- m Prijet tihotapec Včeraj ponoči jso financarji ujeli v ZadTjah nekeft tlhotlpca, ki se je pravkar pripravljal, da izkrca -r^a kopno 30 kg inozemskih (Cigaret. Gre za 40-četilega Francesca Galla iz Ul. BonoVnea, ki se je pripeljal, z motornim čblpofn «Bruna Z.» v Zaveljski zaliv ter mirno zaplul v plovni prekop. Financarji, ki so ga opazovali, so ga pustili, da je prišel do kopnega, kakor hitro je izstopil iz čolna, pa so ga obkolili in aretirali. Motociklist namerno povozil redarja Mestni redar Gianfranco Maco-razzi, star 23 let iz Ul. Pascoli 6, je bil včeraj v službi v Barkov-Ijah. V bližini bara «Alla Marinella» je ustavil 24-letnega Eugenia Bolzanello. ki se je peljal s skuterjem PD 68166 v smeri proti Miramaru. Bolzanella, ki je doma iz Padove, se je sprva sicer ustavil, toda potem se je premislil ter je pognal motor z vso silo naprej. Pri tem je zadel z vozilom 1 ncorazzija v desno koleno ter mu povzročil precej veliko rano. Macorazziju so nudili v bolnišnici samo prvo pomoč, nakar je odšel domov. Ozdravel bo v 6 dneh, Bolzanello šo policisti kmalu u-stavili ter ga bodo' Verjetno prijavili sodišču, Pobalini so napadli žensko Štirje pobalini so predvčerajšnjim okoli 2. ure ponoči napadli 44-letno Jolando Del Fiorentino s Trga Goldoni 10 ter ji skušali iztrgati z vratu zlato verižico. Ženska pa se ni dala ugnati v kozji rog. Dvignila je dežnik ter začela mahati po napadalcih, ki so se je tako ustrašili, da so zbežali kot zajci. Fiorentinova, ki se je vračala z obale domov, je prijavila zadevo policijskim oblastem. Po drugi plati pa se je znatno znižal jugoslovanski uvoz zlasti izdelkov težke industrije, ki se le v prvih petih mesecih letošnjega leta znižal kar za 2,1 milijarde dinarjev. Na to je vplivalo več faktorjev in med drugim 'visoki stroški za kredite kot tudi izčrpanje dolgoročnih kreditov, ki jih je pred leti odobrila Italija za kapitalne investicije v Jugoslaviji. Celotno vprašanje trgovinske Izmenjave pa ima seveda tudi širši — evropski okvir — saj gre tudi za posledice carinske politike, ki se izvaja v okviru SET in novih tržišč, ki so se širše odprla za jugoslovanski uvoz in izvoz v okviru pomirjenja z Vzhodom. Na vsak način pa položaj še zdaleč, ni kritičen, temveč samo odraža pozitivne rezultate jugoslovanskih naporov, da uravnovesijo plačilno bilàheo s tujino. Ti uspehi pa so dejanski temelji, za zdrav nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave, ki pa bo v novem okolju na bolj realnih osnovah, kot je bila v nekaterih primerih v preteklosti. V tem okviru se pomen lokalnih sporazumov ne zmanjšuje, temveč postajajo še bolj zanimivi, saj pomenijo važen dodatek k splošni trgovinski izmenjavi med obema državama, O tem tudi priča dejstvo, da na letošnjem sejmu Alpe-Adria ni prišlo do resnejših težav in da Se zaključeni posli realizirajo v skladu s sprejetimi obveznostmi. Avtobusi na progi «18» Uprava podjetja Acegat sporoča, da bodo v ponedeljek, 26. t.m., začeli voziti na trde jbusni progi «18» avtobusi, s čimer se bo ta proga spremenila v avtobusno. Tudi- odhodna postaja y Ulici Cumano se bo podaljšala za kakih 120 m proti hribu. Glavna novost te spremembe pa je v tem, da bodo z avtobusno progo odpravili vožnjo navzdol po Kor-zu Garibaldi, kar je zelo oviralo promet na tej mestni prometni točki. Avtobus štev. «18» bo na svoji progi od Ulice Cumano do Ul. S. Carlo od ponedeljka naprej vozil po Stari mitnici in Ulici Carducci do križišča Ponte della Fabbra, kjer bo zavil na levo na Trg Goldoni in dalje po Korzu do zadnje postaje. Zato bodo na delu spremenjene proge postavili dve novi postajališči, in sicer eno pred pokrito tržnico v Ulici Carducci in eno na Trgu Goldoni, kjer se vstavljajo tudi drugi avtobusi in trolejbusi. Ta sprememba proge štev. «18» je bila predmet večkratnih intervencij občinskih svetovalcev različnih strank. Sedanji trolejbus, ki je vozil po Korzu Garibaldi, ni samo oviral tamkajšnjega prometa v tej ozki ulici, ampak je predstavljal tudi veliko nevarnost, da pride do kake prometne nesreče zlasti na Trgu Stare mitnice, kjer je proti vsem običajnim prometnim predpisom zavijal na levo in se spustil proti Trgu Goldoni v smeri, ki Je bila za druga vozila prepovedana. Tatinski «turist» Iz Deutsch Griffena pri Feldkir-chenu je mesar Gotlieb Rauter odpotoval brez potnega lista ali kakega drugega dokumenta, prešel ilegalno mejo ter dospel v Trst. Tu pa se ni zanimal za naše naravne lepote in druge mestne znamenitosti, temveč se je posve-til kraji raznih predmetov iz avtov, ki so bili parkirani na mestnih ulicah. Tatinski podvig, ki ga je izvršil 13. t.m., pa se mu je izjalovil. Okoli 2. ure ponoči je Rauter opa. zil na obali avto, ki. ga je. zelo mikal. Na sedežu je mladenič namreč opazil transistorski sprejemnik, katerega je hotel na vsak način ukrasti. Imel pa je smolo, ker ga je lastnik (šlo je za nekega nemškega turista) opazil ter pognal v paničen beg. Rauter je tako hitro izginil z obale, da je pozabil blizu avta torbo iz plastike. Prav ta okoliščina pa ga je izdala. Neki policijski funkcionar se je namreč spomnil, da je Rauter prišel dva dni prej na kvesturo te,r so ga tedaj poslali v javno zavetišče v Ul. Pondares, kjer ,*f■ ,|a vpisali v seznam gostov. Na «tak način je policija zvedej,^’za vse Rauterjeve osebne podatkfe, • kar je agentpm omogpčilo, da so ga kaj kmalu izsledili, Fred (jreksj dnevi strf ga dva policaja na.šTa Na osrednji zborni center v Ul. Geppa je poslal odgovorni urednik Matajurja Vojmir Tedoldi 52.400 lir, ki so jih poslali čitatelji za pomoč žrtvam v Skopju. Benečan Mario Kont pa je sporočil, da je preko njega poslal kemično-sanitetni inštitut iz Turina 48 zavojev sanitarnega materiala v vrednosti 80 tisoč lir. Včeraj je Slovenska kulturno-go-spodarska zveza izročila okrajnemu štabu za pomoč Skopju v kopru 20 zavojev zdravil, med katerimi je tudi pet zavojev novih kirurških instrumentqv, ki so jih darovali lastnik in uslužbenci podjetja Ame-ricatrans, in ki so vredni skoro milijon lir . Denarna nabiralna akcija na treh osrednjih zbirališčih v Trstu in na osrednjem zbirališču v Gorici se nadaljuje in bomo sezname darovalcev objavili v jutrišnji številki našega lista. JUdma ulecUUdtou Zelo naju je prizadela vest o strafini nesreči, ki je doletela rafie brate v Skopjit. Sledili sva vestem IlUln Ofidlefikilllčniopitih 'in pa pred-— 1 *vsem\^Primorskem, katerega iiam "pošiljajo od doma. Zadovoljni svil bjli, ko sva videli, da Slovenci v tu in Gorici skupno sočustvu- f nesrečnim ..ljudstvom m da ? .jpérfeli ' takoj nabiranje denar- i tfrflPrupfea Potrebnega. sestro sva poslali ček. petih funtov naslovljen na «Primorski» Ul. Montecchi. V upanju, da prispe srečno, ieliva mnogo uspeha pri nabiralni akciji. Gabrijela in Zorka Orel London, 16. 8. 1963. Zborovanje KPI na obali, kjer je spal blizu nekega avtomobila. Pri preiskavi so našli pri njem tudi nož, kar je še poslabšalo mladeničev položaj. ............ mnn, Danes, v soboto 24. avgusta bo KPI priredila na trgu v Križu ob 20.30 zborovanje na temo: «Solidarnost s protifrankisti». Govoril bo pokrajinski svetovalec Franc Gombač. V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU V gradnji nova tovarna za dekafeinizacijo kave Zelo kompliciran stroj bodo v teh dneh pripeljali iz Švice Tovarna bo proizvajala na dan 24 stotov dekafeinirane kave V Industrijskem pristanišču v Zavljah bo v kratkem času začela delovati nova tovarna za dekafeinizacijo surove kave. Na razpoložljivih 4900 kvadratnih metrih površine gradi neko tržaško gradbeno podjetje s pospešeno naglico stavbo s 12Ó0 kvadratnimi metri pokrite površine. Z gradnjo nove tovarne, ki se bo pridružila ostalim že delujočim tovarnam v žaveljskem pristanišču v okviru potenciranja industrijskih objektov v Trstu, so pričeli že 7. maja letos, ko so podpisali gradbeno pogodbo z že omenjenim gradbenim podjetjem. V tovarni bo namreč veliko skladišče z zmogljivostjo 20 tisoč vreč surove kave ter za proizvode de-kafeinizacije. Poleg tega bo tudi velika hala, v katero bodo namestili zelo kompliciran stroj za dekafeinižacijo kave ter stroj za obdelavo kafeina, parni kotel, rezervoar za 30.000 litrov raztopila in seveda prostori za urade. Pobudo za gradnjo tovarne je dala družba COFFEX Italiana; ista družba bo tudi opremila tovarno z najbolj modernimi stroji za dekafeinizacijo surove kave. V ta namen bodo te dni pripeljali iz Švice prvega od dveh strojev za dekafeinizacijo. Precej komplicirano instalacijo je patentirala družba COFFEX Suis-se, zgradila pa družba ATOM iz Schaffhausni. Razni deli stroja so z*lo komplicirani ter ga poganja motor, ki ima veliko moč z relativnim majhnim številom obratov. Za dograditev tega kompliciranega aparata, ki tehta približno deset ton, je bilo potrebno 18 mesecev dela. Stroj za dekafeinizacijo surove kave bodo razstavili, da ga bodo lahko prepeljali v Trst z dvema tovornjakoma in veliko prikolico. Tovornjaka bosta odpeljala 26. avgusta iz Schaffhaus-na v Švici ob reki Ren. Zaradi velikosti stroja, bo moral konvoj voziti iz Schaffhausna na Got-thard od koder bo privozil v Chiasso. Od italijanske meje bosta tovornjaka vozila do Coma, kjer bosta .zavozila na avto cesto do Mester. Iz Mester pa bosta privozila v Trst po državni cesti Trst-Benetke in bosta prispela v industrijsko pristanišče 28. avgusta. Zmogljivost nove tovarne je kar precejšnja, 24 stotov deka-feinizirane kave na dan, ko bodo delovale vse instalacije s polno paro. Z dograditvijo nove tovarne se ustvarjajo nove perspektive za zaposlitev delovne sile. Ni še znano koliko delavcev bo našlo zaposlitev v novem industrijskem objektu, želeti pa je, da bi jih bilo čim več. IZLIT V CERKNO V okviru proslav obletnice vstaje primorskega ljudstva, pripravljajo v Cerknem 8. in 9. septembra odkritje grobnice nad tisoč padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja, ki so umrli v nacističnih taboriščih, ali so jih ustrelili kot talce. Za 800 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, so imena znana, nad 200 pa je neznanih. V grobnico bodo položili tudi posmrtne ostanke 90 italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah Tržaške brigade in div. Natisone. ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA organizira ob tej priložnosti enodnevni izlet v Cerkno v nedeljo 8. septembra t.l. in vabi svoje člane in simpatizerje, da se ga udeležijo v čim večjem številu. Vpisovanje se vrši: TRST: na sedežu Zveze — Ul. Montecchi 6-III. nad. v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. in od 16. do 18. ure NABREŽINA: društvo «Igo Gruden» (tov. Rudi Pertot) SV. KRIZ: društvo «Albert Sirk» (tov. Rado Maganja) DOLINA: pri tov. Josipu Sancinu — Dolina 112 BOLJUNEC: pri tov. Josipu Bolčiču — Boljunec 12 BORŠT: pri tov. Urhu — Boršt 41 PROSEK pri tov. Ivanu Spangerju — Prosek 300 LONJER: pri lov. Oskarju Kjudru Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v jesenskem roku 1962-63, dne 2. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitpem roku šolskega leta 1962-63 dne 13. septembra 1963 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu se bodo začeli razredni popravni izpiti dne 2. septembra 1963 po razporedu ki je razviden na zavodovi oglasni deski. Usposobljenostni popravni Izpiti se bodo začeli 13. septembra 1963 ob 8,30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1963-64 se vršijo vsak dan 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963. KINO NA PROSTEM , 'S^Mlite 201)0 «L'ultimo tango» tech na šola s slovenskim učninf jezikom nlčolor. Sarini Montici. Državna nižja Industrijska strokov- v Trstu (Rojan, Ulica Montonino 8>, obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni Izpiti v ponedeljek dne 2. septembra po urniku in razporedu, objavljenima na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv, Ivanu obvešča dijake, da se vpisovrnje za II. in lil. razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni list iz anagraf. urada. 2. Potrdilo o precepljenju. 3. Potrdilo o zdravih očeh. 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Popravni izpiti ter nižji tečajni izpiti se pričnejo v ponedeljek 2. septembra 1963, po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski šole. Kongres livarjev V Trstu bo od 6. do 9. oktobra letni kongres «Assofondo» (Associazione nazionale delle fonderie — vsedržavno združenje livarn), na katerem bodo prisotni vidni predstavniki italijanske železarske industrije in kjer bodo razpravljali o perečih vprašanjih. •"m' ..........O"1" iiimiim iiinimm,,11111111111 um IZPRED SODNIH DVORAN Pred gostilno sta se stepla insodišeefe potrdilo prvo razsodbo Sekcijski predsednik kazenskega sodišča je zavrnil prošnjo za obtožencev v zvezi z afero v splošni bolnišnici žen, da se je uprl javnim funkcionarjem ter da je bil pijan. Cutri se je moral letos 9. maja že zagovarjati pred kazenskimi sodniki. Tedaj se je znašel na obtožni klopi s 37-letnim Mariom Trentom, ki pa je bil obdolžen samo pijanosti V maju so kazenski sodniki spo-;znali oba obtoženca za kriva ter so obsodili Cutrija na 9 mesecev zapora ter na 4 mesece in 15 dni pripora. Trenta pa so obsodili zaradi pijanosti na 4 mesece in 15 dni pripora. Proti tej razsodbi se je pritožil s-amo Cutri, češ da mu je bila odmerjena previsoka kazen ter da mu sodniki niso priznali splošnih olajševalnih okoliščin, ki pa so mu P.o njegovem mnenju zakonito pri. tikale. Prizivni sodniki so včeraj menili, da je bil obtoženčev priziv neutemeljen .ter so zato potrdili prvotno razsodbo. Cutri in Trento sta v aprilu letos prišla v navzkriž s kazenskimi predpisi. Na vogalu ulic G. Gozzi (oba stanujeta v občinskem zavetišču) in Pauliana sta se obtoženca sporekla. Bilo je okoli 23. ure, ko je čuvaj občinskega zavetišča prosil službujočega častnika, naj opazil dva moška, ki sta se začela mu priskrbijo prenočišče. Policisti I tepsti na javni ulici. Takoj je te- začasno svobodo 3 Pred prizivnim sodiščem (pred-1 ìfoniral na policijski komisariat sednik Maltese, tožilec Mayer, za- po pomoč. Policisti so našli na uli-pisnikar Parigi, obramba Amedeo) qi Trenta, ki je precej močno kise je včeraj ponovno zagovarjal vuvel iz raznih ran na obrazu. Cu-Luigi Cutri, ki je bil obto-jtrija pa so policisti zalotili v no-' J 1 j rajnjpsti neke gostilne, ki je v I 'lizini. Cutri se jim je uprl ter ! e jg začel divje otepati. S težavo : e je posrečilo policistom, da so I ;a ukrotili ter ga odpeljali v i plošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je bil popolnejša vinjen. Ze na obravnavi prve stopnje je ostilničar izjavil, da sploh ne ve aj se je zgodilo potem, ko sta utri in Trento prvič zapustila lokal. Ker jtma ni hotel postreči s pijačo, (bila sta namreč zelo vi-ijena) sta oba zapustila gostilno (er se baje začela prepirati, takoj sta prišla na ulico. Cutri le trdil, da ga je Trento napadel li začel suvati s pestjo. Isto pa je rriil tudi Trento. Sodniki niso anatrali za potrebno da ugotovijo ■do je imel prav. Sprejeli so sa- mo objektivne dokaze ter so oba čbsodili zaradi pijanosti, a Cutrija Še posebej .zaradi upora proti jav jim funkcionarjem. i * » * 1 Sekqijski predsednik kazenskega Sodišča dr. Rossi, ki sedaj nado-ibestuje predsednika kazenskega civilnega sodišča dr. Renzija, ki je na počitnicah, je zavrnil prošnje treh obtožencev, ki so v priporu v zvezi z afero v splošni bolnišnici,, da bj jih izpustili na začasno svobodo. Gre za glavnega inženirja Cisilina, za bivšega funkcionarja Stena ter za Maria Cer-gola. Zvedeli smo, da se bodo prizadeti pritožili proti temu sklepu Predsodnika Rossija na kasacijsico sodišče, ki je edino pristojno, da razsoja v tej zvezi. Kot smo že poročali, so preiskovalni organi zaključili preiskavo v zvezi z gnanim škandalom v splošni bolnišnici, kjer so odkrili svoj čas velike goljufije posebno na področju javnih del, že v preteklem juliju. Obširno gradivo je bilo predloženo sodišču v nadaljnji postopek. V seznamu je 21 obtožencev in med njimi so tudi omenjeni Cisi-lin, Steno in Cergol. Prva dva se bosta morala zagovarjati zaradi kar okoli 40 prestopkov, medtem ko Cergola teži nekaj več kot 10 obtožb, V seznamu obtožencev je tudi bivši predsednik združenih bolnišnic odv. Presca, ki so ga prav tako kot ostale, prijavili sodišču zaradi okrog 10 prekrškov. Preiskovalno gradivo šteje okoli 80 tipkanih strani in navaja na račun vseh obtožencev okoli 70 prekrškov. Pričakujejo, da bo obravnava trajala še nekaj časa. Obtožence pa dolžijo zelo hudih prekrškov: sleparije, protizakonitega prisvajanja tuje lastnine, korupcije itd. Nazionala J6.00 «Sexy che scotta» technicolor. Arcobaleno Začetek sezone 1963-64. Ob 16.00 «Mondo infame» eastman-color. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «Lulu l’amore primitivo». Nadia Tiller, Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «Wincester 73» technicolor. Grattacieli 16.00 «Il colore della pelle». Antonella Lualdi. Prepovedano mladim. Supercinema «Prigionieri dell’oceano». Alabarda 16,30 «Peccato che sia una canaglia». Sophia Loren. Filodrammatico 16.30 «Fiamme alla costa dei barbari». John Wayne. Aurora 16.30 «Lo sperone nudo». Cristallo 16.30, 19.20, 22.00 «Va e uccidi». Frank Sinatra. Capitol 16.30 «Tu sei il mio destino». Doris Day, Frank Sipatra, Technicolor. Garibaldi 16,00 «Il culto del cobra». Richard Long. Zadnji dan. Massimo 16.30 «Il tesoro segreto di Cleopatra» technicolor. Impero 16.30 «100 ragazze e un marinaio. Moderno 16.00 «Il delitto della signora Allerson» technicolor. Astoria 17,00 «I due della legióne». Franchi Ingrassia. Astra 16.30 «Tamburi lontani». Vittorio Veneto Revija policijskih filmov, 16.15 «L'omicida». Marina Vla-dy, Robert Hossein. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «Le avventure di un giovane» technicolor. P. Newmann. Marconi 16.30 «Alla larga dal mare» scopecolor. Glenn Ford. Ideale 16.00 «Can can». Frank Sinatra. Technicolor. Marconi 20.00—22.00 «Alla larga dal mare» scopecolor. Glènn Ford. Skedenj 20.00 «La ciociara». Sophia Loren, Jean Paul Beimondo. Prepovedano mladim. Danes; v. MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 21. uri in ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota». SPDT priredi I. septembra Izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce in Vršac s pogledom na zgornja Triglavska Jezera. Vol-sovanje v uradnih urah v Ul. GeP-Pa 9 Pevski zbor iz Velikega Repna priredi dne 8. septembra 1963 izle^ v Crikvenico. Vpisovanje o.d 20. do 23. avgusta od 18, do 21. ure y Velikem 'Repnu štev. 54. Prosvetno -društvo A. Cok z Opčin obvešča izletnike, da bo odhod na Vršič v nedeljo ob 5. uri zjutraj izpred prosvetnega doma na Opčinah. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. avgusta se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 7 oseb. Umrli so: 70-létna Leopolda Medic por. Pecora, 84-letna Elvira Ambro-sich vd. Lizier, 55-letni Angelo Urba-naz, 58-letna Francesca Adam Por-Raholin, 72-letni Umberto1 Pipolo, f5-letni Antonio Neri,' 30-letni Renato Civitico. tl.v NOČNA SLUŽBA LEKARN OD 16. do 31. AVGUSTA Crevato, Ul. Homa 15; Croce Verde, U). Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signori Trg Ospedale 8. Prekop grobov Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo v kratkem pripravili nove grobove na enem delu 14. P°' lja (kripte in skupna grobišča) d® občinskem pokopališču pri Sv. Ani-Gre za skupna grobišča od št. -2017 do št. 2160, kjer so pokopani P°' smrtni ostanki preminulih med avgustum 1955 in 24. septembrom 1955. Prizadeti, ki bi hoteli poskrbeti za ohranitev in premestitev drugam posmrtnih ostankov svojcev, naj se obrnejo na pokopališki odsek 12. oddelka občinske uprave ■— javna dela — v Ul. Teatro Romano Št. 15/V, soba št. 536, ali pa na čuvajnico pokopališča od 16. oktobra do 26. oktobra letošnjega leta. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok, Mirk» Obada daruje družina Micheluzzi 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Mirk» Obada daruje družina Medvešček l.OOv lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Mirk» Obada daruje Stanislav Renko lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Mirk» Obada, daruje Jure Stavar 5.000 >lr za Dijaško Matico. V spomin na tov. Mirka Obada d»' ruje Srečko Vitez 1.000 za Dijano Malico. Mali oglasi V BAZOVICI dajemo v najem gostij" no s stanovanjem. Mahnič, tel. 226-12-* NOVI ZAKON O GRADNJI DELAVSKIH STANOVANJ Delavci bodo lahko kupili stanovanja po zelo nizki ceni l’'f?bod°;0s™dUi,30T,0"°T ■Ir stanovanj za 1000 milijard lir - Ze- lo iigoilni pogoji, s katerimi se lahko okoristijo vsi listi, ki bi radi imeli lastno stanovanje - Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri Delavski zbornici Letošnjega februarja je italijanski parlament soglasno izglasoval zakon, ki predvideva ustanovitev desetletnega plana za gradnjo cenenih stanovanj za delavce. Zakon je stopil v veljavo prvega aprila letos, toda doslej ga niso še izvedli, ker mora zadevno ministrstvo v Rimu v septembru izglasovati še dodatni pravilnik. V tem smislu bi se moral ustanoviti v Rimu Centralni odbor za upravljanje hiš zh delavce, ki bo razpolagal s 1000 milijardami lir. Predvideva se, da bodo s tem de-narjem dogradili približno .300.000 stanovanj v vseh pokrajinah republike, 40 odst. vseh stanovanj Pa je določenih za srednjo in južno Italijo. Centralni odbor v Rimu bo samo koordiniral delo in odločitve pokrajinskih odborov, v katerih bodo imeli zainteresirani delavci svoje zastopnike. Gradnja stanovanj bo pod stalnim nadzorstvom centralnega odbora, Vsi tisti delavci, kj se hočejo okoristiti s to priliko in dobiti stanovanje po nizki ceni, ipna-jo modnost, da ga prevzamejo v najem ali ga odkupijo v dobi 30 let. Delavci zaposleni pri zasebnih jn javnih podjetjih, ki so pripravljena vnaprej dajati centralnemu odboru posojila za' gradnjo teh Stanovanj, bodo lahko konkurirali za dodelitev stanovanja na podlagi prednostnih "lestvic, ki jih določi podjetje, pri- katerem so u-službeni. Delavci člani zadrug, ki so pripravljene prispevati zemljišča ali najmanj 15 odst. celotne vrednosti stanovanj, bodo tudi konkuri-rali po prej določenih prednostnih lestvicah in bodo lahko , odkupili stanovanja v dobi 20 let.' Za ■zbiro zemljišč pa bo treba prven. stveno upoštevati zemljišča, ki jih Predvideva zakon št. 67 od 18. apri, la 1962, ki jih je določil tržaški občinski svet ter z od občine določeno ceno. Tudi posamezniki lahko prosijo za dodelitev posojila do 85 odst. vrednosti stanovanja samega. Posojilo bodo morali potem plačati v, oobi 2<) let z zelo majhnimi obrestmi. Zelo verjetno na posojilo ne bodo plačali nobenega dav-, - Posojilo lahko prosijo tudi lastniki stanovanj in hiš za more-o.tna razširitvena in popravljalna uela stanovanja samega. S temi ugodnostmi, ki jih predvideva zakon, se lahko okoristijo Predvsem naši delavci, ki stanujejo na podeželju in ki že imajo lastno zemljišče ali so na takem na tak način lahko dogradijo že 'pričeto stanovanje ali hišo. Zadevne prošnje za dodelitev stanovanja ali posojila bo treba predložiti, ko bo izglasovan in objavljen zadevni pravilnik zakona. Ker pa bo število stanovanj omejeno, je potrebno, da se interesenti pozanimajo in oddajo prošnje čim-prej. V ta namen so pri Delavski zbornici ustanovili poseben odbor za delavska stanovanja, ki sedaj proučuje to vprašanje. Odbor je tudi dal pobudo za anketo med delavci, ki so zainteresirani, da s prej omenjenimi pogoji dobijo stanovanje. Ker so zakon INA-Casa raztegnili na tržaško po- krajino šele leta 1956 in je torej Trst bil deležen samo enega sedemletnega plana o gradnji hiš INA-Casa, bodo po vsej verjetnosti s tem novim zakonom dodelili tržaški pokrajini večjo vsoto. Predvideva se, da bo centralni odbor določil kar 6 milijard lir. Vse potrebne informacije lahko interesenti dobijo pri odboru za delavska stanovanja pri Novi delavski zbornici v Ul. Pondares 8 vsak torek in petek od 18.30 do 19.30. Z novim zakonom se bodo brez dvoma okoristili vsi tisti delavci, ki nimajo lastnega stanovanja, saj ga bodo po tej poti dobili po zelo nizki ceni. miai 1111 ititiiintmiimiiiiiiiiiaHiimmiiiiiitiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiimiimiiiuimiiiiiiiiiiiiif muti min mini um TREBA JE OPRAVITI ŠE MNOGO DELA Šola pri Sv. Ivanu končana do božiča? Skupno bo nova stavba stala 205 milijonov lir - Pokrajinski svet bo v najkrajšem času razpisal natečaj za dodelitev notranjih del Z OBČINSKE SEJE V STEVERJANU Graditelji vodovoda naj popravijo razkopane občinske ceste V Grojni bodo popravili asfaltno prevleko na cesti Pretekli torek zvečer ob 21. uri ; du za delo, naj posreduje v sporu. Bliža se čas, ko bodo naši dijaki vendarle dobili ustrezno šolsko poslopje z zdravimi, svetlimi učilnicami in bodo dokončno zapustili temne učilnice in hodnike v Ul. Lazzaretto Vecchio. Kdaj se bodo preselili, pa je še vedno odprto vprašanje. Gradnja nove šole na Lonjerski cesti hitro napreduje, toda stavbo je treba še ometati, dograditi še razne notranje stene in opremiti učilnice, telovadnico ter vse druge prostore vključno zdravniško ambulanto. Prvotno je bilo rečeno, da bo nova Sola dokončana pred začetkom letošnjega šolskega leta. Dela pa so se zavlekla in se bodo po vsej verjetnosti, učenci preselili v nove prostore šele ob božičnih počitnicah. To pa so le govorice in do sedaj ni bilo še nobenega uradnega obvestila. Verjetno pa bo še dolgo trajalo preden se bodo naši dijaki vselili v nove prostore. Kdor gre mimo nove šole, bo brez dvoma opazil, da je potrebno še mnogo dela preden bodo stavbo izročili svojemu name zemljišču začeli z gradnjo, ker si ‘ nu. Manjkajo še okenski okviri, Gradnja šole pri Sv. Ivanu nim trn wmm-\ predvaja danes, dne 24. t.m. z začetkom ob 18. uri (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem) barvni film Metro v Cinemascope: ADA DALLAS Mnogi so jo spoznali a en sam jo je ljubil Igrajo: SUSAN HAYWARD — DEAN MARTIN — WILFRID HYDE WHITE KINO «IRIS» PROSEK Predvaja danes, dne 24. t.m. z začetkom ob 19.30 uri barvni f*lm> ki je prejel nagrado na festivalu v S. Sebasiianu: I due volti della vendetta Igrajo: Marlon brando KARL MOLDEN — PINA PELLICER Prepovedan vstop mladini pod 16. letom se je občinski svet v Steverjanu sestal k seji v občinski dvorani. Dnevni red je obsegal le štiri točke, ki so jih svetovalci kmalu izčrpali ter se malo več pomudili le pri slučajnostih, ko so obravnavali razne občinske zadeve, predvsem pa o, napeljavi občinskega vodovoda. Tako so najprej odobrili podaljšek pogodbe za pobiranje direktnih davkov še za nadaljnjih deset let in sicer do 1973 pod istimi pogoji, kot so bili do sedaj v veljavi. Soglasno so odobrili tudi povišek po 2000 lir mesečno občinskim uslužbencem v skladu z obstoječimi predpisi. Kar se tiče napeljave občinskega vodoyoda so na seji ugotovili, da so pri polaganju cevi od Britofa do Bukovja na eni in po Gabrskem koncu ter proti Sčednu na drugi strani, delavci podjetja, ki mu je bilo poverjeno to delo, napravili precejšnjo škodo na poteh, zlasti pri odtočnih kanalih, ki so vsi zamašeni a-li razbiti in je pri zgdnjih dežev; jih voda napravila precej škodi na cestah, od' katerih so bilè nekatere malo prej popravljene. Zahtevali so, naj bi delavci podjetja zopet popravili, razkopane ,pdti"fV! in uredili odtočne kanale. Sklenili so; da bo občinska u-prava v tem smislu pismeno zahtevala od delovodje podjetja taka popravila. V nasprotnem primeru bo občinska uprava poskrbela za popravilo teh poti in si bo potem stroške odbila od tistega, kar ima podjetje dobiti za delo pri napeljavi vodovoda. Po nekaterih približnih cenitvah naj bi znašali stroški v ta namen 0-krog pol milijona lir. Na seji so tudi odobrili popravilo spalmobita na cesti v Grojni, kjer je treba zamašiti nastale luknje. V ta namen je dalo podjetje, ki je dobavilo že prvič potreben material še pet sodov asfaltne mase, kar naj bi zadostovalo za ta popravila. Še vedno pa ni nobenega odgovora iz Rima na prošnjo za prispevek za asfaltiranje preostalih cest po raznih zaselkih naše občine. Občinski svet je zaključi) svoje delo okrog 23. ure, nato pa je nadaljeval sejo občinski upravni odbor. Pogovorili so se o tekočih p p ra v n ih, . zadev ah. j t), ,,SP rej §1* več sklepov glede del pri napeljavi vodovoda, glede otroškega vrtet, potrditev nekaterih izvršertih de) itd. vrata, nekatere notranje stene, treba je še ometati pročelje in seveda opremiti prostore. Bližajo se jesenski dnevi in s tem tudi deževno vreme, le če bodo pohiteli z zunanjimi deli, bodo potem lahko v notranjosti dokončali še potrebna opremna dela. Nova šola bo končno rešila dolgoletno vprašanje prostorov za slovensko gimnazijo in klasični licej. V novo šolo se bo preselila tudi trgovska akademija, medtem ko se bo strokovna šola v Rojanu zelo verjetno preselila v prostore slovenske šole v Ul. Caravaggio. Nova stavba je grajena po modernih načelih šolskih poslopij na 1325 m" površine. Ima dve krili, ki sta medsebojno ločeni; v treh nadstropjih je 20 učilnic, sprejemnica, telovadnica, zdravniška ambulanta, knjižnica ter razni znanstveni laboratoriji. Zmogljivost noče šole je za 480 učencev in celotna gradnja bo stala skupno 205.000.00Ò lir, od katerih je pred dnevi pokrajinski svet določil 25.000.000 lir za notranjo opremo ker bo v najkrajšem času razpisal natečaj za dodelitev o-premnih del, da se ne bo delo preveč zavleklo. Končno bomo torej Slovenci dobili novo šolo, žal le, da njena lega ni preveč prikladna, kfr bodo morali dijaki, ki stanujejo na podeželju uporabljati dvojno prevozno sredstvo preden bodo šolo lahko dosegli. Je pa vsekakor pridobitev, saj bodo tlčenci nastanjeni v novih, svetlih in zdravih prostorih, ter bod» končno zapustili temne in nezdrave učilnice stare šole. Staro šolo v Ul. Lazzaretto Vecchio pa ne bodo zaprli. Kakor znano so zasebna stanovanja preuredili v učilnice, sedaj pa se vztrajno govori, da bodo v tiste prostore namestili podružnico italijanske šole «Carli». Pokrajinski svet se namreč že dalj časa u-kvarja z vprašanjem šolskih prostorov v našem mestu, ni pa rečeno, da se bo v Ul. Lazzaretto Vecchio preselila italijanska šola. nhlllllllllllllllllllllllHIIMMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllliimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllMIIIMIIIIIIIIIIMHIIlIHIIIHHHMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIhllllllllltllll NEGATIVNI IZID KORAKA DR. SIMONETTUA IZ KRMINA Na prefekturi so predvčerajšnjim podpisali sporazum za kategorijo pleskarjev ladij v ORDA, kakšnih 250 po številu, ki so zahtevali, da se jim priznajo takšne mezde, kot jih prejemajo delavci CRDA, kadar opravljajo njihovo delo. S svojimi zahtevami so uspe. li, Delavci so zaposleni pri treh specializiranih podjetjih, ki prevzemajo dela na dražbi. Hotelske razpoložljivosti na gornjem Primorskem Po podatkih, ki nafn jih je poslala Goriška turistična zveza iz Nove Gorice imajo po hotelih in zasebnih hišah na gornjem Pri-morskem naslednjo razpoložljivost sob za turiste: V Ajdovščini hotel Planika 25 ležišč; v Bovcu hotel Kanin 15, Golobar 12 in Alp hotel 40 ter še 50 ležišč po zasebnih hišah. V Trenti hotel Planinski orel 35 ležišč, v Soči hotel Soča 10, v Logu pod Mangrtom hotel Mangrt 10 in pri zasebnikih 8 postelj; v hotelu Nanosov Idriji 30 ležišč, v «Soči» v Kanalu 20 in 10 pri zasebnikih, v «Zvezdi» v Kobaridu 20 in 10 ležišč pri zasebnikih. V Tolminu, hotel Krn 20 in 17 pri zasebnikih ter v hotelu Vipava v Vipavi 11 ležišč) V Novi Gorici je na razpolago 78 postelj, od tega 30 v Park hotelu, 20 v Sabotinu, 16 pri Kekcu in 12 na Skalnici (Sv. Gora). V nedeljo 1. septembra bodo na Soči med Solkanom in Plavami kajakaške tekme na divjih vodah za republiško prvenstvo. OBVESTILI BIVŠIH PARTIZANOV IZ DOBERDOBA Prijav« za avtobusni Izlet v Cerkno Poverjeniki vpisujejo po vseh kraških vaseh Fripravljalni odbor sekcije bivših partizanov, včlanjenih v ANPI, v6bi na sestanek vse bivše partizane in aktiviste občine Doberdob, ki bo v prosvetni dvorani v Doberdobu v nedeljo 25. avgusta ob 10. uri dopoldne. Sekcija bivših partizanov iz Doberdoba priredi 8. septembra množični enodnevni avtobusni izlet v Cerkno, kjer bodo odkrili spominsko grobnico padlim borcem narodnoosvobodilne vojne. Vpisujejo naslednji poverjeniki; Jožef Fer-folja — Doberdob, Stanko Lavrenčič — Poljane, Cvetko Krulc — Dol, Jožef Pahor — Jamlje. Pojasnila dajejo poverjeniki. Prijavijo se lahko tudi rojaki s Krasa, ki so se preselili v Laško. Dela v Ul. Montevcrde Občinska podjetja sporočajo, da bo 15 dni zaprta za promet Salita Monteverde (od Ul. Giustiniani na iniiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiniiimijnniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiMiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiniiitmiiiiiniiiiiiiiiintiiiniininnnniinniniinniinnnnn DIREKTNA PRODAJA LASTNIH PRIDELKOV Ustanovitev konzorcija za izboljšanje kmetijskega gospodarstva v Brdih f. . v »V '•? ’■ / ' -V*-'-'-. j * mmmM $ V konzorcij naj bi te vključilo pet občin istega področja, vključno Steverjan in Gorica Sindikalna kronika Danes so v Tržiču stavkali delavci podjetja OILFIT, ki izdeluje volnene žimnice. Stavkali so v,es dan, ker je delodajalec podal nezadovoljive predloge na njihove mezdne zahteve. Sporočili so Ura- Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom št. 59 od 9. februarja letos izdalo nove ukrepe za prodajo lastnih pridelkov na stalnem prodajnem prostoru od strani direktnih priaelovalcev. Med drugim je v odloku rečeno, da lahko direktni kmečki proizvajalci posamič ali pa združeni prodajajo svoje pridelke v svoji ali v sosednih občinah. Pri tem so dolžni upoštevati le zdravstvene predpise. S tem je odpravljena dosedanja odločba, po kateri je dovoljenje za tuko prodajo izdal župan potem ko je prošnjo odobrila posebna občinska komisija. V bodoče bodo prizadeti kmetovalci napra vili samo prošnjo na župana, ki mora izdati dovoljenje, če je pro silec upošteval vse zdravstvene predpise ih ni potreben še pristanek občinske komisije. Tako proš njo mora župan rešiti najkasneje redbe, predvsem za tehnični na- v 15 dneh po njeni predložitvi. S tem ukrepom se hoče omogočiti kmečkim proizvajalcem, zlasti, pa kmečkim zadrugam, da ustanovijo svoje lastne prodajalne, kjer bodo prodajali pridelke svojih člapov. V zvezi s tem naj omenimo tudi sestanek petih občin briškega področja, ki je bil pred nekaj dnevi v Kaprivi in kjer so se pogovorili o . ustanovitvi posebnega konzorcija za razvoj briškega področja. V ta konzorcij pride vključena tildi števerjanska občina. Gorica za njeno področje Pev- Državni svet zavrnil priziv proti železniški progi Krmin-Zagraj Nadomestilo za škodo, ki jo bo povzročila izgradnja te proge, bi bili testa Humin-Gorica- Trst in pa železnica Gorica-San Giorgio di Nogaro KINO PROSEI^JCONTOVU Predvaja danes, dne 24. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni lilnt v Cinemascope: IL TRIONFO Dl ROBIN HOOD Priziv Krminčana dr. Feliceja Simonettija je državni svet zavrnil in s tem izpodbil pravne utemeljitve, ki so bile navedene v prizivu, proti izgradnji železniške proge Zagraj-Krmin, ki bi odrezala Gorico od važne železniške propietne žile. Dr. Simonet-ti je trdil, da ne obstaja noben dekret, ki predvideva gradnjo nove krajše železniške proge. Obstaja samo zakon od leta 1958, ki predvideva gradnjo železniške proge Zagraj - San Giovanni ob Na-diii. Dekret ministra za javna dela, ki odreja začetek izgradnje proge Zagraj-Krmin je po sodbi krminskega strokovnjaka proti-postaven ter kaže, da je ministrstvo izkoriščalo svojo oblast. Ministrstvo ne bi smelo izdati takšnega dekreta, ker ni imelo te moči. Priziv je temeljil tudi na ekonomskih in skromnih zasebnih razlogih, ki jih državni svet prav tako ni upošteval. Čeprav so go-riški krogi s simpatijami spremljali Simonettijev korak, so vendarle že vnaprej vedeli, da iz te moke ne bo kruha. Tudi resolucije, ki so jih poslali pristojnim organom oblasti, konference in sestanki, katerih osnovni smoter je bil, doseči odložitev izgradnje tega objekta, so doživeli nesrečen konec. Seveda pa v novo nastalem položaju še ni razlogov, da bi v celoti prepustili Gorico neznani usodi. Obstajajo številne možnosti, da se Gorica na nekakšen način vendarle vključi v državno prometno omrežje in da se uveljavi tudi kot mesto, ki ima zavidljivo lego ob državni meji. Predvsem naj se okrepijo vezi s sosedno državo in ostalimi državami Srednje Evrope, da postane prehodna točka za prevoze v smeri proti Srednji Evropi in severni Italiji. Prav tako pa bi morali upoštevati potrebe Gorice pri izgradnji ceste Humin-Go-rica-Trst ter železniške proge Go-rica-San Giorgio di Nogaro. To bi bilo prav gotovo izredno nadomestilo za vse izgube, ki bi jih utrpela Gorica zaradi izgradnje železniške krajšnice med Kr-minom in Zagrajem, ki jo podpirajo gospodarski organizmi, da bi pocenili železniške prevoze med Avstrijo in tržaškim pristaniščem. V Selcah motociklist treščil v avtobus Včeraj ob 13. uri se je v Selcah zaletel v Ribijev avtobus, ki ga je vozil 29-letni Bruno Bisiani iz Gradeža, lambretist 28-tetni. Guglielmo Vittor iz Selc,. Ul. Fornace 113. Avtobus se je iz Tržiča peljal v Selce (vozi namreč na progi Tržič . Doberdob - Selce), z nasprotne strani pa se je peljal Vit- tor, Ker je bil preveč na sredini czste in je tudi cesta na tistem mestu ozka, se je zaletel v avtobus. Ranil se je na čelu, poškodoval ši je desno nogo in zlomil tri prste na levi roki, ker je z pjo hotel ublažiti udarec. Z zasebnim avtomobilom so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Šofer avtobusa in dva potnika se niso poškodovali. Zapisnik je sestavila cestna policija iz Tržiča. Deček si je zlomil ključnico Včeraj ob 19. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 12-letnega Giampaola Malfattija iz Gorice, Ul. Torrianl 39. Deček si je doma pri igri zlomil levo ključnico; zato so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. ma, St. Maver in Oslavje ter samo svoje dolžnosti, ampak tud: občina Krmin. Na sestanku je b'l tudi odbornik pokrajinske uprave Vezil. O delovanju takih konzorcijev je bilo govora že pri sejah pokrajinskega sveta in tudi v tem primeru je pokrajinska uprava obljubila, da bo prispevala za kritje polovice upravnih stroškov. Tudi trgovinska zbornica je načeloma dala svoj pristanek in bo določila primeren prispevek. Ostale stroške bodo morali seveda kriti člani konzorcija sami. • Med glavnimi nameni konzorcija je ta, da bo nudil svojina članom tehnično pomoč in tehnično pripravo ter omogočil direktno prodajo njihovih pridelkov. Pri tem naj bi se poslužili- vseh u-godnosti, ki jih nudi zeleni načrt in drugi kmetijski zakoni in od p redek v briškem kmetijstvu in za organiziranje tipičnih modernih kmetij. Med dragim ^odo ' orga-nijfiraii tudi direktno tipičnih lokalnih vin ter namen odprli posebne prodajalne in paviljone. V takih paviljonih bodo prodajali tudi druge pridelke, predvsem sadje, jajca in drugo, kar pridelujejo člani konzorcija. Iz teh nekaj podatkov je razvid-da bi konzorcij lahko mnogo prispeval k razvoju in dvigu kmetijskega gospodarstva v Brdih, kar je v resnici tudi nujno potrebno, če hočemo omejiti beg z »emlje, ki zajema v vedno večji meri zlasti kmečko mladino. Takega bega pa se ne bo dalo ustaviti, dokler bodo' življenjski pogoji v industriji in v drugih gospodarskih panogah boljši, kot pa jih lahko nudi delovnemu človeku kmetijstvo. Prav odlok o direktni prodaji kmetijskih proizvodov od strani direktnih proizvajalcev naj bi bil eden od ukrepov, ki naj bi omogočili kmetu, da sam prodaja svoje pridelke direktno potrošniku, brez številnih posredovalcev, ki ceno samo višajo. To pa bi bila obenem tudi korist potrošnika, ki bi lahko dobil po ugodnejši ceni isto blago. Pokrajinski odbor za lov v go-rjški - pokradipi je ob začetku nbve lovske sezone izdal med drugim tudi naslednje predpise: Lov na divjačino in ptiče na alpskem področju se začne 8. septembra ,t.l. ip se zaključi dne 15. decembra t.l. Lov na morju je dovoljen od L septembra 1963 do L januarja 1964. Med drugim je prepovedan lov '0;,;0«a- *>'..*•.#«**>&«, pač prodajo pa je od 15. septembra do 30. no-r v t» vembra dovoljen lov z mrežo na škorcet vrabce in ščinkavce. Pre-povedanp je tudi loviti na obdelanem polju,' kadar se lahko povzroči škoda na pridelku. Lovci se marajo pri lovu strogo držati obstoječih predpisov tudi kar se tiče stalne zaščitene divjačine in škodljivcev. Med škodljivce štejemo: volka, lisico, podlasico, dihurja, vidro, divjo mačko in jazbeca; med ptiči pa: orla, jastreba, sokola in sovo. IZ PODGORE Počitnice {redo h kraju Odkar sp se vrnili delavk« in delavci tekstilne tovarne z dvotedenskih poletnih počitnic, je Podgora zopet oživela in dobila svoje običajno življenje. Tudi 0-troci, od katerih jih je nekaj v počitniških kolonijah, bodo kmalu zaključili svoje počitnice, zlasti tisti, ki imajo popravne ali kakšne druge izpite. Cez nekaj tednov se bo začelo tudi vpisovanje otrok v osnovno šolo in prav bi bilo, če bi se vsi slovenski starši zavedali ne y|U _______ % HHII MMH Nova bencinska črpalka na cesti med Novo Gorico in Solkanom obratuje podnevi in ponoči. Črpalka ima precej prometa koristi, ki jih bodo imeli njihovi otroci, če jih bodo poslali v slovensko šolo, kjer bodo imeli pouk v svojem, jeziku ter se obenem učili tudi italijanščine. Glede tega bi seveda bilo mnogo bolje, če bi imeli tudi svoj otroški vrtec, za katerega bi bilo v naši vasi dovolj otrok. Predpisi za lov v novi lovski sezoni Grad) začenši s ponedeljkom 26. avgusta, ker bodo položila plinske cevi. Sekcija KPI iz Doberdoba priredi izlet v Florenco Sekcija KPI iz Doberdoba priredi dvodnevni avtobusni izlet v Florenco 21. in 22. septembra. Avtobus, prenočišče in večerja v Bologni stane 4.500 lir. Kdor želi na izlet, naj se vpiše pri Mariu Lakoviču v Doberdobu. Opozorilo izletnikom SPD Vodstvo Slovenskega planinska ga društva opozarja vse tiste, ki so se vpisali za jutrišnji avtobusni izlet v Predjamo, Ljubljano in Iški Vintgar, da je odhod iz Gorice izpred kavarne Bratuš točilo ob 5.30 zjutraj ter ob 5.45 iz Podgore. Udeleženci naj bodo točni in naj prinesejo s seboj osebne izkaznice. Popravni izpiti na osnovnih šolah Didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Doberdobu nam je poslalo v objavo naslednje obvestilo: «Obveščamo starše in učence, da se pričnejo popravni izpiti čez 2. in 5. razred za vse slovenske šole v ponedeljek, 2. septembra t. 1. ob 8.30. Obvestilo velja tudi za razredne učitelje in za one iz izpitnih komisij. ki naj se zglasijo na ravnateljstvu.» Ranil se je na delu Včeraj zjutraj ob 7. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 48-letnega Franca Mikluža iz Sčed-nega 11, ki so je malo prej po-nesrečil na delu. Pri pregledu so ugotovili, da si je mož verjetno zlomil desno roko v podlaktu ter se ranil na ustnici in po licu. Pridržali so ga na zdravljenju za 10 dni. Nezgoda pri Portogruaru Včeraj ponoči okrog 1,15 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 23-letnega Franca Marina iz St. Mavra Zdravniki so mu ugotovili udarec na desni rami z verjetnim zlomom ter 50 ga pridržali za 10 dni v bdlnišnici. Marino je dobil navedene poškodbe pri prometni nesreči v bližini Porto-gruara. Darovi za Skopje Darove v denarju In blagu sprejema osrednji zbirni center na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l/I, vsak delavnik od 8. do 14. ure. VČERAJ OPOLDNE PRI ŠT. LOVRENCU Ženska hudo ranjena zaradi padca z voza Nesrečo je povzročil konj, ki ga je splašil tovornik V goriško civilno bolnišnico so včeraj opoldne pripeljali 60-letno Marijo Teleban iz Poljana, ki se je hudo poškodovala pri nesreči, ki se je pripetila nekaj pred 12. uro na državni cesti pri St. Lovrencu. Zenska se je v družbi svojega moža peljala na kmečkem vozu proti vasi. Vprego je prehitel tovornik, ,jfi je splašil, kopja. ZačeJ je divjati po cesti. Zenska je padla z voza naravnost pod kolesa. Nekaj časa jo je voz vlekel s seboj, potem pa ji je zavozil čez nogo. ©blejala je v mlaki krvi, in nezavestna. V bolnici, kjer so jo pridpfžalp na zdravljenju za 15 dni, so ji ugotovili'udarec v glavo, rane po obrazu, udarec v desno ramo in tano ,ha fcolepu ter šok. Cestna nesreča kolesarja Včeraj oarog 17.30 je prišlo do prometne nezgode na stikališču ulic Nazario Sauro in d’Aosta v Gorici, pri kateri je bil ranjen 73-letni kolesar Giuseppe Bean iz Gradiške, Drevored Trieste 26. Med njim in avtom Fiat 600, ki ga Je vozila Gianna Cecconi iz Verone, Je prišlo do trčenja. Z avtom Zelenega križa so Beana odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer šo mu ugotovili večjo rano na zgornji ustnici ln podkožni udarec na levi strani obraza. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Vecchietu ugotovili udarec na glavi m druge poškodbe ter so ga pridržali za JO dni na zdravljenju. Prav toliko časa bo ostal v bolnišnici tudi Pillot, ki si je zlomil prstanec in ranil sredinec na desni roki ter dobil številne manjše poškodbe. Zvečer ob 20.50 pa so pripeljali v bolnišnico 16-letnega Renata Pe-tronia iz Gorice Ul. Pola 17. Zdravniki so mu ugotovili udarec na nosu. rano pri desnem očesu in s erjeten zlom reber na desni strani ter so ga zato pridržali na opazovanju. Petronio je povedal, da se je ponesrečil s kolesom na Majjjici, ko je hòtel pogledati, če mu gon luč od zadaj, pa je pri ,tem zavozil na, obcestni kamen in Dve kolesarski nezgodi pri Podgori V četrtek okrog 16.30, ko so dirkači krožne kolesarske dirke vozili po Ulici Madonnina, se je‘'peljal na svojem mopedu iz Ločm-ka proti Gorici 54-letni Secondo Vecchiet iz Morara. Ko so vozili kolesarji preko cestnega križišča, je 20-letni Eugenio Pillot iz Vittorio Veneta, kateri se je držal za kolesarjem, ki je bil pred njim, prepozno opazil mopedista in med obema je prišlo do trčenja, pri katerem sta bila oba ranjena. padel. VERDI. 17.00: «Afrika sext». Doku-mentirmi Cinemascope v barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan CORSO. 16.30:. «Rocambole», C. Po-lok, H. Vessel m A Lupo. Italijanski barvni film v cinemasco-pu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «Le quattro verità», Monica Vitri in Sylva Kosci-na. Italijanski črnobeli film. Mladini, pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE 17.30: «Il segno dl Zorro», Sean Flynn, Daniela De Metz. Francosko-italijansko-špan-ski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI • ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-vlšjo temperaturo 24 stopinj ob 14,30, najnižjo 10,6 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov. Spored tekmovanja za mlajše mladince 35.8.63 — Stadion Valmaura (fil. št. 19) 9.00 skok s palico 9.00 met diska (FUČKA Radovan) 9.15 hoja na 4 km 9.40 tek na 80 m (GOMBAČ Boris, D’ANGELO Dario, PE-TAROS Vladimir, ŽERJAL Edvin) 10.00 tek na 600 m (SANCIN Stojan, ŽERJAL Davorin) 10.30 met kopja (DOLENC Igor, BOGATEČ Lucijan) 10.30 skok v višino (HREŠČAK Marko, FABJAN Boris) 10.40 tek čez ovire na 60 m VČERAJ V MILANI! Objavljen razpored prvenstva A lige MILAN, 23. — Vodstvo F1GC je danes objavilo razpored nogometnega prvenstva A lige 1963-64. Zaradi pomanjkanja prostora smo prisiljeni objavo celotnega sporeda odložiti na prihodnji teden. ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJI! Tržačanka Cerchi je va prvakinja na 100m met. Tudi v drugem dnevu novi rekordi MILAN, 23. Tudi v drugem dnevu več rekordov prvenstva in predvsem dva državna. Prvega je dosegla moška štafeta Fiata na 4 x 100 m v štirih slogih, drugega pa Rora, ki je štafetno progo v hrbtnem slogu preplaval v 1’06". Izreden rezultat je dosegel tudi Gross, ki je na 100 m prsno izenačil s časom 1T1”5 italijanski rekord. Danes so ondali nove naslove. Orlando si ga je osvojil na 1500 m in na 200 m prosto, Gross pa na 100 m prsno. Na, 200 m je bil Tržrčan Spangaro drugi na cilju. V ženski konkurenci je Tržačanka Cecchijeva zmagala na 100 m metuljček, medtem ko se je njena klubska tovarišica Passagnolijeva (obe Edera) uvrstila na tretje mesto. Na 100 m prsno pa je zmagala Marcellinijeva. V štafeti 4 x 100 m v 4 slogih je naslov pripadel turinskemu Fiatu, na 4 x 100 m prosto za ženske pa Laziu. IZIDI: 100 m prsno (moški): 1. GROSS (RN Fiorenti») IT1”5 (izenačen državni rekord, nov rekord prvenstev) 2. Giovannini (SS Lazio) 1T5”S •iiiiimiiiHimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiii SEDMA ETAPA DIRKE PO JUGOSLAVIJI Kljub napadom Boltežar še prvi Čili v Novi Gorici za holandske barve NOVA GORICA, 23. — Čeprav so bili kolesarji — udeleženci letošnje etapne dirke po Jugoslaviji zaradi včerajšnjega odmora v Puli kolikor toliko spočiti, ' jih je današnja sed-da etapa, ki jih je pripeljala do Nove Gorice, precej zmučila. Nič posebnega, saj je bila pot dolga 210 km in zaradi številnih, sicer ne preveč strmih vzpetin, zelo naporna. Na srečo jim je bilo vreme ugodno in ker kolesarje čaka Jutri vzpon na Vršič ni bilo nobenega med njimi, ki bi hotel žrtvovati vse. Med kolesarji, ki so poskušali z.be-gom je bil tudi član drugega italijanskega moštva (sestavljenega iz kolesarjev Furlanije-Julijske krajine) Bottega, ki je imel na križišču pri Strunjanu nekaj sekund prednosti. Za njim je vozila strnjena skupina, medtem ko so nekateri kolesarji precej zaostali in jih je že vzpon iz Portoroža proti križišču s sečoveljsko cesto tako zdelal, da so komaj premagali strmino. Pred Koprom se je glavnina razdelila v dve skupini in med zaostalimi sta bila tudi Jugoslovana Valenčič in Ukmar. Kasneje je prišlo do ponovnega združenja. Kakih 40 km od cilja je sedem kolesarjev zapustilo glavnino in se podalo s pospešeno hitrostjo proti Gorici. V bežeči skupini so bili Nemci Lux, Mickein, Rittmeyer in Ker-merzyak, Jugoslovan Bajlo, Poljak Slawinski in Italijan Di Torro. Niti ti niso imeli sreče, ker jih je nekaj kilometrov pred ciljem prehitela močna skupina, zaradi česar se je borba za prvo mesto razvijala med 30 kolesarji. V sprintu je bil najhitrejši Holandec Jan Dpek. Celotna današnja etapa je potekala v znamenju napadov, ki so jih sprožili tu pa tam Italijani in Nemci z namenom, da izpodrinejo Bol* težarja s prvega mesta lestvice. Leader dirke pa je znal vedno prisebno odgovoriti in je tekmece večkrat prisilil k> predaji.1 . Na vrhu lestvice je še vedno Slovenec Boltežar, kateremu sledijo Levačič in vzhodna Nemca Mickein in Eckstein. Tudi ekipna lestvica je ostala nespremenjena, to je z Jugoslavijo v vodstvu pred nemško ekipo in moštvom Italia II. Jutri bo etapa razdeljena na dva dela in sicer od Nove Gorice z vzponom na Vršič ter od Kranjske gore do Ljubljane. Vrstni red v Novi Gorici je bil naslednji: 1. DOEK (Hol.) 5.23’37” 2. Metcalf (Angl.) 3. Pilič (Jug.) 4. Valčič (Jug.) 5. Eckstein (Vz. Nemčija) Z istim časom zmagovalca so prišli na cilj tudi Italijani Giordani, Di Torro in pa Gregori in Goričan Uršič. 3. Corderò (CS Fiat) 1’16”3 4. Dalla Torre (AS Soma) 1T8”1 100 m metuljček (ženske): 1. CECCHI ANNAMARIA (AS Edera) 1T3”5 2. Noventa Elisabetta (Can. Olona) 1T3”9 3. Passagnoli (AS Edera) 1T8” 200 m prosto (moški): 1. ORLANDO GIOVANNI (Can. Napoli) 2’06”1 2. Spangaro (AS Edera) 2’06”7 3. Borracci (RN Fiorenti») 2’08’T 4. De Gregorio (AS Roma) 100 m prsno (ženske): 1. MARCELLINI LUCIANA (Can. Aniene) 1’22”8 (izenačen rek. prvenstev) 2. Longo (RN Bologna) l’23’’l 3. Schiezzari (CS Fiat) 1’25”8 1500 m (moški): 1. ORLANDO GIOVANNI (Can. Napoli) 18’27”8 2. Calvetti (Can. Napoli) 18’38”1 3. Montanari (CSI Virtus Milano) 18’43”8 4. De Gregorio (AS Roma) 19T0” Štafeta 4x100 m v 4 slogih (moški): 1. CS FIAT A (Rora, Lazzari, Bolzoni, (Bianchi) 4T8”1 (nov klubski rekord) 2. RN Napoli (Pagnini, Caramelli, Rastrelli, Marra) 4’20"7 3. SS Lazio A (Corsi, Giovannini, De Loliis, Boscaini) 4’27”8 4. Can. Napoli 4’29”3 Štafeta 4x100 m prosto (ženske): 1. SS LAZIO A (Cavatorta, Zunini, Pacifici, D. Beneck) 4’33”1 2. NC Milano (Buratti, Strumolo, Sacchi, Berti) 4’35”5 3. Andrea Doria (Turrini, Neonato, Martinoli V., Martinoli C.) 4’43”9 4. CS Fiat 4’44”3 Take prizore, sicer z druge perspektive, bomo videli jutri v Sečovljah. Na sliki narednik ameriške vojske Farten berry, ki bo nastopil za Jadranski pokal IIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIMIHIIIIIIIIIIIimilllllllllllllHlilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllllliUtllllOmilllMlijtlllinilllUltl Z akrobatskimi skoki jutri v Sečovljah začetek tekmovanja padalcev za Jadranski pokal Padalski skoki so kot športna zvrst še mladi; šele pred 12 leti so jih uradno priznali in ker je ta privlačna panoga zbrala v raznih zvezah številne ljubitelje, se je porodila zamisel po organizaciji mednarodnih tekmovanj. Leta 1951 je bilo prvo svetovno prvenstvo, ki se je odigralo na Bledu. Lani je bilo šesto, in sicer, v ZDA, kjer ima po ameriških statistikah ta šport brez dvoma največ občudovalcev. Američani pravijo, da si je njihovih padalskih prireditev ogledalo nad 22 milijonov ljudi. Med največje prireditve v Evropi pa spada tekmovanje za Jadranski pokal, ki ga organizira zelo agilna jugoslovanska padalska zveza. Tokrat bo to tekmovanje nekaj kilometrov od nas, na novem letališču v Sečovljah in v zaključnem dnevu v portoroških vodah. Ker po svetu smatrajo to tekmovanje kot. neuradno svetovno prvenstvo, prihajajo prijave za udeležbo z vseh strani sveta. Za letošnjo tekmovanje, ki bo od 25. t. m, do prihodnje nedelje L septembra, je prijave poslalo 15 držav iz treh celin. Zaradi boljšega obveščevanja javnosti o tej prireditvi so včeraj sklicali v okviru turističnega društva Portorož tiskovno konferenco, ki je bila v pisarni prijaznega predsednika tov. Cizlja, Novinarji so imeli čast poznati, v k< likor ga seveda še niso, pred- . M 11111111 1 11111111 ■ 11 ■ Il I lin MLADE SILE V ATLETIKI Član Bora Igor Dolenc najboljši v Italiji 1 _ v Tudi za F UČKO častno mesto v državnih lestvicah Pred. nekaj dnevi 'je italijanska atletska zbeza izdala začasne lestvice najboljših rezultatov doseienih v letošnji sezoni. Za tržaške ljubitelje športa so prav gotovo najzanimivejše lestvice kategorije mlajših mladincev, kjer so bili atleti iz našega mesta lani med najboljšimi v celi državi, posebno pa so lestvice važne za slovenski šport, saj je iz njih razviden velik napredek atletov SZ Bor in visoka kvaliteta, katero so mnogi dosegli. Od slovenskih atletov je najboljši Igor Dolenc z Opčin, ki se postavlja nič manj kot s prvim, mestom v metu kopja z več kot metrom prednosti nad drugim v lestvici. Do sedaj najboljši met Dolenca znaša 50,48 m, velja pa omeniti, da je fant pred nekaj dnevi s člantkim kopjem presegel v treningu 49 m, kar je najmanj 53 metrov z mladinskim orodjem,- s katerim tekmuje. Od Dolenca torej pričakujemo, da rezultat že na prvem nastopu izboljša. Zelo visoko je■ uvrščen Fuč-ka, ki je 4. v Italiji v metu krogle in 6. v metu diska. Za bližnje prvenstvo severne Italije v Bologni daje Fučka- lepa upanja za uspeh posebno v krogli. Trije metalci, ki imajo boljše mete od njega so, Barrerà (Alfieri Asti) 15,16, De Leo (CVS Ro- ma) 14,79, Fornari (CUS Roma) 14,7Ì. Fučka jim je s 14,69 tik za petami in v Bologni bo ipiel za najresnejšega nasprotnika le Barrerò. Ostala dva bosta nastopila na prvenstvu južne Italije, atlet iz Astija pa seveda ni nedosegljiv. Tudi v disku ima Fučka možnost, da postane najboljši. Potencialno je že zmožen metov o-koli 45 m, vprašanje pa je, če bo atlet do podrobnosti izpilil slog metanja, ki bi mu gotovo odprl pot do višjih mest. Za dvema metalcema pridejo na vrsto skakalci v višino. Fabjan je s 170 cm na odličnem 7. mestu, Hreščak pa na 15. s 165 cm. Zadnje čase gre zelo dobro predvsem Hreščaku, ki bi moral kmalu doseči klubskega tovariša. Naj omenimo, da je v tej panogi najboljši v Italiji Spencer iz Pise, ki je kljub svojim 16 letom dosegel kar 195 cm in je za celih 15 cm pred najbližjimi zasledovalci. Zelo dober je od borovcev tudi srednjeprogaš Sancin, ki skupaj z Baccijem in Mihčičem iz Tržiča počasi, vendar sigurno, prodira proti vrhu. Trenutno je Bocci na 12. mestu, Sancin pa na 15, S časom 3’20” na 1200 m, ki je najbližji cilj obeh odličnih tekačev, bi bila oba že v prvi Sestorifi. Skoda le da imata do državnega prvenstva le en nastop in še tega ne skupaj. Na splošno je kvaliteta v skoraj vseh panogah za nékaj padla, dokončne ocene pa seveda še ne moremo dati, ker smo ravno prgd velikimi tekmovanji, ki bi morala vsekakor dati še veliko dobrih dosežkov. Kot ekipa je najboljša CUS iz Rima, ki je skoraj vse pridobila od društva Centrale, ki letos ne obstaja več, veliko pa so si opomogle ekipe «Giglio Rosso. iz Firenc in .Virtus., iz Bologne, medtem ko sta popolnoma izginili z vidnejših mest moštvi iz Verone (lani 2.) in Fiamma iz Trsta (lani 6.). SZ Bor, ki je bilo lani na 32. mestu v Italiji, bo verjetno na koncu sezone med prvimi 30 klubi. BRUNO KRIŽMAN sednika turistične zveze Slovenije dr. Danila Dougana, ki je predsednik organizacijskega odbora tretjega jadranskega padalskega kupa. Dr. Dougan je novinarje seznanil z glavnimi točkami sporeda, v podrobnosti teh pa se je spustil Ciril Trček, ki je zadovoljil radovednost novinarjev. Iz njegovih ust smo zvedeli razne podrobnosti, ki so omembe vredne. Predvsem je važno omeniti številčno moč držav-udeleženk. Ce začnemo po abecednem redu je na prvem mestu Avstrija, ki bo v Portorožu nastopila s popolno moško in žensko ekipo. Njej sledi Belgija z dvema padalcema, Bolgarija z moško, Češkoslovaška z moško in žensko, Vzhodna Nemčija z moško in žensko ter Indonezija z moško reprezentanco. Južna Koreja in Kanada bosta prisotni z enim padalcem, Švica z dvema, Zahodna Nemčija pa s tremi. O-stale države so prišle v Portorož s celotnimi ekipami: Indonezija in Velika Britanija z moško. Madžarska, Poljska in ZDA z moško in žensko ekipo, medtem ko bo Jugoslavija poslala na start z letala dve moški in eno žensko ekipo. Konkurenca bo torej zelo o-'štra, a več kot ekipe so važna lrnèna udeležencev, ki bodo nad Sečovljami in Portorožem pokazali svojo hladnokrvnost, drznost in lahko tudi rečemo predrzno igro s smrtjo. Po tiskovni konferenci smo imeli priložnost, kolikor sta nam pač znanje jezika in pomoč tolmača-kolege iz beograjske «Politike» pomagala, izmenjati ne. kaj besed z najvidnejšimi predstavniki ameriškega padalstva. Brez dvoma je med njimi najbolj markantna osebnost 37-letni oče devetih otrok Philip Miller, ki je prišel v Portorož kot vodja ekipe. Sicer bo knt star padalec (udeležil se je celo nevarne padalske akcije ob invaziji v Normandiji leta 1944) v primeru potrebe nadomestil kakega tovariša. Je tudi rezervni član ameriške vojaške ekipe «Golden Knights», a ni izključeno, da se bo tudi on hotel pognati izpod oblakov. Z njim je tudi Richard Fortenberry, ki je star znanec svetovnih prvenstev in še zdaj spada med najboljše. Tudi drugoplasirani na drugem jadranskem kupu Loy B. Brydon je v Portorožu pripravljen, da se tokrat povzpne na prvo mesto tekmovanja, katerega mu je na zadnji prireditvi odnesel Bolgar Vodeličarov. Bolgar je sicer prispel v Portorož, a samo zato, da je organizatorjem izročil prehodni pokal. Zal ga letos ne bo mogel braniti, kot ga ne bo mogla predstavnica Sovjetske zveze Parjahi-na. Sovjetska zveza namreč letos ni poslala ekipe, ker so, tako so obvestili organizacijski odbor, vsi tekmovalci zšdržani z njihovim državnim prvenstvom. Posebno privlačno točko bodo predstavljali skoki žensk — posamezno in ekipno. Bolj kot ženske bi jih lahko imenovali dekleta, ker so vse mlade in prijetne zuna. njosti. Najmlajša predstavnica nežnega spola v tej drzni športni panogi , je komaj 19-letna Helga Saischek. Med najmlajšimi udeleženki portoroškega tekmovanja spadata tudi z 20. leti Madžarka Erzsebet Stanek in Poljakinja Ma. rij a Puchar. V zvezi s tem tekmovanjem bi lahko povedali še marsikaj zanimivega, tako glede sporeda, kot glede ljudi, ki bodo imeli rth en ali na drug način glavno besedo. Brez dvoma zasluži nekaj besed tudi glavni sodnik Jugoslovan Janko Lu-tovac, ki je znan po celem svetu po svojem nenavadnem svetovnem rekordu. Lutovac je namreč v enem samem dnevu izvedel 132 skokov in ker so to disciplino, ki so jo smatrali za preveč naporno, kasneje ukinili je naslov dokončno ostal drznemu in žilavemu Lutovcu, ki se je sedaj posvetil organizacijskim poslom. Za občinstvo bo prav gotovo najbolj privlačna točka že jutri, v nedeljo, na novem sečoveljskem letališču. Po otvoritvi, katero bodo ob 16. uri naznanile fanfare, se bo celotedenski spored začel z novo panogo. Gre bolj za atrakcijo, ker bodo padalci skupinsko in posamezno nastopali z akrobatskimi točkami, zaradi katerih ne pretiravamo, če trdimo, da bo gledalcem marsikdaj zastal dih. Padalči se bodo spustili iz letala iz višine 600 metrov in bodo med padcem izvajali neverjetne akrobatske elemente, kot salte naprej in nazaj, kolesa, padalske zvezde, dalje še botto pokazali padalsko štafeto, skoke z več padali, ki se po odpiranju odtrgajo itd. Vse to ob spremljavi dimnih bomb. Med tednom bodo razni skoki za točkovanje, v nedelja 1. septembra pa se bodo udeleženci pomerili v skokih v vodo. O tem bomo še pisali. Danes pa lahko samo rečemo, da bo že nedeljska prireditev v Sečovljah ogleda vredna in kličemo vsem na Svidenje. Da bi dali možnost ljudem, da bi si ogledali to privlačno atrakcijo svetovne elite, so organizatorji uredili v Sečovljah primerne prostore za gledalce in seveda tudi parkirni prostor. Vstopnica pa bo za vsak žep: za celotedenski spored samo 300 dinarjev za odrasle, 100 pa za otroke. Svetovna elita iz 15 držav AVSTRIJA BERNER Otto HAUTZENDORFER Reinhold KOENIG Helmut. REINITZER Gerold STOELLINGER Erhard NOWAK Liebtraut SAISCHEK Helga BELGIJA DIDOT Louis GOOSSENS Toni BOLGARIJA GOLBOV Georgi IVANOV Ivan GEORGIEV Ivan NEDELCEV Rusi ANDREEV Kol ju ČSSR SEDEM tekmovalcev DEM. REP. NEMČIJA STRUEBER Dieter GARUS Lothar HEISER Achim SCHAAL Heinz WINZER Wermer STORCK Anita HAUFE Barbara REIMER Elli INDONEZIJA SOEBARI SUGIRIN Ignatius WASTA JUŽNA KOREJA EN tekmovalec KANADA WYKEHAM Martin MADŽARSKA ARADI Andras MIKLOS Laszlo POLONYI Laszlo BINDER Lajos HUESE Karoyl SZEDER Rerenò NAGY Ferenc PINTER Janos STANEK Erzsebet POLJSKA CZERWONKA Stefan PRZYBYLSKI Edward GUGNIEWICZ Waclaw CIERNIAK Jan ZALASINSKI Andrzej PUCHAR Maria SANETRA Wladyslawa ŠVICA NIEDERER Peter BERGMANN Hans VELIKA BRITANIJA JAMES Peter JICKELLS Terry DONALD Hughes ROBERTS Terene* SHERMAN Peter WILSON R. Dar* REID Robert ZDA FORTENBERRY Richard VANDER WEG Phillip BOURQUIN Gerald MCDONALD Coy BRYDON Loy OLSON Carlyn BATTERSON Ann McCOOMBS Jeanni ZVEZ. REP. NEMČIJA BOSSE Guenther RUETZEL Lothar MINSTEDT Wolfgang JUGOSLAVIJA PAVICEVIC Zoran DEDIČ Petar RONCEVIC Milivoj MARIC Marjan ZUPANC Rudi VUJOVIČ Dimitrije PETROVIČ Miloš PAJAN Vlada DIMIC Milan MIŠKOVIC Petromir STEFANOVIČ Natalija ICEVA Nada BODEVIC Zagorka Zemljevid z legendo o krajih tekmovanja JOŽE VER C AN: OdMAREZIG do MADRIDA 47. Tedaj je odmevala po vseh ulicah pesem: Con los internacionales, con «Lister» y «Galon» el «Čampesino» y «Modesto# con el comandante Carlos no hay miliciano con miedo. Con il quinto, quinto, quinto, con il quinto regimento, tengo que marchar al fronte porque quiero entrar', en fuegg. Con los etneo batallones que estan Madrid defendiendo, va toda la fior de Espana, la fior mas roja del Pueblo. Faciosos no pasaran, no pasaranl V družbi z intemacionalci, z «Listerjem» in pa z «Galonom», s «Campesinom» in «Modestom» in še s komandantom Carlom nihče ne pozna strahu! S petim, petim, petim, petim, s petim bojnim regimentom odkorakam zdaj na fronto, in se vržem v bojni metež. Družno s temi bataljoni, ki v obrambi so Madrida, gre ves svet poštene Španije, gre najžlahtnejši cvet ljudstva; Fašisti ne prodro! Ne prodro! V hudem boju za Madrid so odigrale tudi internacionalne brigade svojo važno vlogo, španski tovariši so se zavedali, da niso več tako osamljeni in da jim prihaja pomoč z vseh delov sveta. Tako so v divji, neenaki borbi ž mnogo močnejšim sovražnikom laže vzdržali, tembolj ker so videli, da se tudi intemacionalci borijo kot levi, čeprav se ne borijo za lastno zemljo. Tu torej ni šlo samo za zemljo, za obrambo domovine, temveč za nekaj višjega: za borbo proti nasilju, za bratstvo med narodi, za pravice delovnega človeka. Takoj prve dni so prišle v divji bojni metež.. tudi naše brigade, španski borci svoj živi dan ne bodo pozabili dveh imen: Ciutad universitaria in Casa del Campo. Tu Je prejel tudi Garibaldijev bataljon svoj ognjeni krst. Tod so se vodili zagrizeni boji pi;oti fašistom, falangistom in Marokancem. Koliko krvi rje bilo prelite v teh dveh parkih! Koliko naših tovarišev Je ^u omahnilo in za večno počiva pod mogočnimi hrasti! ^ Ne, tistih. dveh parkov in velikih poslopij študentovskega naselja mi Siv krst ne izbriše več iz spomina! še danes čujem grom topov, regljanje strojnic in.neenakomerno pokanje pušk. še danes vidim v spominu, kako tekamo po parku, kako se skrivamo za mogočnimi debli in . prežimo drug na drugega, kakor lovci na zajce, še danes stoji pred menoj velika študentovska zgradba z razbitimi šipami, scefranimi zavesami in s prereštkanimi vrati od toče , ^krogel. «Na Madrid! Na Madrid!» so vpili fašisti in falangisti. «Nikdar! Nikdar!» smo odgovarjali mi. Bili smo se za vsako drevo, za vsako hišo, za vsako ped zemlje. Med pokanjem ročnih granat in bliskanjem bodal smo se renče in preklinjaje podli drug za drugim po kleteh, pralnicah in drvarnicah. Zdaj so padali njihovi, zdaj so padali naši; zdaj smo omahovali mi, zdaj oni; zdaj smo na-padadli, zdaj se branili. Tako smo se podili po sobah, po hodnikih, po podstrešjih. «Na Madrid! Na Madrid!» so tulili. «Nikdar! Nikdar!» smo ponavljali mi. Kdaj pa kdaj smo bili mi v zgornjih nadstropjih, oni pa v kleteh, včasih smo bili mi spodaj, oni pa zgoraj. Včasih smo skakali mi skozi okna na plan, včasih oni. Bilo je blazno. Ure so potekale, minil je ,dan, minila noč, bitka ni minila. Napočil je nov dan, napočila nova noč — bitka je trajala dalje. Brez spanja, brez počitka, brez oddiha. Pò osmih dneh in nočeh se je njihov napad utrudil. Začeli so omahovati. Zdaj smo jih začeli preganjati iz hiše v' hišo. Naposled so se naglo umaknili na severozahodni rob mesta in se zakopali v jarke. Ko smo prešli 18. novembra 1936 v napad na črnce in legionarje, sem bil ranjen. Neki Marokanec me je hotel zabosti z bajonetom. Jaz sem bil hitrejši in sem mu izbil puško iz rok in ga sunil. Preden se je zrušil, pa me je oplazil z bodalom po licu. Čeprav sem bil ves v krvi, sem se bojeval dalje. Ko smo sovražnika pregnali, sta prišla dva sanitejca irt me odpeljala do prve ambulante. Tu so ležali še štirje drugi garibaldine!. Zdravnik me je pregledal, mi dal dve injekciji, mi obvezal glavo in me poslal z drugimi ranjenci v Albaoeto v bolnico. Tu sem spoznal dr. Grujevida, ki je lepo skrbel zame, tako da sem kmalu ozdravel. Po 20 dneh sem se počutil mnogo bolje in sem ga prosil, naj me pusti iz bolnišnice. Rad mi je ustregel. Takoj sem stopil na bazo IB, kjer sem poznal komandanta in tajnika, in ju prosil, naj me kako zaposlita. Imenovala sta me za nekakega upravnika vojašnice. Moja naloga je bila, da sem sprejemal nove borce, ki so prihajali od vsepovsod, in skrbel za red in disciplino v hiši. Čeprav sem imel še 15 dni dopusta, sem nastopil službo takoj- Tiste dni je prihajalo posebno mnogo borcev iz Amerike in Jugoslavije. Tedaj sem spoznal mnogo Jugoslovanov. Med njimi so prišli kot borci v Španijo tudi: dr. Duro Meštero-vid, dr. Grujevid, Koča Popovič Peko Dapčevič, Ivan Gošnjak, Mirko Horvat, Rukovina, Franc Rozman-Stane, Kalafatid, Stefančič, Kapetanovid, Stanko Semič-Daki in še mnogi drugi. Ko sem odhajal septembra iz Pariza v Španijo, mi j® rekel Ljubomir Ilič, da se bova kmalu videla. Prve dni decembra je res prišel. Takoj so ga dodelili za vodjo neke gverilske sabotažne skupine Prvo tako akcijo je uspešno opravil z» hrbtom sovražnika že 18. Preden se je odpravil s svojo skupino na drugo akcijo, se je vrnil za nekaj dni v Albaceto-Tedaj sva se skupaj slikala. Slikan je v gverilski uniformi brež činov. Pozneje je postal komandant partizanov, ki so delovali za fronto. Veselo je bilo tudi snidenje z Verganljem Iz Milana. Z njim sva se spoznala pri vojakih v Florenci leta 1924 in sva bila člana iste trojke, potem sva se srečala leta 1930 v rimskem zaporu «Regina coeli», kjer sva čakala zaradi komunistične propagande na proces pred posebnim sodiščem. Leta 1936 sva se dobila spet v skupni borbi proti fašizmu v Španiji. Fant pa ni imel sreče. Padel je 1937, kòt gverilec. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. .SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3600 lir; celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din —. Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiski Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3 -1, telet. 21-828, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene og(asov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-u pravni 200, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglas? se naročajo pri upravi. — ‘ ■ 1 Odgovorili urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.