Poštnina plačana v gotovini. Štev. 49. V Ljubljani, dne 14. decembra 1922. IV. leto. THFIMWI' IIWllllllllWllHIMHllM-UL-_MM,a^lw;M Glasilo Osrednje Zveze javnih narn3ščenceu in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ;; Caia pasažama štev, 1 Din. *NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40'_ Polletna naročnina , . . . „ 20-___ Četrtletna naročnina............10"— Za inozemstvo je dodati poštnino. =-■■: 1 Oglasi po ceniku. — Uredništvo: Ljubi,a.m, pokrajinska uprava oddcl. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane m zadostno .rankiran;. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljan. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano. Vodnikov trg št. 5/1. je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. po- lja Nepravilno shvatanje. Po končanih ljubljanskih občinskih volitvah je zasumelo med ljubljanskimi državnimi nameščenci: »Vslcd izida ob« činskih volitev v Ljubljani so vse naše zanteve pokopane«. Sc večji bojazljivci so pristavljali: »Sedaj moramo molčati, nobene besede več o povišanju.« Človek, ki ima normalno pamet, kateremu ni strankarsko politična strast zmedla mož# gan, se začuden vprašuje, kako da mo# rejo spravljati državni nameščenci svoje upravičene zahteve v zvezo s strankar# sko#političnimi zmagami in porazi. Prvo vprašanje je: ali so organiza# cije državnih nameščencev stanovsko strokovne organizacije, ali se pa morajo udejstvovati kot politične organizacije vsakokrat vladajoče stranke. Drugo vprašanje jc: ali naj se vežejo organizacije državnih nameščencev na vladajoče stranke, ali naj se zanašajo edino le na svojo moč, disciplino in vztrajnost Ako premotrimo obe vprašanji po# polnoma objektivno in edino le z našega stanovskega interesa, moramo priti do sledečih odgovorov: Čemu se družijo različni stanovi v posebne organizacije? Najprej zato, ker imajo enake interese in rotem zato, da združeni, torej nerazcepljeni, lahko na# stopajo kar najbolj uspešno za koristi svojega stanu. Ako na mislijo takšne Miklavževo darilo javnim nameščencem. Ko se je približeval za našo deco tako pomembni večer sv. Miklavža, je marsikateri izmed javnih nameščencev naše mogočne In tako bogate kraljevine SHS pričakoval, da bodo na Miklavževo izpolnjene tudi skromne zahteve javnih nameščencev. Saj so prinašali naši listi baš zadnje dni novembra in prve dni decembra mnogo obetajoče vesti o naših zahtevah iz naše prcstoiice. In ko do 5. t. m. le nič ni bilo in je tudi izgledalo, da nič ne bo, ter so se izkazale vse Časopisne vesti za goljufive — ali pa so bile le del taktike pred ljubljanskimi občinskimi volitvami — sem mrk in slabe volje korakal iz urada domov. Hipoma se pa spomnim na našega najboljšega humorista pokojnega Ale-šovca in na njegov list »Brence1j<. Da Vam povem v razvedrilo v teh žalostnih časih, česa sem se domislil iz tega že davno umrlega Satirično-humorlstičnega lista. Bilo je tudi okolo sv. Miklavža, in v rajni Avstriji so zopet enkrat božali Slovence in organizacije, da je za njih koristi mnogo bo.jse, cia sc priključijo v svojem inter# esu vsakokratni vladajoči stranki, potem sc jim ni treba zuruževati z ozirom na svoje koristi v špecijelne organizacije, temvćč bi bilo mnogo enostavnejše, da pristopi ves stan vedno k oni politični srtanki, ki ima moč. Napačno je, ako istovetimo državo, katere uslužbenci smo, s trenotno naj# močnejšimi političnimi strankami, ki imajo tudi le trenotno državo v svoji oblasti. Država je trajna inštitucija, moč političnih strank jc negotova, nestalna in zanje velja: »Heute noch auf stolzen Rossen, morgen durch die Brust ge# schossen.« Da je tako, o tem pač nihče ne dvomi. Zahteve vsakega stanu, torej tudi našega, pa niso takšne, ca bi danes obato'ale, a iatr" bi izginile. Zlasti šc v teh gospodarsko neustaljenih časih. Ker je torej moč vsake politične stranke efe# merna, interesi stanu pa trajni, je očitno, da je popolnoma pogrešeno, ako se ve# žejo stanovske organizacije na katero# koli po'itično stranko. Ako pogledamo stvar globlje, pridemo tudi do zaključka, da je udinjanje stanovske organizacije kaki politični stranki nemoralno. Stanov# ska organizacija, ki stremi zgolj po tem, da dvigne svoj stan v vsakem oziru, združuje labko v sebi za ta specijalni namen ljudi najrazličnejših političnih nr^nričani. Tn tako ie tu^i v naši organ'"# dosledno odklanjali vse ponižne zahteve tega večno ponižnega naroda. »Brencelj« je tedaj na svoj način potolažil svoje rojake. Prinesel je risbo z napisom »Miklavžev dar Slovencem«. Risba je bila pa ta-le: Sv. Miklavž, odet v blesteč škofovski ornat, častitljivo in dostojanstveno koraka. Na rokav mu je oskrbel »Brencelj« napis »ministrski predsednik Taafie«. Za njim parkelj s polnim in težkim košem. Parklju je nadel »Brencelj« tudi napis na rokav, in sicer »finančni minister Conrad«. V koš je pa bil naložil finančni minister — pardon, parkelj — fige, same fige, figo pri figi. drugo vrh druge. A niso bile morda prave, sladke tržaške fige, temveč--------- Na košu je blestel napis: »Miklavževo darilo Slovencem«. Da bi bil doživel »Brencelj« letošnjega Miklavža in poznal položaj javnih nameščencev bi izpremcnil na sliki samo napise in zadel bi bil pravo. Verltas ex urbe Poetovlo. zaciji. Če pa pride organizacija ob goto* vih političnih prilikan, ki niso v niKaki zvezi s stanovskim interesi dotične orga* nizacije, pred svoje člane in zahteva od njih, ca sc eksponirajo za to stranko proti svojemu političnemu prepričanju, tečaj jc to nemoralno. Do tega nc bi smelo priti nikdar v nobeni stanovski organizaciji. Kot svoboden državljan smeš imeti kakršnokoli politično prepri* Čanje in moraš imeti tuui pravico __________ čeprav si po nesreči nesvoboden državni nameščenec — ca brez škone za se tuci javno izpoveš svoje prepričanje. Tako vsaj pravi Vidovcanska ustava. Ka^ar pa gre za interese tvojega stanu, tedaj pa moraš zapostaviti svoj interes, ker takrat si kolektivno bitje in ti sam ne pomenjaš nič, svoje politično prepričanje spravi za politične boje, imeti moraš pred očmi le interese svojega stanu. Vsaka stanovska organizacija, ki krene le za ped od poti, katero mora hoditi po svojem bistvenem ustroju, je izgubila boj vnaprej. Danes ima vso moč politična stranka A, ki se bori n. pr. za svobodno trgovino in ker nam je obiju* bila trohico priboljška, jej kličemo »Sla* val«, jutri pride na površje politična stranka B, ki se bori za popolnoma na» sprotne cilje kakor včerajšnja stranka, a ker nam je tudi ta obljubila mrvico iz* boljšanja, kličemo »Hozijana« tudi tej stranki. Ves svet se nam mora smejati. In F. L.: Moj šef. Hodil jc pokoncu z odkritim vedrim čelom in jasnim pogledom. Kadil je britanike in izdajal je za nje več, kakor je imel njegov pisač plače. Obleko mu je delal po čedni, neprebrani modi slovit krojač iz Kranja. Smejal sc ni, pač pa svetniško dostojno smehljal. Ošaben ni bil, ne bom dejal, a vendar nekoliko čez mero ponosen. Bil je pravičen in bistroumen sodnik in prav všeč mu je bilo. da je iztaknil zrno pravice v zamotanih in malo vrednih, iz zavisti spornih strank in troškovno!jubnih zastopnikih izvitih in iz umetničenih pravd. Na komisije se ni rad vozil, hodil je raje peš, ker je imel pripravne in zdrave noge za hojo. Ne rečem, da jc bil skop, a mesto vozniku jc privoščil vozne pristojbine željam svojega in pa pisarjevega zavaljenega telesa. Čudno, kaj ne, pisar, pa debel! Izredna izjema v tisti in tudi Še v sedanji dobi. Ženo je imel krasno, duhovito ter gostoljubno. S pravo slastjo smo uživali delikate- v ta*.:šcn smešen položaj bi prišli, ako bi se veza a naša stanovska organizacija na kaU.ro-.oli pon Učno stranko. i’akt.ćno pa pc-tavljajo našo orga* nizacijo zasmehu oni, ki tarnajo po ljub* Ijanskih občinskih volitvah, da je naša stvar izgubljena, ker je dobila večino g!a* sov »Zveza delovnega ljudstva«, a ne J DS, ki je danes na vladnem krmilu. Ati naj bomo zato, ker smo državni nameščenci, tudi še hlapci? bliapci, na katere padajo udarci dozdevnega gospo* carja, ker niso izpolnili njegove ukaze? Ali ne smemo biti, ker smo državni i.a* meščenci, tudi svobodni državljani? Ako izpoljnjujemo svoje dolžnosti kot usluž* benci zvesto, nepristransko, in če zalite* varno za izpoijnjene dolžnosti tudi pravic* no plači’o, keo si upa zahtevati od nas še samoponižanja in nemoralnosti? Naše organizacije so stavile svoje upravičene zahteve. Ako jih smatrajo kot stanovske zahteve in za upravičene, potem naj bodo konsekventne in naj na* c a! ju je jo boj brez ozira na politično kon* stclacijo v državi, ker mi smo državni irs'užb-nci, ne pa uslužbenci te ali one politične stranke. Ako pa so naše zahte* ve takšne, da so protidržavne, in da sc je treba zatekati zato na pomoč k tej ali oni politični stranki, potem odnehajmo od njih. Naše zahteve so upravičene, o tem pač nihče ne dvomi. Z ozirom na dobro* bit države so tako upravičene, da stopi* mo z njimi brez skrbi lahko pred vsako stranko, ki ravno krmari v državi. Toli* kokrat so bile utemeljene naše zahteve ravno s tem, da potrebuje država za svojo konsolidacijo in dobro upravo ne-* odvisno in zadostno plačano uslužben» stvo, da ni treba tega še ponovno razkla* dati. Ako ravno vladajoča stranka od* kloni naše dobro u temi j ene zahteve, po* kaže le to, da jej ni korist države prvi cilj, temveč le strankarstvo. S tem pa je obsodila sama sebe in javno razkrila svojo nemoralo. Ne zanašajmo se na nobeno politič* no stranko, zanašajmo se edino le na moč svoje organizacije. Utrdimo orga* nizacijo, ker s tem utrdimo svoj položaj in postanemo v stanovskem delovanju neodvisni. Nekdo, ki ni volil. Življenje polno razočaranj! Dve leti sem nosil domov razne pomanjkljivo kolekovane ali nekolekovane vloge, da napravim predpisane izvide (v pisarni se njene shrambe in kleti. Mogoče, da je kak kavalirski kandidat višjih pravic gojil inače naklepe proti bujnim krasotam ličnega junon-stva, irmi so udu šile vsak tak napuh radodarne skrivnosti kuhinje in kleti. Oj, v tej kuhinji je spavala čedna zapeljivost, ki je stiskala svoje predgorje v korzet svoje gospodarice. Nečem ravno raztrobiti, je li bila mehka tista žclczno-slamnata posteljica ali ne. Da je bil šef moralno popolnoma plemenit mož, dokazuje dejstvo, da se niti ozrl ni na oni skrivnostni kotiček v kuhinji, hodeč mimo v pozni noči. Izkušnjav, kakršne imajo ob takih prilikah drugi Adamovi sinovi, torej blagorodni gospod šef ni imcL Svoj god je obhajal slovesno. Takrat je pilo in pelo vse, kar je dihalo pod uradno streho. Da, celo iz zaporov so zadoneli ubrani glasovi »muskontarjev«, in vrag vedi, od kod so se bili zbrali takrat tisti »Pseglavci«, Po za to ni bilo časa, saj je treba izpolniti za vsak primer dva obrazca). Živel sem tako do danes v sladki nadi, da dobim 500 K nagrade za Božič ali Novo leto. V zadnjih mesecih sem dejal večkrat svojemu tovarišu: »Boš videl, več bo kakor 500 K, ker tako dolgo ne pošljejo, gotovo nimajo dovolj v državni blagajni.« Danes pa prejmem od pristojnega računovodstva nakaznico. Čujte in zavidajte me! Nakazali so mi celih 25 para. Popisal sem za to »nagrado« približno 300 obrazcev, GOOkrat sem se sam» SOOkrat se je podpiral šef — za ves ta trud 25 par nagrade! »žalostno, a resnično!« sem si rekel Popraskal sem se parkrat za ušesi in pri tem zapa-z 1, da imam dolge lase. Grem k frizerju. Ko (pravi pomočnik svoje človekoljubno delo in n:c okrtači, mu stisnem ponosno v roko onih »25 par«, vso svojo Miklavževo nagrado. Užaljen se okrene pomočnik. »I"a, Joško!« in vrže moj težko zasluženi bankovč^k — vso mojo nagrado, vajencu pred noge. Pričakoval je za svoje delo, ki je trajalo 12 minut, vsaj 50 par napitnine. »Glej, bedak,« pravim s-m sebi, »ti si pa garal dve leti za 25 par!« S s? krnjeno glavo sem zbežal na ulico, da si ohladim na svežem zraku svejo ostriženo vradmško bučo. I. Satler: O izobrazbi in vzgoji. Stremljenje današnje generacije kulminira v prizadevanju po pridobitvi strokovne in splošne izohrazle. Izobrazba je dandanes v večji ali manjši meri prodrla tudi že med širše mase in se vesele njenih sadov ravno tako preprosti kmet, delavec in meščan kakor visoki aristokrat V tem oziru se znatno razlikuje sedanja generacija od onih iz srednjega veka ali še prej živcč.h, ko je duševna tema prevladovala celo v višjih krogih in so le nekateri izvoljeni možje veljali kot varuhi znanosti in umetnosti. V izmeri, kakor je napredovala pri posamnih narodih izobrazba, razširjali sta se pri njih tudi civilizacija in splošna kultura. Visoki pomen izobrazbe narodov spoznavajo vedno bolj vse države, vsled česar podpirajo tudi temu primerno nje razširjanje in poglabljanje. Svetovna vojna, koje vihar je pometal v Evropi s prestolov tudi zadnje absolutiste, ki so puščali iz dinastičnih interesov ljudstva v temi in zavira njega razmah v duševnem oziru, je sicer v tem pogledu odstranila marsikako oviro splošnega napredka, ustanovila ra je nove ovire, ki prete postati še opasnejše, kakor je bila nasilnost carističnih režimov. Zavla- veži je zarajala mladir.i in starina, in tri porcije večerjajoči čmerikavi pristav sc je tisti dan prvič resnično smejal in pokazal na stežaj svoje brezzobe čeljusti. Kancclist »Dolgipctec« je bil tako skrivnostno sladko ginjen, da je šel prihodnji dan z mačkom na komisijo, oblečen v uniformi, epasan z bridkim mečem in pa — s slamnikom na glavi. Hudobni jeziki so blebetali, da je zblaznel. Ker je bil jako vesten, je protokoliral pod številko 1313 »Uradni predlog, da treba zanj omisliti velik umivalnik, nekaj brisaIk in pa kot čeber velik pljuvalnik«. Gospod šef je deloma ustregel tem upravičenim zahtevam. Gospod kancelist uživa že svoj pokol, gospod šef pa sc je prerano preselil med junake, speče nevzdramno spanje. Pisar je sedaj že visoka zver v VIII. či-novnem razredu, kuharica $a je srečna njegova družica. dala je doba gnusnega materijalizma, ki z brezobzirno s do uničuje v velikem eksi** stenčnem boju vse, ki ne kažejo dovolj odporne sile. Inteligenca preživlja svojo naj-hujšo preizkušnjo. Demoralizacija slavi triumfe. Nepoštenost, sirovost, egoizem in druge slabe lastnosti iščesn v hujši meri svoje inkarnacije kot kda"ej>rej. Nikdar ni bilo bolj potrebno oznanjevati človeštvu evangelij izobrazbe ter širiti moralno, vzgojo mas kakor dandanes. Kaj je izobrazba? Izobrazba je spoznavanje sveta in resnice, je ona sila, na kateri sloni ves duševni in materijalni razvoj posamezihkov in narodov. Je tajna moč, ki presnavlja dušo in telo. Izobrazba je nekako cepilo človeške duše, ki razdira bacile sirovosti in druge slabe nagibe, a razvija v njej dobre in plemenite lastnosti; ona torej presnavlja in krepi značaje. V, tem je nje glavni psmen. Značaj je v bistvu nespremenljiv, je sinteza lastnosti, ki jih človek podeduje in ki ga hkrati! s telesnimi svojstvi individualizirajo. Schopenhauer trdi, da podeduje otrok po očetu razum, inteligentnost pa po materi. Vendar ta tridetv ni dokazana, čeravno so nekateri vel ki možje, ki jih našteva v dokaz, kakor Goethe, Byron itd., združevali y sebi slučajno značaj očetov ter inteligentnost matere. Nasprotno opazujemo često, da kažejo otroci materin značaj ter očetovo inteligentnost. Brezdvomno pa je ot-trok predmet lastnosti svojih staršev in prašta ršev. »Corwads fah ter cowards and base things sire base« pravi Shakespeare.* h semena gotove rastline vzklije ista rast-fnica z enakim vonjem, levinja rodi leve, tigrinja tigre itd. Kakor pa daš cvetki z umetnim negovanjem lahko često drugačno bojo in celo drugačen vonj, kakor ukrotiš divjo žival in napraviš iz plahe ptice človeško prijateljico, tako moreš napraviti iz človeka drugega človeka. Značaj obstoji v bistvu sicer iz nespremenljivih osnovnih elementov, ki ohranjujejo gotovo stalnost značaja, vendar pa vsebuje trdi iznremenhive elemente, na katere ima način življenja svoj vpliv. Ako analiziramo značaj v niz lastnosti kakor: vztrajnost, delavnost, podjet- nost, vročekrvnost, ošabnost, častihlepnost, sebičnost, surovost itd. in tem nasprotne lastnosti, vidimo, da ostanejo le-te pod gotovimi okolnostmi neizpremenljive in nezipremenjcnc, da se pa pod vplivom načina in kroja življenja individua polagoma izpreminjajo. Le na ta način je mogoče razumeti, da se tako mogočno individualizirajo posamezni narodi po svojem značaju. Ne toliko po telesnih lastnostih, temveč mnogo bolj po okolici in podnebju, v katerem živi človek, se določuje njegov značaj. Lombrosov zločinec ima pač izvor svojega slabega značaja v po-sehni tvorbi črepinje, ki omejuje razvoj možgan in njih pravilno delovanje, s tem pa še ni rečeno, da je značaj izključno odvisen od oblike črepinje, kakor to trdijo nekateri razboriti frerologl. Ako bi bila to istina, potem Tm morali pri enakih obb’kah črenmj zasledhi vedno enake značaie in obratno, kar na je v nnsnrotju z dejstvi. Vendar dovolj o tem! 7a nas ostane važno vprašanje, čc In kak vpliv ima Izobrazba na značaj posameznika in narodov. Kakor ž.c gori omenjeno, se določa' značaj v glavnem po okolici, obnebju In vsem načinu življenja. Tl faktorji, ki prt« Strahopetec |e oče strahopetcu In zlo rodi zid. dejo pri tvorbi značajev predvsem v poštev, so prvotni in so vplivali tudi na diferencijacijo človeštva. Značaj Slovanov je izklesalo poljedelstvo in pastirstvo. Nikdar niso biU agresivni, stali so le na braniku svoje lastnine in svojih pravic. Od tod njihova miroljubnost in globoka vernost, s katero so se zatekali k bogovom, da jih rešijo pred sovražniki in elementarnimi silami. Večinoma so robovali, malokdaj so se veselili svobode. Od tod njih ponižnost, ki se tako močno razlikuje od bojaželjnosti in predrznostjo germanskih narodov, katerih vsa prazgodovina je polna bojev in roparskih pohodov. Angležu je vtisnila vztrajnost in redko eneržijo plovba po morju; značaj hladnega računarja sta mu dali trgovala in kupčija. Italijanu je dalo veseli temperament vedno vedro nebo in milo podnebje, brezskrbnost pa mu je vlil ribolov ob morju. Tn tako bi lahko dokazovali dalje, kako se je značaj razvijal potom akumulacij lastnosti pri enem in drugem narodu in kako ie ves razvoj kulture v tesm zvezi z značajem naroda, ki je odsev prilik življenja in podnebja. Zašel sem v gornje podrobnosti, da dokažem, da značaj ni povsem neizpre-menljiv, nego da je dostopen izpremem-bam ped vplivom raznih okoliščin. Z vzgojo, ki je tesno spojena z izobrazbo, je mogoče na premenljive elemente značaja delovati. ga krepiti ali posamezne lastnosti omiliti. Surovost, ki karakterizira neoli-kanca, zginja z izobrazbo ali se znatno omili. Podjetnost se stopnjuje z izobrazbo, splošno in strokovmo, ker daje ono sposobnost, ki je glavni nagib za nje uve-Ijavlianje. S primemo vzgojo nadomestiš neodkritosrčnost z odkritosrčnostjo, spremeniš nepoštenost v poštenost, brezver-nost v vernost, napuli v ponižnost itd. Seveda se vse lastnosti, ki so v človeku vko-reninjene od rojstva, izpreminjajo le polagoma in z vztrajno vzgojo, ki mora vršiti svojo nalogo neumorno, da doseže zaže-lieni cilj. Kakor mora vihteti krot telj divjih živali neprestano bič grožnje nnd njimi, da užuga njih divji duh in krvoločnost, tako mora tudi pri človeku delovati neprestano vzgoja in izobrazba, da zmagah s svojo trjno silo nad surovostjo duha in nad prisvojenimi slabimi lastnostmi. Moč lastnosti jc silna. Oziri skupnega družabnega življenja pa zahtevajo, da se le-te v razlivanju svojih sil zajeze in brzdajo. Religija, kazenski zakoni, vzgoja in izobrazba so sredstva, s katerimi se skuša to doseči. Vendar dovolj o tem. Preiti hočem k razpravljanju o vprašanju, v kake vrste delimo izobrazbo in če je potrebno določiti stopnjo izobrazbe za izvrševanje kakega poklica. Kakor že uvodoma omenjeno, je izobrazba lahko strokovna ali splošna. Med tem ko se strokovna izobrazba izra-fa le v sposobnosti izvrševanja gotovega poklica in je vsa smer te izobrazbe več ali manj prilagođena temu smotru, jc izvor in smoter splošne izobrazbe čistejši In idealnejši. Strokovna izobrazba zasleduje po večini materijalistične namene ter daje orožje za eksistenčne boje.. Splošna izobrazba pa, ki izvira Iz globokega idealizma in iz ljubezni do spoznavanja resnice, išče utehe duševnih potreb. Strokovna in splošna izobrazba sta često v tesni zvezi med seboj, tako da je ena zgrajena na temelju druge. To velja zlasti o višji strokovni izobrazbi, ki združuje v sebi mnogo elementov splošne Izobrazbe in se razli- kuje od primitivne strokovne izobrazbe v tem, da se pridobi ta le po praksi brez vsake ali brez posebne teoretične naobrazbe. V to ali drugo kategorijo lahko štejemo gotov krog intelektralno nizko stoječih obrtnikov (čevljarjev, krojačev, mizarjev), ki so eventualno lahko analfabeti, ki pa imajo vendar svojo strokovno izobrazbo, pridobljeno s praktičnim delom. To so poklici, kjer prevladuje fizično delo. Državne in zasebne nameščence ter vse one, pri katerih prevladuje duševno delo lahko prištevamo v skupino on h, ki imajo višjo strokovno izobrazbo, ki je tem višja, čim višja je njihova formclua ali faktična izobrazba. S tem ra bikova n fem izobrazbe hočemo poudariti načn pridobitve izobrazbe, ki se jo lahko pridobi v šolah rii pa tudi z osebno pridnostjo iz kn n g. Dočim se prva dokument im 7. izpričeval?, se drv "•a dokazuje s h krilnim Džarev,injem enih snosobpns^i. ki dnka-z.vfeio. da si je d^tičnik, če bTd? ni zadostil stmeerrm formafirrnn z d^k-rrovaniem zrmnfa nred prepisano korvirifn, vo^dar nridobfi ono cfopnio znapfs. k* ca d^r^rt-'•ko rmnoenHra za eno af? dru^a Mod tem bo ere formalna .svojo s^ooi'o začrtano poj jn se nridebfva z vce-mi od V'’rrrd»ef,f<-ev rfrUoiVnfmi pr-k^nf- rni rr-etodamf fn srodsfvf. večkrat nroti voHi ?n naravni sposobnosti učenčev*, $e zneobrta i7obrazb^ orVfknfp *10 SvO?i Oriitnotnostf tn pnorji-itronoctj Kar je nri prvi dosegel strne formalizem, ie pri drum nadomestita večkrat nepremagljiva s-'la znatiželinosti. Zato se neredko ona*a pri onih, ki so si pridobili oe-htno ali delno izobrazbo izven šole. sledeč svoji notranji Žefii in vec-elin do izobrazbe, da Je ta eloMa. izvirnet^a ter fačfa, neero nrf onih. ki so si vtenali znanost 00 volji in zahtevi staršev in vzgojite! mv. 7. ozirom na ta Irvafania nastane 'mraSan’e. ati je potrebno tme?. da se določa pr! drž. rsb’žbeeofb k-’k-T tud? nri nekaterih zasebn’h poklicih (zdravnik-'h, odvetnikih, inženjerjih itd.) stoninja for-Zulne predizobrazbe. ki usnosoblja za izvrševanje gotovih poklicev? Ali ne bi bilo bolie odpreti vrata svobrdni konkurenci, potom katere se prerine do višje in odgovornejše službe oni. ki je pokazal več sposobnosti kfittb nižji formalni izobrazbi, k^kor oni. ki je zadostil vsemu šolskemu formalizmu, ki pa je v živi jen iti odrekel? Na to vprašanie sem že v enem svojih čhukov v »Našem Ofastt« odgovoril, v splošnem zanikujoč, poudarjajoč, da je ta formalizem pač potreben, ker daje vendar i-nrjčeva'o gotove objektivne garancije za Individualno sposobnost in Izobrazbo, medtem ko obseg zasebne faktične izobrazbe večinoma ni dovoli orisan, da bi se no n Jem rnmefo presojati faktične individualne zmožnosti. Globoka zasebna fz,obrazba. ki se kaže kod plod brezprimerne nridnosfi in nosledfca visoke naravne nadarjenosti, ie le redka Iziema, ki notrbife plavilo, da nridoHva sofošno izobrazbo ali vsai nie temelj navadno oni, kojega duh se ie vklo-nil vsemu Šolskemu formalizmu ter črnal iz nJe