! Novi grobovi
Anton Supan
Po enem tednu mučne bolezni je preminul v Woman’s bolmiš' niči Anton Supan, star 70 let, stanujoč pri Mrs. Katharine On-gerth na 1058 E. 147. St. Bil je vdovec, soproga Mary je umrla leta 1941. Tukaj zapušča neča' kinjo Mrs. Frances Peel. Rojen le bil v Sv. Rupertu, kjer zapu šča sestro Francko» Strancar. Tukaj je bil 52 let. Bil je član Društva Naprej št. 5, SNPJ. Bil le v pokoju, poprej je bil zapo-slen kot “assembler” pri Fisher Body Co. 14. let. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jas. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St- v cerkev Marije Vnebovzetje '0k 9:30 uri in nato na Calvarija Pokopališče.
Frances Vičič
Po kratki bolezni je preminula v St. Alexis bolnišnici Franks Vičič, p. d. Brinškova Fran-cka, stara 69 let, stanujoča na 1401 E. 47 St- Tukaj zapušča pastorka Joseph Blatnik ih več sorodnikov. Rojena je bila v fa-ut Trnovo, vas Harije pri Ilirski Bistrici. Tukaj je bivala /*5 let Bila je članica dr- Srca Tarije (staro) in dr. Jutranja zvezda št. 137 JSKJ. Pogreb se Vrši v petek zjutraj ob 8:45 uri h Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in 11 ato na Calvarija pokopališče.
Joseph Hoffmann
Dmrl je Joseph Hoffmann, j49 e 34 gp Bil je star 69 let Jo prišel iz Bosne pred 14 me-Seci. Zapušča ženo Agnes, hče-Christine, Johano, Mary in oronico ter sinove Pvt. Jose-Pka, Johna in Freda. Truplo le-v Golubovem v°dU.
pogrebnem za-Pogreb bo jutri ob 9:30 v cerkev sv. Pavla in od tam na Pokopališče.
Frank Skrlep
Bo kratki bolezni je v ponede-Jek zvečer umrl v mestni bolnišnici Frank Skrlep, star 60 t in stanujoč pri svoji sestri Ua 6305 Glass Ave. Zaposlen je il pri Filter Fabrics Co- Doma ie bil iz Trzina, odkoder je pri-ael pred 43 leti. Bil je samski. ^Padal je k društvu Naprej št. . ®NPJ. Tukaj zapušča sestro ary Zandar in brata Antona, Bvropi pa brata Jožeta. Po-^b bo v petek zjutraj ob 10. iz Zakraj škovega pogrebne-
ga zavoda na Lakeview pokopa-Usče.
Bogreb pokojnega Stauta
Pogreb pokojnega Rado F. auta v Milwaukee, o čigar vlilrii smo včeraj poročali, bo v v^tek zjutraj ob 8:30 iz Jelen-^Vega pogrebnega zavoda, 2316 • National Ave-, ob 9. uri v - erkev sv. Janeza na South 9th Memorial Ave. in od tam na P°kapališče.
RHEE STAVIL
SVOJE
POGOJE
Južna Koreja pristane na zavezniške mirovne pogoje samo, če Združene države sklenejo njo posebni pakt.
WASHINGTON. — Tukaj poročajo, da zahteva Južna Koreja sklenitev in podpis vzajemne obrambne pogodbe z Združenimi državami, kar je njena cena za-umaknitev svoje opozicije proti mirovnim pogojem, ki so jih predložili komunistom zastopniki Združenih narodov.
Iz verodostojnega vira v gl-mestu Washingtonu je rečeno, da je predsednik Rhee obvestil Združene narode, da bo Južna Koreja nehala nasprotovati tem predlogom samo, če predsednik Eisenhower podpiše pakt, v katerem bi se Združene države obvezale, da bodo storile sledeče:
1.	Podpisale obrambno pogodbo z Južno Korejo.
2.	Pristanejo, da ne bodo ovirale prizadevanj Južne Koreje, da združi in ujedini vso Korejo.
3.	Da bodo nadaljevale z velikimi vojaškimi in ekonomskimi pošljkami Južni Koreji.
4.	Da bodo poskrbele, da za-puste vse tuje čete Korejo, čim do podpisano premirje in ujetniki izm-enjani.
Na te pogoje ni bilo, do včeraj še nobenega komentarja iz Bele riše ali državnega departmenta.
-----o-----
Angleži pozdravljajo iraljico z vrha Mount Everesta
KATMANDU, Nepal. — Dne junija, to je na dan kronanja angleške kraljice Elizabete, je zaplapolala na vrhu Mount Eve-iresta, naj višje gore na setu, angleška zastava.
Na vrh 29,200 čevljev visoke gore, ki je doslej kljubovala vsem naporom planincev, da bi premagali, sta priplezala E. Hillary iz Nove Zelandije, in njegov vodnik-domačin. Vrh sta dosegla že pretekli petek ter zasadila vanj angleško zastavo.
Poročilo o tem slovitem činu je prejela kraljica kot njuno darilo njenemu kronanju, nekaj ur pred kronanjem.
Sto ljudi ranjenih v gneči na Trafalgar Square v Londonu
Množica je predrla policijski kordon v želji, da bi videla kraljevski sprevod.
LONDON — Vqeraj je množica ljudstva na Trafalgar trgu v Londonu pretrgala policijski kordon ter zavalovila naprej, pri čemer je bilo v gneči nad sto ljudi ranjenih.
Policija je izjavila, da je kakih 300 do 400 oseb, ki so se bale, da bo trg popolnoma zaprt, prebila varnostno policijsko vr-sto.
Na mesto gneče in zmede soi prispele v bližini pripravljene ambulance, ki so odpeljale devet oseb v bolnišnice, nad sto pa so jih zdravniki na mestu obvezali.
Žena gen. Clarka bolna
TOKIO. — Tukaj je zbolela Mrs. Mark W. Clark, žena gen. Clarka, vrhovnega1 poveljnika čet Zdr. narodov na Daljnem vzhodu.
Rosenbergoma je bil odklonjen nadaljni priziv
NEW YORK. — Federalne oblasti so pričele delati včeraj dokončne priprave za usmrtitev na smrt obsojenih “atomskih’1 vohunov, zakoncev Rosenberg, na električnem stolu, dočim delajo njuni zagovorniki zadnje zagone, da jima rešijo življenje.
Federalni sodnik Irving R. Kaufman, ki ju je pred dvema letoma obsodil na smrt, je v ponedeljek odklonil prošnjo zagovornikov, da bi jima znižal kazen na dvajsetletni zapor.
Prav tako sodnik ni hotel u-staviti eksekucije oz. izpreme-niti njenega datuma.
Kmalu po odloku sodnika I
R.	Kaufmana sta odšla iz New Yorka v Sing Sing jetnišnico U.
S.	maršal William A. Carroll in njegov prvi deputij Thomas M. Fairley, da pripravita vse potrebno za justifikacijo, ki se ima izvršiti v tednu, kateri se prične s 15. junijem.
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
IZ ŽIVLJENA ELIZABETE II. — To so štiri slike iz življenja mlade angleške kraljice. Zgoraj na levi jo vidimo v starosti enega leta, tedaj je bila še samo princesa in šele kot tretja na vrsti za nasledstvo. Na desni jo vidimo že kot kraljico. Slika na levi spodaj je bila posneta o Božiču 1952, ko je Elizabeta govorila svojim narodom preko radija, na desni pa je kot 16-letna v vojaški uniformi med zadnjo vojno.
Komunistično glasilo Anglije silno napada kraljičino kronanje
Ob kronanju kraljice objavlja glasilo preko prve strani napis “živelo ljudstvo!”
LONDON. — Tukajšnji komunistični list Daily Worker je ponedeljek silovito napadel in smešil “luksuznost, hlapčevstvo in lakaj stvo”, ki se očituje v pripravah za kronanje kraljice Elizabete. Pravi, da so vse te ceremonije namenjene v prvi vrsti smotru da se zakrije ž njimi “imperialne avanture” v Afriki in na Malaji.
Komunistično glasilo je ob tej priliki posvetilo 1500 besed napadom na kronanje, na konservativno stranko in na vse, kar je v zvezi s kronanjem.
Preko celotne prve strani je objavil list v velikih črkah sledečo parolo: “živelo ljudstvo!” Op. uredništva. — V koliko^ se naš list ogreva za razna kraljevska veličanstva, je razvidno iz dejstva, da ne posveča kronanju angleške kraljice skoraj nobenega prostora. — Tudi uredništvo našega lista vzklika iskreno in iz vsega srca: živelo ljudstvo! Toda uredništvo ne želi nobenemu ljudstvu takega življenja, kakršnega mu nudijo komunisti! In še to: Ker se angleški komunistični hinavci tako zelo zgražajo nad kraljevskim uksusom doma, čemu nimajo nobene graje in zgražanja za ..uksus francoskega komunističnega glavarja Thoreza, kateremu je kupila francoska komun, partija luksuzno viloi, za katero je plačala 30 milijonov frankov ali $85,000 dolarjev, kar je razvidno iz tozadevne vesti na na-prvi strani? — “živelo ljudstvo!” . . .
Mornar utonil
PEARL HARBOR. — Z rušilca Walker sta tekom pomorskih vaj dva mornarja padla v morje. Enega so rešili, drugi je utonil. Mornar, ki je utonil, se je pisal Lary E. Carpenter. -------------o ■
Miss Anderson poje vojakom v Koreji
SEOUL, Koreja. Marian Anderson, znana kontra-altistka, ki je črnskegča plemena, je dospela v Korejo, kjer bo pela ameriškim vojakom.
Osem dni pri jugoslovanskem predsedniku Titu
Požar na parniku
1 iIVERPOOL, Anglija. — Na jj’ 60-tonskem parniku Kilken-j i- je bil zasidran v tukajšnji 1’ je nastal požar, katerega hilf5 k^aln pogasili. Tovor par-a je obstojal iz lesa in stro-

Vremenski
prerok
pravi:

ahes
in ponoči jasno in to-
Francoski časnikar Jean Mistier je na poziv jugoslovanske komunistične vlade kot njen gost šel v Jugoslavijo in opisal to potovanje v svojem listu “L’Aurore”. Potopis je na splošno pisan v slavo Tita in njegovega režima. Poročilo j,e vse polno podatkov in trditev, kakršne daje uradna vladina časopisna agencija v Jugoslaviji. Besedilo je bogato .opremljeno s slikami, kakršne širi komunistični jugoslov. dopisni urad. — Vendar je nekaj zanimivosti. Takole popisuje v prvem članku carinarnico na zemunskem letališču:
“Levo in desno od zvočnika sem videl dve sliki. Sliko Titovo, ki j,o vidiš povsodi, in drugo sliko, ki jo bolj redko zapaziš. To je mala, trikotna glava z globokimi očmi, slika Ljenina. Beograd je prekinil z Moskvo, Stalinove slike so izginile, toda
marksizem - Ijeninizem. . .
Francoski časnikar popisuje beograjsko- občinstvo na naj večji, Knez Mihajlovji ulici in pravi:
“Moški in ženske so čisto, pa zelo Skromno, skoraj siromašno 'oblečeni. Mnogo mladih ljudi je brez kravate in redko nosijo hlače in suknjič iste barve. — Ženske so brez rdečila na ustnicah, brez lepotil. . . So velike, vitke, krepke in ne bi mogel trditi, da ne žele biti privlačne.
grafske aparate boljše znamke. Pa še te sem videl v tistih trgovinah, kjer prodajajo stvari u-ničene prejšnje buržuazij e, njihov nakit, njihove umetnostne predmete, slike, porcelan in slično.
Zelo. malo je bicikljev, avtomobilov skoraj ni, velike kavarne so, toda brez godbe, imajo tri dobre hotele, ki imajo vse buržujske udobnosti, toda te hotele obiskujejo skoro izključno le tujci. Je tam ena sama luk-
Ali si lepotil ne žele ali jih ni- suzna restavracija, toda — na-
majo? Poglejmo izložbe.
V njih ni tistih neštevilnih predmetov, ki krase izložbe v Parizu. Tam je kar nametano vse vprek: oblačilno blago,, kosi usnja ni drugo. Nikjer ni na-kitja, zelo malo dišečih voda in nobene trgovine s stvarmi, ki jih uporabljajo ženske, da delajo vtis brhkosti in lepote ali luk-susa.
Ves teden nisem videl v Beo-
uraden nauk te države je ostal gradu več kot dva ali tri foto- Lazov in pravit
šel sem okna zagrnjena. Rekli iso mi, da je 'restavracija včeraj bankrotirala. Napotili so me v neki bar, češ da tam igra godba in da pojo med večerjo. Pa sem tudi tam našel zaprta vrata in nisem miolgel niti zvedeti, ali je tudi ta bar bankrotiral ali pa ga je morda policija zaprla, kot nevarno gnezdo. . •”
V drugem članku piše o uredbi, ki dovoljuje likvidacijo kol-
“Ta novica je povzročila po vaseh pravo eksplozijo radosti. Kmetje so jo proslavili s plesom in pesmijo. Komunisti seveda čisto drugače. Večina tistih, ki so uradniki po kolhozih, so se zbali, da bodo izgubili svoja mesta, če se bodo kolhozi razšli, — drugi so smatrali, da ta sprememba pomeni opustitev komunističnega nauka.”
Pod naslovom “Precej nizka raven življenja” piše:
“Lestvica plač gre od 5,000 do 22,000 dinarjev. Cene hranil so kakih 30 odstotkov nižje kot v Franciji, razen kruha, ki je dražji. Toda vsi tvorniški izdelki so 20 d o30 (odstotkov dražji. — Kupna moč ne samo delavstva, ampak tudi uradništva, je veliko nižja in slabša kot med Angleži in Francozi. V mestu se morejo družine vzdrževati le tako, da vsi člani delajo. Najemnine so zelo nizke. Po dve ali tri osebe stanujejo v vsaki sobi.”
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poroka—
Mr. in Mrs. Frank Tomažič z 8804 Vineyard Ave., naznanjata poroko svoje hčerke Marian Alice z George J. Cole, sinom Mrs. Stelle Glasser, v soboto 6. junija ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Lovrenca. Bilo srečno!
Graduacija—
Miss Marian Pešec, 18911 Lo-cherie Ave., bo v petek zvečer graduirala z Villa Angela. Slovesnost bo v Severance Hall. — 'Čestitamo!
Miss Bukovnik graduirala—
Miss Nancy Carole Bukovnik, 18309 Schenley Ave., pa bo graduirala iz Hathaway - Brown School v Shaker Heigts. Ves čas šolanja je kazala posebno zanimanje in talent za umetnost. Nedavno je zbrala nekaj svojih umetniških del ter jih poslala v Monticello College v Alton, 111., za oceno ter je obenem prosila za sprejem v to šolo. — Vodstvo šole jo je obvestilo, da jo sprejme ter ji je hkrati nakazalo dveletno' šolnino Fine Arts Scholarship v znesku 1000 dolarjev. Nancy je hčerka Mr. in Mrs. John Bukovnik, ki lastu-jeta znani fotografski atelje na 762 E. 185 St. Naše čestitke.
Na obisk v Jugoslavijo—
Snoči so se podali proti New Yorku, kjer se danes vkrcajo na parnike Queen Elizabeth in Li-berte sledeči rojaki:
Na Queen Elizabeth: Anton Škrabec in Josephine Škrabec, Angela Vidigoj, Alma M. Milic z hčerko Dona Milic, Frances Zgonc z sinom Frank Zgonc, Karol Bojc z ženo Marijo Bojc, John in Frances Novak, Vlasta M. Amigoni, Mary Mullec, Feni Kovačič, Mary Zgonc. Mary Au-sec, Frances Istenich, Antonia Svetek. Terezija Prpoviej^Marie'’ Winters. Tej skupini se pridružijo v New Yorku še Jennie Sedmak iz Gonneaut, O., Tom Babich, Dora Babich, Emilia Chr-nelich, Venoal in Gabriela Ben-ko iz M i IwTm ukeTW is.. m'Anton Selak L Girard, Ohio.
Na parniku Liberte potujejo članice Slovenske ženske zveze: Josephine Misich, Alice U že^ le zn i kj~~Fr ahč es" Lindlcj Mary Hrovat. Angela Perko, Fannie l^rezovar, Alojzija StrajnarT^T-bina^Novak, Mary Mljač, Louise' Zupančič, L o ms~K as t el 1C7 Agnes VrčekTAntonia Kastelic, Agnes Zagorc, Mary Zabukovec, Frank Ban, in ~ gfances~~BalgUch. V New Yorku se njim pridružijo še Helen Kogovšek in Mary Ga-brovšek Iz Girard. OhiojTffsuIa' Pierce iz North Braddock, Pa., Anton Zornik iz Herminie, Pa. ^~ZTetalom šta se v nedeljo o3-peljala Anton Godler in Anton Logar.
Vse potrebno za potovanje je vsem potnikom uredila tvrdka Hollander. Clevelandske potnike spremlja do New Yorka in na parnike Mr. Hollander. Srečno
potovanje, dosti razvedrila v starem kraju in zdrav povratek!
-----o-----
Iz raznih naselbin
JOLIET, 111. — Včeraj je dobila gdč. Marija Lavrič iz Chicaga, 111., hčerka Mr. in Mrs. Pave Lavrič, 2030 West 23rd St. “bachelor of science degree” na College of St. Francis. Diplomo ji bo izročil Most Rev. Martin D. McNamara, škof v Jolietu. Graduantinja je članica Marijine družbe in raznih drugih organizacij. Gdč. Marija Lavrič se je pred komunisti umaknila iz Ljubljane in končala slovensko gimnazijo v taborišču na Koroškem, od koder je nato odšla v Ameriko. Prisrčne čestitke!
-----o-----
Razkošna vila za nadprolefarca Thoreza
PARIZ. — Francoska komunistična partija je kupila in po-pcdnoma prenovila razkošno vilo v Bazainville v bližini Pariza, za katero je plačala 30,000,-000 frankov ($85,000). Vilo je kupila partija za svojega poglavarja in tovariša Maurice Thoreza. — Komun, tovarišem torej prija udobje in luksus “reakcionarnih” kapitalistov! — U-darništvo, stahanovstvo in podobno je samo za ljudske množice, ne pa za rdečo aristokracijo! Ured.).
------6------
Bus se zvrnil v reko TOWSON, Md. — Na ozki poti je zdrsnil neki šolski avtobus ter se prevrnil v naraslo reko Patasco River. Na busu je bilo 23 otrok, ki so se vsi rešili.
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je včeraj v novi manifestaciji osebnega vodstva pregovoril republikanske senatorje, da so umaknili svoj zakonodajni predlog, da se u-kine ameriška denarna pomoč Združenim narodom, če bi bila rdeča Kitajska sprejeta v to organizacijo. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je včeraj ukazal ustanovitev odbora za preiskovanje lojalnosti onih uslužbencev organizacij Združenih narodov, ki so ameriški državljani.
NEW YORK. *— Zakonca Rosenberg, obsojena “atomska” vohuna, ki imata umreti na e-lektričnem stolu v 16 dneh, še vedno nočeta priznati svoje krivde ter izdati podrobnosti špionaže, s čemer bi si rešila življenje.
WASHINGTON. — Tukaj je zavladalo veliko olajšanje radi izjave korejskega predsednika Syngman Rhee-a, ki je rekel, da bo sodeloval z Združeni državami za vsako ceno.
Slov. graduantinje Nofre Dame akademije
CLEVELAND. — šestnajst slovenskih mladenk, ki so leta 1949 graduirale iz osmega razreda šole sv. Vida, .bo nocoj zopet graduiralo in sicer to pot iz Notre Dame akademije. Gradu-lacija bo nocoj ob 8:15 v Cleveland Public Auditorium Music Hall.
Med temi so sledeče: Madeleine Grdina, hčerka Mr. in Mrs. Frank Grdina, 1062 Addison Rd. Ona bo nadaljevala študije na Notre Dame kolegiju.
Imena ostalih graduantinj so sledeča: — Mary Arko, Mary Louise Avsec P. ND., Frances Centa, Helen Champa, Carol Fink, Diane Glavic, Catherine Hrestak, Geraldine Hrovat, Theresa Kornokovich, Margaret O’Donnell, Jacqueline Omersa, — Margaret Per P. ND., Pauline Poklar, Constance Trunk, Lillian Zupančič.
Vsem graduantinj am kakor tudi njih staršem naše iskrene čestitke!!

t
Ameriška Domovina
/m-iviB ■*«<-/%f%j—norvii
mJfSST^LSJSTw	m	—
S117 St. Clair Ave.	UEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpcI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. *
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the' act of March 3rd. 1879.
«^^*33	No. 109 Wed., June 3, 1953
Moraliziranje
Najbolj nehvaležna naloga vsakega člankarja je moraliziranje, to je nekako pouceyanje v lepih čednostih. Nihče rad ne posluša kakih takih naukov in navodil. Pri vzgoji, v politiki, gospodarstvu, pri kulturnem delu in celo pri cerkvenih pridigah ljudje kaj radi odklanjajo “dobre nauke.” Slovenci glede tega gotovo nismo nič boljši kot so drugi narodi. Kljub temu odporu pa bi ši dovolil nekoliko moraliziranja ob dve/h dogodkih.
Ko se je nemški kancler dr. K. Adenauer vrnil iz obiska v Ameriki, se je z njimi razgovarjal Kurt Lachmann, dopisnik ameriškega magazina “U. S. News and World Report.” Tekom razgovora se je nemški kancler izjavil, da mu je med drugimi rečmi v Ameriki posebno ugajalo, kar je doživel ob priliki svojega nastopa pred senatnim odborom za zunanje zadeve v Washingtonu. Tu so mu senatorji stavili dolgo vrsto raznih vprašanj, toda niti iz stavljenih vprašanj, niti kasneje iz razgovora ni mogel nemški kancler razbrati, kdo je demokrat, kdo republikanec, vsi so namreč stavili vprašanja in debatirali brez ozira na strankarsko pripadnost le s splošno objektivnega stališča.
Ko je bil nato nemški kancler v San Francisco, so ga na televiziji mladi dijaki spraševali o političnih zadevah. Ravnatelj mu jo zagotovil, da dijaki niso bili prej nato nič posebej pripravljeni in da se jim ni prav nič namignilo, kaj naj vprašajo. Vsa izvedba na televiziji in vsa vprašanja mladih ljudi so pokazala toliko zrelost dijakov, da se je nemški kancler čudil.
Neka žena v Nemčiji mu je pisala, tako pripovedi-je dr. K. Adenauer, naj bi se v nemških šolah vpeljalo več državljanskega pouka. “Mislil sem o tem,” je pravil dopisniku nemški kancler,” toda v Nemčiji še nismo prišli tako daleč, da bi se v šolah mogla podajati državljanjska vzgoja popolnoma objektivno, dočim se v Ameriki ta vrši objektivno brez strankarskega obeležja.”
Pred nekaj dnevi sem pa gledal v televiz^ drug razgovor. Radijski napovedovalec je stavil generalu Marshallu, ki je odhajal kot zastopnik našega predsednika v London na svečanosti ob priliki kronanja angleške kraljice. Končno je napovedovalec stavil smeje še eno vprašanje: “Gospod general, ali bi mogli še kaj povedati ameriški mladini.?”
Marshall se je nekoliko zamislil in nato smeje odgovoril;
“Meni se zdi, da mora naša mladina računati z dejstvi, ne pa s čustvi.”
Ob teh dveh razgovorih sem nehote primerjal našo slovensko politično zrelost že v stari domovini in pa tudi tu v A.meriki. Če bi se mi Slovenci primerjali v tem oziru z Ame-rikanci, bi morali žal še z večjim povdarkom priznati kot je nemški kancler, da pri nas še nismo tako daleč . . .
Da ne govorim o komunistih in njih sopotnikih. Povsod in ob vsaki priliki bruhne na dan strast, politična strast, ki ubija dobro ime svojih nasprotnikov z lažjo in ki je pomorila na deset tisočev svojih bratov.
Čustvo, strast, strankarstvo, nezrele krivične sodbe o ljudeh, ki so drflgačnega prepričanja, so kaj pogosto značilne za naše javno življenje.
Res smo Slovani bolj čustveni ljudje, toda enega se zdi nam pa vendar zelo primanjkuje: To je tiste narodne zavesti, ki druži vse v eno družinsko razmerje, kjer je strankar-svo za narodnostjo drugotnega pomena.
Tu in tam še danes čujemo n. pr. ostre obsodbe o delovanju in pisanju katoliškega ideologa škofa dr. Mahniča. Morda mlad inteligent ni prebral niti ene njegove knjige, pa vendar obsoja njegovo pisanje in delo. Mahniča so kaj pogosto slikali kot človeka, ki je bil nasprotnik slovenskega nacionalizma, narodne zavesti, in vendar je dr. Mahnič prvi med vsemi slovenskimi javnimi delavci postavil načelno zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda in to takrat, ko to ni bilo lahko. Že dvajset let pred ameriškim Wilsonom je dr. Mahnič zagovarjal načelo samoodločbe za slovenski narod in vendar ga je nasprotna stran proglašala za sovražnika slovenske narodne misli.
V naši politični zgodovini tako v Avstriji kot v Jugoslaviji so tisti, ki so se vezali proti ogromni večini in volji slovenskega naroda z Nemci ali Velesrbi proglašali katoličane kot protinarodne elemente.
Marshallova opomba, naj. bi mladina gradila svoje" sodbe na dejstvih in ne na čustvih, ne velja le za ameriško mladino in tudi ne samo za mladino. Če hoče kdo pravilno presojati našo zgodovino, mora študirati dejstva, ne pa propagandno literaturo. Z nezrelimi sodbami in nepremišljenimi obsodbami razkrajamo slovensko skupnost in enotnost ter otežujemo skupno borbo proti komunizmu.
BESEDA IZ NARODA
Kako se enkrat zine in dvakrat - trikrat zlaže!
Duluth, Minn. — Za vsak poklic je treba gotovega znanja. Brez znanja ni nič. Tudi “odlični dopisnik” chikaške Prosvete Janez Lokar se zaveda tega pravila. Sicer sem že poudaril, da se z njim ne bom ukvarjal več. Da stopam nazaj preko tega sklepa, je seveda vzrok “resnicoljubna” Lokarjeva rovtarska taktika dopisovanja in poročanja “resnicoljubnemu” listu Prosveta. Lokar pa Prosveta sta oba enako “resnicoljubna”! In še kako! Bom skušal malce pokazati, kako oba svojim citate! jem “resnico” prodajata. Le berite, študirajte in sodite!
Prišla je dolgo pričakovana pomlad, o kateri še osiveli starčki pojo:	. . dočakal bi jo
rad ...” I menda ja, kdo pa rad ne živi? Komu se pa s tega sveta kam mudi?
Pomladi narava oživi. Po poljih in tratah zelenjad odganja in poganja. Vse hoče živeti — vse hoče na sonce. Med dobrim rastlinstvom odganja tudi osat in plevel. Tega je navadno največ. Izpod Lokarjevega peresa in za dobro mero in nameček iz uredniških “kavs mašin” na Lawndale pa poganja v kolone njihovega “resnicoljubnega glasila njihova “resnica,” ki jo pošteni slovarji imenujejo z njenim pravim imenom LAŽ!
Vse teče, kakor bi bilo z lojem namazano po znanem komunističnem geslu: Laži in o-brekuj naprej in naprej, nekaj bo že obtičalo in nekaj Janezov je vedno na svetu, katerim lahko tudi laž prodaš za čisto zlato. Lokar si je osvojil to pravilo in se po njem ravna.
Dne 13. maja je zapisal o neki nameravani proslavi narod ne jednote tako le:
“Ta slavnost je velikega pomena za ameriške Slovence in ves slovenski narod. . . . Vedno jo bila na strani našega teptanega naroda, dokler ni uspel si postaviti svojo lastno demokratično (!) republiko v okviru nove Jugoslavije . . .”
Zapisal je možiček dva stavka, v njih pa povedal tri laži! Vsi ameriški Slovenci niso pri njegovi jednoti, kajti velik del naroda zavrača radikalno ideologijo Marksovega socializma in komunizma, za katerega se njegova jednota s svojim glasilom kaj močno zanima in ogreva. Druga laž je, da bi bil to res bogvekakšen pomen za ves slovenski narod. Le kakšen? Tretja laž je, ki jo je Lokar kaj korajžno zapisal, da si je naš teptani narod postavil “demokratično republiko” v okviru nove Jugoslavije! Ali more Lokar, ali pa kdo drugi dokazati, da sb si sedanjo Titovo komunistično Jugoslavijo postavili jugoslovanski narodi? Povejte, kedaj je kdo jugoslovanske narode vprašal, če hočejo tako “demokratično” Titovo Jugoslavijo? Le za kake zapopane Janeze misli Lokar, da piše, ko objavlja take laži? Dva stavka, pa tri laži! A package of lies! A-ko ima mož kaj poštenega čuta v sebi, naj to popravi. Javno lagati tudi za kakega Titovega sopotnika ni lepo!
Dne 18. maja pa.“resnicoljub” Lokar stopi na lečo v Prosveti in bere levite uredništvu A.D. in ga obdolži, da kuje moje dopise. Tudi v tem laže! Mojih dopisov ne pišejo, niti ne kujejo v uredništvu A.D. Morda Lokar in njegovi kolegi, ki mu prepisavajajo dopise na Lawndale, so morda toliko .naivni, da bodo s takimi namigavanji izsilili, .da se bom podpisal s polnim imenom., Pod rdsnico se podpisati *ni nič nečastnega, ampak tega veselja za enkrat še ne
tega slepo zaletujejo v zid, naj rajši dokažejo, kar jih jaz vprašujem! Zato gre, kaj je v zadevi resnica, zakaj jih jaz Andrej ček prijemljem. Ali za to, ker resnico pišejo, ali zato ker lažejo in zavajajo? Na to odgovorite, če je vam kaj za resnico in pa če jo morete dokazati. Kaj in kdo je Andrej ček je postranskega pomena — to ni nobena važnost! ,,Važno pa je, če kdo zapiše preprosto laž, pa skuša isto, dobro vedoč, da je laž, prodati drugim za resnico! To je pa podlost in z^>ba! To odkrivati je pa dolžnost vsakega, ki mu je kaj za resnico!
Lokar klobasa v dopisu z 18. maja, kako je bilo nekoč med nami ameriškimi Slovenci in pravi: “. . . ko še nismo bili tako kulturni, da bi znali dovolj objektivno pisati o kaki stvarni kritiki ...” — Lokar tega niti danes ne zna, kakor tudi ne o-stali Titovi sopotniki v Ameriki! Njihovi dopisi so temu najboljši dokaz! Enega samega stavka ne zna zapisati, da bi se zraven ne zlagal. In tak cepec, oprostite, naj koga objektivnosti uči?
In Lokarjeva (ali onega, ki mu je dopis prekavsal) logika! Zakar se v enem stavku zavzame, v drugem samega sebe pobije. V enem stavku zapiše, da ne bodo zagovarjali fašizma in belogardizma. Kdo jih pa vendar prosi, da naj to delajo? Kaj se pa Lokarju vendar sanja v tem stavku? Potem pa mož zapiše v naslednjem stavku: “Sploh je naša stara navada, da obsojamo vse zločine.” V tem stavku se pa Lokar zopet debelo zlaže. On, Prosveta in vsi o-stali Titovi sopotniki niso do danes še enkrat z eno besedo obsojali zločinov, ki so jih izvršili komunisti pod Titom nad slovenskimi ljudmi doma. Zraven pa hinavsko zakremži svoj obraz in pravi, da je njihova stara navada, da obsojajo vse zločine! Čudno, da se ni Lokar pri tem v lastni jezik ugriznil! V besedah samih se je.
Potem pa nas Lokar “ošacu-je” naprej, kakor nadzornik pri nebeških vratih. Pravi, da nismo več dobri kristjani in da se malo držimo Kristusovega nauka. Zato on nas ne more prištevati med poštene ljudi. Tukaj joka nad nami, da nismo dobri kristjani. Malo naprej pa zapiše ponosno o samem sebi in svojih sopotnikih, da so se v Ameriki otresli klečeplazenja pred cerkveno gospodo . . . nočejo biti pod vatikansko mare-lo, itd. Nad nami se jokajo, da nismo dobri kristjani, sami se pa postavljajo, da so se tega o-tresli. Kakšna logika je pa to? Lokarjeva! Brez repa in glave!
Taki ptiči so Lokar in ostali Titovi sopotniki med nami! Andrej ček jih pozna, ne samo iz zadnjih časov, ampak že dolgo in ve, da se z njimi resno in
40. St. in Euclid da ne bo nobene
Pavla na E.
Ave. Upam, manjkalo.
V župniji sv. Lovrenca bomo praznik sv. Rešnjega Telesa posebno slovesno obhajali v nedeljo 7. junija, članice Društva sv. Rešnjega Telesa imamo ob 6. uri skupno sv. lobhajilo, nato pa se udeležimo procesije.
Mesečno molitev imamo v petek 5. junija ob 7. uri zvečer. Pridite polnoštevilno!
Apolonija Kic.
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti
Cleveland, O. — Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti so vabljene k skupnemu obhajilu v nedeljo med 9. sv. mašo, popoldne ob dveh pa k uri molitve. Po cerkveni pobožnosti bo važna seja.
Kot je znano, bo prvo nedeljo v oktobru sprejem novih članic. Gotovo je še dosti dobrih žena, ki niso: članice organizacije, ki bi pa lahko z nami skupaj hvalile Jezusa. Pridobimo jih, da stopijo v naše društvo. Vse verne Slovenske rojakinje so vabljene.
Starost zahteva svoje. Letos nam je vzela sedem članic. Sta re članice umirajo, treba je torej novega dotoka. Nekatere izmed umrlih so bile še mlade. Naj uživajo v nebesih svoje plačiloi.
V četrtek na praznik sv. Rešnjega Telesa imajo Skupna oltarna društva v cerkvi sv. Pavla na E. 40. St. in Euclid Ave. skupno sv. obhajilo^ med 9. sv. mašo. Vse članice prav lepo vab Ijene!
Mary Izanec.
Odšla je v večnost
Cleveland, O. — Pretekli petek smo pokopali Mrs. Jennie1 Samich, članico Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Bila je globokoverna, dobra žena. Vdana v voljo božjo je prenašala dolgo bolezen, iskala in našla je tolažbo v sv. obhajilu.
Kako priljubljena je bila, je pokazalo zadnje slovo od nje. Pogrebne obrede so opravili trije duhovniki, razen njih so še trije molili v cerkvi, številni prijatelji in znanci so okrasili krsto z venci in rajnico spremili k zadnjemu počitku. Ob odprtem grobu se je poslovil od umrle č. g. čelesnik, ki je prišel iz
Barbertona, O., da osebno izkaže svoje spoštovanje in ljubezen
do pokojne Mrs. Jennie, ki je bila vse življenje zvesta Bogu in cerkvi. Počivaj v miru, blaga
Jennie, duša pa naj uživa zaslu-žemo plačilo pri Stvarniku.
J. Ovsenek.
Vzhodni in Zahodni Berlin
Priti iz vzhodnega Berlina v zahodni ni posebno težko. To dokazuje tudi naraščanje števila beguncev, ki jih je od dne do' dne več. Mnogo težje pa je priti iz zahodnega v vzhodni Berlin. Vsi Berlinčani, ki se hočejo obriti ali ostriči v vzhodni brivnici.
morajo imeti osebno legitimaci-stvarno razpravljati ne da. Mi-j.ib in živilsko nakaznico. Isto vezati, ko ti pred nosom laži pro-Tja za ljudi, ki prihajajo iz zadajajo, pa tudi ni prav. Zato hodnega Berlina z naročilom h
Andrejček od časa do časa po-
kakemu krojaču, mizarju ali me-
mete njihove smeti nazaj predisarju- Vse blago, s katerim obr-r.jihov prag, prek katerega jih tniki v vzhodnem Berlinu po-mečejo v javnost. Naj sami sto- strežejo odjemalcem, je namreč pajo preko njih!
Andrejček.
Oltarno društvo pri Sv. Lovrencu
jracionirano in ga ne smejo da-[jati prebivalcem zahodnega Ber-j lina. Nedavno je vzhodnoberlin-jspa policija priredila racijo po j brivnicah, iz katerih je napodi-jla mnoge ljudi z napol obritimi I bradami, ker so bili prišli iz za-
Cleveland, O. — Odpele smo j hodnega 'Berlina. Mariji majniške pesmice, odpele šmarnice, obljubile smo ji ostati zveste in jo zagotovile, da
— Brazilija je Južni Ameriki,
privoščim ne Lokarju, ne drugim Titovim, sopotnikom v A-meriki. Na mesto, da se radi
edina država , kjer govore
bomo udano častile njenega si- portugalski jdzik, v vseh ostalih na v Najsv. zakramentu.	državah govore špansko. To je
V četrtek, na praznik sv. Reš-jpa tudi čisto naravno, ker je edi-oijega Telesa, med 9. sv. mašo j no Brazilja pripadala Portugal-ima Zveza oltarnih bruštev.ski, vse ostale dežele Južne Ame-iskupno sv. obhajilo v cerkvi sv.|rike so bile pa španska posest.
GORIŠKE VESTI Komunisti snubijo slovenske volilce
V Gorici in po vaseh so se pojavili dvojezični lepaki italijanske kominformistične stranke. Poleg tega so še po slovenskih vaseh razni govorniki v italijanskem in slov. jeziku snubili slovenske volilce, naj na prihodnjih volitvah oddajo svoj glas za komunistično partijo! Pri tem seveda niso pozabili trkati na narodni čut in zagotavljati veliko ljubezen in zanimanje partije do slovenske manjšine. Res je, da so se izmed vseh strank do sedaj spomnili Slovencev le kominformisti in šli med nje delat propagando. To pa nikakor ne pomeni, da so vsled tega boljši nego drugi, le bolj brezobzirni so. Slovenci jim ne bodo nasedli, ker dobro vedo, da tudi oni sedaj danih obljub ne bodo izpolnili. Vsa volilna propaganda je bila v minulem tednu precej klavrna. Brez dvoma vse stranke čakajo in se pripravljajo na zadnji teden pred volitvami, ko bo vsaka hotela doseči največ uspeha. *
Prvo sveto obhajilo v Gorici
Na praznik Kristusovega vnebohoda je lepo število slovenskih otrok pristopilo v cerkvi Sv. Ignacija prvič k angelski mizi. Otroški zbor jim je mec. sveto daritvijo lepo pel. Po maši so bili vsi pogoščeni v slov-šoli, nakar so imeli popoldne lepo akademijo v Marijinem domu, katero so jim pripravili otroci iz Slovenskega sirotišča. Na sporedu so bile ljubke deklamacije, petje in dva lepa prizora. Take nastope si vsi želimo videti še ob kaki drugi priliki.
Tekma iz krščanskega nauka v Gorici
Dne 18. maja so odličnjaki petega razreda vseh naših ljudskih šol imeli tekme v krščanskem nauku. Po pismeni nalogi, ki so jo najboljše spisali otroci iz Štandreža, Dola in Sovodenj je prišlo na vrsto spraševanje. V tej tekmi je zmagalo pet šolarjev, izmed katerih se je najboljše odrezali deček iz Štandreža. Sledil je še film “Ples slonov.”
Števerjan
Na Vnebohod so nam cerkveni pevci iz Jamelj, Pevme in Števerjana pripravili lep pevski nastop. Vse pesmi lepo podane, še posebno pesem “Oj planine,” ki jo je zapel pevski zbor-Osrednja točka nastopa je bila spevoigra “Za srce in denar,” katero so pevci iz Jamelj prav lepo podajali. Po končani prireditvi je še dolgo odmevala sllovenska pesem raz briškega griča in govorila ljudem o navdušenju naše mladine.
Žabnice
Tudi tu, kjer živimo na meji dveh svetov, ni še umrla slovenska beseda. To so nam pokazale v nedeljo 3. maja naše deklice, ki so pod vodstvom čč. šolskih sester priredile ljubko akademijo. Nastopile so z več igrami, deklamacijami in petjem. Za svoje res dobro podajanje zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Upajmo, da nas bodo kmalu spet razveselile s podobnimi prireditvami.
Rim noče povečanja obmejne trgovine
Kakor smo že poročali so se
zastopniki goriških in videmskih trgovskih zbornic z zastopniki jugoslovanke trgovske zbornice dogovorili za povišanje obmejnega trgovskega prometa. Dosežen sporazum bi stopil v veljavo, ko bi ga potrdili rimska in beograjska vlada. Italijanska vlada pa je te dni dala navodila trgovinski zbornici v Gorici, da naj namesto povišanja še zmanjša na minimum blagovno izmanjavo s Slovenskim Primorjem. Rimska vlada baje sodi, da ta izmenjava ni samo trgovskega značaja, ampak predvsem političnega in da bi lahko škodovala italijanski argumentaciji pri reševanju spornih vprašanj z Jugoslavijo.
Knjiga o Titu prepovedana v Italiji
Tajništvo predsedstva vlade je sporočilo založniškemu podjetju Mondadori, naj odloži izdajo Dedi j ero ve knjige o življenju maršala Tita, ker “trenutno še ni primerno, da bi v Italiji objavili knjigo, ki ugodno govori o voditelju jugoslovanske države.” Iz istih razlogov je italijanska revija “Epoča” prenehala priobčevati odlomke iz te knjige. Namesto tega pa je začela objavljati življenje in trpljenje kardinala Stepinca.
Iz Slovenske Benečije
Plačevanje denarnih kazni za vsako izgovorjeno slovensko besedo postaja splošna vzgojna metoda na šolah v Benečiji. Pred kratkim smo poročali, da so uvedli, te globe med* učenci zidarskega in mizarskega tečaja v Št. Petru Slovenov, sedaj pa moramo poročati, da se je ta plemeniti dokaz italijnaske strpnosti do slovenske manjšine, razširil in močno utrdil tudi po drugih krajih. Tako morajo u-čenci s Črnega vrha, Topolovega in Platca in še celo iz samega Trčmuna, rojstne vasice velikega borca za slovensko stvar msgr. Trinka, plačevati svojim učiteljem globe za vsako izgovorjeno slovensko besedo. Prizadeti starši so se radi teh krivic že večkrat pritožili pri pristojnih oblasteh, toda u-speh je bil ravno nasproten. Ko so tako italijanske oblasti zvedele za raznarodovalno delo svojih učiteljev, so jih še odlikovale, mesto da bi jih opozorile na vnebovpijočo krivico, ki jo prizadevajo ubogim slovenskim otrokom v Benečiji. Kam naj se potem še Slovenci pritožijo?
TRŽAŠKE VESTI Slovenski šolniki v borbi za pravice slov. šolstva v Trstu
Slovanske šole obstojajo na Tržaškem že osem let. V tem času so se morale vedno boriti z raznimi težavami, ki pa so se neprimerno pomnožile s prihodom novega načelnika Prosvetnega urada ZVU prof- Fadde. A tem šolskem letu komisija za slovenske knjige sploh ni bila imenovana in se tekom 8 mese' cev ni tiskal noben učbenik razen enega, ki bi moral iziti že v oktobru. Pozneje je bil ukinjen slovenski inšpektorat in izdana nova uredba za nastavitve. je izšla prvič samo v italijanskim. Te in podobne spremem' De so prisilile slovensko šolstvo, da je dne 15. maja predložil0 Prosvetnemu uradu spomenic0! v kateri opozarjajo na omenje' ne krivice in prosi, da bi se vsa zadeva ugodno rešila- Uspeh te
(Dalje na 3. strani)
^r' Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci
Razširjanja iprofestantsva ■^akstorjeve naredbe niso zaje-Deželni stanovi so za svo-°do lutrovske veroizpovedi zadavili ves svoj vpliv. Na vseh 'kželnih zborih se ponavlja zadeva “po učenih, krščanskih Nidigarjih, ki jih je treba po-licati v deželo”. Seveda so sta-danovi s temi besedami merili 0 na lutrovske predikante. Ko 1- 1556. Ferdinand poklical Zastopnike stanov na Dunaj, da dovolijo nove davke za voj-*° proti Turkom, so poslanci jded vsem zahtevali svobodo za Piransko ali augsburško vero-lzPoved. Ferdinand, ki je bil v Velikih denarnih zadregah, si ni dial drugače pomagati, kakor a jim je dovolil prejemati ob-ahlo pod obema podobama, to-a s pogojem, da ne zakrivijo dbenega krivoverstva in tudi ^i božji službi nič ne izpreme-tle- Duša vse protestantske agi-
tfici
Je med plemstvom je bil ta-
štajerski Van Ungnad. še
deželni glavar Ker je bil hkra-vrhovni poveljnik za Šta-|®rsk°, Koroško, Kranjsko in ^aško, imel je po vseh teh eželah velik vpliv, ki ga je zadavil
dva.
za razširjanje luteran-
■Fekstt
dim
tor je imel s tem mogo-- nasprotnikom hude boje ■ nJemu je tudi pripisovati, da v® doral Ungnad 1. 1556. odlo-Jostojanstvo deželnega gla-l^ja in se izseliti na Virtem-erško. Poznejša pisma Ung-^tiova pričajo, da je sam Iju-Janškemu škofu pripisoval
V
°j padec, in velika srditost do
s*orja se izraža v njih.
dihi:
°čit,
Rako neprijetno je še bilo de-ht stanovom v tistih časih pnanje odpadništva, nam pri-žbj0 njihove dolgovezne prito-. 6 zaradi neke pridige, ki jo jhiel škof Tekstor meseca a-1. 1555. v Kranju. Opo-^'ajal je ljudstvo, naj ostane sto veri svojih očetov in ne z§!iecia “dežedanov” (jj. dihih stanov), ki so odpa-Ce oci nje, ker zahtevajo proti j0 Venim zapovedim obhaji-Pod obema podobama.
tak erns^vo’ ki se je 'bii0 Prav v rat sešlo na deželnem zboru ;Ubliani> 80 odkrite bese-Se audo zbodle. Izgovarjali so va'lf9 n^so odpsdniki in zahte-tj^v, °d škofa, naj jih ne sum-Pred prostim ljudstvom. sv a Tekstor se je skliceval na g; i ° škofovsko dolžnost. “Kdor skoStVari ogleda pri luči, mora spoznati, da hočejo od-Le preproste ljudi je obvarovati enake nesreče.
^nio
ver6
d tor jev o delovanje pa ni ie na obrambo katoliške je Proti luteranstvu, izkušal stne arveč tudi izboljšati žalo-dn drkvene razmere in povz-
'^biti
Vsi
Propadlo šolstvo.
eci turških vojsk so cerkve ke lll0rria izgubile svoje dohod-
beb*1 .doogo šol je moralo preje dunajsko vseučilišče
t6ri kinoma propadlo. Neka-tg) ‘Trokovni oddelki (fakulte-cite]U Prenehali, manjkalo je u-satll'|ev in učencev. Tekstor iw poroča, da je jz bogoslov-izšl 0bl^elka v dvajsetih letih V6hd ^0rnaj 20 duhovnikov. In hoVs^r je bilo edino višje du-izobraževališče v av-»a ** deželah.
- SO n
°dličr
Tekstor se je baj0^.vm°č trudil, da dvigne to Pet . lcnejšo avstrijsko šolo zo-0 Prejšnje veljave. Bil jy
vei
edušE
Jev ij^Sen Podpornik profesor-'ma„ ^Jakov, katerim je rad
v^boy3^ Z '30§atimi darovi. U-zjib g^^jem in voditeljem' ni-l'e Je izprosil letne podpo-
•6 PodCnSarSke bla§ajne; dijake
lb s ^ Plral z lastnimi sredstvi H i^^ročili pri odličnih mo-^0Pet ?	zlasti, da so se
^i	in uredili zavo-
eR ustanovljeni njim v
korist. Zato se ni čuditi, da je imel Tekstor velik ugled ne le na dvoru, ampak tudi med učenjaki in prijatelji umetnosti, ki so ga proslavljali v besedi in pismu.
Največjega pomena za poznejšo katoliško cerkveno reformo pa je (bilo Tekstorjevo razmerje do novoustono vij enega jezuitskega reda.
Tekstor se je seznanil z jezuiti na cesarskem dvoru in je spoznal v teh redovnikih sposobne može za preospovo šolstva, vzgojo duhovskega naraščaja in pospešitev cerkvene reforme. Že leta 1546. se je pogajal z njimi o preosnovi duanjskega bogoslovnega oddelka in ustanovitvi kolegija. Pet let pozneje se je načrt izvržil. Tekstor je bil patron pri snovanju dunajskega kolegija v pomoč, kolikor je mogel. Ko so došli meseca majnika 1551. prvi jezuiti na Dunaj, jih je sprejel pod svojo streho in hranil pri svoji mizi, dokler jim ni preskrbel pripravnega stanovanja v zapuščenem dominikanskem samostanu blizu vseučilišča.
Novoustanovljeni kolegij se je tako hitro dvignil, da je štel že 1. 1554. čez 400 zunanjih u-čencev. S to preosnovo dunajskega vseučilišča je v zvezi neki načrt za povzdigo šolstva v avstrijskih deželah, ki ga je kralj Ferdinand 1. 1551. predložil deželnim zborom v obravnavo. V njem opozarja kralj, da so šole vsled hudih časov skoraj povsod propadle, opominja poslance mest in trgov, naj se zopet ustanove in naj pošlje vsaka dežela na dunajsko vseučilišče, ki je iznova urejeno, 50 do 60 mladeničev, starih po 15 let, da se s petletnim študijem pripravljajo na duhovniški poklic in tako prepreči veliko pomanjkanje dušnih pastirjev.
Poleg dunajskega kolegija je pripisovati Tekstor j evemu prizadevanju še ustanovitev kolegija v Pragi, kjer so jezuitom prepustili dominikanski samostan sv. Klemena sredi Prage.
(Dalje prihodnjič.)
-------o----—
Iz Primorskega
(Nadaljevanje z 2. strani) spomenice je bil razen v dosegi pravočasnega izplačevanja mesečnih prejemkov, negativen. Komisija za slovenske knjige je bila sicer imenovana, toda niso bili imenovani samo slov. šolniki kot doslej, marveč sta od štirih članov dva Italijana. Prav tako predstavljajo komisijo za prednostne lestvice srednjih šol 3 člani, od katerih je eden Italijan. Šola se bo čez teden dni zaključila in v tem važnem trenutku, ko bi moral o marsičem odločati okrožni inšpektor, kot predstavnik slovenskega šolstva, omenjenega predstavnika ni.
Nova predilnica
Dne 20. maja so v Trstu otvo-rili novo predilnico “Sv. Just.” Ker nimajo še kvalificiranih delavcev, so pričeli s prvim tečajem za kvalifikacijo. Čim se bodo delavci izurili, bo predilnica redno obratovala in lahko zaposlila do 150 delavcev in delavk- To je za tržaški okraj Zavije, kjer so zgradili predilnico, velikega pomena. Predilnica je zgrajena po vseh predpisih najmodernejše tehnike in tudi po predpisih higijene, tako da bo delavkam delo v marsičem olajšano.
Vodovod v Brdih
Na Vrhovlju v Brdih so zgradili velik reservar, ki črpa vodo iz Soče in iz katerega nameravajo speljati vodo po vseh- vaseh jugoslovanskih Brd.
“Clevelandska sloven-sema’
Cleveland, O. — Gospod Anton Lagoja, svetokriški dopisnik AD (Bridgeport, Conn.), se je 20. maja t. 1. spodtaknil, ker v Clevelandu dvorane odpiramo, ne pa otvarjamo. V svojem poročilu o proslavi dvajsetletnice svetokriškega Društva krščanskih mater je namreč v uvodu zapisal naslednje:	“Proslava
dvajset letnice je bila združena z otvoritvijo naše nove farne dvorane. Clevelandska slovenščina bi tako slavnost imenovala “Odprtija.” Jaz se s to besedo; še vedno ne morem sprijazniti. Ob njej se mi vsiljujejo same nev-šečne predstave, kot n. pr. “podrtija, požrtija” itd. Ostanimo torej pri besedi otvoritev.”
K temu bi rad ugotovil najprej, da je g Lagoja Cleveland-čanom podtaknil rabo samoistal-niške oblike lodprtija. Kolikor je vsaj meni znano, rabijo v zadnjih nekaj letih pri AD namesto hrvaških izposojenk: otvoriti, otvoritev,, otvarjanje, otvorjen itd pravilno večinoma lepe slovenske besede: odpreti, odprtje, odpiranje, odprt itd. Oblika “odprtija” ni živa, zato je tudi v najnovejšem Sloven, pravopisu iz leta 1950. ni. In tega se AD drži.
Dne 26. marca drugo leto bo deset let, kar je umrl dr. Anton Breznik, o katerem velja, da je bil doslej najboljši poznavalec našega besednega zaklada. Za oesedo otvtclriti in njene izpeljanke je ta veliki ljubitelj čistosti našega jezika dognal, da jo je prvi rabil leta 1871. pisatelj Josip Jurčič v ljubljanskem Slovenskem Narodu. Vse dotlej pa se je po slovensko vse samo odpiralo. Dr. B. je podal za to tudi dokaze. Naj nekatere izmed njih navedem “Denes 8. decembra se je v Rimu odprl koncil” (SN 1869, 144.3), “Rudolfova že-' eznica iz Ljubljane v Tržič se je odprla denes” (SN, 1870, 17. dec.), “Odpretje Ijubjanske realke bode 15. okt. 1874” (SN, 214.3).
Josip Jurčič je urejeval SN lod srede 1871 do svoje smrti 3. maja 1881. Za ta čas je dr. Breznik v svoji razpravi “Jezik naših časnikarjev in pripovednikov” zapisal, da “je bila to najbur-nejša doba našega časnikarskega jezika.” Posebej za Jurčiča pa je proti svoji navadi dal naslednjo hudo' izjavo: “Nihče ni delal z njim (t. j. is slovenskim časnikarskim jezikom) toliko poskusov in nihče ga ni tako trdo privijal na srbohrvaščino kot Jurčič.”
Prepričan sem, da se bo g. L. na temelju tega laže sprijaznil z resnično slovenskimi besedami: odpreti, odpirati, odprtje, odprt itd. Čle se pa že hoče držati “otvoritve” itd, potem mlora po načelih slovenskega pravopisa pisati “odtvoriti” itd. Tako so nekateri sprva pravilno tudi pisali. N. pr. “Na cvetno nedeljo
se je odtvorila šola na koroškem kolodvoru v Mariboru.” (SN, '1871, 40.3).
Zaradi “nevšečnih predstav,” ki jih ima g. L. ob slovenskih samostanikih z obrazilom-ija, kakor so “odprtija, podrtija, požrtija” itd, pa mu naštejem nekaj drugih te vrste, ki mu bodo pa brezdvomnloi privabili gotovo samo všečne predstave, kot so domačija, kmetija, gostija, bogatija, kovačija itd.
* * *
Dokler slovensko šolstvo zlasti še srednješolsko po prvi svetovni vojski ni bilo čisto poslovenjeno, posebno pa dokler nismo dobili univerzitetne stolice svojega materinega jezika v Ljubljani, je bila skrb za lepoto in čistost našega jezika zaupana v prvi vrsti idealnim posameznikom. Položaj našega jezika pa se je naravnost bistveno izboljšal, ko smo dobili pred nekako dvajsetimi leti nove srednješolske čitanke ali pravilneje berila. Tudi čitati, čitanka itd. spadajo v isto vrsto izposojenk, kakor otvoriti itd, samo da je te vpeljal v naš jezik nekaj let prej iz hrvaščine Antqn Janežič.
Vsak pravi Slovenec mora biti vesel, če skuša tudi AD kakor tudi drugi sloven, listi hoditi kar se da vštric s sodobnim slovenskim književnim jezikom. Ne dvomim, da je med temi tudi gospod Lagoja.
Janez Sever.
IZ SLOVENIJE
Podatki ljudskega štetja
Dne 31. marca 1953 so meli v Jugoslaviji ljudsko štetje. Po nepopolnih podatkih, ki jih je objavila Borba od 1. maja je imela Jugoslavija ta dan 16,927,-275 prebivalcev. Po posameznih republikah se to število razdeli takole:
Srbija z Vojvodino in Kosme-tom 6,983,544 prirastek 7%.
Hrvatska 3,913,753 prirastek 4.2%.
Slovenija 1,462,961 prirastek 5.1%.
Bosna 2,843,486 prirastek
10.8%.
Makedonija 1,303,906 prirastek 13.1%.
Črna gora 419,625 prirastek 11.3%.
Navedeni prirastek velja za čas od zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo 15. marca 1948. Šte-
MALI OGLASI
V najem
Imamo veliko opremljeno spalno sobo za v najem za dva priletna ali penzionista. Prost vhod in svojo kuhinjo. Na 958 E. 70 St., spodaj, zadaj. (110)
Posestvo naprodaj
V Genevi na Rt. 20 velika zidana hiša, pripravna za restavracijo, točilnico ali motel. Velika vinska klet. Tudi stanovanje 7 sob. 6 akrov zemlje. Kličite Broker SU 1-4121.
vilo prebivalcev Slovenije se je pomnožilo samo za 71,088, Hr-vatske pa za 165,946. Najbolj se je pomnožilo prebivalstvo; Makedonije.
V Kranju popravljajo klavnico
Mestna klavnica v Kranju je že precej stara. Lani so jo začeli popravljati in razširjati. — Pripovedovali so, da bodo uredili ločeno klavnico za govejo živi-
Ženske dobijo delo
TAYLORS
ima delo za čiščenje za
ženske. Oglasite se v Personnel uradu na 5. nadstropju.
WM. TAYLOR SON & CO.
(109)
Natakarica
dobi delo v gostilni za delni čas, 3 dni na teden, dobra plača. V starosti med 30 in 40 let. Kličite EN 1-8871 po 4. uri ali se oglasite na 6507 St. Clair Ave.	(110)
Ženske dobe delo
Lahko tovarniško delo, od kosa 90c do 81.75 na uro. Tre-oa znati nekaj angleščine’. — Vprašajte v sobi 202 — 1200 W. 9th St.	(109)
Gospodinjo iščejo
Gospodinja in kuharica dobi delo pri starejšemu paru. Stanovanje v hiši, prijeten 'dom! Mora znati nekoliko angleško. Kličite YE 2-6231.	(111)
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Starejši moški bi rad 1 ali 2 neopremljenih sob, da bi kuhal zase. Najrajši na vzhodni strani. Kdor ima kaj naj pusti naslov v našem uredništvu.
—	(HO)
Stanovanje iščejo
Tri osebe iščejo 3 ali 4-sobno stanovanje v sentclairski okolici. Kličite zjutraj UT 1-9442.
(-110)
Sobe se odda
štiri neopremljene sobe in kopalnica se odda novoporo-čencem ali ki se nameravajo poročiti. Za naslov se poizve v uradu lista.	(110)
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini na E. 113 St., 5 in 5 sob za vsako družino, 2 nova plinska furneza, 2 nova avtomatična vodna grelca, 2 garaži, zimska okna in mreže, lepa hiša v fari sv. Alojzija blizu St. Clairja. Kličite lastnika MU 1-5456.
—	(113)
Hiša naprodaj .
Pet velikih sob s prizidanim garažom; tri akra zemlje blizu cerkve in transportacije. Morate videti znotraj, da jo lahko cenite. 814,500. Na 3166 Richmond Road, KE 1-5106.	’	(111)
/not, svinjsko klavnico in posebno hladilnico. Ljudje so dela pri mestni klavnici pozdravili, pravi “Ljubljanski dnevnik,” zato se pa sedaj čudijo, da že od lanskega decembra vse stoji. Dopisnik ljubljanskega lista se sprašuje, kje je temu vzrok in kdaj mislijo dela končati. — To je tudi e-den izmed dokazov prednosti in koristnosti “državnega načrtnega” gospqdarstya.
Jugoslavija bo zalagala Peru z vžigalicami
“Ljubi, dnevnik” poroča, da bo tovarna vžigalic “Drava” V Osijeku poslala letos v državo Peru v Južni Ameriki 200 vagonov vžigalic.
Molki dobilo delo
HYDREC0
A DIVISION OF
NEW YORK AIR BRAKE CO. Skrbite zdaj za svojo bodočnost Naša firma raste naprej in je v resnici organizacija za sigurno bodočnost za vas.
V 2. in 3. šfftih ima sedaj dela na razpolago za
Tool Grinders Automatic Welders Turret Lathe Engine Lathe Radial Drill Borematic
OPERATORJE Nove mezde od ure Dobri delovni pogoji Transportacija na razpolago Dosti prostora za parkanje Kličite KE 1-8800 ali obiščite 110O E. 222 St. Employment urad odprt med tednom od 8 do 5
(109)
Aeronautical
Work
AUTOMATIC
OPERATORS
(single and multi spindle)
INSPECTORS
(line and floor)
GRINDERS
(Tool and Production)
TOOL and DIEMAKERS
TOOL ROOM LATHE SPECIALISTS
TURRET LATHE OPERATORS
Družba preskrbi kosilo, kavo, zava rovalnino, bolniško m zdravniško os krbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka plača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šlft. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri
Jack & Heintz
17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V nedeljo od 10 zj. do 2 pop.
Od pondeljka do petka 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva
(june 1,3,5)
TAPC0
Goit Rd. tovarna
zdaj sprejema prošnje za
BENCH INSPECTORS FORGE SHOP HEATERS MATERIAL HANDLERS DRILL and TAP OPERATORS
ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN PRECISION GRINDERS MILLING SHAPER
SURFACE GRINDERS LATHE HANDS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; dobri delovni pogoji; visoka plača od ure. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Employment urad odprt od 8. zj. do 5. pop. dnevno ob sobotah od 8. zj. do 4. pop. ob nedeljah od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, Inc,
12818 COIT RD.
(C.T.S. bus št. 36)
(112)
183 stanovanj mislijo graditi
Mestni zbor v Ljubljani je sklenil, da bo začfel graditi še letos 9 stanovanjskih hiš s 183 stanovanji, da vsaj malo omili silno stanovanjsko stisko. Hiše bodo gradili iz posojila, ki so ga razpisali. ,
Motki dobijo delo
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
PIPEFITTERS
(l/c)
MILLWRIGHTS
(l/c)
TOOLROOM HELP TURRET LATHE
TOOLMAKERS
ALL TYPES OF GRINDERS
POWERHOUSE MECHANIC
(mora imeti Ohio State Boiler Operators licenco)
Pridružii7 se TAPG0 skupini še DANES
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji
. . . Delavske koristi
Employment uradne ure: Pondeljek do petka: 8 zj. do 5 pop.
v soboto od 8 zj. do 4 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva
Mora biti pripravljen delati vsak šift
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave.
(C.T.S. Bus 28)
_________________ (112)
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas and Arc Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”.	j
VISOKA PLAČA OD URE
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška pod pora, plačane počitnice, plačani praz niki.
Oglasite se v našem Employment uradu Dnevno od 8 do 5 pop. razen nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20Q0I Euclid Ave. Euclid, Ohio
_________________(114)
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne de lovne možnosti v različnih cd • delkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mo stom.
REPU8LIC STEEL
(jun.1,3)
(m,w,f—x)
ATOMSKO LETALO BODOČNOSTI —* Takole naj bi po sodbi strokovnjakov izglodalo bodoče letalo na atomski pogon čez četrt stoletja. V njem naj bi bilo prostora za 125 potnikov. Letalo bo predvidoma doseglo 900 milj uro in bo lahko preletelo Atlantik v treh urah in pol.
In da Bog tega ni ustvaril zgolj za nemo živinče, ampak tudi za ljudi. Da kmet, ki deteljo seje, kosi, suši in vozi, poklada živini in stavi tako nespametna vprašanja, zasluži, da bi jo tudi jedel. Bog da mu je v trojnem detelj nem listu na enem peclju dal svojo lepo podobo. Celo delavstvo da tako ceni deteljni list, da si ga je zbralo za svoje znamenje.”	_
“Kaj je rekla komisija? Kaj gospod profesor?”
“Kimali so z glavami, smehljali se, malo so me še mučili z definicijami o bitnosti in naravi in končal sem.”
Gospod župnik je za dolgo i-mel snov za pogovore. Holou-bek je moral skoraj vso skušnjo dobesedno pred njim ponoviti. K mnogim podrobnostim sta se znova in znova povrnila, toda kaplanu to ni bilo več zoprno, nasprotno, čim dlje, tem rajši in bolj vesel je govoril o tem.
Najbolj se je zabaval gospod župnik, ko je slišal o vprašanjih iz moralke. Profesor Sev-čik je bil njegov tovariš in se je včasih pripeljal o počitnicah na žegnanje v Markov. Ta je
ZASLUŽITE
2%
NA PRIHRANKIH
. . . podpirano z 104 leti varnosti in gotovosti pri
i'Surintj tr^iiuing!?
t h e tuf ot eiivUAMO_J
127 Public Square Founded in 1844
Member
Federal Deposit Insurance Corporation
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
dal Holoubku rešiti naslednjo prigodo. Vaš gospod župnik i-ma na skednju kuno. Zasači jo prav tedaj, ko se je lotila njegovih španskih golobov v golob-njaku. Zgrabi puško, sproži, toda obstreljena kuna uteče z golobom k sosedu, kjer pogine. Gospod župnik gre ponjo, toda sosed ne da ne kune ne goloba. Kdo ima prav?”
“Sakra . . . sakra . .” se je razvnel župnik, — “tak primer, težak primer, pa vendar možen. No, Jožko, vam je uspelo streti ta oreh? Kaj? No?”
“Seveda, uspelo, da. Predvsem sem jih tam poučil, da kuna tega ne dela; kjer gnezdi, tam ne hodi na lov in ne ropa.” “Dobro, dobro!”
“—pol ure, eno uro, tudi dve uri daleč od brloga da hodi ropat—”
“Izvrstno!”
“—in dalje, brž ko bi jo enkrat naš gospod zapazil in dobil na muho, bi prav gotovo o-bležala na mestu, v ognju in se ne bi niti genila, kaj še da bi z golobom prišla preko strehe celo k sosedu”
“Tako ste dejali? — Jožko!? V ognju ste dejali? In v gobcu?”
“Tako, prav tako—”
“Pa oni? No, kaj pa oni na to?”
“Vsi so se smejali, gospod profesor je ponovil z mano poglavje ‘de furto’, mi obljubil ‘eminenter’ in naročil vas lepo pozdraviti.”
Oba duhovna je hitro vznemiril drug dogodek, ki sta ga sicer pričakovala, z njim računala, nanj se pripravljala, toda ko je gospod župnik bral v časopisu, je prebledel in roka mu je zatrepetala.
Trešticki župnik je umrl. Gospod župnik je pokleknil, pomolil zanj in glasno in žalostno dejal: “Tak, Janez, ti si svoje prestal. Sedaj Jožka pošljemo v te vice.”
Novico je obkrožil z debelo rdečo črto in jo po kosilu pokazal kaplanu; počakal je, da jo prebere, potem pa je resno, z velikim zadoščenjem uprl oči v Jožka in izjavil: “Zdaj si predstavite, da še nimate župnijskega izpita.” Mislil je, da se mu kaplan zahvali, da bo poveličeval njegovo previdnost — toda Holoubek je zapičil oči v časopis, sklonil nadenj glavo, kot bi kar najbolj goreče bral, pa črke so mu plesale pred očmi, vrstice so migale in izginjale, pogled se mu je skalil in iz sebe ni mogel spraviti niti besede. Konec! Vsega je konec! Kakor v megli se mu je pred očmi prikazal vrt, dvorišče, župnišče, cerkev, šola, Grbe, ves Markov —” proč mora, proč; tokrat go-spot župnik gotovo ne popusti, zaman bi se branil . ..
In glej! Tudi gospod župnik je utihnil. Nenadoma je ugasnila v njem vsa prešernost, vsa samozavest, brž se je ove-del: “Toda, Jožka zgubim!” V zadregi se je igral s prtičem, zlagal in razprostiral ga je, segel je po čedri in jo zapet odložil, ogledoval je škatlico z vžigalicami, iskal je mehur za tobak v vseh žepih, čeprav je ležal pred njim na mizi, tako da je celo Katica opazila to zmedenost.
“Kaj neki je naša gospoda zopet iztirilo,” si mislil in sklepa: “Gotovo so zopet ti Boga prazni časopisi prinesli kakšno vragolijo.” /Vprašati pa se boji, da ne bi gospod župnik v slabem razpoloženju odšel ven. Zato dalje briše skledice in pladnje, ki jih je pobrala po kosilu na
mizi, vendar pa dela raztreseno.
“Torej, Katica, da boste vedeli,” se je nenadoma sprostil gospod župnik z raskavim, tresočim glasom, se ustavil, zaka-šljal in zopet naglo bruhnil: “Stara Trousilka govori resnico, naš Joško nam uide.”
“Sveta pomagalka! Česa ne poveste!” je izbuljila oči presenečena gospodinja, roke so ji zatrepetale in zdajci ji je — prask! — zdrsnil iz rok porce-lansati krožnik kakor jegulja in se na tleh razbil v tisoč črepinj • • • •
Oba duhovnika sta se v strahu ozrla v drobce, pri tem pa so vsi trije drug drugega zasačili, da imajo solzne oči.
IX. Župnik
Ko je kaplan Holoubek nekako po dveh mesecih sporočil domov, da je postal župnik in da mora najkasneje čez šest tednov odriniti v Trestice, naj se tedaj Bariča pripravi in oče tudi — on da mora z njim, zato ker je v Tresticah posestvo, ki ga mora vanj vpeljati, mu urediti. Saj nekaj časa lahko mamica in brat sama gospodarita doma. Ko je vse to napisal in obljubil, da tudi sam pride domov, da se pogovori z njimi, kaj in kako bo, mu niti na misel ni prišlo, da bo njegovo pismo vsem domačim izdrlo bodeči trn iz noge, najprej seveda Bariči. Njegov mlajši brat se je bližal že tridesetemu letu, zahrepenel je po samostojnosti, poiskal si je golobičico in je začel hrepeneče gruliti. Toda nevesta in njeni starši so delali velike preglavice. Vse bi bilo prav, vse jim je pri Holoubko-vih po godu, toda' grbasta Bariča da bo na posestvu za coklo.
Nevarno je zadrgniti si tako breme okoli vratu, ona lahko oba preživi. Petdeset let bo morda odjedala premoženje, dote jima bržkone sploh ne bo volila. Kratko: na to da oni svoje hčerke ne dajo. Mladega Ho-loubka so pikre besede bolele, toda iz svojega kmečkega gledanja je moral priznati, da so opravičene in, kakor skušnja u-či, podprte z gotovimi in splošno znanimi primeri, tako da tega staršem svoje neveste ne more šteti nihče v zlo. Opomnil jih je sicer, da ima brata duhovnika in da bo ta, ko postane župnik, vzel Barico gotovo k sebi za gospodinjo.
“Lari fari! To naj verjame, kdor hoče,” se mu je smejal v
obraz bodoči tast, “ko bo prišlo do tega, se Bariče niti spomnil ne bo. Saj vemo, kako to gre,” je lokavo dodal in se kislo nasmenil. Tedajci pa je, kakor bi ga klicali, priletelo tisto pismo in vsi so se na mah oddahnili.
“Dam mu par triletnih žrebic, bodo tam, kamor pride, vedeli, da je kmečki sin,” je odločil o-če.
“In ko bi se Bariča možila, bi ji tudi moral dati žrebe, kako kravo, ovco,” ga je opomnila mati.
“Seveda bi moral,” je prikimal gospodar, “ti pa se nikar kislo ne drži, ne bomo te okradli ne. Jožka in Bariče nismo kje na cesti našli, sta tudi naša. Prikrajšati ju ne smemo, to bi bil greh.”
“Saj nič ne rečem, očka,” se je hitro izgovarjal mladi Holoubek. “Ančka ne pride k hiši s praznimi rokami, vsem nam bo dobro šlo, le uredite po svojem, kakor najbolj znate.”
Ko jo torej kaplan Holoubek res prišel iz Markovega domov in je po vrnitvi pripovedoval gospodu župniku, da je oče že bil v Trešticah na ogledih, da sicer ne hvali, ker je župnišče in cerkev kakor pušča, toda polja da so tam pravo veselje. Za 3, 4 leta mu bodo rodila samo zlato. Oče da mu vse pripravlja, urejuje, da izbira že konje, krave, pripravlja vozove in kupuje pluge. Njegovo in sestrino doto da bo v to udaril in še, kar jima bo mamica dala za o-pravo, za prvi začetek . .
“Glejte, Jožko, glejte,” je kimaj e odobraval župnik, “to je drugačen začetek nego moj. Jaz sem si kot kaplan prihranil par tisoč, a za njimi se je samo pokadilo, zginili so, še preden sem si uredil sobe v župnišču, da nisem niti vedel kam, in precejšen dolg sem si moral napriti na hrbet, če sem hotel orati in sejati z lastnimi močmi. Dolgo me je davil in tiščal k tlom, zdaj pa, hvala Bogu, sem se ga že odkrižal. No, kaj pa o ljudeh — o župljanih, seveda — oče ni nič povedal?” je zvedavo in skoraj boječe potipal gospod župnik.
“Ne mnogo. Baje so tam svobodomiselni. V gostilni, kjer je prenočeval, je bilo polno časopisov, imeli so biljard, pianino in zvečer se je natrlo polno gostov. Oče se takoj v začetku ni hotel mednje mešati, niti se ni izdal, kdo je—.”
“Lahko ste prepričani, dragi Jožko, da v cerkvi in v župniji tam ne bo vse tako kakor tu. Začeti morate pomalem, ne smete vsega takoj na glavo postaviti, samo lepo počasi in preudarno delajte, dokler se z žup-Ijani medsebojno ne spoznate in se ne sporazumete.”
Holoubek je napel ušesa, poslušal in začel nekaj slutiti. Gospod oskrbnik ga je ustavil, i-stotako prihodar, da celo gospod asistent. Vsi so se zanimali zanj, mu čestitali in govorili o Trešticah; poznali so jih, tam so službovali in hvalili so jih kot veselo, bogato gnezdo, spominjali so se nanje s hrepenenjem, v nič pa so devali Markov, ki da je zakoten kraj, pust in ubog. V Trešticah pa so se vrstili plesi, veselice, izleti, narodne slavnosti. Ali med to hvalo so kanile Holoubku grenke kaplje. V cerkev da ljudje tam ne hodijo tako kot tu, in v postu in v zimi mu ne bo
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
ANGLEŠKO-1 iSLOVENSKO BERILO
(DR. KERNA) '
je zopet v zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER
6411 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio U. S. A.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlai Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KK 1-M24
treba v spovednici sedeti do desetih ali celo do enajstih; tam se bo odpočil.
Ko je bil Holoubek na prisegi, ga je sam gospod škof sprejel in poljubil in očetovsko objel: “Sin moj, tam vas čaka mnogo dela, veliko zatajevanja, toda ne ustrašite se ničesar, prenesite vsako žrtev in Bog bo bla-
goslovil vaše delo.” Na ordinariatu pa so mu vsi, tudi čuk Souček, odkrito povedali, da so Treštice spravile Holoubkovega prednika v prezgodnji grob. Koliko je on tam trpel, kakšne pritožbe je moral ordinariat poslušati in reševati!
(Dalje prihodnjič)
------o------

M
9
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0625
1 1
N0VICE--Z¥sega svela
N-0 VIC E - -ki jih P°,rebuie,e N0VICE--kiiih dobi,e se sveže
NOVICE--P0Pob,oma nepristranske NOVICE-kobkor mogoče originalne
N 0 VIC E -ki so zanin,ive
vam vsak dan prinaia v hiio AMERIŠKA DOMOVINA Povejfe to sosedu, ki ie ni naročen nanjo
FOTOGRAFOVO VESELJE — Res kraljevski prizor za fotografa. Kraljica Elizabeta H. čaka v “zeleni oblačilni-ci” buckinghamske palače na fotografiranje.
PO “ZMAGI” — Oblečeni v obleke pankgrafskih vite' zov iz 14. stoletja pijo stari Berlinčani iz ogromnega kame' nitega vrča zmagoslavni napoj “po bitki s sovražnimi sost' di” Pankgrafi so bili gospodarji in varuhi nemških vdA1’ ki so stale na tleh današnjega Berlina.