Leto VII, štev. 161
Ljubljana, sobota 17, julija 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
= lahaja ob 4. xjutraj. =
Stane mesečno Din «s-r; za ino-icmstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo t
Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Telefon štev. 74, ponoči tud' štev. 34..
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprava Str* 1 LJubljana, Pre*eraor»
ulica It 54. — Telefon 4t
loseratnl oddelek 1 LJubljana, Prešernova oHca it. 4. — Telefon it 49*
Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica it 1. — Celje, Aleksandrova
Račun pri poStnem ček. zavod« 1 L)ub-jana it 11.841 - Praha čislo 78.180. Wiea, Nr. 105.141.
Ljubljana. 16. julija.
Dr. Žerjav je <Domoljubu» poslal popravek. da ni centralist, da ni nikoli glasoval za centralizem in se zanj zavzemal. Zlasti pa, da naša ustava ni centralistična, ampak bodo imele oblasti več delokroga in bodo od vlade manj odvisne, nego so bili prejšnji deželni zbori.
Ta popravek je močno ujezil SLS in skoro ne mine dan. da se ne bi klerikalno časopisje zgražalo nad njim. Jezuitom je opozoritev na istino silno neprijetna in premišljajo, kako bi svojim kimovcem stvar pojasnili. Z resnico se spuščati v polemiko, je to pot celo škofovemu listu težko, dasi ima šolo Alfonza Ligvorijanskega za seboj in mnogoletno lažiljubno prakso SLS. Dokazati resničnost dr. Zerjavovega popravka bi namreč bilo prav laliko. Treba le citirati govore in službene izjave SDS od osvo-boienja naprej in prečitati ustavo.
L. 1920. se je vršil zbor demokratske inteligence v Ljubljani, ki je postavila program upravne dekoncentracije obširnih oblastnih samouprav in upravnega sodstva. Pred volitvami v ustavo-tvorno skupščino je dr. Žerjav razvil iste ideje v popolnoma jasni obliki na velikem zboru JDS v Ljubljani. Tem idejam je vsa stranka ostala verna v usta-votvorni skupščini, kjer je mogla večino njih oživotvoriti. Pa tudi pozneje v vladi in izven nje se je borila za samouprave in dekoncentracijo in sad njenih idej je zakon o oblastni in srezki samoupravi. Ko so bili koncem leta 1922. po-stavlieni veliki župani, je JDS žal izpadla iz vlade in radičevcem ter klerikalcem ie v zloglasnem Markovem protokolu uspelo iz nedoslednih radikalov za ceno podpore homogenega režima NRS iztisniti odgoditev oblastnih volitev. Leta 1924. je opoziciji tek pred razpisom oblastnih volitev uspelo vreči vlado PP, a Davidovičeva vlada o njih ni hotela niti čuti.
Taka je resnica in naši SLb okrog nie ni možno priti drugače nego z za-ničljivo opazko <spokornikK češ, šele sedaj 1. 1926. so samostojni demokrati prišli" na načela, ki jih zastopa SLS že davno. Klerikalci pravijo, da je SDS leta 1919. in 1920. postavila decentrali-stičen program, ga spravila v ustavo in se za njegovo oživotvorjenje borila ves čas samo zato. da more sedaj L 1926. pošiliati popravke škofovim listom!
Mnogoletna laž SLS o centralizmu demokratov je sedaj na smrtni postelji in ' Slovencu* se toži po njej.
Cas pa bo, da SLS začne resno pripravljati svojo spokoritev. Javna tajnost je namreč, da bi večina njenih pristašev rajše danes, nego jutri odvria avtonomistični program, ki je delegacijo SLS potlačil v politično brezpomemb-nost in ki je kriv, da za interese Slovenije ni dovolj poudarka v vladi. Tu je historična krivda dr. Korošca in B. Remca, ki sta z avtonomistično zablodo in opetovano celo s federalizmom gospodarsko ladjico Slovenije spravila na pesek. Seveda je tu bila zadaj obča rimska politika, ki je želela slabotno in razkosano Jugoslavijo, a odgovornost rimske eksponentne SLS in njenih vodij zategadel ni nič manjša.
Cas bi torej bil, da SLS prosi v Vatikanu za dovoljenje ter predlaga, da se politika papeške stolice napram naši državi izpremeni in prvi, ki bo potem izginil v žalostno preteklost, bo avtono-mizem SLS. __
Pred pomirjenjem v Grčiji?
Ponovna volitev predsednika republike.
Atene, 16. julija, sd. Bivši ministrski pred sedniki Mihalokopulos, Kafandaris in Pa« panastasiu kakor tudi general Metasas so se sporazumeli, da bodo v imenu stranke sprejeli ponudbo generala Pangalosa, naj se volitve za predsednika republike vršijo še enkrat. Kot pogoj pa so stavili zahtevo, da general Pangalos takoj zapusti predsed« stveno palačo in vrne vsa pooblastila kot predsednik Konduriotisu.
Predsednik Pangalos je izjavil sotrudni« ku lista oElefteron«, da je pripravljen od« straniti nasprotnim strankam poslednji po« vod za preprečenje povratka k normalnemu političnemu življenju. Privolil je namreč, da se ponovi volitev predsednika republike. Minister za notranje stvari lahko postane Kafandaris ali Mihalokopulos. Volitev naj bi bila pred volitvami v zbornico in senat. Ako pa bi stranke nadaljevale svojo ob« strukcijsko taktiko, bo predsednik razmi« Sijal o korakih proti vsem onim, ki ovirajo povratek političnega pomirjenja na Gr« ikem.
Francosko-ruska pogajanja prekinjena
Pariz, 0. julija, s-. Ministrski predsednik Briand je imel včeraj daljši razgovor z ru« skim poslanikom Rakovskim. Francosko« ruska pogajanja so se prekinila. Kakor piše »'Petit Parisien«, je izjavila francoska vlada, da ruske ponudbe glede odločitve imetni« kov ruskih pravnih listin in določitve obrest ne mere niso zadovoljive. Poslanik Rakov« ski namerava vsled tega potovati v Moskvo. Upajo, da se bodo pogajanja jeseni zopet obnovila.
Kaotično stanje v koaliciji RR
Najnovejša radičevska zahteva. — Nikdo je ne vzame resno. — Posledice ustanovitve Nikičevega kluba. — Sporočila od Paši-ča, ki prihodnje dni odpotuje v Monte Carlo.
Beograd, 16. julija, p. Brez pretiravanja se lahko reče, da je kaos v odnosih med vladnima skupinama prišel do kulminacijske točke, ter da to, kar se sedaj dogaja, vodi politiko sporazuma do definitivnega kraha. Uradna poročila o solidnosti in homogenosti vladnih skupin postajajo komična že za vsakeza političnega lajika. Namesto dveh skupin, ki sta imeli vlado v rokah, imamo sedaj tri skupine. Paradoksno je, toda verjetno, da bo navzlic vsem nemožno-stim. tako stanje ostalo do jeseni. Dasi je Pavle Radič danes dopoldne in popoldne dvakrat posetil Uzunoviča. ni izr gleda, da bi se Stjepan Radič tudi tokrat pomiril z ustvarjeno situacijo. Z žalostjo se podčrtava v vseh političnih krogih to medsebojno intrigiranje in izigravanje radikalov in radičevcev v momefttu katastrofalne poplave in splošne gospodarske krize, ki je dovedla državo v izredno težko situacijo. Vlada je brigo za poplavljence prepustila društvu Rdečega križa, mesto, da bi sama dala naj-obilnejšo pomoč. Kot prva briga vlade ie bila. da je manjšala draginjske dokla-de državnim uradnikom, kar je izzvalo ogorčene proteste in nezadovoljstvo pri vseh državnih uradnikih. Tekom današnjega dne je v finančnem ministrstvu poslovala komisija, ki proučuje to vprašanje. Finančni minister dr. Perič je v tem pogledu izjavil novinarjem: O tem vprašanju se je delalo ves dan Zmanjšale se bodo doklade vsem drž. nameščencem, poslancem in ministrom. Ni še določeno, koliko odst naj to znižanje znaša, naravno pa je, da bo zmanjšanje pri višjih uradnikih večje, pri nižjih pa manjše. On upa, da bo načrt do jutri gotov, in da ga bo jutri dopoldne predložil ministrskemu svetu. Tudi še ni določeno, koliko časa bo trajalo to zmanjšanje doklad, naglaša pa. da bo to samo začasno.
Minister prosvete M. Trifunovič je odpotoval na Bled, da poroča kralju o politični situaciji.
O današnjih konferencah gg. Radiča in Uzunoviča se trdi, da je P. Radie med drugim sporočil min. predsedniku za-
htevo HSS, naj vstopi v vlado tudi zastopnik skupine Ljube Jovauoviča, ki stoji napram radikalom v istih odnoša-jih kakor klub dr. . Nikiča napram radi-.čevcem. Te zahteve pa ne smatra nihče za resno.
Beograd, 16. julija p. Današnja »Politika* beleži, da vodi ustanovitev Nikičevega kluba in vse. kar se je zadnje dni godilo v rachkalno-radičevski koaliciji. naravnost k razpadu te koalicije. Da že sedaj ni došlo do razkola, je po mnenju političnih krogov vzrok želja radikalov, izvesti občinske volitve v miru, kakor tudi dejstvo, da radičevci še niso popolnoma pripravljeni za vstop v opozicijo. Radičevci pa se za prestop v opozicijo najresnejše pripravljajo. Tako so včeraj v poučenih krogih trdili, da so radičevci sporočili zastopnikom ožje opozicije, da žele stopiti z njimi v stik. Po drugi verziji so radičevci celo izjavili, da so pripravljeni določiti posebnega oficijelnega delegata, ki naj bi stopil v stik z zastopniki ožje opozicije. Nadalje se je trdilo, da so zastopniki ožje opozicije odločno odklonili ponudbo stopiti v zvezo z radičevci. Te verzije doslej še niso potrjene, dobro poučeni krogi pa priznavajo, da so radičevci res sporočili opoziciji željo stopiti z njim v stik, da pa opozicija tega poziva ni sprejela
Beograd, 16. julija p. Danes je dospel v Beograd, iz Karlovih Varov bivši prometni minister dr. Kojič znani pašičevec. Dr. Kojič je danes dopoldne podal novinarjem izjavo, da je našel v Karlovih Varih Pašiča pri popolnem okrevanju. Pašič ostane v Karlovih Varih le še kratko časa in bo potem odpotoval v Monte Carlo, kjer bo ostal 15 dni. V Beograd se povrne sredi avgusta. Dr. Kojič pravi, da je Pašič zelo dobro informiran tudi o najmanjših podrobnostih glede vseh strankarskih skupin in politikov. Pašič ves dan sprejema goste in poročila in se zlasti zanima za poplave ter za kraljevo zdravie, ker ie slišal, da je vladar bolan (?) O svojih razgovorih s Pašičem je dr. Kojič poročal Uzunoviču, ter se sedi, da ie pri tej priliki prinesel Uzunoviču osebna sporočila Pašičeva.
Znatno povišanje zemljiškega davka
Mesto izenačenja davkov, sklepajo radikali in radičevci o njihovem povišanju ter nalaga kmetu nova bremena.
Beograd, 16. juliia p. Na včerajšnji seji davčnega odbora je vlada predložila že 3. stilizacflo čl. 21., ki govori o določevanju
katastrskega čistega dohodka kot podlage za zemljiški davek. Po tej stilizaciji naj bi se sedanji katastrski dohodek povečaval najmanj 8, a največ 20 krat in sicer po skle--pu posebne uradniške komisije Proti temu predlogu je nastopila opozicija z vso energijo, pridružil pa se ji je tudi radikal Mile-tič. Sklepanje Je bilo odloženo za danes.
O posledicah novega vladnega predloga se je izjavil posl. Demetrovič (SDS): Vladni predlog pomenja novo hudo obremenitev za kmeta. Dosedanji čisti katastralni dohodek se bo po tem predlogu pomnožil s količnikom, ki variira od 8 do 20. To bo izvršila posebna komisija, ne da bi bila prizadetim dana možnost pritožbe. V praksi bo izgledalo to na naslednji način: Kdor je imel dGslej čistega katastralnega dohodka 100 dinarjev, je plačal 228 Din zemljiškega davka. Po novem zakonskem načrtu se bo na podlagi omenjenega množenja povišal zemljiški davek na 400 Din, k čemer je treba prišteti tudi sorazmerno povečani invalidski in komorni davek. Tako se more reči, da pomenja vladni zakonski načrt dvakrat večji zemljiški davek Namesto izenačenja davka dobivamo torej povečanje da*ka.
Dopoldne so se danes vršila posvetovanja med poslanci vladne večine, ki so očividno poparjeni. Radikali se tolažijo s tem, da ta naičrt itak ne bo nikdar postal zakon! Min. predsednik Uztmcvič je konferiral s finančnim ministrom, ki pa je vztrajal pri svojem predlogu.
Na popoldanski seji odbora za izenačenje neposrednih davkov Je finančni minister vztrajal pri včerajšnji stilizaciji, katero ie vladna večina izglasovala navzlic največjim protestom opozicije. V novi stilizaciji pravi čl 21.: Katastralni čisti dohodek v krajih, kjer kataster že obstoji, se bo določal po skupinah ocenjevalnih srezov. V tipičnih -.vzornih« srezih, v katerih ko zastopane vse kulture in vrste doiičnih skupin, se bo denarna vrednost pridelkov določila po cenah poljedelskih pridelkov v času od 1. Julija 1925 do 30. junija 1926. Za vsak vzorni srez se bo izračunalo razmerje med sedanjo in novo določitvijo čistega dohodka. Srednja vrednost dobljenih razmerij je koeiicijent, s katerim se pomnoii sedanji čisti dohodek vseh srezov dotične skupine. Koeficijent ne more biti manjši od 8 in ne višji od 20. Določeni količnik se bo v vsaki občini predpisal na običajni način. Od dneva objave se glede višine količnika morejo v 15 dneh prijaviti pritožbe komisiji za določenje dohodkov od zemljarine.
V krajih, v katerih ni katastra, se bo določil čisti dohodek za vsako vrsto začasno
in sorazmerno s katastrskimi čistimi dohodki zemljišč iste kakovosti ostalih krajev. V to svrho bodo strokovni organi gospodarsko opisali vsak srez ter v prisotnosti zastopnikov sreskih odborov in dveh izvoljenih zastopnikov dojčne občine izdelali in popisali vse tipe plodnosti za vsako kulturo. Na temelju vseh tipov se bodo do'očila na vsako občino občinska vzorna zemljišča, ki odgovarjajo tamkajšnjim sreskim tipom. Proti popisu in klasifikaciji je dopustna pritožba na sresko komisijo v roku 15 dni po izvršitvi popisa. Odločitev sreske komisije je izvršna. Občinsko komisijo tvorijo 4 člani: predsednika imenuje finančni minister, tri člane in namestnike pa voli občinski odbor. Sreska komisija ima tri č'ane: šef sreske finančne uprave je predsednik, člana pa sta zastopnik sreskega odbora in oni državni strokovnjak, ki ie izvršil go-—mk dotični srez.
Vladna večina 'e izglasovala to stilizadjo, nakar st je začeia aeoaia o čl. 22. Proti temu členu so govorili vsi člani opozicije. Zanimiv je bi! govoi di. Svetislava Popoviča, ki je izjavil, da se v čl. 22. razveljavljalo določbe člena 21 Opozicija ie protestirala, da se ni spreiel predlog glede pravice pritožbe na Državri svet, glede sestave komisije in njene pristojnosti, tako, da je ta komisija telo. ki brez pravice pritožbe sklepa o zemliarini. Čl. 22. Je bil sprejet z nastopnimi izpremembami: mesto I. oddelka, ki se črta, se sprejme: Dela, omenjena v čl. 22., pripadajo komisiji za določitev dohodkov zem1jarine. Ta komisija sklepa o vseh pritožbah, predvidenih v čl. 21. Proti sk'er>om komisije ni pritožbe. S tem je bila današnja razprava končana, prihodnja seja pa se bo vršila Jutri.
Podajanj? za meščansko večino na Češkoslovaškem
Praga, 16. julija, s. Kakor poroča socijal« no«demokratsko časopisje, se vršijo v Brnu med češkimi in nemškimi agrarci pogajanja za vstop Nemcev v vlado. Nemci so sta« vili mnogo pogojev, katerim bi se dalo de* loma ugoditi. Posebno gre za to. da bi bi« le zopet otvorjene zaprte nemške šole na podlagi šolskega razmerja v letu 1920. Gla. silo čeških narodn;h demokratov je zavzelo stališče glede udeležbe Nemcev v vladi in izjavlja, da ne bi ugovarjalo njihovemu so« delovanju
Škof Keppler umrl
Stuttgart, 16. julija, (brž.) Danes je zade. la kap rottenburškega škofa Kepplerja, po.
glavarja viittemberških katoličanov. Škof je bil takoj mrtev. Škof Keppler je bil znan verski pisatelj.
Ostra intervencija naše vlade proti Bolgariji
Radi dokazanega podpiranja komitaških tolp na našem ozemlju.
Apel na Društvo narodov.
se je, da običajni diplomatski koraki v Sofiji ne vodijo do nobenega cilja. Prav tako tudi najlepše obljube bolgarske
Beograd, 16. julija, r. Z ozirom na najnovejše vpade bolgarskih komitašev na naše ozemlje se bodo napram bolgarski vladi podvzeli strogi koraki v obliki intervencije pri Društvu narodov. Dosedanja praksa zadovoljevanja z obljubami bolgarske vlade se bo opustila ter se bo zahtevalo definitivno uničenje bolgarskih zločinskih organizacij pod kontrolo Društva narodov.
Beograd, 16. julija, p. «Politika > piše. da so vznemirljive vesti iz Južne Srbije in z bolgarske meje o novi akciji makedonskega komiteja in o odkritju komit-ske zarote v Bitolju prisilile končno tudi naše inerodajne kroge, da so se pričeli resno baviti s problemom varnosti v naših južnih krajih 111 ugleda države. Uvideli so. da je politika pomirljivosti napram Sofiji doživela polom in da se državni interesi čimdalje bolj kompromitirajo tako napram Evropi, kakor napram Bolgarski sami. ako bo vlada vztrajala v dosedanji obzirnosti. Naši merodajni krogi so došli do prepričanja, da vodi vladne kroge v Bolgarski samo ena misel, ustvaritev čim večjega nereda na Balkanu, v katerem naj bi dosegli zase koristi. O tem ni dvoma. Dveletni kredit zaupanja napram bolgarski vladi je izčrpan in ca naša vlada ne namerava več obnoviti.
Razgovori z nekaterimi ministri so vzbudili vtis, da se morajo v Sofiji razbiti vse iluzije o tem, da se bo še nadalje trpelo, da bi bolgarski banditi. odkrito podpirani od bolgarske vlade, povzročali nered na našem ozemlju ter rušili ugled naše države pri nas kakor tudi v inozemstvu. Po izjavi uglednega vladnega politika se morajo enkrat za vselej razčistiti odnošaji med Bolgarsko in našo državo. Ako bomo dovolili, da se nadaljujejo sedanji komitaški vpadi in atentatorske zarote, potem se more utrditi v Sofiji in v Evropi mnenje, da smo nesposobni braniti svojo državo in da ne zaslužimo, da jo imamo. Spoznalo
vlade niso preprečile komitaških vpadov. Zagotavljanja bolgarske vlade, da bo akcija makedonskega komiteja sama po sebi prenehala, ako se ji ne bo pripisovala važnost in ako se bo pokazalo nekoliko potrpljenja, so se izkazala kot popolnoma neiskrena. Naše oblasti razpolagajo z dokumenti, ki pričajo, da ravno bolgarska vlada najbolj aktivno podpira komitske organizacije. Bolgarske oblasti jim dajejo na razpolago orožje in denar, jih aktivno podpirajo in tudi pošiljajo preko naše meje. O vsem tem so zbrani podatki in vlada je pripravljena odkrito se razgovarjati s sofijskimi vlastodržci in njihovimi protek-torji v Evropi. Zagotavljajo, da bo sedanji korak naše vlade v Sofiji zadnji te vrste in da bo istočasno o vsem obveščeno tudi Društvo narodov. Zahtevalo se bo mednarodno jamstvo za razbitje zločinskih organizacij v Bolgarski, ker je bolgarska vlada izjavila, da sama ne more razpustiti makedonskega komiteja. Ako bi Društvo narodov ne moglo razpustiti makedonskega komiteja in osnovati v Bolgarski potrebno kontrolo, ki bi pazila, da se ponovno ne formirajo komitske tolpe, se bo našel drug način, s katerim se bo to doseglo.
Beograd, 16. julija, r. Iz Stipa poročajo. da je radi ponovnega prehoda bolgarskih komitskih trojk na naše ozemlje v kratovsko-maleškem, ovčje-polj-skeni in skopljanskeni okraju obkolil eden naših zasledovalnih oddelkov bolgarske atentatorske trojke v Gradman-ski šumi. Ker se ta šuma razprostira v obsegu 20 kvadratnih kilometrov, ko-mitaše še niso mogli izslediti in prijeti. Bržkone bodo skušali pobegniti iz zasede, kakor so že prej nekateri pobegnili na Bolgarsko, drugi pa se umaknili v Osogovske planine.
Skoda povzročena po poplavaSi — 2 milijardi
Še vedno katastrofalna situacija v Vojvodini in nove vremenske nezgode na jugu države.
Beograd, 16. iulija p. Škoda v celi državi radi poplave še ni uradno določena, ceni s=! pa da ni manjša, kakor dve milijardi dinarjev. Predsednik vlade Uzunovič ie danes izjavil, da nima nobenih dobri vesti o stanju poplave. Položaj pri Apatinu je slab, ravnotako pri Novem Sadu. Uzunovič še ne ve za točno številko škode, smatra pa da je ogromna. Po večernih poročilih voda še vedno narašča in sicer Dunav in Sava. Danes je voda porušila nasip pri Josimpuru pri Novem Sadu. Poplavljenih je vnovič 2000 oralov najboljše zemlje.
Stanje nasipov pri Matišu, kjer se nahaja jo rezervoarji beograjskega vodovoda, je zelo ogroženo, posebno pri Belih Vodah, kjer so opazili ogromne razpokline. Tudi pri Čukarici grozi voda, vsled česar ie beograjski vodovod v nevarnosti. Vlada je dobila poročilo, da Je Dunav pri Apatinu na dveh krajih podrl nasipe. Škoda je ogromna, delajo pa se vsi mogoči napori, da se voda zadrži. Nasipi so na vseh frontah popustili, tako da ie položaj pri Apatinu popolnoma brezupen. Vendar pa so popoldanska poročila nekoliko bolj optimistična. Dunav je pri Pasavi upadel, pri Apatinu pa je narasel za 3 cm, pri Novem Sadu za 2 cm, pri Zemunu za 5 cm, pri Dunaju znaša narastek vode 30 cm, pri Bratislavi 25 cm, Komornu 7 cm, pri Belem Manastiru pa voda padla za 18 cm. Tudi Sava pada v gorniem" toku, narasla pa je
pri Sisku. Vodovje Tise pada. Tudi bosanske reke upadajo razen Drine.
Madžarska vlada je danes odgovorila na poziv naše vlade, da bi se nujno utrdili nasipi ' na madžarskem ozemlju severno državnega posestva Belja. Z madžarske sttani pa so bili odposlani inženjerji in delavci. — Naša vlada je v zameno prevzeia dela na levi obali Dunava, s katerimi se je zavarovalo 4000 oralov našega ozemlja, madžarskega pa 60.000 oralov. Jutri odpotujejo v poplavljene kraje zopet ministri Pucelj, Vasa Jovanovič. Dušan Trifunovič ter predsednik Narodne skup ščine Marko Trifkovič. Pred njihovim odhodom bo imel ministrski svet sejo, na kateri bodo razpravljali o pomoči za poplavljence v Bački in Baranji. Novi Sad je
v	veliki nevarnosti.
Beograd, 16. julija p. Tekom današnjega dne so bili prolomi oblakov v račanskem in bukovskem okraju. Polja so uničena, mostovi porušeni, poginilo je več ljudi. V Mač-
vi	je pri Drinovcu voda podrla nasipe in poplavila 1800 oralov zemlje. Velika opas-nost preti vsej Mačvi. Prolom oblakov je bil včeraj in danes tudi v Lazarevcih, v Travniku, v Užicah, v Črni gori. Škoda je ogromna. Na progi Subotica-Vinkovcl ie ustavljen ves železniški promet, vozijo pa vlaki, ki dovažajo zemlje za nasipe. Vojni minister ie dal na razpolago nove čete vojaštva.
-32-
Skupen nastop baltskih držav
Riga, 16. julija, d. V Revalu so se sesta« li ministri Latiške, Litvanske in Finske. Ta sestanek je velikega pomena za nadalnji razvoj zunanje politike baltskih držav. Naj« več so razpravljali o pogajanjih z Rusijo glede garancijskega pakta. Sklenili so, da pošljejo vse tri države Rusiji enako se gla« seč odgovor na njene predloge. Baje se na« merava tudi Poljska pridružiti skupnemu odgovoru baltskih držav. Značilno je, da na tem sestanku ni bila zastopana Eston« ska. Estonski poslanik v Moskvi je v pro. test proti zadržanju svoje vlade odstopil.
Panazijska konferenca
London, 16. julija, d. V Nagasakiju se bo 1. avgusta otvorila panazijska konferen« ca, ki se je bodo udeležili delegati Kitaj, ske. Japonske, Filipinov, Perzije, Siama in Turčije. Kitajska pošlje na konferenco 30 delegatov, ki bodo zastopali poedine pro« vince. Konferenca sicer ne bo oficijelna, upajo pa, na podporo raznih vlad, da se ustanovi panazijska zveza z geslom: »Azija Azijcem!*
59 bank propadlo
Neu>york, 16. julija, (brž.) Radi velikih
špekulacij s posestvi v Floridi je propadlo 59 manjših bančnih podjetij.
Konferenca narodnih manjšin
Bern, 16. julija, s. Pripravljalni odbor za drugi kongres narodnih manjšin je sklenil, da se bo vršila med 25. in 27. avgustom v Ženevi kratka konferenca, na kateri se to razpravljalo o sledečih točkah: 1. sred« stva za zasiguranje kulturnega razvoja manj šiu; 2. jezikovno vprašanje; 3. sredstva za dosego gospodarske in politične enakoprav« nosti manjšin in 4. ureditev sporov med vladami in narodnostnimi skupinami.
Dolarska banka v Varšavi
Varšava, 16. julija, d. Poljska banka je sklenila ustanoviti v Varšavi dolarsko ban« ko. ki bo po pravilih neodvisno delovala z državno banko in z njenim aparatom Na« stanjena bo tudi v njenem poslopju. Ta banka naj bi se ustanovila po ustroju zlate diskontne banke pri Nemški državni banki Njena glavnica se bo glasila na dolarje Tudi vsi računi se bodo glasili v ameriški valuti. Vlada bo odobrila ustanovitev te banke in odredila potrebne olajšave v tu« zemskem prometu s tujimi valutami. To se bo zgodilo, čim sprejme sejni pooblastilni zakon, s katerim se sedaj bavi.
Belgijski frank
Bruselj, 16. julija, (brž.) Skupina holand« skih bank je ponudila vladi 5 milijonov ho. landskih goldinarjev za stabilizacijo belgij. ske valute.
Mučen incident z Nemčijo
Neosnovan napad berlinskega lista na kralja Aleksandra. —
Intervencija poslanika Smodlake. — Nemška vlada odlaša s sa-
tisfakcijo.
Beograd, 16. julija, d. V Berlinu izhaja revija --.Die Kriegsschuldlragej, ki ima predvsem nalogo, da ovrže z razpravami ugotovitev verzajske mirovne pogodbe in splošno mnenje vsega sveta, da je svetovno vojno
ga je opozoril, da ščiti naš tiskovni zakon tudi poglavarje tujih držav, in je zahteval, da najdejo tudi v Berlinu možnost, da se kaznujejo krivci in dobi tako Jugoslavija zadoščenje za nekvalificirano blatenje kralja Aleksandra. Poslanik Olshausen je obljubil, da bo v tem smislu poročal svoji vladi. Zato se je splošno smatralo, da bo zadeva vsak hip likvidirana.
Danes pa 6e doznava, da temu ni taka Nemški poslanik je namreč izjavil novinar* jem, da je bil sicer res dvakrat pri dr. Nin-čiču, da pa se v tej zadevi ni opravičil, ker nima še nikakih navodil svoje vlade, ampak se je ž njim samo razgovarjal o načinu, kako bi bilo mogoče afero likvidirati. O kaki opravičitvi zato sedaj še ne more biti govora.
Incident vzbuja tnCi v širši javnosti mučno pozornost in daje povoda za razne razburljive vesti, ker zunanje ministrstvo zopet enkrat noče dati nikakih informacij in pojasnil.
Zagreb, 16. julija, n. Nocojšnji <Obzor» je bil zaplenjen, ker je priobčil članek iz berlinske revije < Kriegsschuldfragei, v katerem se neosnovano napada kralj Aleksander.
zakrivila Nemčija. V svoji julijski številki je ta list, ki je navidez sicer neodvisen, v resnici pa financiran od nemške vlade, nesramno napadel našega kralja Aleksandra, kateremu očita, da je bi] poučen o pripravah za vidovdanski atentat v Sarajevu, ki da ga je izrecno odobril. Članek je opremljen z neotesanimi osebnimi napadi na kralja Aleksandra in so ga po <Kriegsschuldfrage> ponatisnili tudi nekateri listi.
Radi neutemeljenih, prosto izmišljenih in-»inuacij in radi svojega tona je vzbudil članek v Beogradu splošno ogorčenje. Po nalogu naše vlade je radi njega protestiral naš berlinski poslanik dr. Smodlaka v nemškem »unanjem uradu, kjer pa so mu odgovorili, da nemški zakoni ne dajejo možnosti kazenskega postopanja proti piscu ali uredniku.
Tudi tukajšnji nemški poslanik dr Olshausen se je v tej zadevi zglasil te dni ponovno v našem zunanjem uradu. Razširjene so bile vesti, da se je pri dr. Ninčiču opravičil radi napadov v tKriegsschuldfrage*. Dr. Ninčič
Caillauxovi sanacijski načrti pred parlamentom
Sklepi ministrskega sveta. — Pooblastilni zakon predložen finančnemu odboru. — Caillaux bo stavil vprašanje zaupnice. — Stanje washingtonskih dogovorov.
žavi 500 milojonv frankov. Povišanje uradniških plač bo znašalo največ 1 milijardo frankov.
Pariz, 16. julija (brž). Finančni odbor zbornice je sklenil s 15 proti 10 glasovom (deset poslancev ni glasovalo), da bo pričel takoj razpravljati o CailIauxovili osnutkih.
Pariz, 16. julija k. Finančni minister Caillaux je danes sporočil finančnemu odboru, da naj bi takoj po rešitvi finančnega zakonskega osnutka zahteval od zbornice ratifikacijo pogodb o dolgovih, sklenjenih v Londonu in \Vashingtonu. Brez ratifikacije teh pogodb ni mogoče dobiti inozemske kredite. Caii!aux smatra svoje osnutke za nedeljivo celoto. Pri vseh osnutkih bo stavil tudi vprašanje zaupnice. Glede washing-tonske pogodbe jc prejel že pismena zagotovila, da francosko-ameriški dolgovi ne bodo komercijalizirani.
Tekom dopoldneva so dosegle inozemske devize zopet svoj višek. Na borzi je vladala prava panika, ker so menili, da bodo agenti obrnili usoden zaključek pogodbe o dolgovih z Anglijo proti Ameriki in da bo Amerika pričela z represalijami. Proti večeru se je frank zopet popravil."
Pariz, 16. julija s. Kakor izve »Newyork Herald« iz \Vashingtona, je francoski odpravnik poslov sporočil nadomestujočemu zakladnemu tajniku, da Francija ne bo stavila nobenega formelnega predloga, za obnovitev pogajanj radi spremembe določb mcllonskc pogodbe. V nadal.inem poteku razgovora je francoski zastopnik izročil zakladnemu tajniku izčrpen materijal o tre-notnem gospodarskem položaju Francije.
Pariz, 16 julija d. Po ekspozeju, ki ga je podal iinančni minister Caillaux o finančnem položaju države seji kabinetnega sveta. so bili storjeni sledeči sklepi: 1) Do nadaljnega se ustavi sleherno imenovanje državnih uradnikov. 2.) Ustavijo se vsa nova ali razširjevalna dela, tudi ako jih predvideva proračun. 3.) Ministri bodo skrbeli za to, da sc v njihovih področjih zniža stalež državnih nameščencev na oni, ki je bil leta 1914. 4.) Čim dobi vlada z zakonom potrebna pooblastila, se bo delalo na to, da se zmanjša konzum, ki povzroča prevelike nakupe v inozemstvu. Ministrski svet je odobril načrt zakona o finančni sanaciji države, ki ima en sam člen z dodatkom. V tem dodatku so začrtane meje pooblastil, ki jih bo kabinet zahteval od parlamenta na temelju tega zakona. Vlada bo torej naredbenim potom reševala zgolj fiskalna vprašanja, kakor n. pr. določitev pristojbin, davkov in carin. Razpravljala bo lahko tudi o novih kreditih, ki bi bili potrebni za učvrstitev franka.
Pariz, 16. julija (brž.) Danes je bil predložen finančnemu odboru zakonski načrt o podelitvi polnomocja vladi. Načrt vsebuje le dva člena, s katerima se pooblašča vlada, da do novembra t. 1. podvzame potom ministrskih dekretov vse potrebne mere za finančno sanacijo države in stabilizacijo franka. Med drugim bo povišan dohodninski za 30% in zemljiški davek za 75%. Indirektni davki in prometni tarifi sc bodo izenačili s stanjem franka in se bodo zvišali največ petkratno v primeri z 1. 1914. Povišanje prometnih tarifov bo dalo dr-
-S2-
Bolgarsko-rumunski obmejni incidenti
Bukarešta, 16. julija, s. «Orient Radio« poroča, da je rumunska vlada odklonila imenovanje posebne mešane preiskovalne komisije glede napada rumunskih čet na bolgarsko stražnico št. 15. Vlada ugotavlja obenem, da je vest o napadu rumunskih čet neresnična.
Potovanje rumunske kraljevske dvojice
Beograd, 16. julija, p. Iz Bukarešte jav« ljajo. da je sinoči rumunski kralj odpotoval iz Sinaje v francosko kopališče Bagnol, ru« munska kraljica pa je odpotovala na Bled, kjer ostane 10 dni kot gost našega kralja in kraljice.
Rumunska kraljica obišče Ameriko
Bukarešta, 16. julija, d. Kraljica Marija se je končno odločila, da potuje v Ameriko. Odpeljala se bo iz Evrope 8. septembra. Iz Ncvvvorka sc odpelje v Scattlc v državi \Vashington ob Tihem oceanu, kjer bo gost bogatega Američana Hilla. Kraljica ostane v Ncvvvorku do dcccmbra. nakar sc povr« ne v Evropo. Na njenem potovanju jo bo« do spremljali hči princezinja Ileana, dve dvorni dami in vojaški pobočnik.
Rekonstrukcija rumunske vlade
Bukarešta, 16. julija, d. Pri rekonstrukciji vlade jc sprejel Mcissner ministrstvo za javna dela, Petroviči prosveto, Berlcscu tr. govino in industrijo, general Rascanu pa ministrstvo za Besarabijo.
V zbornici, ki se je včeraj odgodila do 15. oktobra, je interpeliral nacionalistični poslanec SeverdDan, ali so resnične vesti inozemskih listov, po katerih sc namerava kralj Ferdinand za svojega bivanja v Tari« zu spraviti s svojim sinom Karlom, bivšim prestolonaslednikom. Dejal je, da bi ta sprava razveselila ves rumunski narod. Mi« nistrski predsednik Averescu je odgovoril, «a tozadevne vesti niso resnične.
Meniška republika ostane
Dunaj, 16. julija, d. Grško»pravoslavni metropolit in osrednjeevropski eksarh, Ger» manos Karavangelis, ki ima svoj sedež na Dunaju, sporoča, da vest, po kateri je pred« sednik grške republike Pangalos razpustil meniško republiko na gori Atos, ni uteme« ljena. Republika menihov, ki obstoja že več stoletij, ostane še nadalje. Pri vsej stvari gre le za nekatere notranje upravne refor« me, ki naj se izvedejo v meniški republiki
Viharji, poplave, strele, vročina in potresi
Traga. 16. julija, s. Včeraj ob 3. popoldne je divjala nad Tešinom velika nevihta. Na več krajih je udarila strela. Štiri osebe so bile usmrčene.
Vročina jc včeraj v Pragi dosegla višek. T oplomer je kazal na solncu 48, v senci pa 40 stopinj. Popoldne se je zlila nad mestoru težka nevihta, ki je povzročila po stanovanjih, v kleteh precej škode.
Berlin, 16 julija (brž.) Strahovit ciklon je grozno opustošil Gelsenkirchen iu Katern-berg v renski pokrajini. Vihar je odnesel strehe raz hiš in ruval cela drevesa.
Berlin. 16. julija (brž.) Radi silnih neviht na saarskem ozemlju v Alzaciji, Loreni in v vzhodni Franciji so brzojavne in telefonske zveze med Francijo in južno Nemčijo prekinjene.
London, 16. julija (brž.) V britanski Kolumbiji je bil močan potres. Središče potresa je bilo najbrže v Aljaski.
Nemško-poljski odnošaji in Vzhodna Prusija
Tilsit, 16. julija, d. Minister dr. Kiilz je imel govor, v katerem je razpravljal tudi o razmerju Vzhodne Prusije do države. Dejal je, da je prekinjenje gospodarske in politične enotnosti zadelo hude rane celot, ni državi in poedinim pokrajinam na vzho« du, predvsem Vzhodni Prusiji, ki je po voj« ni res pravi otok. Ako so mogli Poljaki v neki svoji spomenici reči, da je »Vzhodna Prusija kolonija, ki se je vrinila v tuji slo« vanskoditvanski sveto, prav lahko trde Nemci, da je Vzhodna Prusija močna nem« ška, predstraža na vzhodu, ki jo je kot ta« ko treba na vsak način vzdržati. Cim bolj se brez pridržka prizna to zgodovinsko dej« stvo, tem bolj zadovoljivi bodo politični in gospodarski odnošaji na vzhodu.
Največje italijansko vojno grobišče
Rim, 16. julija, k. Iz Tridenta poročajo, da je na Pasubiju končano po šestletnem delu največje grobišče Italije. Grobišče je postavljeno 1250 m visoko in sestoji iz 6r» nih in belih marmornatih plošč. V grobišču je pokopanih okoli 2000 neznanih vojakov, ki so padli na tem sedlu. V posebnih kolum barjih je pokopanih 70 odlikovanih italijan« skih vojakov. Nad grobiščem se dviga 35 metrov visok stolp z oltarjem in vojnimi spomini. Svečana posvetitev tega grobišča sc bo vršila 29. avgusta.
Centralizacija nabav prometnega ministrstva
Pomen demantija ukinitve železniških direkcij. — Udarec trgovini v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in v Subotici.
Odkar je zavladal režim PR, se je preobrnilo vse narobe, kar se opaža zlasti v odredbah posameznih ministrstev, ki imajo opraviti z raznimi narod-no-gospodarskimi panogami, zlasti pa z nabavami za posamezne državne urade.
Hud udarec pomenja za naše gospodarske kroge odredba prometnega ministrstva, s katero se centralizirajo vse nabave za potrebe tega ministrstva, oziroma posameznih direkcij v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Subotici. Po tej odredbi je železniškim direkcijam odvzeta pravica nabav za lastne potrebe, ki so jih doslej izvrševale potom svojih ekonomskih oddelkov na podlagi ofer-talnih licitacij po predpisih zakona o državnem računovodstvu. Od početka tekočega proračunskega leta, t. j. od 1. aprila dalje se morajo vse dobave izvršiti potom ekonomskega oddelka generalne direkcije v Beogradu.
Ni znano, kakšni nagibi so vodili prometno ministrstvo, da je izločilo od državnih dobav posamezna naša gospodarska središča ter vse centraliziralo v Beogradu. Trdi se, da hoče prometno ministrstvo z dobavami večjih količin železniškega gradiva doseči nižje cene. To Pa nikakor ne odgovarja dejanskemu stanju stvari, ker je znatio, da je generalna direkcija že večkrat nabavila večje množine raznega blaga n. pr. olja in mazila za znatno višje cene. kakor pa bi jih mogla tudi pri manjših dobavah doseči drugod. Zato ni izključeno, da imajo pri tej centralizaciji svoje prste vmes razni »državni« liferanti, ki imajo v tem že veliko prakso in kar je najglavnejše, dobre zveze. Ti liferanti v zadnjem času pri posamezniii železniških direkcijah vsled svojih visokih cen niso uspeli, pa so zaradi tega ukrenili potrebne korake, da se vse dobave centralizirajo v Beogradu, kjer so oni doma.
S centralizacijo železniških dobav v Beogradu se favorizira beograjski trg, ki je itak že v veliki meri angažiran pri državnih dobavah, zapostavljajo pa se posamezna naša gospodarska središča, ki so v sedanji veliki gospodarski krizi živela samo še od državnih dobav pri posameznih oblastnih direkcijah, katera so znašala letno po 500 do 600 milijonov dinarjev v vsakem izmed teh središč. Odslej se bo ves ta denar stekal v žepe beograjskih dobaviteljev, drugi f>a naj si pomagajo, kakor vedo in znajo.
Ugovor, da morejo tudi posamezni dobavitelji izven Beograda sodelovati pri razpisu državnih dobav v Beogradu, je v veliki meri neutemeljen, ker je znano, da uživajo nekateri beograjski trgovci pri državnih nabavah monopol in da se proti njim ne more ničesar doseči niti s cenejšimi ponudbami.
V Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Subotici obstoje podjetja, ki so sc pečala pretežno z dobavami za železnice. Sedaj, ko so te dobave centralizirane, bodo lahko svoje lekale zaprla in pometala svoje uslužbence na ulico. Povda-riti je treba, da imajo radičevci v prometnem ministrstvu svojega državnega podtainika, ki pa se doslej še ni zganil, da bi se ta centralizacija preklicala, četudi so baje radičevci načelni decen-tralisti. Radič sicer na svojih shodih govori proti manipulacijam z državnimi dobavami ter je s svojim shodom v Pa-kracu tudi izzval padec prometnega ministra, ki je izdal odredbo o centralizaciji državnih dobav, odredba pa je ostala kljub temu dalje v veljavi.
Komunike, ki je demantiral vesti o ukinitvi železniških direkcij, je naglašal, da gre samo za ukinitev ekonomskih oddelkov pri teh direkcijah, dasi so bili ti oddelki ukinjeni že z omenjeno centralizacijo' državnih dobav. Ti oddelki so danes brez vsakega dela ter čakajo samo še na svojo formalno likvidacijo. __
Kriza v mariborski občini?
Radikalska intriga, da se Narodni blok razbije, obč. svet razpusti in postavi radikalski komisar.
Maribor, 16. jul. ni. Nocoj se je vršil v dvorani Gambrina članski sestanek tukajšnje radikalne stranke, ki se ga je udeležilo komaj 70 ljudi. Med drugim je bilo tudi prečitano poročilo revizijske komisije za Mestno hranilnico mariborsko. S tem se je zgodil nezaslišan škandal, ker je bilo to poročilo pač dostopno le članom revizijske komisije in ni še bilo prečitano v mestnem svetu, niti ni bilo dostopno na vpogled občinskim svetnikom. Iz poročila se v ostalem vidi, da so se pač zgodile nekatere tehnične pogreške pri Mestni hranilnici, da pa o kakih nekorektnostih ne more biti govora. V svojem referatu je dr. Stefa-novič napadal po svoji stari navadi na vse strani in seveda tudi ni opustil napada na demokrate, kakor je to bilo od njega pričakovati. Na koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da izstopita radikalna dva člana mariborskega občinskega sveta iz Narodnega bloka. Očividno hočejo mariborski radikali doseči razpust občinskega odbora. Ker niso mogli dobiti ge-rentstva nad Hranilnico, hočejo na ta način doseči svoj cilj in dobiti v svoje roke gerentstvo nad mestno občino. Zahtevali so tudi v svoji resoluciji, naj odredita notranji in trgovinski minister revizijo Mestne hranilnice, -zahteva, ki ie nekoliko prekasno došla. ker ic mariborski veliki župan dr. Pirkmajer itak že odredil uradno revizijo poslovanja
hranilnice poleg revizije po posebnem revizijskem odboru občinskega sveta.
Danes je zboroval tudi Narodni blok. Radikali niso bili več prisotni. Kako se bodo dogodki razvili naprej in ali se bo obnesla intriga, ki stremi za razbitjem j Narodnega bloka ter z uvedbo radikal-i skega komisarijata na mestnem magistratu, to je odvisno od razsodnosti prizadetih strank. Ako bodo prevladale gotove pretenzije, ki preko vseh slovesnih obvez hočejo zadostiti osebnim ambicijam, potem je kriza Narodnega bloka neizogibna. SDS, zvesta svojim obvezam in lojalna napram svojim zaveznikom pri vodstvu občinskega gospodarstva. nc bo nosila odgovornosti, zato tem hladnejše pričakuje odločitve.
Klerikalna intriga proti
UJU
SLS se dobro zaveda, da preti največja ne varnost klerikalizmu od dela nacijonalnega učiteljstva pri vzgoji naraščaja. Zato je bilo od nekdaj vse njeno delo usmerjeno za tem, da omaje vrste slovenskega učiteljstva, ki je bilo po" svoji ogromni večini vedno narodno in napredno.
Za dosego tega cilja se klerikalna stranka, ko je imela zlasti na Kranjskem absolutno moč v svojih rokah, ni strašila niti najogab-uejših persekucij učiteljstva, med katerim tiste čase niso bili redki samomori radi bede. V času klerikalne vlade nad učitelj-stvom je izkazovala zdravstvena statistika največ slučajev tuberkuloze. Da bi učiteljstvo tudi moralno ubili, je klerikalni deželni odbor nakazoval draginjske doklade skoraj izključno le članom »Slomškove zvezo.
Bilo jih je nekaj, ki so se prodali za Ju-aeževe groše klerikalni »Slomškovi zvezi>, ogromna večina pa je »stala zvesta svojemu prepričanju, trdno zaupajoč v končno zmago naprednih načel in narodne ideje. V pričakovanju se ni motilo. Prevrat 1. 1918. je rešil tudi slovensko učiteljstvo izpod neznosnega klerikalnega jarma in demokratska stranka je smatrala za svojo prvo dolžnost ureditev službenih odnošajev učiteljstva v novi državi. Po zaslugi in zahtevi prečanskih naprednih poslancev, ki so takrat pripadali še enotni demokratski stranki ter so danes po večini člani SDS, je minister prosvete Da-vidovič sprovedel izenačenje učiteljskih plač. Sv. Pribičevič pa je pozneje smatral za eno prvih svojih dolžnosti tudi to, da je popravil najočitnejše krivice, ki so jih doživeli posamezniki, kakor vse učiteljstvo pod avstrijskim in klerikalnim režimom.
Jasno je, da je postalo nacijonalno učiteljstvo, ko ni čutilo več nad seboj klerikalnega pritiska, klerikalizmu še bolj nevarno. Zato je tudi popolnoma logično, da je klerikalna stranka izrabljala vsako priliko, s katero bi mogla zanesti razdor med učiteljske vrste. Tako skuša izrabljati tudi takozvano dekla-racijsko gibanje med člani UJU. Klerikalcem je na tem, da bi razbili enotne vrste nacijonalnega učiteljstva. šele, ako bi UJU se odreklo načelu narodnega in državnega edinstva in zavrglo principe moderne šolske vzgoje — šele takrat bi vSlomškova zveza> o,i škofa in vodstva SLS dobila dovoljenje, da resno razpravlja o pridružitvi UJU. To bi bil pa tudi že začetek novega propadanja našega učiteljstva pod teror politikujoče duhovščine.
Namen klerikalcev je popolnoma jasen; izrabljati vsako nesoglasje v naprednih učiteljskih vrstah v korist svoje klerikalne »Slomškove zvezo. Ker se je v zadnjem času med posameznimi strujami uveljavilo spoznanje, da treba končali konflikt v tova-riškem sporazumu, grozi seveda nevarnost, da propadejo vsi klerikalni načrti. Posledica tega je pamflet, ki ga je objavil včerajšnji <Slovenec» pod naslovom <Učiteljstvu» in ki mrgoli laži in obrekovanj, kakršnih je naša javnost že vajena v klerikalnem tisku.
Da se UJU obvaruje tudi videza, kakor da bi v njem včlanjeno demokratsko učiteljstvo hotelo politično vplivati na skupno organizacijo, so učitelji pristaši SDS, osnovali izven UJU svoj strankarski klub. Klerikalno giasilo predstavlja to kot pregrešek proti stanovski solidarnosti! Pri tem pa klerikalci nimajo samo izpred vojne <Slomškove zve-ze», ampak so po vojni osnovali tudi organizacijo državnih uradnikov — somišljenikov SLS, katerim pripada tudi učiteljstvo, organizirano v Slomškovi zvezi! Svoje politično prepričanje sme po klerikalnih nazorih manifestirati pač klerikalec, bodisi tudi v škodo .-kupnih stanovskih interesov, ne sme pa ga kazati učitelj — naprednjak . . .
Z lažmi .<Slovenca», da je SDS poznala učiteljstvo samo ob volitvah in da so učiteljske persekucije dosegle višek pod režimom SDS, se ne bomo bavili, ker smatramo naše učiteljstvo za bolj razsodno in prevdarno, kakor pa klerikalci, ki menda mislijo, da je napredno učiteljstvo prav tako bedasta masa, kakor so klerikalni volilci. Tudi se ne bomo pričkali s klerikalci, kdo ima več zaslug za učiteljstvo Davidovič ali Pribičevič, saj sta v odločilnem času oba bila člana iste stranke, absolutno nobenih zaslug pa nimajo klerikalci.
»Slomškova zveza» po prevratu nikoli ni prišla resno v poštev kot učiteljska stanovska organizacija, ker to nikoli v resnici ni bila in ker so v njej odločevali kateheti, oziroma ukazi vodstva klerikalne stranke. Ako jc UJU zavzelo kdaj napram Slomškovi zvezi popustljivejše in zmernejše stališče v prejšnjih letih, je storilo to v sentimentalnem pričakovanju, da bodo klerikalni tovariši vendarle mogoče se iztrgali izpod terorja vodstva SLS. Vsa dobrodušnost je bila zaman in klerikalci so, kadarkoli so prišli do moči, vračali nacijonalnemu učitelju s pestjo .. .
Eno pa je v <S!ovenčevem> pamfletu, kar moramo posebno povdariti. <Slovenčev> član-kar, ki je bržkone eden izmed tistih ljudi, ki so postali pod Avstrijo člani »Slomškove zvezo zaradi draginjskih doklad, je poleg drugega tudi zapisal naslednje cinične besede: -\jkier ni bilo učiteljstvo pred vojno i ako slabo plačano, kakor na bivšem Kranj-
skem (kjer so bili klerikalci neomejeni gospodarji!) nikjer pa se učiteljska organizacija ni tudi navezala samo na eno politično stranko kakor pri uas . . . Niso jih izučile predvojne batine . . .» Kaj se to pravi? Klerikalni podkupljenec pravi: »Glejte, zato, ker ste ostali zvesti svojemu prepričanju, svojim nacijonalnim in vzgojnim idealom, ker st? čuvali svojo čast in 6voj ponos, ste pred vojno trpeli. Vas niso klerikalne batine izučile, nas pa so izumile te batine in zato smo postali člani »Slomškove zvezo in na vaš račun dobivali izredne draginjske doklade. Bojte se torej naših batin!
Na bolj cinično nesramen način klerikalni člankar ni mogel dokumentirati svoje klerikalne miselnosti. In potem si upa še pisali o nekolegijalnosti med učiteljstvom? Učiteljstvo ne sme imeti nobenega drugega političnega prepričanja kakor klerikalno; v tem slučaju je »spravam mogoča. Učiteljski klub SDS je edina ovira temu vzvišenemu cilju. Ko tega kluba ni bilo, je bilo pa vse napredno učiteljstvo ovira — spravi s klerikalci!
Prepričani smo, da bo zavedno učiteljstvo, ki je že dovolj občutilo klerikalnih dobrot na lastni koži, znalo pravilno preceniti klerikalno intriganstvo kljub vsem trenutnim nesoglasjem, ki obstoje v večji ali manjši meri med njim. V doslednem boju za nacijonalne in napredne ideje si je priborilo ugled, ki ga danes uživa in je postalo v državi važen javni faktor. To pozicijo si bo učiteljstvo utrdilo in izpopolnilo samo v na-daljnem boju proti vsem razdirajočim silam v narodu in proti onim temnim elementom, ki bi učitelju odpustili »izvirni* greh njegovega stanu le pod pogojem, da pomaga podirati v mladi generaciji Jugoslavije mijel narodnega in državnega edinstva ter postane mežnar klerikalne gospode.
Politične beležke
Vrenje med radičevci
Med radičevci se gode čudne stvari. Na eni strani stoji St. Radič, na drugi dr. Nikič, med obema pa se opotekajo radičevski poslanci, ki se izrekajo danes za Radiča, jutri pa za dr. Nikiča. Na seji HSK v Zagrebu je bilo ob priliki Izključitve dr. Nikiča prisotnih 44 poslancev, od katerih jih je 43 glasovalo za izključitev, 8 pa jih je pismeno pristalo na tozadevni predlog. Torej se je 50 članov kluba HSS izreklo za izključitev. Ker sta proti izključitvi glasovala dr. Lončarevič in Klajič, ki tvorita z dr. Niki-čem trojico, je sedaj vprašanje, kdo izmed ostalih petih članov sedanjega kluba dr. Nikiča je glasoval za njegovo Izključitev ter se mu je pozneje pridružil. Radičevski tisk je poročal po seji HSK, da še ni znano stališče dr. Krajača, dr. Šuperine, Čaldarevi-ča, Preke in Znidariča, od katerih se zadnji trije zaradi svojih' poslov niso mogli udeležiti seje. Iz tega sledi, da so glasovali ali pa vsaj pismeno pristali na izključitev dr. Nikiča iz HSK poslanci Ljudevit Zimmer, Ivan Bačmaga in Toma KovaCevič, ki so sedaj v Nikičevem klubu. Tako kolebanje radičevskih poslancev, ki danes ne vedo, kaj bodo jutri naredili, vzbuja med radikali upravičeno upanje, da bo še marsikateri izmed radičevskih poslancev prestopil k dr. Nikiču, četudi je glasoval za njegovo izključitev iz HSS . . .
Radičeve izjave proti Pašiču
St. Radič je pred svojim odhodom na Rab v Baško objavil v sušaškem »Novem listu« izjavo, v kateri pravi: V zadnjem času zagrebški tisk, zlasti pa zagrebške »Novosti«, »Jutarnji list« in »Obzor« trdovratno vzdržujejo izmišljotine, da obstoji tajen sporazum med Radičem in Pašičem in da je P. Radiču poverjeno, naj v primernem trenotku ta sporazum oživotvori. Razumljivo jc, zakaj pišejo to »Novosti«, nerazumljivo pa je, da »Obzor« in »Jutarnji list« skoro vsak dan potrjujeta ta izgovor s svojimi opazkami. Njihov glavni urednik je poučen v najmanjših podrobnostih o tem, da sc St. Radič ne bi sprijaznil z nobeno vlado, ki bi ji načeloval Pašič in da bi rajše prešel v najostrejšo opozicijo, kakor pa, da bi direktno ali indirektno podpiral kombinacijo, ki bi v sedanjih razmerah pomenjala polom politike sporazuma in z ozirom na to tudi najtežji udarec narodu. Resnica je, da Pa-šičevi prijatelji pripovedujejo, kako so bili lepi časi, ko sta bila na vladi skupaj Pašič in Radič. Nikdo od zastopnikov HSS, najmanj pa od ministrov HSS pa ni dal najmanjšega povoda, da bi mogla Pašičeva okolica govoriti o takih kombinacijah z HSS. Glavni vodja Pašičeve skupine dr. Voja Ja-mjič (Radičev pobratim. Op. ur.) je vstopil brez vprašanja in dovo'jenja(!) v vagon, s katerim sc jc predsednik HSS vozil iz Zagreba v Sušak 12. t m. Vagon pa je moral zapustiti, ker mu je predsednik HSS sporoCil, da se noče razgovarjati z njim in da ga noče niti videti. Razen tega mu ie St. Radič sporočil, da ne more dovoliti, da bi sc vozil z istim vagonom z njim, in ako dr. Janjič ne zapusti vagona, da ga bo sam zapustil. Ta incident na potu iz Zagreba do Sušaka najbolje dokazuje, kakšni so odnošaji predsednika HSS napram Pašiču.«
Amerika in sovjeti
Newyark, 16. julija, s. Kakor poroča «New "fork Herald«, je delovni deparfe* ment prepovedal izkrcanjc ruskega financ« nega komisarja.
Politična obsodba v Moskvi
Moskva, 16. julija, s. Radi izzivajočega delovanja obtoženi Madžar Kari Visnv je bil obsojen na pet let ječe in na zaplembo privatnega premoženja.
Optimizem španskega diktatorja
Pariz, 16. julija, (brž.) V «Figaru» izjavlja španski diktator Primo de Rivera, da osta= nc sedanja oblika vladavine na Španskem šc mnogo let, ker je za Špansko najbolj pripravna in ker jo narod odobrava.
Strahovita panika v Apatinu
Slovenija izven nevarnosti. Dunav pri Apatinu predrl glavni nasip. Strahote katastrofe v Črni gori. 12.000 ovac uničenih, 60 človeških žrtev.
Ker v četrtek ni posebno deževalo in tudi v gorovju ni bilo močnih nalivov, so tekom petka vse vode v Sloveniji padle tako, da je, ako se ne zgodi ka~j izrednega, nevarnost poplave v naših krajih popolnoma odstranjena. V Ljub-ljani in tudi v drugih krajih Slovenije je nastopil včeraj preokret v vremenu. Zjutraj je solnce že naravnost žgalo in prevladovala je nič kaj prijetna, še manj pa zanesljiva sopara. Proti poldnevu je potegnila skozi zrak prijetna lahna sapica in ljudstvo je pričelo upati na trajnejše lepo vreme. Popoldne je le kratek čas rosilo. nakar se je zopet zjasnilo. Na polje in vse poljske pridelke je solnce vplivalo silno dobrodelno.
Tudi iz Hrvatske prihajajo poročila, da se vreme popravlja in voda polagoma pada. Pri Zagrebu je bila Sava včeraj zjutraj 2.36 nad normalo, opoldne pa samo še 2.20. Opaža se, da pade vsako uro približno za 2 cm. Po poročilu iz Beograda je stanje rek sledeče: Dunav in Sava naraščata pri Beogradu. Pri Bezdanu je bilo stanje vode dne 15. t. m. 6.84. pri Bogojevu 7.74, pri Novem Sadu 6.37, pri Zemunu 6.70, Drava je pri Žakanji padla za 2 cm. Tisa je padla pri Senti od 500 na 490. pri Titelu je v stagnaciji. Pri Sisku je bil vodostaj Save 6.45, pri Jasenovcu 7.52, pri Mitro-vici 5.82. V Beogradu pričakujejo vsak čas visok val zgornjega toka Save.
V splošnem se torej položaj izboljšuje. vedno strašnejša poročila pa prihajajo zato iz Bačke. Nova katastrofa, ki je grozila tamkaj že več dni, je žalibog že nastopila. Včeraj ob 3. ponoči je Dunav prodrl glavni nasip pri Apatinu. Voda je drla skozi odprtino, široko 50 m, z vso silo. Prebila je dalje nasip pri .losinem Foku, ne daleč od Novega Sada. Drava pa se je razlila pri Valpovu. Nad 20.000 oralov zemlje je pod vodo. Železniški promet preko Bogojeva je ukinjen. V Apatin je prišel 25. pešpolk iz Velikega BeSkereka, ki popravlja v največji naglici nasipe. Oblasti so odredile evakuacijo Apatina, čegar prebivalstvo je večinoma že samo panično pobegnilo v okolico. Ako prodre Dunav še drugi in tretji provizorični nasip, potem bo sledila katastrofa, kakršne ne pozna zgodovina. Uničen bo najplodo-vitejši del naše države, kar bo imelo seveda nedosledne posledice.
O katastrofalni nevihti in toči nad Ru-govsko planino pri Peči' se poročajo še sledeče podrobnosti: Voda je lila, kakor da bi nastal sodni dan. Opustošila je cele kraje in vasi. Vas Rugovo in še nekaj arnautskih sel v planini Stedinji so sploh izginile z zemeljskega površja. Niti približno ni opaziti, kje je poprej stala kaka koča. Strahoviti hudourniki in nalivi so odnesli s seboj nad 12.000 ovac, veliko število konj in goved. Med nevihto je brila obenem mrzla burja

.O BSZDikN
o sombor:''
IkBAČKfc
OSll^K
1 iJTOCtiN VUKOVAH O
X>A	^
' X,
^r-B^OTEVO
, POPLAVLIEMO > 4SOOO ORALOV
PODROČJE.KI ]£ V NEVARNOSTI
2SOOOO ORA.T-OV Ulit 1111 M1=I^ OŽROlENEGA 02EiAt,]A
tako, da so izginili tudi medvedi in volkovi. Posamezna zrna toče so bila nad kilogram težka, človeških žrtev je okoli 60. Več arnautskih hiš, ki so štele preko 10 prebivalcev, so hudourniki odnesli s kočami vred s tako naglico, da se nihče ni mogel rešiti. Iz reke Sušice so včeraj ves dan vlačili trupla ponesrečencev. V Rugovski klisuri so jih potegnili iz vode 28. Žrtve so svečano pokopali v Peči. Med ljudstvom je vladala taka panika, da so vsi mislili, da je nastopil pravcati sodni dan.
Tudi nad Novim Sadom se je vnovič utrgal oblak in so divjale vmes strašne nevihte. Strela je treščila v neko hišo
in težko ranila dve osebi. Voda stoji pri Novem Sadu tako visoko, da presega nivo mesta. Komisija za obrambo mesta vrši permanentno službo in gradi že drugi obrambni nasip. Pripravljenih pa je še 16.000 vreč peska. V ta-kozvani pusti Baranji je pod vodo 70 do 80 hiš, prebivalstvo pa deložirano.
V noči od 14. na 15. je po poročilih iz Like med grmenjem in bliskanjem tamkaj tako strašno deževalo, da ne pomnijo kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Vsa žitna polja, od katerih je ljudstvo letos toliko pričakovalo, so popolnoma uničena, škoda ogromna. Vrhovi Velebita so zasneženi.
finiska šola in penziionai »Mladika" v Ljub1 jani
Penzionat «Mladika» v Ljubljani.
V najlepšem delu Ljubljane, poleg mesit-ne ženske realne gimnazije, na oglu Šubi-čeve in Levstikove ulice, v bližini Tivolskega gozda in obdana krog in krog z virtom in parkom, se nahaja modeirna stavba penzijonata «Mladika». Penzijonat je namenjen onim gojenkam, ki hočejo pose-čati gospodinjsko šolo, žensko realno gimnazijo ali pa tudi kako drugo šolo, sploh vsem onim deklicam, ki žele izpopolniti svojo izobrazbo v kaki stroki.
Gospodinjska šola v Mladiki se prične dne 1. oktobra Vpisovanje je dne 29. in 30. sept. ob 9. uri zjutraj.
Namen gospodinjske šole je, podati občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v. vseh strokah gospodinjstva.
Za sprejem je treba, da je gojenka izpolnila najmanj 16. leto in da se izkaže z iapričevalom dovršene meščanske ali njej podobne šole
Učni predmeti so: Gospodinjsko spisje, računstvo in knjigovodstvo, vzgojeslovje, živiloznanstvo, državoznanstvo, nauk iz gospodinjstva, zdravstvo, vrtnarstvo, ser-viranje,, kuhanje, šivanje, pranje, likanje in vsa domača opravila. Vse navedene predmete poučujejo strokovno izprašane učiteljice, oziroma profesorji.
Vsaka gojenka plača pri vstopu Din 50,— kot-pristojbino za učila.
Učenke so ali zunanje, kj stanujejo doma ali drugod, ali pa notranje, ki stanujejo v internatu, ki je v zvezi z gospodinjsko šolo. Zunanje gojenke plačajo mesečno z ukovino vred Din 600.—, notranje pa plačujejo za vso oskrbo in ukovino Din 1100.
Pouk traja od 8. ure zjutraj do 6. zvečer. Odmor je med 14. in 15. uro. Učenke so razdeljene v 2 skupini, od katerih je ena zaposlena pri šivanju, odn. pranju in likanju, druga pa pri kuhanju. Teoretični pouk se vrši skupno. Zunanie coierike gredo lah-
Spalnica v penzionatu «Mladika».
•ii Eleonor Boardman, Barbara la Marr, Mae Bush, Richard Dix, Frank Mayo,_ Charlie Chaplin,
Milton Sills in drugi, nedeljo, ki jo prinese
To je atrakcija za „KINO DVOR"
Kulturni pregled
Gostovanje članov beograjske drame v Ljubljani. Danes zvečer gostujeta v našem dramskem gledališču odlična člana beograjskega Narodnega pozorišta, m sicer v igri <Jutro, dan. noč». Drama je izvrstno nasHi-dirana. Pri vseh dosedanjih gostovanjih, prav posebno pa v Mariboru, je bil uspeh popoln. Igra je mojstrsko naštudirana in jo igrajo brez suflerja. Občinstvo opozarjamo na to enkratno gostovanje. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajrrt v operi, cer.e dramske. Začetek ob S. zvečer.
Knjiga o Jazzu. Kralj Jazza, ustanovitelj in dirigent najboljšega Jazz - orkestra, Paul Whiteman, je spisal knjigo o Jazzu pod naslovom <The truth about Jazz» (Resnica o Jazzu).
Jugoslovenska številka francoskega lista <L' Illustration>. Veliki pariški tednik <P Illustration> je izdal pred kratkim obsežno jugoslovensko številko z doneski jugoslo-venskih avtorjev o političnem, ekonomskem in kulturnem položaju v naši državi Številka je okrašena z mnogimi posrečenimi reprodukcijami, med katerimi je posebno omeniti portret kralja Aleksandra in kraljice Marije po slikah našega slikarja Vavpotica. Nekaj člankov je posvečenih tudi Sloveniji, med drugimi tudi članek o slovenskem žurnaliz-mu. Žal da ni nobenega prispevka o jugoslovenski literaturi, medtem ko sta umetnost
in glasba v kratkem orisana. Številka je jako lična in bo gotovo služila zbližanju me1 Francijo in nami.
Smrt rumunskega pesnika Leona Doniča. Pred kratkim je umrl v Parizu pisatelj Leonid Mihajlovič Dobronravov, ki je v ru-munski literaturi znan pod psevdonimom Leon Donič. Sprva je bil Donič ruski pisatelj, ki pa je že takoj spočetka svoje pisateljske karijere pisal članke v rumunščini. Njegova mati je bila Rumunka iz. znane pesniške rodbine, katere član je bil prevajalec basni Krilova na rumunski jezik. Po priključen ju Besarabije Rumuniji je Dobronravov mnogo publiciral in bil posebno plo-dovit sotrudnik lista <Cavantul». Ostro se je boril v svojih člankih zoper sovjete, posebno v Parizu, kjer je tudi umrl v zelo slabih razmerah. Njegovo truplo so prepeljali v Bukarešto, kjer "se je vršil svečan pogreb, katerega so še udeležili zastopniki vlade, tiska in Saveza rumunskih pisateljev. Pokojnik zapušča mater in dve sestri.
Nov Pirandellov roman. Milanska literarna revija «La rivista letteraria j>riobčuje najnovejši roman pisatelja Luigija Piran-della pod naslovom zEden, nihče, stotisoč>.
Zadnje vodstvo v Groharjevi razstavi je v nedeljo, 18. julija ob 1*1. dopoldne. Vodi gosp. Zorman. Razstava se s tem dnevom zaključi.
Zaščita italijanskih operet. V Rimu se je vršil v četrtek kongres avtorjev operet in narodnih pesmi. Kongres je sprejel resolucijo, da se morajo avtorji čim bolj strniti in zajeziti dotok inozemskih operet.
Nova glasba k Shakespearejevemu igro-kazu: «Sen kresne noči*. Češko - nemški skladatelj Ernst Kfenek je napisal glasbo k imenovani igri, ki se bo izvajala v Heidel-bergu. Koreografsko in scenično vodstvo je poverjeno plesalcu K. Joosu.
«Kritika». Izšla je prva številka drugega letnika kulturne revije «Kritika>, ki jo izdaja in urejuje Josip Vidmar v Ljubljani. Posvečena je Cankarjevemu spominu in vsebuje uredi; I ove članke: «Vir umetnosti pri Cankarju.,, ^Cankarjeva človečnost*, clvan Cankar in l'art pour l'art», cGledali-šče in Cankar} ter na ovoju pikro «Oslovsko čeljust>.
Vjesnik kr. zagrebačkog drž. arhiva.
Bivši vestnik dalmatinsko - slavonsko - hrvatskega arhiva je zopet pričel izhajati pod gorenjim naslovom ter obsega njegova prva številka 208 strani prispevkov Josipa Na-gyja (o arhivskih pogodbah in paleografske študije), Vjekoslava Klaiča (o hrvatski rodbini Kreščič ali Krišeič), Ivana pl. Bojničiča (o delu barona Ratkaya, hrvatskega aristo-krata v sedemnajstem stoletju), Emilija pl. Laszovskega, sedanjega drž. arhivarja (o samostanu v Jastrebarskem) in drugih. Za nas je posebno zanimiv članek dr. Velimi-ra Deželica o ulogi Slovencev za časa hrv sabora 1. 1848. Številko zaključujejo književne in male vesti.
ko po 18. uri domov, notranje pa so zaposlene po skupinah pri pripravljanju večerje in pri posebnih urah, kakor pri francoščini, italijanščini, klavirju itd.
V internat gospodinjske šole se sprejemajo tudi učenke drugih šol, ki imajo vso oskrbo in prvovrstno hrano. Mesečni honorar za te gojenke znaša Din 1000— S seboj ie prinesti perilo, obleko določeno po uvidevnosti svojih staršev in jedilni pribor in Frtiče. posteljno perilo, 1 lem ■> in 2 zim-
ski odeji, pernico in blazino. Internat ima svejega domačega zdravnika	poleg
učitelji; tudi še perfektinjc, »i poučuje francošimo in vodi francosko \jnver-.aciia
Večerni gospodinjski in kuharski tečaji za uradniške soproge, uradnice in za delavke se bodo tudi letos vršili. Ti tečaji začno prve dni oktobra, trajajo 3 mesece in se vrše po 3 krat v tednu od 17. ure dalje. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo ženske realne gimnazije v Ljubljani
Jedilnica v penzionatu Alladika».
Pokrajinska skupščina UJU v Celju
Celje, 16. julija
Prijazno mesto Celje se pripravlja, da nudi čim gostoljubnejšo streho vzgojiteljem naše mladine, ki bodo zborovali te dni v njegovi sredini. Celje je bilo kot središCe ■naše slovenske zemlje že od nekdaj najbolj primeren kraj, da se izglade vsa nesoglasja, ki so se pojavila v kaki organizaciji. Učiteljstvo v Celju in okolici je poskrbelo, da se bodo počutili njihovi stanovski tovariši v dnevih dela in razmotrivanja o svojih stanovskih problemih kar najboljše. Meščanstvo pa želi, da odnesejo vzgojitelji naše mladine iz Celja kar najbolj prijetne spomine in jim kliče zato: Dobrodošli!
2e v dopoldanskih urah se je opažalo, da je v mestu mnogo gostov. Prišli so kot prvi večinoma voditelji in člani razmih odsekov organizacije, ki vrše vse priprave za glavna zborovanja.
Ob 15.30 so se sestali v Celjskem domu člani šiTšega sosveta in odsekov UJU. Izpopolnili so se odseki z delegati in predsedniki raznih društev. Kompromisni predlog, sklenjen dne 15. t. m. na zborovanju zastopnikov obeh skupin v Hrastniku, je bil odkazan stanovskemu in šol -' - političnemu odseku. Že prvi dan zborov;; narodnega ulčrteljstva je pokazal, da hoče članstvo vzdržati in ohraniti tovariško slogo v svoji nacijonalni strogo strokovni organizaciji.
Tekom današnjega dne so zborovali sledeči odseki: stanovski in šolsko politični, narodno-prosvetni, odsek za stanovski naraščaj, kutturno-pedagoški, odsek za mejno šolstvo in neodrešeno ozemlje, gospodarski in nadzorni odsek, pravno-obrambni in tiskovni odsek. Odseki so obravnavali mno-gobrojne predloge okrajnih učiteljskih društev, ki so predloženi za skupščino. Razprave so bile že danes zelo živahne, jutrišnji dan, ko bodo zborovale delegacije, pa bo pokazal, kako veliko zanimanje vlada baš za to skupščino UJU Današnje stvarne razprave pač jamčijo, da bo skupščina UJU dokazala, da se skupna učiteljska organizacija, ki je izvojevala že dokaj uspehov v preteklosti tudi za bodočnost zaveda, da bo uspešno zastopala težnje učiteljskega stanu le tedaj, če ostane edinstvena in složna.
Beograjsko pismo
Stanovanjsko in stavbeno gibanje. — Kako se trgovci skušajo znebiti letne robe. —
Radikali, pometači in občinske volitve.
Beograd, 16. julija.
Poletje je v Beogradu čas selitve in vsak si skuša pomagati iz velike stanovanjske mizerije. Ne more se sicer trditi, da je pomanjkanje stanovanj — saj nekatera, posebno večja stoje po 2 in 3 mesece prazna, ali malo je družin, ki morejo plačati za stanovanje mesečno po 3 in 4 tisoč dinarjev. Zato so tudi stanovanja v hišah, ki še niso docela sezidane, že v naprej oddana, če so le količkaj primerne cene. in zida se to sezono precej — ali tudi beograjsko prebivalstvo je vedno večje in zato je v stvari vedno eno in isto razmerje. In občinski očetje se še tudi niso spomnili, da bi zidali kaj stanovanjskih hiš — pa saj tudi nimajo časa o tem misliti, zdaj je treba agitirati, volitve so pred durmi. Zato vse uradništvo blagru.ie stanovanjski zakon, ki mu omogoča vsaj streho nad glavo, ker drugače bi se pač njih dve tretjini morale radi stanovanja seliti iz Beograda. Saj skromno, malo stanovanje 2 sobic stane v centrumu 2500 Din in vsaka soba se šteje — 1000 Din več. Ie kako so te nove hiše zidane! Kakor za golobčke, tako majhne so sobe, kuhinje in sploh vse pritikline prave igračke. Res, tako ličnih stanovanjskih hiš, kakor jih ie postavila ljubljanska občina, menda še ne bomo kmalu doživeli v Beogradu.
Trgovci niso verjeli vremenskim prerokom, zato se zdaj skušajo znebiti svoje robe na reklamen način. Spuščajo cene, in čim bolj dež lije, tem bolj gredo njihove tarife dol. Seveda samo letnim blagom. Zato te zapeljuje lepa svila, ki ti blešči nasproti za borih 80 Din pa beli čeveljčki po 70 Din par. Kar škoda, da venomer dežuje in ni prilike upotrebiti tako ceno blago. Etamini, razni batisti in sploh sezonsko blago je naprodaj po cenah, ki skoraj spominjajo na predvojno dobo. Trgovcu je pač ljubše, da dobi vsaj svoj denar, ki ga je založil v
Včera šnje predstave grandijozr.e tragedije v naravi
Heiika nesreča
na
SPO
so bile da zadnjega količka razprodane. Drama se od gra v višin' od i 000 m. Krasni naravni posnetki tirolskih alp. iNapeto zanimiva in poučna vsebina. — Samo še danesl Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
KINO «LJUBLJANSK1 DVOR«
Jutri nov senzacijonalni spoted!
blago, nego, da si jemlje na posodo z visokimi obrestmi, da bi kril svoje obveznosti. Zato da robo tudi pod ceno, samo da se je znebi. Pa vse to malo pomaga, to se najboljše vidi po čestih konkurzih, ki se vsak dan množe.
Glavna tema v vseh beograjskih krogih so zadnji čas — poplave in občinske volitve. Beograd bi bil sedaj precej miren, da ni vsakdanje rabuke med radikali in radikali. Beograjčani pravijo bobičevci in maksimovičevci. In ogorčeno protestirajo radi raznih premestitev v zvezi z volitvami, se dnevno razpravljajo za gostilniškimi omizji, kjer se tudi stavijo vratolomne stave, katera grupa bo zmagala, dočim trezne.iši opominjajo k slogi, češ drugače ne bodo zmagali ne eni ne drugi — ampak Kumanudi, ki je naiopasnejši radikalski konkurent. Pa se tolažijo, da bo vseeno Bobič odnesel pobedo, ker so zanj — verni mu — legijoni beograjskih pometačev!
Isis.
Poročni prstani
i CUDBJU, Prešernova 1
Pred sodniki
Ljubavna avantura gospoda župnika
Pri Št. Lambertu nad Savo, v bližini Svete gore, pase ovčice in obdeluje vinograd Gospodov župni upravitelj g. Cuderman. Pri volitvah je doslej vedno izpolnjeval škofova navodila in tudi sicer z vnemo preganja «ne-moralo» političnih nasprotnikov in naprednih listov. Sedaj bo pač moral prenesti svoje vsestransko delovanje v drug kraj. Dolgo ?e je namreč že po fari raznašala govorica, da imajo «gospod» neplatonično razmerje z gospo Julko, ki doma sicer hlače nosi, pa je js vendar ženske za dva. Ta govorica je kmalu postala konkretnejša, ko se je doznalo. da trdi kmečki fant Tome, da je oba grešnika videl in flagranti. Potem so si to pravili, pa ne na uho, kje so ga našli in kako. Gospa Julka je kar v spremstvu priče mahnila k Tomcu in ga stavila na odgovor. cSi res vi-del?» — cJa, vidub — cSi upaš pri seči — cKar je res, je res!> Sledila je župuikova tožba, in ubegi Tome, ki je na prvi razpravi pred okrajnim sodiščem v Litiji mogel le ponavljati, da je videl in gledal in videl to in to precej natančno in plastično, ni imel nobenih drugih prič in je bil obsojen na 6 tednov zapora, pa če je še tako zares videl. Niso mu verjeli. Pritožil se je pa le, in v petek, nesrečen dan, se je vršila vzklicna razprava pred deželnim sodiščem ljubljanskim. Medtem je pa Tome izvedel za priče. Dva zagorska fanta, Tomcu nepoznana, sta bila namreč zastala v hosti in pušila tobak. Pa vidita, da pridejo ob robu hoste po travniku egospod/.-, ki nežno vodijo zastavno spremljevalko seboj. Fanta se dregneta: Pozor! Njuno pričakovanje se je izpolnilo . . .
Eden obeh prič je odšel v Francijo, drugi je pa pri vzklicni razpravi izpovedal, zakor poročamo zgoraj. Na vprašanje, kaj sta zaljubljenca ukrenila, ko je mimo prišel Tome, pove priča, da nista ukrenila nič, ker sta bila tako zaverovana drug v druzega, da bi jima bil lahko žvižgal pesmico ene vidi nič. ne sliši nič.» Ljubezen je slepa. In neprevidna.
Ker se je tako izkazalo, da je vendar več oči videlo celo reč. se je položaj obsojenca bistveno izboljšal. Župnikov zastopnik ie sicer še ponudil dokaz za alibi, češ, tisti" dan je župnik bil doma, toda hitro se je ponudil nasproten dokaz po drugih pričah, da je bil župnik vendar zares v tistem revirju in ob isti uri, ko ga je priča zasačil. Bilo pa je to lanskega avgusta, ob robu hoste na travniku, v rož'cah in na solncu, kakor v starih lepih romantičnih časih. Pod kožo je vsak krvav, in če se te .takšna romantika prime s 53 leti, je treba reči: Čestitamo! Vzklicni senat je nadaljne dokaze kot nepotrebne zavrnil, vzklicu ugodil in Tomca popolnoms oproetil, ker so je dokaz resnice poerečiL

Domače vesti
Slika in prilika
(Beograjska omladina pri Mussoliniju.)
Da ne bom pretiraval, posnamen doslov« no iz beograjske «Politikej>:
30 beograjskih študentov arhitekture je izkoristilo začetek počitnic in so se s pro« fesorjem na čelu podali v Italijo in Rim. Zdaj so se vrnili. Usta so jiiji polna hvale. Toda ne govorijo o umetnosti in lepotah. Te omenjajo le mimogrede. Pač pa Vam najprej povedo:
—	Fotografirali smo se z Mussolinijem!..
Ravno one dni, ko so se mučns beograj«
ske konvencije obravnavale v Narodni skup ščini, je kratek radiogram agencije Štefani javil svetu, da je skupina jugoslovenskih di« jakov prosila za sprejem pri italijanskem diktatorju in da jih je on čez dva ali tri dni res sprejel, jim držal nagovor, oni pa so ga prisrčno pozdravljali. Ravno one dni, ko je vsa javnost razburjeno gledala, ali bo Č3St naroda rešena; ko so naša primorska mesta ječala. naj jih ne izročimo tujcu na milost in nemilost; ko je staro pokoljenje, ki je ustvarilo to veliko državo, drhtečega srca čakalo, da čuje močni glas bodočih njenih branilcev, njene omladine... A me« sto vsega tega je radiogram javljal sirom sveta, da je jugoslovenska omladina šla po« klonit se Vodji in ga je pozdravila z vzkliki...
Sprejel jih je v palači Chigi. Nosil je ja« halne hlače in imel je bič. Štirje italijanski študenti fašisti, ki so vodili beograjske, so prvi dvignili roke in naši za njimi, pozdrav« Ijajoč:
—	Eja, eja, alala!...
Odzdravil je diktator. Ponosno dvignje« ne glave jih je vprašal, kako jim ugaja nje« gova država, vprašal jih je, ali mu imajo kaj povedati. Izjecljali so par besed. A diktator je tedaj, vprt z desnico v bok, za« čel govoriti o moči svojega naroda. Če bi prišla omladina iz Tripolisa, bi ji Duce mirno lahko izrekel isti govor.
Med Mussolinijevim govorom je neki. beo grajski študent slučajno napravil z roko gesto h kolku. Fašistovskemu študentu sc je zazdelo, da sega v zadnji, revolverski žep. In brez razmišljanja je izvlekel svoj ogromni revolver. Njegova bojazen pa je bila neosnovana. Diktatorjev govor je bil sprejet z burnim odobravanjem ...
Tedaj so prihiteli oficijelni fotografi in posneli ta lepi prizor (ki ga »Politika* prina ša po posnetku). Še enkrat se je Duce na« smehnil in odšel.
Dobili so nato fotografije in jih zdaj riz» kazujejo po Beogradu. A povprašujoč, kaj se je za časa njihove odsotnosti godilo do« ma, niso v vprašanjih morda omenili naše« ga ogroženega morja. Ne. Vprašanja naše omladine so povsem druge vrste: Kako je s kopališčem? Ali se tudi pri nas že nosijo eksfordske hlače? Kakšni so rezultati no« gometnih tekem?
«OmIadino snago stara, omladino jade mlad» — omladina stara sila, omladina mla« da skrbi In sramota.	M. A. C.
*	Kralj zopet odpotoval v poplavljeno ozemlje. Sooči ob 21.10 se ie kralj Aleksander pripeljal z dvornim vlakom z Bleda v Ljubljano in čez pet minut nadaljeval vožnjo proti Zagrebu, od koder je odpotoval v poplavljeno ozemlje. Kralja je spremljal do Zagreba veliki župan dr. Baltič, ki je bil pozvan včeraj dopoldne na Bled.
*	Minister Miša Trifunovič in poslanik Šeba na Bledu. Včeraj ob 11. dopoldne so se pripeljali z beograjskim brzovlakom v Ljubljano minister prosvete Miša Trifuno-vič, minister za narodno zdravje Slavko Miletič in češkoslovaški poslanik na našem dvoru, Jan Šeba. Vsi trije so obedovali v kolodvorski restavraciji, nakar sta se minister Miša Trifunovič in poslanik Jan Šeba odpeljala ob 11.40 na Bled, minister Slavko Miletič pa ob 12.20 s tržaškim brzovlakom v Vichy v Francijo.
*	Odlikovanja v poštni službi. Na predlog ministra pošte in brzojava so odlikovani z Tedom sv. Save petega razreda: Tomo Vrkljan, inšpektor poštne direkcije v Ljubljani; Anton Vesenjak, šef odseka pri ljubljanski poštni direkciji; nadalje poštna upravnika Josip Vertovec in Fran Moro ter poštni tajniki Franc Šemrov, Janko Sirnik in Vladimir Kos.
*	Iz.premem.be v šolski službi Na podlagi razpisa sta imenovana: Vinko Zivko za stalnega strokovnega učitelja meščanske šole v Slovenski Bistrici ln Josipina Mlina-rič za stalno strokovno učiteljico I. ženske meščanske šole v Mariboru. Napredovali so v 1. skupino II. kategorije: Josip Vedral, stalni učitelj petja in glasbe na II. meščanski šoli v Ljubljani; Olga Tomšičeva stalna učiteljica v Moravčah in Martin Pe-telinšek v Mariboru; v 2. skupino H. kategorije: Ivanka Podreka, stalna učiteljica pri Sv. Duhu na Stari gori; Ivanka Klemen-čič v Veliki Nedelji, Marija Radič v Celju, Leon Cepuder v Dolnji Lendavi, Albin Smole v Ljubljani, Josipina Kumer v Ribnici, Ignacij Petje pri Sv. Lenartu, Ivana Do-linšek v Senožetih, Ana Lenarčič-Vadnal v Notranjih goricah, Fran Bernetič pri Sv. Antonu, Ljudmila Sirnik na Vrhniki in Marija Kladek v Borovnici; v 1. skupino III. kategorije učiteljici ženskih ročnih del Ci-zela 2en-Lekar v Soteski In Franja Fric v Ribnici.
*	Angleška eskadra zapustila Split. Kakor nam poročajo iz Splita je bil v sredo zvečer na angleški admiralski ladji »Bar-ham« prirejen sijajen ples, kateremu sta prisostvovala bivša ministra Bianchini in Orisogono, general Daskalovič, veliki župan Angjelinovič in mnogo odličnih meščanov. Paluba je bila divno okrašena ter preurejena v plesno dvorano. Admiral Hod-ge je izrazil svoje posebno zadovoljstvo z lepim sprejemom ter se je laskavo Izjavil o našem narodu in naših krajih. Ples se je zaključil z narodnim kolom. V četrtek popoldne so angleški častniki napravili izlet v Solin ter si ogledali tudi slap Kubavice.
Včeraj opoldne je angleška eskadra zapustila splitsko pristanišče. Dve angleški ladji obiščeta otok Vis, kjer polože mornarji venec padlim angleškim mornarjem, ki so pckopani na Visu.
*	Jugoslovenski učitelji na Češkoslovaškem. Naši učitelji, ki so se za časa sokolskih slavnosti mudili v Pragi, so posedli 12. t. m. kopališče Luhačovice, kjer so iim priredili pr?v prisrčen sprejem. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki oblasti in številno občinstvo. Člani ekskurzije so odšli med viharnimi ovacijami prebivalstva v spremstvu godbe v mesto, kjer iih je pozdravil oficijelno generalni tajnik kopališča g. F. Houdek, zahvalil pa se je imenom Jugoslovenov učitelj Slavko Mrovlje. Zvečer je bil prirejen našim učiteljem na čast banket. Dne 13. t. m. so si člani ekskurzije ogledali veliko Batino tvornico za čevlje v Zlinu.
*	Ameriški dijaki v Jugoslaviji. Iz seve-roameriškega mesta Detroit je došlo poročilo, da je dne 5. t. m. iz tamkajšnjega pristanišča odpotovala skupina ameriških dijakov pod vodstvom profesorja Russela. Dijaki nameravajo prepotovati Francijo, Švico in Italijo, glavni njihov cilj pa je Jugoslavija. Iz Trsta se podajo ob dalmatinski obali v Dubrovnik, Boko Kotorsko In pa na Cetinje, odkoder krenejo preko Zelenike v Sarajevo in Beograd, si ogledajo tudi Vojvodino in Hrvatsko ter obiščejo končno tudi Slovenijo.
*	Otvoritev razstave fotografij v Splitu. Predvčerajšnjim Je bila v Splitu otvoriena razstava fotografij. Otvoritve so se udeležili tudi angleški mornariški oficirji. Izdan je poseben katalog.
*	Maturanti drž. moškega učiteljišča 1921. se sestanemo v nedeljo 18. t. m. ob 14. uri v gostilni pri »Mostu* — Celje.
*	Razlagova slavnost v Mali Nedelji, ki je bila določena za 25. t. m., ie preložena na 1. avgust.
*	Dela v Ivanjskem tunelu se z veliko eaergijo nadaljujejo. Na obeh straneh je prekopanih doslej približno dvesto metrov. Pri vrtani j tunela so naleteli na precej močan tok vode, ki pa vendar ni tolik, da bi mogel ovirati dela v tunelu.
*	Davčne eksekucije v Sloveniji. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide dne 17. julija 1926 v štev. 65 »Uradnega lista« izkaz o eksekucijah, ki so se radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v II. četrtletju 1926. Iz izkaza je razvidno, da se ie mobiiama eksekucija začela v 31.086 primerih in nadaljevala do rubeža v 6257 primerih (20%); do prodaje je pa prišlo v 41 primerih, torej v manj nego tri četrtine odstotkov od celokupnega števila rubežev. Zaostanki radi katerih je prišlo do rubeža so znašali okroglo 13 milijonov dinarjev, oni, ki so se mogli iztirjati šele s prodajo pa okroglo 228.000 Din. V imobilarni ekse-kuciji se je vknjižila zastavna pravica v 112 primerih za okroglo 1 milijon dinarjev.. Dražbe nepremičnin so se izvršile v 104 primerih za okroglo 647.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dražbenemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba.
*	Izpremembe v občinskem gerentstvu.
Dosedanjega gerenta v občini Fikšinci, srez Murska Sobota, Ivana Stessla, je veliki župan mariborske oblasti vsled njegove lastne prošnje razrešil gerentskih dolžnosti ter postavil za novega gerenta te občine Mihaela Holšedla, posestnika v Fikšincih štev. 25.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla Elizabeta Roch, artistinja. Pogreb bo danes ob 1430 iz državne splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Na naslov poštne direkcije. Pišejo nam: Kakor se sliši, namerava poštna direkcija ustanoviti v St Janžu na Dravskem polju poštni urad, kar vsi farani z veseljem pozdravljamo. Govori se tudi, da se namerava odcepiti občina Sv. Marjeta n. Dr. polju od Račke pošte ter ista priklopiti novemu uradu v Št. Janžu na Dr. polju. Prizadeti vaščanl iz Marjete, Trnič in Prepolje to namero iz tehtnih gospodarskih razlogov odločno zavračamo. Ves naš promet se kreta na postajo Račje Ln v Fram, kjer Je naš glavni gospodarski center za eksporti-ranje naših pridelkov, in so tudi državni uradi, razni mlini, žage, tovarne itd. Vse to' nas že od nekdaj veže z Račjem, dočim Št. Janž za nas ne prihaja v poštev. Naša želja Je, da ostanemo še nadalje pri pošti Račje, pač pa prosimo merodajne kroge, da se zavzamejo zato, da že vendar enkrat dobimo dnevno poštno zvezo po sel-skem pismonoši iz Račja, ki že itak pošto dnevno dostavlja v našo sosedno vas Braunšvajg, ki Je komaj 10—15 minut oddaljena od nas, kar bi bilo tudi z malenkostnimi stroški zvezano.
+ Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Laškem, v nedeljo, 18. t. m. pop. ob štirih. Raznoličen spored izbranih pesmi za moški mešani zbor, moški, ženski kvartet in solo-spevi slavčka »Ljublj. Zvona« Špelce Ram-šakove. Prijatelji naše lepe pesmi iz Laškega, Rimskih Toplic, Celja, Zidanega mosta, Radeč, Sevnice, Trbovelj, Hrastnika itd. ne zamudite te pevske prireditve!
*	Znižano vožnjo na železnici je dovolila generalna direkcija državnih železnic v Beogradu, z odlokom z dne 8. julija br. 6436 za 50% vsem udeležencem velikega sokolskega okrožnega izleta dne 1. avgusta v Št. Vidu nad Ljubljano. Dovoljenje popusta velja za dneve od 30. t. m. do 3. avgusta.
*	Planinski dan v Kranjski gori. Hrvatski turistički klub »Sljeme« v Zagrebu priredi sporazumno s Savinjskimi podružnicami SPD in podružnice v Kranjski gori 7. in 8. avgusta šesti planinski dan v Kranjski gori. Program Je sledeči: Dne 7. avgusta prihod planincev z jutranjimi in večernimi vlaki. Zvečer komerz v hotelu »Razor«.
Dne S. avgusta izleti in ture; določeni vodniki bodo vodili goste na izlete v najbližjo okolico, drugi oddelek na lažje, tretji na težje ture (Škrlatica, Jalovec). Polovična vožnja je dovoljena. Prijaviti se je najkasneje do 31. t. m. na HTK »Sljeme«, Zagreb, Marovska ulica 16.
*	Pogon na hajduke v Hercegovini Po poročilih iz Mostarja so orožniki, ki preganjajo hajduke, odposlali več žandarmerii-skih oddelkov na črnogorsko stran, da se korenito onemogoči vsaka nadaljna akcija hajdukov.
*	Zasuta železniška proga. Sarajevska direkcija državnih železnic javlja, da Je vsled silne plohe zdrčal ogromen plaz zemlje na železniško progo Rude-Uvac ter zasul progo in cesto v dolgosti 5 km. Ves promet Je ustavljen.
*	Žena zadavila svojega moža. V Nov-skem se Je zgodila grozna rodbinska drama. Vdovec Fr. Kadliček se je pred tremi leti vnovič oženil z dvajsetletnim dekletom. Zakon ni bil srečen in pogosto Je prišlo do prepira in pretepa. Ko je v torek Kadliček prišel pijan domov, se Je po večerji oblečen vlegel v postelj in kmalu zaspal. Zena pa je vzela vrv, napravila zanjko in jo možu vrgla okoli vratu. Zadrgnila je zanjko in Jo krepko držala, dokler ni pijani mož izdihnil. 2eno je žandarmerija aretirala in izročila sodišču.
*	Zdravilo za ljubezen, ki stane 4000 Din. Služkinja Anka Dolar v Zagrebu ie prijavila policiji, da je slišala preteklo leto od svojih prijateljic, da stanuje v Mesničkl ulici neka vedeževalka, ki nudi v ljubavnih neprilikah izvrstno pomoč. Tudi ona Je odšla k tej čarovnici, imenom Katra Šaiota, in jo prosila, naj ji pomaga, da se vrne zopet njen dragi, orožnik Ivan Jug, ki Jo je zapustil. Obenem jo je tudi prosila, naj pomaga istotako njeni sestri Josipini, kateri je postal mož nezvest. Vedeževalka Je Dolarjevi zagotavljala, da Ji bo v vsakem oziru pomagala, vendar pa se mora strogo ravnati po njenih predpisih in molčati. Izročila ji je nato prašek in navodila, kako naj ga jemlje. Dolarjeva Je plačala za vsak prašek 100 dinarjev in ga zavžila štirikrat na mesec. V prašku so se nahajale med drugim tudi zmlete jajčne lupine. Služkinja je zaužila skupno za 4000 Din teh praškov. Ker pa zdravilo le ni hotelo pomagati, je odšla Dolarjeva vnovič k vedeževalki in jo vprašala, kaj Je na stvari. Dobila pa Je hladnokrvno odgovor, da zdravljenje s praškom ne gre tako naglo in da mora potrpeti Služkinja Je polagoma za ie ljubezenske praške porabila ves svoj prihranek. Šele nato se Je prepričala, da Ji zdravilo za ljubezen nič ne pomaga in da je bila grdo ogoljufana. Prijavila Je dogodek policiji, ki Je Šakotovo takoj aretirala in Jo izročila sodišču.
*	Sprememba posestL Znano Hudoverni-kcvo (Primjžovo) trgovsko hišo v Radovljici Je kupil trgovec Leopold Knez, kamor bode premestil svojo trgovino iz hiše Otona Hemana.	1036
*	Interesente za čistokrvne dobermane opozarjamo na krasne, že kopirane mla-dišče, ki jih Je vrgla krasna psica dober-manka, last g. Grilca, znanega gojitelja do-bermanov na Gradu. Kolikor nam Je znano sta dva mladiča z rodovnikom še za oddati. 1030
*	Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C), postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po tfžkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omlajevalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana a la carte ali v penzijonu. Cene znižane, prospekti na zahtevo.
JUTRI U!
Velika, razkošno oprem« ljena veseloigra. V glav« nih vlogah glavni igralci iz velefilma aNibelungi«.
Priskrbite si pravočasno vstopnice!
Elitni Kino Matica
Iz Ljubljane
u— Redukcija pri Narodnem gledališču.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je po zaključku sezone z* 31. julijem odpustila nekaj mlajših moči drame in opere. To ie precej nova metoda z ozirom na dejstvo, da je čas angažmanov za drugo gledališče že potekel. Odpuščeni igralci so torej enostavno vrženi na ulico. Kar se tiče pa stvari same, moramo reči, da se nam odpuščanje v vrstah našega naraščaja ne zdi baš najkoristnejše. Ziasti kar se opere tiče, nam pripovedujejo, da se tam uveljavlja sistem, o katerem bo v interesu našega gledališkega zavoda potrebno pravočasno iz-pregovoriti prav odkrito besedo. Pri operi sta bili m. dr. reducirani dve nadarjeni pevki domačinki, ki res ne razpolagata z operetnimi toaletami, zato pa s svežim glasom b mladostjo. Redukcija pri drami Je rri. dr. zadela mladega amiicijoznega igralca, o katerem se je kritika vedno pohvalno izražala. Postavljen je na cesto. Poleg mlajših moči, ki so bile odpuščene, je upokojenih več igralcev ter ie m. dr. tudi g. Danilo, veteran našega gledališča umi-rovljen. V našem gledališču, zlasti pa v operi so v zadnjem času zopet zavladale intrige. O njih prihodnjič kaj več.
u— Javno stenografično tekmovanje na Christofovem učnem zavodu. Domobranska cesta 7, se ie. vršilo v četrtek ob dveh popoldne. Tekme se Je udeležilo 26 gojenk in gojencev. Diktiralo se je 4 minute z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vodila strokovna učiteljica, gospa Ivanka prof. Ro-
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nudi	67
KHJCENEJE
Jos.Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
bidova. Tema diktata je bil Ivan Cankar »Lisjak«. Prva je bila gdč. Ivana Parzer iz Ljubljane, druga gdč. Angela Furlan iz Trsta, tretja gdč. Ivana Kurglt iz Domžal, četrta gdč. Marija Miiller iz Zagorja ob Savi in peta gdč. Ladislava Čargonja iz LJubljane. Interesantni tekmi ie prisostvovalo mnogo občinstva, katero Je iepo in hitro delo mladih stenografinj in stenografov zelo presenetilo. Prireditev tekme kaže razveseljiv napredek na polju slovenske stenografije. Vse priznanje gospei Ivanki proi. Robidovi in vsa čast zavodu, ki skuša v .mladih, za vse lepo dostopnih srcih svojih gojenk in gojencev netiti veselje in ljubezen do stenografije in ki Je s tako častnim uspehom zaključil svoje dvajseto šolsko leto. Pripomnimo, da so bili k tekmi pripu-ščeni le gojenke in gojenci z odličnim in hvalnim končnim redom.
u— Gg. članom odbora Čsl.-jugoslov. lige. Radi posvetovanja o kongresu Jugosloven-skih češkoslovaških lig in čeških organizacij v Ljubljani In na Bledu dne 7. in 8. avgusta sklicujem za soboto dne 17. t. m. ob 18. (6. zvečer) v direkcijskem lokalu Kazine odborovo sejo in prosim, da se Je zanesljivo udeležite. — Predsednik.
u— Blagajna delegacije ministrstva financ v Ljubljani bo dne 20., 21. in 22. julija zaradi čiščenja uradniških prostorov strankam zaprta.
u— Zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani poziva svoje člane na obrtno zborovanje, katero priredi mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano 18. t. m. ob 8. dopoldne v risalnici obrtne šole istotam.	1033
u— Avtobus vozi zopet redno na Ježico in St Vid nad Ljubljano vsako nedeljo in praznik od 2. pop. dalje.	1034
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 izgred v gostilni, 2 prestopka kalje-nja noč. miru, 1 izsleditev bivališča, 4 prestopki zdravniških predpisov, 1 prestopek obrtnega reda in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacija Je bila izvršena 1 in sicer radi prepovedanega povratka.
u— Samomor. Včerai smo poročali, da Je ključavničarski mojster Martin Dolenc, stanujoč na Cesti v Mestni log, izpil v sredo zvečer v samomorilnem namenu večio količino arzenika. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu sicer takoj izprali želodec, kar ga pa ni rešilo, kakor smo navedli včerai, marveč je v četrtek popoldne za-strupljenju podlegel. V smrt ie šel, kakor je izjavil sam, radi neznosnih družinskih razmer.
u— Zastrupljenje z gobami Včerai okrog pol 1. popoldne Je našel stražnik na Viču na travniku poleg ceste moškega, ki se Je zvijal v krčih in tožil, da ima strahovite bolečine v želodcu. Povedal Je, da Je prejšnji večer večerjal na Igu gobe in da se je nemara z njimi zastrupil. Ker Je stražnik videl, da Je stvar resna, ga je takoj dal prepeljati v bolnico.
u— Berač in tat. Jakob Bricelj iz Do-bruni je šele 29 let star in zdrav vendar mu smrdi pošteno delo. Zato najraje postopa po mestu, se igra brezposelneža ter berači po hišah. Ker pa ima tudi to grdo napako, da se ga vedno rado kaj prime, Je seveda vrlo nevaren berač. Kot Izboren tekač se ie izkazal pred nekaj dnevi na Žabjeku, kjer je v hiši št. 12 snel kar uro s stene. Bil je opažen a ure ni hotel izpustiti. Končno se mu Je posrečilo, da Je res odnesel pete, vendar se bržkone ne bo dolgo veselil prostosti.
Vlom "v športni paviljon. V noči na četrtek Je neznan zlikovec udri na igrišču društva »Atene« v Tivoliju v tamošnjo ba-raio ter odnesel več parov tenis čevljev 6 komadov žog ter več raznega orodja. Storilec pa društva ni oškodoval samo s tatvino, marveč Je polomil tudi ograjo, tako da znaša skupna škoda 1500 Din.
Iz Maribora
a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj v Mariboru ima svojo redno odborovo sejo danes, 17. julija ob 20. uri v gostilni »Korotan« na Frankopan-ski cesti.
a— Tovorninski davek mariborske občine.
Nameravano povišanje tovorninskega davka za prihodnje davčno leto s strani mariborske mestne občine je izzvalo v tukajšnjih industrijskih in trgovskih krogih upravičeno odklonilno stališče. Vsled povišanja tovorninskega davka (v enem predlogu gre baje zvišanje za Din 300 od vagona) se bo zmanjšala gospodarska in davčna moč industrije in trgovine, ki pa Je za naše obmejno mesto pri njegovem razvoju odločilen činitelj. Ker bo posledica povišanja tega davka podraženje blaga, bo v veliki meri izgubila tukajšnja industrija in trgovina svoj trg, ki se bo preselil radi cenenosti v Celje, Zagreb ali LJubljano. Šibkejše firme bodo morale likvidirati, močnejše pa bodo ošibele. Posledice tega stanja za davčne dajatve zlasti občini so jasne. Zato ie v interesu razvoja mesta, da se trgovini in industriji v tej gospodarski krizi ne na-'agajo nova bremena in to naj imajo mero-•dajni činitelji pred očmi.
a— Gostovanje graškega Sturma v Mariboru. V soboto in nedeljo 17. in IS. Julija gostoje v dveh prijateljskih tekmah prvorazredno graško moštvo Sturm. Prvi dan nastopijo proti Merkurju, v nedeljo pa proti ISSK Mariboru. Nastop graškega kluba, ki Je odličen reprezentant nogometa, bo brezdvoma za vse mariborske športne kroge redka senzacija.
a—' Socialistično in radikalsko zborovanje pri Gambrinu. Za snoči Je sklicala soci-jalistična stranka protestni javni shod na Gambrinovem vrtu, mariborski radikali pa članski sestanek v dvorani. Na socialističnem zborovanju, ki se ga je udeležilo do
400 ljudi, so razni govorniki ostro protestirali proti nameravani redukciji delavstva ziasti železničarjev ter ostro prijemali vladni stranki. Mariborski radikali pa so imeli istočasno zraven v dvorani ob prav pičli udeležbi svoj sestanek po § 2., le proti vabilom, čeprav so v »Narodnem dnevniku« pred par dnevi javili, da bodo imeli javen shod. Značilno za niihovo tolažbo radi premajhne udeležbe Je bilo, da so se tolažili s tem, da Je bila polovica poslušalcev r.a socialističnem zborovanju njihova. Dober tek za to kislo grozdje!
a— Velik uspeh finančne kontrole ob severni meji. V noči od četrtka na petek" so beležili organi oddelka finančne kontrole v Svečini pri Mariboru pri svojem Uu-dapolnem zasledovanju tihotapcev na tej važni obmejni točki prav lep uspeh. Na meji so naleteli na večjo skupino tihotapcev, ki so prišli iz Avstrije. Organi so družbo takoj ustavili. Nekaj tihotapcev ie pobegnilo in pometalo svoje svežnje od sebe. trije pa so prišli v roke organom kontrole. Pri pregledovanju nahbrtnikov so našli v njih 60 kg najfinejšega saharina in 25.000 komadov cigaretnega ovojnega papirja. Organi finančne kontrole so blago zaplenili in ga odposlali v Maribor na merodaino mesto. Ta dogodek je brez dvoma velik uspeh v vestnem izvrševanju službe finančne kontrole na naši severni meji. Upati ie, da organi finančne kontrole za ta svoj čin ne bodo ostali brez nagrade.
a— Zborovanje Jugoslovenske gasilske zveze v Mariboru. Danes in jutri zboruje v Mariboru Jugoslovenska gasilska zveza. Danes zvečer ima starešinstvo zveze pod vodstvom g. Barleta iz Ljubljane sejo. V nedeljo ob 10. dopoldne bo v veliki kazin-ski dvorani skupščinsko zborovanje zveze. Po zborovanju ie v Narodnem domu skupen obed in nato istotam prijateljski sestanek. Ob tej priliki bo slovesno razvitje n blagoslovitev prapora mariborske požarne brambe, ki praznuje 55. letnico svojega obstoja.
a— Slavnosti mariborske požarne hrambe. Mariborska požarna bramba praznire na slovesen način v nedeljo jubilej 55 letnega delovanja za dobrobit Maribor! in njegovega prebivalstva. Ob pol 9. dopoldne bo v stolici sveto opravilo za vse umrie člane, nato razvitje in blagoslovitev nove zastave po kanoniku Moravcu in kumici županji dr. Leskovarjevi. Sledila bo velika gasilska vaja na Glavnem trgu z objektom požara na magistratu. Ob 10. bo skupščina Jugoslovenske gasilske zveze v kazinski dvorani.
a— Nedeljski promenadni koncert. V nedeljo, 18. t. m. priredi od 10. do 12. ure dopoldne »Drava« v mestnem parku promenadni koncert v korist odbora za postavitev spomenika kralju Petru.
a— Domovinski dan v Šmarjeti ob Pesnici. Radi neugodnega vremena preteklo nedeljo Je bila velika narodna slavnost Jugoslovenske Matice preložena in se vrši v nedeljo dne 18. julija v Šmarieti ob Pesnici. Trud tamošnje podružnice Jugoslovenske Matice zasluži naše največje zanimanje in podporo; zato pohitimo vsi narodni Mariborčani v lepo Šmarjeto!
a— Poskus pobega iz jetnlšnice. Nekateri listi so prinesli vest o poskusu pobega nekaterih kaznjencev v noči od 11. na 12. julija iz zaporov, kar pa so pazniki pravočasno preprečili. Vest Je v toliko netočna, ker se Je to vršilo v jetnišnici mariborskega okrožnega urada in ne v moški kaznilnici.
a— Zopet slučaj škrlatinke. Izkaz o kre-tanju nalezljivih bolezni v okolici mestnega fizikata mariborskega v času od 8. do 14. t. m. zaznamuje nov slučaj škrlatinke in dva slučaja ozdravljenja (škrlatinka in davica).
Iz Trbovelj
t— Epidemija samomorov ponehala. Z a d« nji samomorilec v občini je bila 351etna Barbara Rifl, stanujoča na Studencih 29, ki je spila v samomorilnem namenu očetovo kislino. Oddana je bila v celjsko bolnico, kjer pa je začetkom tega meseca umrla.
t— Nove gostilne v Hrastniku. Za gostil« niško koncesijo sta prosila upokojeni rudar Skobe in rudniški poduradnik v pokoju Za« vrašek.
t— Narodna spevoigra s spremljevanjem orkestra. Konzorcij Narodnega doma v Hrastniku priredi v nedeljo 18. t. m. ob 4. popoldne narodno spevoigro s spremljeva« njem orkestra po sentencah učitelja g. Loj« za Hofbauerja. Nastopilo bo okoli 50 oseb od teh 34 igralcev in 6 mož orkestra pod vodstvom g. Armina Bruna. Za igro vlada veliko zanimanje. Tvrdka Japelj m dr.:g ie naslikala za igro popolnoma nove dekora« cije, garderobo pa je posodilo ljubljan^-.o gledališče.
t— Zaradi preobloženosti z delom pri Narodnem domu je odložil mesto staroste pri Sokolu g. Lojze Hofbauer. Njegov na« slednik je učitelj g. Jože Grozdnik
t— Knjižnica Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah se je pre« selila iz trboveljske šole na Vodo v pro.-'o« re rudniške restavracije. Ker je sedaj v d;« lavskem centru, j upati, da bo delavstvo bolj pridno segalo po knjigah. Kn-ižnica jc odprta vsak četrtek.
t— Bratovska skladfiica v Hrastniku ima po novem pravilniku okoli 110 upokojencev od teh 10 vdov in sirot. Po starem pin- i« niku jih ima pa okoli 300. od teh 142 vdov in sirot. Dcficit pokojninske blagajne znaša mesečno okroglo 30.000 Din.
t— Pred prihodom komisije v renfe V zadnjem času se delavstvo pri rudniku v Trbovljah in zlasti v Hrastniku stalno r-i-tožuje proti postopanju ž njim pri d" : Pritožbe navajajo, da se zahteva od ljudi več premoga in več storitve, ne ozira-" se na to, da mnogokrat niso dani pcgoii zi njo radi slabega zraka, vročine, ki do-eja 33 stopinj, vode ali pa zasutja. Pritožbe de« lavstva so sicer neprestano na dnevnem re« du, vendar še niso dosegle takega objega. P.udarsko glavarstvo v Ljubljani se ie zaio odločilo, da na licu mesta prouči položaj in napravi remeduro.
t— Dolgoletno krvoskrunstvo. Oblasti so prišle na sled dolgoletnemu krvoskrunstvu v hrastniški kotlini. Prizadeta sta neki po« sestnik in njegova hčerka. Po njeni lastni izpovedi jo je h krvoskrunstvu dovedla nje« na lastna mati
Naši onstran granšc
Koroško pismo
Slovenski načrt za zavojevanje Koroške. —, V treh letih ali zboljšanje ali razdelitev Avstrije. — Trepet pred Sokolstvom. — Preinje slovenskim duhovnikom. — Uči* teljstvo zahteva podržavljen je osnovne šole.
Kritičen dan je bil v Celovcu 7. t. m. V uredništvu velikonemških «Freie S tim m en« so razkrili ccslavenski načrt za zavojevanje Koroške«. Na uvodnem mestu govori ta list o nevarnih namenih, ki so obelodanjen ni v... aKoroškem Slovencu®. Kaj pa je bilo? Slovenski list je pozval društva k novemu življenju in menil, da če se izliva promet v Celovec in če živi mesto od oko* fice, potem imamo pač nekoliko pravic do Celovca. Tam se srečata Rožan in Podjmu čan, zato mora postati Celovec središče no« vega pokreta... Nekaj nezaslišanega je to in dunajska vlada se mora začeti interesi« ' rati za neodgovorne hujskarije »Koroškega Slovenca®. Tako modrujejo oštimce«. Kaj na tako slabih nogah stoji nemštvo na Ko« roškem, da se bojijo že nedolžnega strem« Ijenja po organizaciji slovenskih društev? Celovec je na slovenskih tleh in še okoli srede preteklega stoletja se je govorilo v Celovcu več slovensko kot nemško. Nem« ško divjanje priča, kako so ti ljudje daleč proč od vsake misli po dobrem sožitju med obema narodnostima v deželi.
ccKarntner Tagblatt« rad prevede iz <cSlo« venca» članke, ki grdijo Jugoslavijo in Sr« be potem pa one, ki hvalijo Avstrijo. Pre« tekli mesec se je «Slovenec» globoko po« klonil pred dr. Seiplom in občudoval je Avstrijo, kako življensko silo ima v sebi. «Slovenec« trdi, da se je Avstrija izmed vseh povojnih držav v S letih najbolje nor« malizirala in utrdila in da je gospodarsko najdalje napredovala. <rSlovencu» tiči stara Avstrija še globoko v kosteh. Pri spominu na njo prične hvaliti ostanek, sedanjo A v« strijo. Dr. Ude je katoliški duhovnik in vse učiliški profesor. Pretekli mesec je bil v Celovcu in je govoril o razmerah v državi: o napačni davčni politiki, o ogromnem šte« vilu ljudskih zastopnikov, ki jih vzdržuje ubožna Avstrija, «skoro 90 odstotkov vseh davkov polni žepe samodržcev in nasilni« kov», žigosal je razne korupcijske afere in priporočal skrajno varčnost. Svoj govor je zaključil ta katoliški duhovnik s to«le na« povedjo: «V treh letih se mora položaj Av« strije temeljito izboljšati ali pa bo Av« strija razdeljena« ... «Slovenčeve« poklone Avstriji izkoriščajo koroški Nemci v svo« jem boju proti manjšinskemu vprašanju.
Kdo se vozi v Avstriji po železnici z zni« žano ceno? Jugoslovenski Sokoli! Javna taj nost je, pravijo «Freie Stimmen«, da so imeli jugoslovenski Sokoli pri svojem zletu v Prago v Avstriji za 33 odst. znižano že« lezniško vožnjo. Oni vrli Nemci, ki so pri« šli h pogrebu generala Kapretza, voditelja Heimatschutzverbanda, pa niso bili deležni primernega znižanja, marveč je železniško ravnateljstvo isto v zadnjem hipu še skr« čilo. Celovški velikonemški list se zgraža in izvaja, da zvezno železniško ravnatelj« stvo gre na roko sovražnikom Avstrije, pri domačinih se pa štedi v najnedostojnejši obliki. Ves iz sebe je ta list tudi pri misli, da so hoteli Sokoli v Celovcu izstopiti, kar pa se je k sreči preprečilo. Vse zmešane so «štimce« in kaj bi še le bilo, ako bi se bil res hotel pojaviti Sokol na starih zgodovin« skih slovenskih tleh v Celovcu! Sokolsko slavje v Pragi je globoko odmevalo po nem ških novinah in tudi ,<Freie Stimmen« mo« rajo priznati, da je bilo to nekaj izrednega, nekaj čisto slovanskega. Slovan se ne ozira na štrapace in na stroške, podvrže se že« lezni disciplini, samo da proslavlja v So« kclstvu p-obratenje Slovanstva. Res je tako. Tudi koroški Slovenci naj si to zapomnijo.
Župnik Gabron se zopet pojavlja! Tako s« razburjeno zavpile «Freie Stimmen». Ko je ta hujskaški župnik pobegnil v Jugo« slavijo, se je mislilo, da bo mir in da pri« dejo Nemci do svoje službe božje. Toda njegov naslednik Ulbing ni nič boljši. Po« slcdica je. da se je okoli 80 odstotkov nem« ških katolikov v župniji udalo svobodomi« selstvu. Pred kratkim je ta župnik pri ne« kem pogrebu domačinke, ki je umrla v bol« mci. na centralnem pokopališču v Beljaku izvršil blagoslov po slovensko. «Freie Stim« men« se togotijo radi tega na vso sapo in pravijo: Zal, da je bila ta nesramna pre« drznost znana prepozno, sicer bi se bilo gospodu župniku kaj pripetilo. Župnik Ga« bron se je pojavil v občini in se obnašal tako neženirano, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Treba paziti nanj, ker vidimo, da njemu služi vera samo v strankarske svr« hz ... Tako zlobno pišejo celovški veliki Nemci in hujskajo na napad na oba slo« venska župnika. Proti župniku Ulbingu kli« čejo tudi škofa na pomoč in operirajo celo s svobodomiselstvom, samo da bi prišel v slovensko župnijo nemški človek. Za ger« manizacijo so Nemcem dobra najbolj zavr« žena sredstva.
Koroška učiteljska zveza jc na svojem zborovanju v Celovcu izjavila, da deželno zastopstvo učiteljski stan tako zanemarja, da se ta zakonodajna korporacija ne more več smatrati za resno. Razpravljali so o političnih sporih po deželi in prišli do za« hteve, da naj se osnovna šola podržavi. Po« tem bi bila varnejša pred strankami in uči« teljstvo bi se moglo res posvetiti svojemu poklicu. Pri podržavljenju bi se moralo da« ti Slovencem Vse šole, ki jim pritičejo. Raz« ne stranke že tako glede manjšinskega vpra sanja povdarjajo, da se ne mone rešiti do«
ma, da naj se torej reši na Dunaju. Pri državljenju ljudske šole bi morali5 preti* venci do svojih šolskih pravic.
p— Povsodi manevri. Tudi okoli Pule se^ vršijo veliki vojaški manevri, ki so imeli višek v vajah ponoči ua 14. t. m. Mane« vrirala je brigada Lombardia, pomnožena z artiljerijsko skupino.
p— V Dobrovem v zapadnih Brdih je bila šolska prireditev, pri kateri so Itali« jani občudovali, kako lepo slovenski otroci pojejo italijanske patri jotične himne. De« klica Jelica Juša, hči biljanskega župana, je deklamirala Tommaseovo hrvatsko poe« zijo «Italija v verigah® (!)
p— Samomor z električnim tokom. Pri Škotrklji so našli na premočeni zemlji le« žečega mrtvega človeka, ki je imel okoli vratu privezano dolgo žico, visečo čez clek« trovodno tramvajsko žico. Na drugem kon« cu žice je bil pritrjen kamen. Samomorilec je napeljal nase električni tok v napeto« sti 300 voltov. Bil je takoj mrtev. Spoznali so v njem 501etnega delavca Dom. Mara« stona iz Istre, Maraston je bil premožen kmet pa je s svojim nemirnim življenjem zašel v bedo z družino vred. Zadnje čase je preživel sam v nemiru in pomanjkanju, na kar je izvršil samomor.
Iz Laškega
1— Elementarna nezgode. Menda ni okra« j a v Sloveniji, ki bi bil po zadnjih nalivih in povodnji tako težko prizadet kot laški. Velik del našega okraja je že izpodkopan od trboveljske prem. družbe, voda si izbi« ri druge izhode, izpodjedava ilovnat teren, ki drči po trših plasteh v nižino, zasipava potoke, podira ceste in pota in prepravlja njive, travnike ter odnaša hiše in potoke. Okrajni zastop je zadnje dni, kakor smo p>oizvedeli pregledoval in ugotavljal škodo, ki so jo zadnji nalivi povzročili po našem srezu. Najhujše sta menda prizadeti hrast« niška in trboveljska kotlina. Radi napačnih obvodnih naprav in zgradb, zlasti jezov so okrajne ceste silno prizadete, deloma tudi popolnoma uničene, raztrgane in zasute. Proge Zidani most do Laškega, Rimske top« lice « Jurklošter, Šmarjeta do Dola, Trbov« Ije in Reka, zlasti pa hrastniške ceste so le deloma in za silo po izredni agilnosti okr. zastopa, ki deluje zadnje dni z vso vnemo in požrtvovalnostjo, vporabne zopet za pro« met. Škode je na vseh progah nad 800.000 Din. Ali nam bo država kaj prispevala in pomagala, kakor smo bili tega navajeni od svoje mačehe — Avstrije? Ali pa bo vse prezrla in zahtevala od nas zopet le dav« kov in doklad?
1— Desetletja Savinja že ni dosegla one višine kot te dni — imela je 3.92 ra nad normalo ter poplavila obrežje daleč na okoli. Silno škodo utrpijo privatniki, v pr« vi vrsti pa tudi občina in Olepševalno dru« štvo. Potok Hudournik je mogočno nara« stel ter je nastalo osobito med ženskim sta« rejšim svetom veliko razburjenje, da pride potop. No, k sreči je občina, kljub oviram od strani «Zup. gospodarskega kluba« pra« vočasno osnažila strugo in rešila poplave naše mesto ali trg
I— Oni nemškutarji in njih pajdaši, ki so započeli gonjo zoper stavbo Posojilnice ob Savinji, še vedno molčijo in niso pričeli z zgradbami stanovanjskih hiš. Gospodje, kje ste? Ali čakate, da Vas bomo javno na naših shodih razgalili?
1— Sresko poglavarstvo se še vedno ne gane radi odobritve obrtnih lokalov za na« še novo konzumno društvo. Ali tudi g. ve« liki župan pozna razlike med klerikalci in demokrati v prilog prvim?
Sokolsko društvo v Zagfirju ob Savi priredi v nedeljo dne 18. t. m. svoj običaj« ni letni nastop. Priprave za to prireditev so v polnem teku. Telovadni spored bo zelo bogat. Kot posebna točka nastopijo člani ljubljanskega Sokola pod osebnim vodstvom saveznega načelnika br. dr. V. Murnika z njegovo znano kompozicijo <dj boj» in »Turški marš«, ki sta dosegli velikanski triumf na vsesokolskem zletu v Pragi v Obenem domu. tate, da se je morala ta točka ponavljati. Zato vabimo vsa bratska sosednja sokolska društva in Sokolstvu na« klonjeno občinstvo, da se udeleži teg-a iz« rednega nastopa. Prilika je zelo ugodna in težko, če se povrne. Zatorej v nedeljo vsi v Zagorje, vožnia je polovična — Zdravo!
<,©JN0€M
JHgflr
najboljše, najtrpeifiejše*
Zato hajccncjšc
Vremensko
fietemo.osSti <evoi » . ualjon., 16. julija 192
Višin«; Darumetia	m
Krai
Cas
opazovanja
Sarorn.
Temper.
Rei. vlaga
<i °/o
Ljubljana . .C (dvorec	j
Msribor . . . Zagreb . . . Beograd . . . Sarajevo ... Skoplje . . . Dubrovnik . . Praga ....
7.	7582	180	90	mirno	9
8.	75S-0	19-o	83	mirno	7
14.	756 7	26-3	47	SSE 0.5	4
21.	759-4	20-2	80	S 0.5	6
8.	767-9	21-0	80	N\V 3	2
8.	757-6	22-0	80	S 5	10
8.	7 8-3	200	91	NW 1.5	10
8.	758-7	17-0	90	mirno	10
7.	755-6	21-0	74	>^V 3	10
7.	ooo-o	oo-o	00	0	0
7	758-6	190	—	mirno	10
smei veUa n brzina v m
■Jasnost 0—10
Vrsta padavine	
J jsačovanL	mm r o ' ure
. megleno	2.0
	0.3
	3.0
	0.1
	4.0
	7.0
Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 0.4 mm.
Solnce vzhaja ob 4"28 zahaja ob 19-43 luna vzhaja ob 11-37. /.ahaja ob 23 35
Tržaška vremenska napoved za soboto: Šibki zapadni vetrovi. Nebo spremenljivo
oblačno. Temperatura od 20 do 26 s-opinj. Morje mirno. Dunajska vremenska napoved za soboto: Semintja oblačno, mestoma deževno. Hladno.
Severni vetrovi.
Službene objave LNP,
Z ozirom na napade na podsaveznega ka« petana g. Rajgla v raznih lfetih radi med« mestne tekme Zagreb : Ljubljana v Za« grebu si Ljubljanski nogometni podsavez dovoljuje priobčiti sledeče:
Podsaveznega "kapetana ne zadene na po« razu nobena krivda, ker je on pred'tekmo I>ostavil moštvo, ki bi po njegovem nazira« nju častno zastopalo barve Ljubljane v Za« grebu. V ta tim je bilo nominiranih 6 igral« cev SK Ilirije. Ker jo pa SK Ilirija imela odigrati tekmi v Celovcu in Lincu, se je pods. kapetan na to oziral ter priporočil, poudarjamo samo priporočil za 6lučaj, da bi SK Ilirija ne mogla pogrešati svojih šest igralcev, drugi tim, ki je pozneje tudi igral v Zagrebu. To je bilo tako odbornikom LNP« i a, kakor tudi drugim zainteresiranim gospodom dobro znano. Tembolj se čudi« mo noticam priobčenim v ^Slovenskem Športu« in ^Slovenskem Narodu« dne 2. julija 1926. Tudi gospodom, ki so jih pisali, je bila vsa zadeva znana in tudi zapreke, ki so se pri postavi moštva porajale in si« cer:
Kratki termin za postavo moštva, tekma SK Ilirije v inozemstvu, in obveznost LNP. sprejeti 27. junij kot termin za odigranje tekme, ker ni imel ZNP drugih terminov na razpolago in razven tega še ponudbo Osiješkega nogometnega podsaveza, za od« igranje medmestne tekme Osijek : Zagreb. Sprejel pa je LNP. tekmo, ker mu je bilo mnogo na tem, da odigra tim mesta Ljub« ljane tekmo z boljšim nasprotnikom za trening tekmo z tekmi za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
LNP«ju je sicer objektivna kritika zme« raj dobrodošla, tembolj pa obsoja vsako neupravičeno, lahko bi rekli neresnično kri* tiko, s katero sc daje javnosti popolnoma napačen vpogled v razmere LNP»ja in s čemur se žali podsavezni kapetan g. Raj« gelj, kateri je za šport gotovo mnogo žrtvo« val.
Podsaveznemu kapetanu, g. Rajglu pa iz« rekamo jpovodom njegove demisije našo naj toplejšo zahvalo za njegovo požrtvovalnost katero je izkazal tekom svojega delovanja kot kapetan LNP«ja.
Ker kljub ponovnim opominom SK Celje, ISSK Maribor in TSK Merkur niso zado« stili obveznostim napram LNP«u, se posled« njič poživljajo, da najpiozneje do 22. julija nakažejo dolžne zneske podsaveznemu bla« gajniku, ker bi bil sicer LNP primoran pred lagati navedene klube v črtanje.
V u. o. se kooptira za podpredsednika g. Kunaver na mesto g. ing. Strune, kateri je bil primoran vsled obilnih privatnih poslov podati svojo demisijo. Mesto g. Rajgla se kooptira za podsaveznega kapetana g. Stan« ko Pelan.
Redna glavna skupščina LNP. se vrši dne 15. avgusta 1926. v lokalu restavracije «Zvezda«.
Obnovljena nogometna sezona
se nam obeta z današnjo nogometno tek« mo Hermesa in jutrišnjo tekmo ljubi j an« ske poasavezne reprezentance proti zagreb« škemu prvorazrednemu moštvu SK Zeljez« ničarja. Zagrebški gosti so dobro znani po vsej državi in uživajo najboljši sloves. Na vsak način bosta obe tekmi dobra preizku« šn.ia domačih sil za predstoječe tekme pod« saveznih reprezentanc za pokalno prvenstvo države, odnosno za kraljev pokal. Ljubljan« ska reprezentanca jc dobro sestavljena, na njej je, da zaigra lepo in da zmaga nad Željezničar ji. To zavisi v dobri meri tudi od števila občinstva, ker je vse drugo igra« ti pri praznih plankah kakor pa predvajati igro pred občinstvom. Na vsak način bo mo rala naša reprezentanca vzeti stvar najres« ne.ie v roke, ako bo hotela ostaviti igrišče kot zmagovalec.
Za tekmo vlada v naših športnih krogih veliko zanimanje, kar je razumljivo, saj se hoče naša publika na lastne oči prepričati, ali so naše domače sile res tako za nič, kakor nam kažeta zadnja nesrečna rezul« tata v Zagrebu.
Današnja tekma s Hermesom se vrši na igrišču Ilirije in se prične ob 18.15. Hermes postavi proti Zeljezničarjem ojačeno mo« štvo, ki se na tihem pripravlja na jesensko sezono, v kateri hoče zaigrati vodilno vlo« go. Tudi ta tekma bo sigurno športno na najvišji višini.
Nedeljska tekma pa se vrši na igrišču Primorja.
Službene objave LNP. Po podsaveznem kapetanu nominirani igrači in rezerve mo« raio biti v nedeljo najkasneje do 16.15 na igrišču Primorja. Prinesti morajo seboj čev« 1 ie. dokolenke (črne) in črne hlačke. Drese da na razpolago ŽSK Hermes. Igrač Terglec (Rapid) se mora javiti na igrišču Primorja skupaj z drugimi. Reditelje da na razpolago Hermes, in sicer za oba dneva po pet. Ja« viti se morajo službujočemu odborniku do lo. ure. Blagajniško službo imata prvi dan gg. Lukežič in Tuma. drugi dan pa gg. Bari ir Puma. Službujoča odbornika v soboto gg. Sterle (Hermes) in Pogorclec, v nedeljo gg. Lukežič in Dorčec.
Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. Z ozirom na današnjo tekmo Ilcr« mes : Zeljezničarski SK (Zagreb) se vrši ra danes določena juniorska tekma med Ilirijo in Slavijo že ob 16.45 (ne ob 18.30) kot predigra tekmi z Zeljezničarji. — Ju« tri. v nedeljo dopoldne se vrši ob 9. ju« niorska pokalna tekma Olimp : Panonija, oh 10.30 pa Reka : Olimpija. — Ostale tri tekme I. kola sc vrše 24. in 25. t. m., ker jc igrišče Ilirije jutri zasedeno. — Medklub« ski odbor opozarja s tem sodelujoče klube vrovič na določila razpisa, zlasti da sc mo« rajo igralci glede starosti pred tekmo izka« zati s kjstn;m listom ali šolskim spričeva« lorri ter da mora vsako moštvo nastopiti v enotnem dresu. Pravico nastopa imajo le« tos igrači rojeni lci 1908. ali kasneje. Vsak igrač sme igrati Ic za en klub. — M. O.
/'-SK Hermes. Sledeči igrači naj bodo danes ob 17. v lokalu: Habiht, Sernec, Ma« rinko. .lesih. Roncc, Batič, Kos. Bine. Bur« ja, Drakslcr, Ložar, Novak, Scdcj. Tajnik.
Avtomobilska dirka pri Mariboru. Av« tomobilski klub kraljevine SIIS, športna ko« misija Maribor, je sklenil v zadnji seji, da priredi nacionalno hitrostno dirko na cesti Slov. Bistric.. « Maribor (vodovod). Dirke se lahko udeležijo člani avtomobil« skega kluba in od ni'h vpeljani gostje. Spo« razumno / motokliibom "Maribor« ie ta dirka odprta tudi za motorna kolesa. Za prvo prireditev tc vr^tc v okrožju Maribo« ra obstoja že veliko zanimanje v vseh šport
nih krogih in se pričakuje, da sc je bodo udeležila vozila vseh vrst. Na cesti, ki ima veliko ovinkov in ki nc spada k lahkim, jsc bo borilo za najkrajši čas vožnje. Glc« ^dalec bo gotovo prišel na svoj račun. Poli« jtična kakor tudi vojaška oblast je obljubi« laaklubom podporo v vsaki obliki.
Motoklub Slovenija. V svrho povzdige motociklističncga športa jc sklenil moto« klub Slovenija, da priredi v nedeljo dne 15. avgusta 1926 enodnevno kvalitetno vo« žnjo na progi Ljubljana«Celje«Zidani most, Brežice«Kostanjevica«Novo mesto«Višnja go« ra«Ljubljana uključivši. 1 km hitrostno dir« ko z letečim startom in cca 1 km dolgo gorsko dirko na omenjeni progi. Proga vo« di po najlepših delih Slovenije in nudi tek« movalcem razen vozno tehničnih zanimivo«
sti tudi krajevno slikovite užitke. Da za« interesira klub tudi svoje najmlajše člane za to prireditev, jc odbor kluba določil na« grade za vse udeležnike, razen tega pa so navdušeni ljubitelji tega športa darovali odboru posebne nagrade za novince, ki se niso bili nikdar nagrajeni in z a take, ki do« sežejo najboljšo kvalifikacijo. Dirke sc mo« rejo udeležiti samo člani Motokluba Slo« venija in se opozarjajo na propozicijc in druga navodila, ki slede temu vabilu v športni rubriki lokalnih listov. — Odbor.
Kolesarske dirke «Sa\-e». V nedeljo 18. julija vsi na kolesarske dirke društva «Sa = va« in Zveznih kolesarskih društev ter na nogometno tekmo SK Slavija : SK Triglav na igrišče SK Ilirije. Odhod z godbo iz Sv. Jakoba trga ob 14. uri. Začetek ob 15.30.
Gospodarstvo
Iz lesnoindustrijskih krogov
Vsled nestalnosti zapadnih valut silno trpi naša lesna industrija, ki je pravzaprav glavni dohodek Slovenije. Zadnji veliki padec lire pa je katastrofalno vplival na naše slovensko gospodarstvo. Tekom zadnjih štirih let eo zgubili naši gospodarski krogi nad 100 milijonov dinarjev. Cesto se je dogajalo, da so kupili, obdelali in prodali les pri vi sol; i liri, dočim so prejeli plačilo, ko je lira stala nizko.
Da se to prepreči, so se dne 16. julija sestali v Ljubljani vsi večji lesni industrij« iz Slovenije in razmotrivali obupne razmere, ki groze ugonobiti našo lesno industrijo. Skoraj soglasno so glasovali za predlog, da se naj les prodaja samo v stalnih valutah, to je v ameriški, angleški, švicarski in naši, kar omogoča našim industrijcem pravilno kalkulacijo.
Sestanka se je udeležil tudi zastopnik ir. Avstrije, dr. H a s 1 a c h e r, član največjega avstrijskega lesnega podjetja <Norica», ki je povdarjal, da imajo tudi pri njih isie gospodarske težnje in da se bo tudi Avstrija pridružila sklepu naših industrijcev.
Izvolili so -poseben pripravljalni odbor, ki naj stopi v dogovor z avstrijskimi lesnimi industriji in naj tekom 14 dni predloži tozadevne definitivne predloge.
S hmeljskega tržišča
Žater, 13. julija. Pri natančnem pregledovanju hmeljskih nasadov našega okoliša, se lahko trdi, da je njih stanje vobče slabše kot srednje, kvečjemu pa da je srednje. Od vremena je odvisno, ali bo razredovanje nasadov krenilo navzgor ali navzdol.
Pri razsojevanju letošnje žetve je pa že sedaj treba povdarjati, da je stanje prav mnogih drugoletnih nasadov slabo in da bodo brez pridelka oni nasadi, ki so trpeli vsled mokrote. Teh nasadov je tisoče kop po 60 rastlin.
Z 2. t. m. se je pomnožilo povpraševanje po hmelju in se je dnevno prodajalo po 10 do 20 bal. Cene so se okrepile in znašajo 3050—3300 Kč za 50 kg.
Pripomniti je, da se v predprodaji plačuje letošnji pridelek po 3000—3200 Kč za 50 kg, t. j. (po kurzu 166) 106.24 Din za kg. A. P.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 310; banatska, Rečkerek. 1 vagon 305; nova za avgust, ladja 1 vagon 265 turščica: baška, 7 vagonov 190, fco Novi Sad, 5 vagonov 195; Bosanski Rrod, 2 vagona 190; srbska rumena, ladja Dunav, 40 vagonov 180; moka: baška <0» kombinirana, 1 vagon 500 otrobi: baški. v jutastih vrečah, 1 vagon 127.50. Tendenca nespremenjena.
Dunajska borza za kmetijske produkte (15. julija). Notirale so vštevši blagovnopro-metni davek brez carine v šilingih za 100 kg: Pšenica: domača 47—48. madžarska, potiska 49.50—51; rž: 27.25—30; turščica: 26.25—27.25; oves: domači 32—32.50, romunski 30—31; seno: 17.75—19.25.
Danajski svinjski sejem (15. t. m.). Dogon 2797 svinj. Promet je bil precejšen, vsled česar so se cene znižale za 10—15 grošev. Notirale so po kakovosti za kg žive teže v šilingih: mesnate svinje 1.70—2.40, slanina-rice 1.60—1.80.
= Priprave za popravljanje porušenih po tov. Prometno ministrstvo .je izdalo vsem gradbenim sekcijam, naj takoj, ko ponehajo poplave in se umakne voda zopet v svoje struge, store vse potrebne korake, da se popravijo ceste in pota, ki jih je pokvarilo naraslo vodovje in da se vzpostavi promet. Gradbene sekcije so že ukrenile vse potrebno, da se organizira delo za vzpostavitev cestnega prometa.
= Velesejem na Reki. Povodom velesejma na Reki, ki bo od 1. do 31. avgusta t. 1, je dovolilo naše prometno ministrstvo poset-nikom in razstavljalcem z naredbo M. S. br. 15.096/26 30 popust normalne prevozne tarife. Te olajšave veljajo za vožnjo na Reko od 26. julija do vštevši 30. avgusta, za povra-tek z Reke pa od 1. avgusta do vštevši 4. sejr tembra t. 1. Popust velja za vse proge državnih železnic razen ekspresnega vlaka. Pri odpotovanju na Reko plača potnik 140 7o normalne cene, vozovnica pa mu služi za brezplačni povratek v gori omenjeni dobi. Na legitimaciji mora biti potrdilo, da je doti čnik res posetil velesejem na Reki.
— Stare tiskovine tovornih listov. Na temelju naredbe prometnega ministrstva z dne 14. t. m. se stare tiskovine navadnih in brzo-voznih tovornih listov lahko uporabljajo še do konca decembra t. 1.
= Nabava soli t Tunisu. Uprava državnih monopolov je poslala posebno komisijo pod vodstvom načelnika Andrije Radoviča v Tu-nis. Ta komisija ima nalog, da na licu mesta stopi v stike s tamošnjimi činitelji za pripravo pogajanj glede nabave večje množine soli.
= Poslovanje novosadske borze. Senat no-vosadske borze je imel v četrtek sejo, na kateri je bilo predloženo poročilo o poslovanju borze v prvem polletju 1526. Tz tega poročila se vidi. da je bilo v tem času povpraševanja po 5379 vagonov žitaric, med njimi 4150 turščice, 353 pšenice in 363 vagonov moke. Pri borznem razsodišču je bilo 787 novih pravd.
= Kongres Tseh trgovskih korporaeij Jugoslavije bo. kakor sc doznava, za božič dne 25. in 26. decembra v Osij?ku.
-- Izdatki za nove železnice v Jugoslaviji, luženjer P. Milenkovič, načelnik direkcije za grad bo železnic, je izdal knjigo cNova železniška mreža- , v kateri med drugim navaja tudi. koliko so po vojni /.grajene železnice stalo drž ivo. I'o trli podatkih so znašali stroški z:i proge (v milijonih ,1 i na rjev): Vrhovi-no - Gračac 10.t. Gračac - Knin (dovršitev) 141.8, Topčider-Mala Krsna (dovršitev) 14.4,
Užice-Vardište (nova proga) 218. Veles-Stip (nova) 84.8, Titel - Orlovac (nova) 6-1. Nis-Knjaževac (dovršitev) 34.5, Bosanska Krup.i-Bihač (dovršitev) 40.4, Ljutomer - Ormož (nova) 47.8, Doljevac - Prokuplje 25.7. Gornji Milanovac - Ugrinovci 28, Štip - Koiane 12.9, Pa raci n - Stalač 5.8, Bosanska Hae.i-Ugljenik 3.1 in Podmolje - Struga 4.7. V-*?-ga skupaj so stale državo po vojni zgrajene, dokončane ali predelane proge 911 milijonov dinarjev ali 12.4 milijonov dolarjev.
- Za trgovce z lesom. Neka tvrdka v Dubrovniku potrebuje 20 m" belega jesenovega lesa, nadalje 13 m» hrastovega ter 21 m ; >e-lovega lesa v različnih dimenzijah. Naslov dotične tvrdke s podrobno navedbo dimenzij je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na razjx>lago.
16. julija.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74.50—77, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 103—196. Ljubljanska kreditna 175—195. Merkantiina 90 do 97. Praštediona 864—870, Slavenska 49—0 Kreditni zavod 165—175, Strojne 98—101. Vevče 102—0, Stavbna 55—65, Sešir 103—104 (104). _ Blago: Zaključki; les: remelini 34/68, 38/78, 4 m, fco vagon meja 500—0: hrastove frize Ia, 35—50 cm, 6 cm, fco vag. meja 1180—0 deske (smreka, jelka), paral., 18.24,38. I., II., III. monte, fco vagon meja 500—0 hrastovi brzojavni drogovi, od 7 do 12 m dolž., prem. 13/14 cm, na drobnem koncu najmanj 7 cm, obeljeni, fco nakl. post. za tekoči mesec 7—0; deske, 22 mm. 4 m dolž., smreka, jelka, fco vagon meja 500—0; smrekove deske, 16 mm, fco vagon meji 500—0; smrekovi hlodi, od 30 cm naprej, 4 m dolž., fco vagon nakl. postaja 190—0: poljski pridelki: pšenica, bačka, 7C. 2 %, fco vagon nakl. post. 0—315; nova bačka, 76, 2 za avgust, fco vagon nakl. post. 0—270; nova, fco Ruma 0—285; turščica, fco vagon slov. post., 1 vagon 257.5f do 237 (227.50; ječmen, letni, fco vag. nakl. post. 0—170; oves, rešetani, fco vag. nakl. post. 0—190; otrobi, srednji, fco vag. Domžale 0—155; ajda, domača, fco vag. slov. postaja 0—255 fižol, beli, banat., fco vag. nakl. postaja 0—160; riž, splendor, v vrečah, brntto za netto, fco skladišče Ljubljana 0—680.
ZAGREB. Na mednarodnih tržiščih beležita nadaljni padec devizi Trst in Pariz, ki se je v Curihu spustil na 12.325 proti 13.20 od včeraj. Italija pa beleži 17.4125. Razen oslabitve teh dveh tečajev so bile ostale devize na našem tržišču brez znatnejših sprememb. Kupčij je bilo sklenjenih v devizi Dunaj ia 145.000, Berlin 13.000, London 7187, New York 24.300, Pariz 10.000, Praga 560.000, Trst 217.000 in Curih 190.000. Skupnega prometa je bilo za 8 milijonov dinarjev. — V efektih ni bilo v zasebnih papirjih spremembe. Vojna škoda je nadalje popustila. Takojšnje blago se je trgovalo v začetku po 304, proti koncu pa po 30350. Več prometa je bilo danes v investicijskem posojilu, kjer je bilo več zaključkov po 75—76. Notirale so devize: Dunaj izolačilo in ček 798.625—802.625, Berlin izplačilo 1348.50—1352.50, Italija izplačilo 191.60—192.80, London ček 275.08-276.28. Nevv York ček 56.439—56.739, Pariz izplačilo 138—140, PragaJzplaeilo 167.40—168.40. ček 167.38—168.38. Curih izolačilo 1094.875 do 1098.875, ček 1094.80^-1098.80; valute: šilingi 805—809; efekti: državni: Investicijsko 74—75.50. agrarne 40—0, Vojna škoda. Ia kojšnja 303.50—304, za avgust 307.50—30S; bančni: Eskomptna 100.75—101, Poljo 16—17 Kreditna Zagreb 101—103, Hipo 56-57. Jugo 92 —93, Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 56—59, Praštediona 865—870. Slavenska 55—56, Srpska 132—132, Medjuna rodna 70—0: industrijski: Eksploatacija 5—0. Ra-gusea 300—0. Šečerana Osijek 270—275. I-is 51—55, Narodna šumska 17—0, Osiječka lje-vaonica 0—190, Gutmann 0—125. Slaveks 110—0, Slavonija 31.50—32, Trbovlje 345—0, Vagon 40—0, Vevče, zaključek 100, Danica 59.25.
BEOGRAD. Devize: Pariz 136—136. London 275.40—275.50. Nevv York 56.50 do 56.55, Milan 190.50—191.50, Praga 164.70 do 167.75. Dunaj 800—800.25. Budimpešta 795 do 798.50. Berlin 1349—1350. Curih 1095.73 do 1096. Bukarešta 25.75—26.50.
CURIH. Beograd 9.12. Berlin 122.925. Xo>v York 516.375, London 25.11625, Pariz 12.3''. Milan 17.35. Praga 15.30. Budimpešta 0.0072275, Bukarešta 2.395.
TRST. Devize: Beograd 52.25—52.75. Dunaj 416—425, Praga 87^50—88.50. Pariz 70.50—72.25, London 144.25—145. Nevv Vork 29.65—29.85. Curih 575—582, Budimpešta 0.0410—0.0420, Bukarešta 13.50—14.50; valute: dinarji 51.75—52.80, dolarji 29.50 do 29.75. 20 zlatih lir IU—115, zlata lira 570.73.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.46—12.50. Berlin 168.07—168.57; Budimpešta 98.74 do 99.04. Bukarešta 3.295 —3.315. London 34.3325 do 34.4325, Milan 23.77—23.87. Nevv York 705.75—708.25. Pariz 16.73—16.83, Prag;, 20.90—20.98, Sofija 5.08—5.12. Varšava 77.05 do 77.55, Curih 136.65—137.15;. valute: dinarji 12.44—12.50, dolarji 704.25—708.25.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.61, v Berlinu 7.741, v Londonu 275. v New Yorku 1.7725.
Avto-vožnje Idrija-Logatec
Vsako nedeljo In četrtek
vozi iz Idrije v Logatec-kolodvor in obratno avto k dopoldanskemu vlaku ob 10. uri, tako da imajo potniki zvezo z Ljubljano in Trstom. V slučaju, da je do sti potnikov, sc avto takoj vrne. Priporoča sc
Anton Poljaaick.
Posvetitev pariške mošeje
1 Pariz, 16. julija.
Maroški sultan, ki se je s svojimi tremi sinovi udeležil proslave narodnega praznika v sredo, je včeraj posetil po kosilu novo muslimansko mošejo. V mo-šejo so prišli tudi oficijelni predstavniki francoski z ministrskim predsednikom Briandom na čelu, več ministrov in poslanikov, predvsem onih, čijih države imaju večinoma muslimansko prebivalstvo. Navzoč je bil tudi predsednik republike Doumergue. Tekom cerkvenih ceremonij, katerih se ni smela udeležiti nobena ženska, je imel sultan Mulaj Ju-suf nagovor na predsednika republike, v katerem je proslavljal prijateljstvo med Maročani in Francozi, ki so prevzeli protcktorat nad njihovo deželo, zlasti pa jc naglašal tradicijonalno spoštovanje Francozov verskih čustev muslimanov. Potem je poudarjal, da je duhovni oče pariške mošeje eden njegovih prednikov, Mohamed beg Abda-Iah, ki je podpisal s kraljem Ludvikom XV.. pogodbo, po kateri se smejo na francoskih tleh graditi muslimanske mo-lilnice.
Predsednik Doumergue jc v svojem odgovoru naglašal dejstvo, da se je francosko-muslimansko prijateljstvo potrdilo tudi s krvjo na bojiščih svetovne vojne v Evropi. Današnja ceremonija je nova manifestacija te solidarnosti.
Po ceremoniji v cerkvi se je vrnil sultan Mulaj Jusui z avtomobilom v palačo. v spremstvu svoje črne telesne straže. Ko je avto vozil po bulvardu St. Germainu, je začela skupina komunističnih poslancev žvižgati. Množica, ki je v gostih vrstah stala ob cesti, je glasno protestirala proti temu izzivanju. Prišlo je celo do prepira in končno do pretepa, v katerega jc morala poseči policija, ki je hitro izpraznila prostor. Prihiteli so tudi drugi poslanci, ki so z ogorčenjem očitali svojim komunističnim tovarišem njihovo nevljudno in tudi neoportuno početje. (Kakor je razvidno iz tega poročila, se je posvetitev vršila že v četrtek in ne včeraj, kakor smo pomotoma poročali.)
Pariško pismo
A.
(Španski diktator na narodnem prazniku osvobojenia. — Obisk maroškega sultana. — Plesomanija. — Vprašanje financ.) —ž— Pariz, 13. julija.
Jutri je francoski narodni praznik, Ouartorje Juillet, proslava osvobojenja in obletnica padca Bastille. Francozi imajo edino ta narodni praznik in zato ga tem slovesneje praznujejo. Letos je pa prišel na to slovesnost večini Francozov prav neljub gost, španski diktator Primo de Rivera. Demokratski listi ironično pišejo: Diktator je prišel, da z narni slavi praznik svobode! Nikomur ni jasno, čemu je general Primo prosil francosko vlado, da sme prisostvovati prazniku in čemu mu ni vlada tega odrekla. Ko se je po Parizu raznesla ta novica, so takoj delavske stranke nabile po cestnih oglih lepake zoper dikta-torjevo drznost, s pozivom, naj ga narod povsod, koder ga vidi, izžvižga. In tako se je tudi zgodilo. Komaj je včeraj izstopil na kolodvoru, so že zadoneli ostri žvižgi velike množice, ki ga je pričakovala in neprestano žvižganje ga je spremljalo na vsej poti do španskega poslaništva. Kaj takega možak menda ni pričakoval. Pravijo, da je bil ves zelen od jeze . . .
Drugi gost. ki se te dni mudi v francoski prcstolici, je maroški sultan Mu-lej Jusef. In Parižani imajo zopet svoje veselje ter radovedno gledajo avtomobile, ki prevažajo po ulicah kaide šerif-ske države, v dolgih, svilenih snežno-belih burnusih in mogočnih turbanih. Sultan jc prišel slovesno posvetit novozgrajeno pariško mošejo, prvo v Franciji.
Na cestnih križiščih postavljajo pode in mlaje ter obešajo girlande žarnic, kajti navada je. da se na predvečer narodnega praznika in na praznik pleše poz-
no v noč. Skakanje francoskega franka navzdol ne bo zadržalo skakanja in rajanja ljudstva . . . Vendar je pa plesomanija. ki se je po končani vojni pojavila tudi v Franciji, močno ponehala.
Draginja v Franciji polagoma narašča, a mnogo bolj počasi, kakor pada frank. Naraščanje cen se najlepše vidi pri kruhu, pri duhanu in pri železnicah. Kilogram kruha se vsakih 14 dni podraži po 5 do 10 centimov. Splošno vlada mnenje, da si niti skupščina, niti vlada nista na jasnem, kaj je pravzaprav treba ukreniti, da se finančno stanje države izboljša. Razočaranje je splošno, kajti dnevni red, ki ga je vo-tirala skupščina po dolgih tridnevnih debatah, je medel in ne pove ničesar jasnega, saj ne govori niti o dolgu Združenim državam, ki ga je treba na podlagi washingtonskega dogovora začeti plačevati čez mesec dni ne govori pa tudi ne o zunanjem posojilu. Obrisi bodoče francoske finančne politike se bo-bo pokazali šele v nekaj dneh, ko bo vlada predložila skupščini svoje finančne načrte in bo ta začela o njih razpravljati. Zaenkrat je gotovo le to, da finančni minister g. Caillaux noče sprejeti ponudbe ameriškega dolarskega posojila, kajti ima slabe izkušnje glede Belgije, ki so jo skušali Američani oo-tom posojil naravnost gospodarsko zasužnjiti.
Tagore in njegova beseda
Dunaj, 16. julija.
Sredi julija pride veliki mislec in pesnik na Dunaj, govori v veliki koncertni dvorani. Razprodano vse do kraja in še se številni interesenti zaman rinejo k vhodom. Tako pritegne množico magnet velike duše, tako je današnji svet željan apostolske besede, kakor balzama na skeleče rane.
Tagore stopi v dolgem indijskem ta-larju na podij, ves je kakor prorok s srebrno belo brado, valujočimi lasmi, sijočimi črnimi očmi pod visokim čelom in neizrečno finimi rokami. Govori mehko in blažeče. Edino ostri akcent angleščine nekoliko trga melodioznost njegovega glasu.
Njegov nagovor na mladino je himna svobodi, predvsem duševni svobodi, in mrka obsodba ozkosrčnega nacionalizma. Barijere stoje med narodi in ljudmi. Mladina ima nalogo, da te barijere poruši in na njihovih ruševinah zgradi svetišče skupnih idealov človeštva.
Nato recitira Tagore svoje novejše pesmi. Najprej, za razumevanje, v angleškem prevodu, nato v bengalščini, za dokaz blesteče muzike svoje materinščine. Briljantne recitacije vzbujajo občudovanje in izzivajo nepopisna odobravanja.
Prijateljstvo, mir. zbližanje iztoka in zapada — to so Tagorejeve besede, preproste in toliko vulgarizirane, a zveneče v novem lesku iz ust indijskega apostola. Bil je v sredo blag večer, kronan z ubranostjo duš in izlivi pravega človeškega navdušenja . . . tudi pri tistih, ki so šli slavnega poeta in modreca samo pogledat.
jvečji zrakoplov na svetu
Januarja meseca so začeli graditi v Frie-drichshafnu nov zrakoplov tipa »Zeppelin«, ki bo v velikem nalikoval Z. R. III., samo da bo večji in močnejši.
Novi zrakoplov bo daleko večji kakor je bil Z. R. III., ki ga je, kakor znano, prevzela Amerika, .Meril bo 105 tisoč kubičnih metrov, t. j. za 35 tisoč več kakor Z. R. III. Zrakoplov bo meril v dolžino 235 m, njegov najdaljši premer bo znašal 30 m. Opremljen bo s petimi 12-cilinderskimi motorji po 375 do 450 konjskih sil. Njegova hitrost bo znašala II5 do 135 km na uro. Zrakoplov brez cbtežbe bo tehtal 60 ton in bo lahko nato-voril 15.000 kg. V zraku se bo mogel najdlje vzdržati 90 ur, kar odgovarja razdalji 10.000 km, ki bi jo prevozil v tem tčasu ne oziraje se na atmosferične prilike.
Novi Zeppelin bo dogotovljen koncem leta 1927. Če se bodo tehnične novotarije, ki jih uvajajo na njem poskusnim potom, ob-
nesle, je seve drugo vprašanje. Zlasti skeptično motre strokovnjaki vesti, ki trdijo, da bodo Nemci namesto bencina poskusili z novo plinsko zmesjo, ki da se je debro obnesla. Vsekakor pa bo novi zračni velikan gotovo pripomogel k čim večjemu in Sm : popolnejšemu zavojevanju ozračja.
Afera generala Gajde
Gajda je na Češkem junak dneva. Skrivnost, ki je vanjo zapletena njegova afera, bo po zatrdilih čsl. vojnega ministrstva pojasnjena v par dneh. Marsikaj se šepeta v javnosti, razpravlja v novinah in natolcuje v inozemstvu. Padajo očitki, da je Gajda služil sovjetskim interesom, da je zagrešil nekatere nekorektnosti povodom priprav na sokolski zlet, da je v hudem sporu z vojnim ministrom generalom Sirovym — zraven pa se množijo razne inkriminacije iz vojne dobe čsl. legijonarstva v Sibiriji. Mnoge sile so na delu, da iz-podkopljejo pozicijo generala Gajde, četudi se iz oticijelnih virov zatrjuje, da so v zadevo posvečene samo tri osebe, med njimi visok častnik, ki mu je minister Sirovv poveril preiskavo. Priznava pa se obenem, da leži ozadje cele afere v zgodovini nedavne dobe, s katero je zvezana izredna karijera mladega načelnika čsl. generalnega štaba.
Rudolf Gajda šteje 34 let in je najmlajši general v Evropi. Ob izbruhu svetovne vojne je bil drogist v Pragi in je po vpoklicu odšel na južno fronto, kjer je kot kadetni aspirant takoj pobegnil k Črnogorcem, odkoder je prešel v zapadne države. Po treh letih neprestanih avantur in borb v vseh možnih
Spomenik Galiieniju,
osvoboditelju Pariza 1. 1914., ki so ga od* krili v nedeljo 11. julija, na Invalidskem trgu v Parizu. Spodaj spominska plošča, ki so jo v soboto vzidali na Iieej Victor«Du» ruy, kjer se je prvo leto svet. vojne nahajal francoski generalni štab in sedež maršala Gallienija.
Samo še danes! Samo še danesl
Ne zamudite ogledati si prekrasno filmsko delo, popolnoma nov francoski velef:lm
liubi me — in svet le moi!
(Duša umetnice;
ki se že tri dni predvaja z velikanskim uspehom. — Krasna vsebina. — Razkošna oprema Izvrstna igra vseh sodelujočih. Samo še danes i jra veliki umetnik svetovnega slovesa, lepi in splošno priljubljeni
Svetislav Petrovič
Predstave točno ob 4. V: 6, Vi 8, 9.
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani.
Telefon 124.
antantnih oddelkih so ga češki legijo-narji na Ruskem proglasili za generala. Odiseja čeških legij je najožje zvezana z njegovim imenom. V Sibiriji se je Gajda združil z generalom Kolčakom. končno pa se zopet oddvojil od njega ter po številnih borbah 1. 1920. prepeljal legije preko Vladivostoka v domovino.
Dve leti je nato Gajda obiskoval vojno akademijo v Parizu, nakar je bil od 1922. do 1924. poveljnik armadnega zbora v Košicah, kot tak pozvan 1. 1924. v generalni štab in končno za dobo ministrovanja generala Sirovega imenovan za šefa generalnega štaba.
Torej uprav napoleonska karijera mladega dobrovoljca z bistro inteligenco, jekleno vztrajnostjo in neoporečnimi strateškimi sposobnostmi. Toda za zastorom tega naglega vzpona se skrivajo nekatere zagonetne podrobnosti, ki prihajajo v javnost kot inkriminacije od strani ostrih in številnih nasprotnikov generala Gajde in te je v interesu zgodovinskih dejstev treba pojasniti, bodi že v prid ali v kvar reputaciji šefa čsl. generalnega štaba.
Zločinski veleindustrijalec
Na Dunaju so za S mesecev vtaknili v ječo multimilijonarja Schwartzbarta, ki je načeloval vlomilski tolpi. To pa ni nič v primeri z najnovejšim razkritjem v Magdeburgu, kjer je veleindustrijalec Rudolf Haas povzročil umor svojega bivšega knjigovodje Hermana Hellinga.
Helling. ki je bil precej časa uslužben v Haasovih kontoarjih, je lani v juniju nenadno izginil brez sledu. In kmalu se je pojavila govorica, da ga je dal s sveta spraviti sam šef, ker se je bal, da ne bi Helling izdal davčnim oblastim nekaterih Haasovih davčnih sleparij.
Izkazalo se je tudi tokrat, da ljudska govorica ni bila brez podlage. Te dni je magdeburška policija aretirala brezposelnega delavca Schroedterja in Haa-sovega šoferja: oba sta takoj priznala, da sta lani po Haasovem naročilu umorila Hellinga v avtu in ga zakopala v kleti Schroedterjeve bajte. Kriminalna policija je klet razkopala in zares našla 70 cm pod betoniranim tlom Hellingov skelet.
Razkritje tega kapitalnega zločina vzbuja po vsej Nemčiji ogromno senzacijo, saj velja Haas za enega največjih in najtežjih magnatov nemške industrije.
Slab opravek
Žepni tatovi imajo menda najspretne-je organizirano internacijonalo, gildo. Kjerkoli je kakšna večja reč in pomembnejša prireditev, ne manjka njenih <delegatov». Razume se, da je ravno vsesokolski zlet v Pragi privabil žepne «pleharje» in <pennerje» — kakor se krstijo — od blizu in daleč. Toda obrt se jim je obnesla tako salamen-sko slabo, da niso dobili niti potnih stroškov povrnjenih in bi v Pragi krep-nili od pomanjkanja, da jih ni policija spravila k brezplačnemu ričetu.
Nič manj kakor 30 mednarodnih tatinskih veličin se je takoj ob početku
slavnosti znašlo v Pragi. Ampak oko postave jc bilo bistro kakor mačje. Že kar na kolodvoru ali kvečjemu par ur po prihodu so se žepne miške znašle v pasti. Ti sprejemi so bili vsekakor najbolj nepričakovani . . . Organizacija tajnih policistov in stražnikov na zletišču in v mestu, kjer so se skušale udejstvovati manjše kapacitete, je funkcionirala naravnost briljantno. Dočim se je na zletu 1. 1920. izvršilo dnevno 65 do 70 žepnih tatvin, se je število letos znižalo povrečno na 15. a še tu ni bil nihče oškodovan, ker so bile tatvine odkrite večinoma neposredno po deliktu. In flagranti je bila zasačena cela vrsta potepinov, med njimi 30 notorienih domačih «Pepikov», ki jih oko postave kani pustilo iz vida.
Mednarodne tatinske veličine so bile tokrat pretežno «delegirane» od central v Lodzu in Krakovu, nekaj pa jih je bilo tudi iz Berlina. Dunaja, Pariza in Italije, kamor se bodo gospodje vrnili z velikimi zamudami in oboroženim spremstvom. Da, letos je pa res «an: slabo Iejt' . .
X Vročinski val nad Londonom. Vro» činski val. ki že nekaj dni spravlja prebi« valce Zedinjenih držav v obup. je zdaj za« jel tudi Anglijo, kjer imajo podnevi v sen« ci 31 stopinj C vročine. V Londonu se ljudje kar opotekajo; rešilni vozovi sprav« ljajo v bolnice številne pasante, k^obnemo« rejo na ulici. V londonskih predmestjih prenočujejo ljudje večinoma kar v vrto> vih ali drugod na prostem.
X Obsodba bogataša in vlomilca. Raz« prava proti dunajskemu multimilijonarja Hansu Schvvarzbartu, ki se je šest dni vle« kla pred sodiščem ob ogromni pozornosti dunajske publike, je nedvomno pojasnila, da je magnat bil poglavar vlomilske tolpe, ki je skupno z njim sedela na obtožni klo« pi. Sodba je bila izrečena v pondeljek po« poldne in je zločinskemu multimilijonarju prisojenih 8 mesecev ječe.
X Iz kraljestva mravelj. Južnoafriški uče« njak Fitzsimons, ravnatelj prirodoslovnega muzeja v Port Elizabeti, je v nedavnem predavanju v Johannesburgu podal interc« santne rezultate svojih dolgotrajnih raz« iskovanj o življenju mravelj. Posebno zna« menita so opazovanja o tehničnih zmožno« stih teh drobnih živalic, ki imajo n. pr. po« polnoma urejeno poročevalsko službo, s po močjo katere se bližanje sovražnika v hipu signalizira celo na 20 milj daleč. Med mr.iv« ljami obstojajo posebne skrbnice in ču« varicc, ki imajo nalogo, da izmučene delav« ke zopet osvežijo s pravcato masažo in nc« govanjem. Posebno zanimive so v kralje« stvu mravelj temperirane celice, kjer po« sebne čuvarice negujejo jajčeca, ki jih jc legla kraljica.
—	Kdaj mi vrneta 100 Din?
—	I>rugi teden!
—	Kaj? To ste mi rekli že prejšnji teden.
—	Oprostite, gospod, jaz ne govorim da* nes tako, jutri pa drugače.
Prešernove hlače
(Literarno-zgodovinska črtica.)
Kar se tiče pohujšamu, nikakor ne tajim pohujšanja, nego sem tudi jaz odločno zoper in jako.
Toda je treba ločiti, ka je pohujšanje in kaj ni.
Na primer: Prešuštvovanje. Prešuštvovanje je jako nemarna in pohujšlji-va reč. gotovo da je. Toda — kaj je prešuštvovanje?
Lahov Nikec. ki hodi v šolo vkupe z našim najmlajšim, je povedal pri spovedi. da je prešuštvoval. Star je osem let. V spovednici je sedel katehet in ie deial: »Oh, Nikec, kako si pa to storil?.? Pa je Nikec skesano povedal, da je plezal na jablano, pa so se mu strgale hlače, da se mu je videlo belo meso. in je bil potem doma tepen.
Jaz mislim, da to ni bilo pravo prešuštvovanje. Moja žena tudi misli, da nc in da strgane hlačke osemletnega fantička še niso, kar se pravi prešuštvovanje in pohujšanje. Po malem katekizmu pa nemara res spadajo v prešuštvovanje.
Ali pa Jerelova Nelca! Pri spovedi so jo trdo prijeli, če je kdaj gledala kaj grdega. Sirota se je obotavljala z besedo! Pa le niso odnehali, slednjič je priznala in se zjokala, da je res gledala grdo reč. — »Povej, kaj si gledala!« — Ihte je zašepetala: »Drek!«
Ta reč resnično ni, da bi tajil, da je grda, in mi ni šla rada z jezika. Ne da se pa kratkomalo reči. da je tudi pregrešna in da je pohujšljiva.
Potem so nekatere reči, ki ob sebi ne morejo biti pohujšljive, ker so celo potrebne in koristne in se splošno uporabljajo; niti ni greh, jih imeti. Pohujš-ljivo je le, jih imenovati. Ni torej reč pohujšljiva, pohujšljiva pa je beseda.
Kaka reč ima lahko več imen. Če ji rečeš tako, je pohujšljiva; če ji rečeš tako, pa ni pohujšljiva. Reč je ista, beseda pa različna — in je pohujšljiva, ali ni pohujšljiva.
Ali pa, če je beseda tudi pohujšljiva, toda ne zapišeš vse besede, nego par črk izpustiš in mesto njih napraviš pike — beseda ni več pohujšljiva. Pohujšljive bi bile potemtakem le nekatere črke — črke bi bile tisto, kar bi zaslužilo mlinski kamen okoli vratu in da se potopi v morje, kjer je najgloblje!
Ti preudarki niso kar tako — meni se zdijo jako zanimivi in vredni resnega in resničnega preudarka.
Lahko se tudi zgodi, da je beseda ob sebi pohujšljiva; pa vendar ni pohujšljiva, če je izrečena ali zapisana od posebnega človeka ali o posebni priliki ali v poseben namen.
Ako se vse to natančno premisli, prav zaprav nikdar ne moreš pod prisego izjaviti: to je pohujšljivo, to ni! Ampak morebiti je, morebiti ni — kakor se vzame.
Na primer: Zadek. Zadek ob sebi ni pohujšljiv: v šolah se uči mladina, kakšen zadek ima ta kukec ali oni metulj, in če je otrok vprašan in gladko popiše zadek, je od učitelja pohvaljen in dobi dober red, srečni starši pa mu kupijo črešenj ali sladoleda in mu dovolijo, da gre v kino.
So pa nekatera živa bitja, ki se njih zadek vendar le šteje za pohujšljivega in se ga ne uči šolska mladina in nimajo ne v šoli, ne starši radi, da se o njem govori. Zlasti če zadku ne rečeš zadek, ampak ga imenuješ z drugo besedo, recimo z besedo, ki ima takore-koč le tri črke. Zadek s tremi črkami se nekaterim vidi jako pohujšljiv in je pohujšanje za eno tretjino manjše, če srednjo črko izpustiš in na njeno mesto pritisneš piko ; za dve tretjini pa je manjše, če narediš kar dve piki in črko eno samo. Tako se nekaterim vidi.
Po mojih mislih pa je jako sporna reč, ali je imenovana kratka beseda sploh pohujšljiva.
Kajti ni prezreti nikakor ne, da je ta beseda javno nafsnjena v ugledni knjigi. imenovani »Slovar«, ki .io je uredil velespoštovani gospod profesor, jako dostojen in pohujšanju nasprotujoč gospod. Natisnjen je bil slovar na troške rajnega knezoškofa Antona Alojzija Wolfa. Tudi ta prevzvišeni gospod nikakor ne bi trosil denarja za besede, ki nele niso koristne, nego so celo pohujšljive. In je slovar založilo in na svetlo
dalo knezoškofijsrvo, ki se nanje takisto lahko zanašamo, da ne bo na svetlo dajalo in zalagalo pohujšanja — na koga naj se pa zanašamo, ako se ne bomo mogli na knezoškofijstvo! In če je upoštevati, da se niti očesu postave ni zdelo potrebno, da zadevno besedo ustavi, prepove in prepreči in da jo v slovarju ali prečrta ali izbriše ali prelepi, kakor to brižno vsakikrat stori z resničnim pohujšanjem, ne glede na trud in stroške.
Torej — kakor rečeno! —
Vse to sem moral povedati zato, da ne bi bilo potem kaj očitkov in mlinskih kamnov in morja zaradi literarno-zgodovinske črtice, ki jo bom sedaj povedal iz življenja doktorja Prešerna, ki je bil jako ugleden in splošno priznan odvetnik in pesnik v Kranju. Sploh, koder se literatura pričenja in zgodovina, se neha sleherno pohujšanje!
In tudi ne želim, da bi bilo zoper imenovanega gospoda, ki ga že »črne te zemlje pokriva odeja«, kai očitkov in mlinskih kamnov in morja! To bi me zelo bolelo. —
V Kranju tedaj, v tej prijazni metropoli naše divne Gorenjske, je imel doktor Prešeren svojo pisarno za pesmi in pravde in je bil daleč naokoli priznan in spoštovan.
Doktor Prešeren je bil odličen pesnik Ves kulturni svet se je divil njegovi muzi, ki mu po pravici sedi nad glavo. Vendar ni bil ošaben, nego je živel, ka-
kor žive drugi ljudje.
Tudi oblačil se je, kakor so sc oblačili drugi ljudje.
Obleko mu je delal krojaški mojster, ki je videl veliko sveta, Pariz in Francosko in Švajca visoke gore, ki se mu je pa na stara leta vendar »ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači,« v Koroški Beli, rojstni svoji vasi, da se je naselil in vršil svoj obrt. Niegova igla je bila jako čislana
Njegova potomka še živi. Od nje imam sledeče podatke in ii bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala!
Imenovani mojster krojač je naprav-ljal obleko tudi našemu mojstru pesniku in se je zgodilo: nekoč mu je meril nove hlače.
»Gospod doktor.« je dejal, »zadovolj-ni boste, ozke Vam bom naredil, take, kakršne sedai nosijo hlače in so elegantne!«
Veliki pesnik pa mu je odgovoril: »Kaj elegantne! R . . mora iti vanje!«
Kakor rečeno: R mora iti noter in dve piki! — je deial.
Toda je izpregovoril besedo, kakršna je in brez pik.
Gospodična pa, ki mi je pravila zanimivi, širšim literarnim krogom do sedaj še neznani dogodek, se je dveh pik pač poslužila: mislim, da zato, ker je izredne obzirna in se je ozirala name, na mlinski kamen in na morje, in ker nemara o i brala prej omenjenega slovarja.
Dopisi
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Jutri popoldne ob 4. uri se bo vršila na prijaznem senčnatem vrtu g. Ivana Novaka v Vižmariih sokolska predzletna veselica, vsebujoča lepe telovadne, pevske in tamburaške točke. Poset prireditve priporočamo tudi ljubljanskim izletnikom, ker leži predmetna gostilna in vrt poleg šentviškega kolodvora. Danes cb 8. zvečer se bo vršil v šolski telovadnici sestanek vseh šentviških Sokolov in Sokolic za predpriprave okrožnega zleta. Udeležba vsega člansvta strogo obvezna.
VRHNIKA. Jutri v nedeljo vsi na Vrhniko, da se ob godbi dravske divizije in lepem nastopu našega Sokola na lepem vese-ličnem prostoru malo pozabavamo ter da pomagamo vrhniškemu Sokolu, da pride še letos v nove prostore, kjer mu bo šele omogočeno redno in živahno delovanje. Ker vozi sedaj ob nedeljah izletniški vlak ob 20.30 proti Ljubljani, imajo Ljubljančani najlepšo zvezo. Na svidenje!
TRŽIČ. Običajna vidovdanska razstava risarskih in drugih izdelkov je daleč nad-kriljevala vse prejšnje. Učenci so pokazali v vseh predmetih velik napredek in številni obiskovalci niso prav nič štedili z javno pohvalo. Ženski spol je seveda najbjlj pohvalil ženska ročna dela, ki so resnično bila izvršena naravnost vzorno, moški pa so se bolj zanimali za geometrijske in prostoročne risbe, ki jih je bila obilica in je marsikdo sta! neodločen pred vprašanjem, katerim naj da prednost. Posebno pozornost so vzbujala deška ročna dela, ki so bila letos prvič poučevana in tudi razstavljena po sistematičnem učnem načrtu. Videli in prepričali so sc posetniki, kake važnosti je moderna smer današnje šole, ki hoče in upošteva v enaki meri vse, to je telesne in duševne moči učencev. Drugi dan je bila prisrčna proslava Vidovega dne, kakršnih je šola že več priredila. Proslavo so vodili in naučili učenci sami ter so jo tudi prav lepo izvedli. Učni uspehi so prav zadovoljivi. Izmed 159 učencev je 11 nesposobnih, 29 jih ima ponavljalne izpite iz enega ali dveh predmetov, neredovan je 1 učenec, slab red iz vedenja pa imata dva učenca. Četrti razred ie absolviTalo 25 učencev, ki se bodo izvečine posvetili pratoti&nim poklicom. Tako bomo sčasoma dobivali v naše tovarne slovenski mojstrski naraščaj, ki smo ga silno potrebni.
BRASLOVCE. Braslovško dijaštvo vpri-zori v nedeljo 18. t. m. ob 3. popoldne na Legantu šalorgro v treh dejanjih »Namišljeni bolnik«. Čisti dobiček se bo vporabil za dobrodelne namene. Igra je tako polna šaljivih prizorov, da bo spravila v smeh tudi najdolgočasnejšega pusteža. Kdor se torej hoče temeljito razvedriti, naj pride pogledat vprizoritev, za kaitero so se naši dijaki in dijakinje prav skrbno pripravili. Pričakujemo poseta tudi iz sosednjih' obCin.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Kakor znano, sita bili v smislu zakona o razdelitvi države na oblasti izločeni iz območja okrajnega zastopa v Kozjem občini Veliki kamen in Mrčna sela ter priklopi j eni k okrajnemu za-stopu v Sevnici oziroma k' sreskemu poglavarstvu v Brežicah in s tem k ljubljanski cblasti. V politično-upiravnem oziiu je ta izločitev že izvršena, toda vprašanje, ali sta občini izločetni tudi v samoupravnem oziru iz kozjanskega okrajnega zastopa, še vedno ni rešeno, ker predvideva zakon o razdelitvi države na oblasti priklopitev omenjenih dveh občin k sreskemu poglavarstvu v Brežicah' samo v politifino-upravnem, ne pa tudi v samoupravnem oziru. Kakor ču-jemo, sta sedaj zaprosili tudi občini Koprivnica in Goriane v sodnem okraju kozjanskem, srez Šmarje pri Jelšah, da bi se ju v politično-upravnem oziru spojilo z ljubljansko oblastjo in priklopilo k sreskemu poglavarju v Brežicah'. Svoio prošnjo utemeljujeta s tem, da je zveza, bodisi z vozom ali peš za prebivalstvo teh občin s Šmarjem radi prevelike oddaljenosti skrajno neugodna, med tem, ko ima z Brežicami v vsakem oziru mnogo prikladnejše in udobnejše zveze. Kakor torej izgleda, je zakoii o razdelitvi države na oblasti še vedno premalo upošiteval gospodarske potrebe prizadetega prebivalstva.
ŠT. JURIJ OB J. Ž. 501etnico prostovoljnega gasilnega društva proslavi naše staro društvo dne 8. avgusta v zvezi z župnim zletom in blagoslovi j en jem novega sušilnega stolpa. Društvo jc ustanovil že leta 1871 tcS-ej pred 55 leti naš nesmrtni dr. Gustav Ipavic in je po starosti drugo v političnem okraju celjskem. Ves čas svojega obstoja v odlični meri vrši svojo prostovoljno dolžnost v širokem svojem okolišu in je omejilo marsikatero nesrečo. Društveno življenje v našem Št. Jurju je prav živahno, a nobeno društvo tie uživa tako vsestranske simpatije kot baš to človekoljubno društvo. Opozarjamo na to redko slavje, na katerega vabimo vse prijatelje gasilstva in človekoljubja sploh od blizu in daleč. Prireditev,-ki bo ob vsakem vremenu, bo zvezana z veliko ljudsko veselico pred Gasilnim domom.
Poslano
G. dr. Kiissel! Vašo «Izjavo» sem čital še le danes. «Spomenico» z vsemi podpi« sanci. sem izročil sodišču. Pri svojih trdit«
val, vztrajam!	ZAGAŽEN IVAN
Poslano
Gospodinu	»
Dr. Slokaru
direktoru Zadružne gospod, banke d. d.
■ Ljubljana.
S obzirom na moje pismo od 12. ov. mj. koje sam uputio Vašoj banci, a koje se ve« čim delom odnosi na Vas, ovim Vas pozi« vam', da mi javno odgovorite putem stam« pe. ©vim putem hoču. da se s Vama ob« jasnim iz razloga, što hoču, da cela jayno6t donesc sud o onome. o čemu Vas okrivlju« jem.
S poštovanjem Miljenko Alabanda, diplom, pravnik u Beogradu.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5*—*'
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10'-^
Uit
JS
Žiri
Sokolsko društvo priredi nedeljo 18. julija tombolo z mnogimi večjimi in — manjšimi dobitki. Društvo j« letos zelo mnogo storilo na prosvetnem in kulturnem polju, nabavilo večje število knjig, kulise za oder, letno telovadišče itd ter se je vsled tega moralo zadolžiti; po s vijem delovanju zasluži, da se vsestransko podpira ter je želeli pri tomboli, ki se vrši na prostem, v sluči-iia slabega vremena pa v evo-rar', najobilnejše udeležbe	22055
Slovensko tesarsko in zidarsko društvo
poziva svoje člane na širšo odborovo sejo. ki se vrši v nedeljo 18. julija ob 9. zjutraj v gostilni g. Turka, Streliška ulica. Udeležba dolžnost. Po seji se poravnava tudi članarina. — Odbor.	20126
g
Prvovrsten
inštruktor
miren, z lahko zapopadlji-vo razlago, sprejme le enega dijaka nižje gimnazije v instrukcijo proti nizkemu honorarju. Ponudbe pod »Uspešen izpit« na upravo »Jutra«.	19841
(dobe)
Vajenca
poštenih staršev sprejmem za zlatarsko obrt. Alojzij Fuchs, zlatar, Šelenburgova ulica 6.	10097
Perfektna sobarica
z znanjem šivanja belega perila, semrania in fiste-nja sob se Išče za /a^rv-b. Nastop 1. avgusta. Ponudbe s sliko in spričevali na naslov: »Poštni pretinnc br. 41. Zagreb, glavna pošta.
19904
Čevljarskega
pomočnika
za mešani posel sprejme takoj Anton Mihelač, Stara vas, Videm ob Savi.
Prodajalka
perfektna manufakturistinja, dobro izvežbana v račun, stvu, se sprejme pri tvrdki Valentin Hladin, Celje. — 19891
Boljše dekle
ki zna opravljati hišna dela in šivati, se sprejme k dvema otrokoma na posestvo v okolici Ljubljana. *eli S9 znanje nemščine. Ponudbe z zahtevo plaže na tjr »Juti a« pod »Mirna 10S«.
:9798
Potnika
za obiskovanje trgovin — špeaerijskega, kdonijalne-, ga, delikatesnega in meSa-r.es:a blaga, hotelov in gostiln. Potrebno je znanje slovenskega, hrvaškesra in nemškega jezika. Obširne ponudbe *z navedbo referenc je poslati na upravo lista pod značko »Potnik 80«. 20080
Starejša kuharica
se išče za 2and. stanico. nastop službe s 1. avgustom. Dopise na upravo — »JutTa« pod »Kuharica 47«.
20047
Učenke
katere imajo veselje do glasbe, stare 18 do *20 let, rabim za tamburaško dam-sko kapelo. Prednost imajo samo one, ki go na dobrem glasu. Ponudbe na Mato Gojak, Pugaresa kraj Karlovca.	20036
Postrežkinja
poštena, pridna, se sprejme za cel dan k mali družini. Naslov pri upravi »Jutra«. Predstaviti se od 1. do 3. pop.	20041
Pekovskega
vajenca
močnega in zdravega, vse v hiši, sprejmem takoj. — Naslov v upravi Jutra« pod »Pekarija«.	20049
Potnike
se sprejme za novosti. — Predstaviti se je v ponedeljek in torek od 10. do 12. Naslov pove uprava »Jutra«.	20089
Brivskega
.pomočnika
prvovrstnega, ki je vešč tudi hubistrizenja. starega 20 do 24 let. iščem za stalno nameščenje Ponko, brivec v Murski Soboti.
20052
Čevljarskega
pomočnika
za šivano ic zbito delo — sprejmem takoj. Hrana in stariovsn> v hiši. Naslov pove uprava »Jutra«. 20098
Praktikantinja
se sprejme z znanjem nemškega jezika v govoru in pisavi, lepa pisava, znanje knjigovodstva iu vsaj deloma strojepisje pogoj. — Naslov v upravi »Jutra«.
10104
Tapetniškega
vajenca
sprejmem. Anton Koleša, Sv. Petra nasip 45. 19896
(iščejo)
Primernega posla
za popoldanske ure išče državni računovodski uradnik z daljšo privatno prakso, vešč knjigovodstva in slovenske, srbohrvatske, — nemške in italijanske korespondence. Ponudbe pod značko »Zmožnost 39« na upravo »Jutra«. 20014
Trgovski pomočnik
izvežban v železninski in špecerijski stroki, vešč slo. venskega in nemškega jezika, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod — »Zanesljiv 47c na upravo — »Jutra«.	19947
Zastopnik
Vrlo poverljivo, išče zastopništvo za Beograd za powt lekarn, drogerij, kavarn in slaščičarn. Cenjene ponudbe je poslati na Budimir S. Radosavljevič, Beograd, — hotel »Moskva«.	19790
Absolvent kmetiške šole
išče primerne službe. Najrajši v kletarski stroki. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Mlajša moč 62«. 19762
Trgovski pomočnik
išče mesta v kaki večji trgovini. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Agilen in pošten«.	19858
Kmečki fant
prost vojaščine, vajen dela v vseh panogah kmetijstva, išče službe. Ponudbe je poElati na upravo »Jutra« pod »2. V «. 20044
Boljša gospa
gre za gospodinjo ali plačilno natakarico. Ponudbe pod »Zelo zmožna« na upr. »Jutra«.	20039
Dve natakarici
začetnici želita mesta. Naslov Tončka Gregorič, Stari trg 11, Ljubljana. 20096
Trgovski
visokošolec
diplomiran na dunajski tr_ govski šoli, Slovenec, s perfektnim znanjem francoskega, italijanskega in — nemškega jezika, korespondence, išče mesta. Po-i*dbe pod »Trgovski visokošolec« na Aloma Compa-ny. Ljubljana.	19574
Natakarica
stara 24 let, lepe zunanjosti. pridna, poštena, dobra moč. ižče službe v boljši gostilni, (restavraciji, hotelu) na deželi ali v mestu s 1. avgustom. Eeflektira se na dober postopek in stalno mesto Ponudbe na upravo »Jutra« do 22. t. m. na 8i_ fro »Slava 24«.	20119
Prodajalka
z večletno prakso v mešani trgovini, stara 24 let, in s prav dobrim spričevalom, želi spremeniti mesto. Najraje bi šla v večji kraj na deželi. Prevzela bi tudi vodstvo filijalke. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Prodajalka 24«.
20116
Ceno prodam
6ledeče: gugalni 6tol, steno s šipami, večjo množino škatelj ter dve stojali za sušenje Karlov pove — uprava »Jutra«.	19990
Ford avto
predelan v tovornega, v prav dc-breni stanju, se ce-10 proda. Naslov v upravi Jutrat	19985
Pisalne stroje
raznih vrst, malo rabljene, nove, prodam. Dopise na naslov v upravi »Jutra« — pod »Ugodno sem kupil«.
19974
Nova jedilnica
in spalnica, iz trdega lesa, se poceni proda vsled preselitve Plačilo tudi v obrokih. Ponudbe pod — »Vredno« na upravo »Jutri« 19924
Stensko uro
7, uteži, in lepo starinsko namizno svetiljko prodam. Pred Škofijo 16, n. 20094
Pohištvo
m-ehki les, za sobo. kuhinjo in pripadajoči predmeti se po zelo nizki ceni radi se-litv« proda. Naslov v upr. »Jutra«.	19848
Salonska obleka
za srednjo moško postavo, malo rabljena, se poceni proda Naslov pove uprava »Jutra«	19160
Elevator
za prodati. Popolnoma nov in nerabljen, fabrikat Hof-
herr - Sscbrantz - Clayton-Shuttlevorth. za pogon naravnost in v kotu. Cenejše kot današnje tvomice. — Vprašati in pogledati pri Robert Breslauer Daruvar.
19350
Gospodarski stroji
za prodati, novi, po ugodni ceni. Posebno ročne vr-šalice, gepli in pasMrci, mlatilnice na gepl, vjetre-njači, drijače in plugi, sjal-nice in kosilnice itd. itd. — Vprašati in pogledati pri Robert Breslauer, Daruvar.
19351
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	100
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Marchlottl, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra 30. 184
2 oljnati sliki
za gostilno, mnogo drugih in nagačenega krokodila — prodam. Naslov v upravi »Jutra«.	20064
Pletilni stroj
dobro ohranjen, štev 8/20, ge proda. Poizve se Ceg-nairjeva ulira 10, pritličje.
20040
Moško kolo
skoro še novo, naprodaj. Novi Vodmat 145. Gostilna pri Podobniku, 1. nadstr.
20072
»Ljubljanski zvon«
5 letnikov, se proda, nevezanih, popolnoma novih — oiuanjonih, in 6icer letnik 1917, 1918, 1919, 1920 1921. Naslov pove uprava »Jutra«.	20073
Štelaže
in steklen pult za galanterijsko trgovino se proda. Naslov pove uprava »Jutra«.	20075
Stroj za izdelovanje soda vode
in večja množina rabljenih zabojev za visoke pokali-ce, se proda. Naslov v upr. »Jutra«.	20081
Štelaž
več, rabljeih, in prodajal-nih miz (pudelnov) po — ugodni ceni proda tvrdka Kenda. Ljubljana, Mestni trg 17.	20054
Juta vreče
od cementa, velikost ca.
kg, se poceni prodajo r.i tvrdki A. Ka?man. Jf-ieznina, Skofja loki 1SS73
Otroški voziček
se proda. Naslov v upravi »Jutra«.	20111
Motor
itoječi (stamhilen), 4 HP, popolnoma v dobrem stanju proda Jos Prusnik, Kamnik.	20099
Predsobna stena
kombinirana z omaro, pisalna miza z dvema foteljema, se ceno proda. Naslov v upravi »Jutra«.
Kože
vseh vrst divjih živali kupuje D. Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9.
97
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
Ljubljana. VVolfova nI. 5.
Prečno žago
(CJuersSge) za hlode kupim. Ponudbe pod »123« na upr. Jutra«.	19893
Vagon orehovih desk
lepih, zdravih in 6uhih, kupim. Po možnosti les prve-ea hloda. Cenjene ponudbe s ceno franko Postojna na upravo »Jutra« pod — značko »Oreh«.	19819
Regler
za električno avto luč se kupi. Kje, se izve v upravi »Jutra«.	20060
Pozor!
Plačam najvišje cene za stare moške obleke in drugo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Drame, Ljubljana — Gaullusovo nabrežje 29.	20091
Hišo ali vilo
z vrtom kupim. Ponudbe pod »Radogost« na upravo »Jutra«.	19943
Večjo hišo
z lokali, prostim stanovanjem, kupimo. — Ponudbe pod »Centruin-promet« na upravo »Jutra«.	19992
Pozor!
Trgovci in obrtniki! Hišo prodam ali zamenjam v —
mestu, ker je zelo na prometnem kraju ter pomenljiva za obrt ali trgovino, tik tovarne, po zelo ugod_ ni ceni radi odpotovanja. Tojasnila se dobe v gostilni fenpeter. Sv Petra nasip 71.	W108
Penzijon-hotel
dobro vpeljan, v znanem letovišču na Gorenjskem, s 30 lepo opremljenimi sobami, se proda pod ugodnimi pogoji, event. tudi zemljišče. Naslov v upravi «Jutra».	17898
..Posredovalec"
Sv. Petra cesta 18
— v novem lokalu — proda v Ljubljani: HISO. dvonadstropno, Hp. Šiška, moderno, vrt. Din 180.000. E1SO, center Ljubljunt, enonadstr., moderno, 9 sob. Din 350.000. TRGOVSKO HISO, ob — tramvaju, dvonadstr., 2 trgovini, moderna stanovanja, dvorišče, Din SS0 tisoč.
Izven Ljubljane: HISO v Zalogu pri Ljubljani, 9 oseb. 2 kuhinji, klet, Din 80.000. VILO pri Bledu, 2 stanovanji po S sobe, verande, gospodarsko poslop_ je, vrt, sadno drevje, ob žel. postaji. Din 150.000. VILO-RESTAVRACIJO pri Trstu, 2 orala vinograda, dvonadstropno, hotel, Din 200.00.
HIŠO, gostilna, trgovina, 4 orale zemljišča, v ravnini, industrijski kraj, Din 120.000 VINOGRADNO POSESTVO Radgona, 12 oralov, 4 hiše, komfort, .inventar, pridelek, Din 850.000.
Kupi se:
POSESTVO, B oralov ali več, največ 20 km od Ljubljane, do Din 200 tisoč. Denar takoj! HI5A, samo v Šiški, do 70
tisoč Din. HI5A, blizu Mirja, do Din 120.000. HI5A, po možnosti s hlevom. Ljubljana, do Din 150.000.
Kupci hiš in posestev plačajo samo l/0
Potom nas si prihranijo vse stroške kupne pogodbe. Priznano najsolldnejša posredovalnica za posestva!
Zastopstva v vseh mestih Slovenije, zveze z vsemi kraji države in z inozemstvom. Opozarjamo na naslov naše tvrdke!
20058
Večji lokal
s stanovanjem iščemo v najem ali sčasoma kupimo za industrijo, pogoj elektrika. Lahko na deželi, najraje na Gorenjskem. Ponudbe z zahtevki cene na upravo pod »Industrija takoj«.	19980
Lokal
se odda na prometnem kraju. Naslov pove uprava. — 20076
500 Din
nagrade onemu, ki preskrbi na prometnem kraju primeren lokal — po možnosti s stanovanjem — za vinotoč. Eventualno se ga deioma tudi prezida Ponudbe na upiavo »Jutra« pod »Vinotoč«.	20037
Lokal
Na prometni cesti se vzame v najem lokal za daljšo dobo. Ni izključen tudi lokal s prazno sobo Ponudbe pod »Lokal 60« na upravo »Jutra«. 20095
Prazna soba
za pisarno ali društven prostor se odda Stari trg S, I., desno.	20102
Obcestni lokal
v sredini mesta, oddam takoj v podnajem. Naslov v upravi »Jutra«.	20105
Pisarniški prostor in skladišča
v centrumu mesta oddam v najem. Naslov se izve v upravi »Jutra«.	20109
Opremljeno sobo
išče za 1. avgust zakonski par brez otrok. Ponudbe pod značko »Cisto 39« na upravo »Jutra«. 20013
V snažno sobo
v Šiški se sprejme gospod. Naslov v upravi »Jutra«.
19983
3 dijake
sprejme boljša uradniška družina, najraje niiješolce iz realke, po zmerni ceni. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Tržaška cesta«. 19837
'-epo sobo
meblirano ali prazno, oddam; zajtrk ali cela oskrba — nova vila, Zelena ja. ma 217.	19885
Sobo
oddam boljši osebi čez Bežijo v Kamniku. Naslov v upravi >Jutra«.	20082
Prazno sobo
iščeta zakonca brez otrok za avgust. Ponudbe pod »Solnce in suho« na upravo »Jutra«.	20084
2000 Din
nagrade plačam onemu, ki mi odda ali preskrbi stanovanje S sob v mestu v stari ali novi hiši; event. tudi zamenjam za svoje večje lepo stanovanje, ki je oddaljeno 30 minut iz mesta. Ponudbe na upravo — »Jutra« pod »Dobra najem nina«.	20085
Pritlično sobo
manjšo, delavnico ali skladišče, suho in svetlo, — iščem. Ponudbe pod »Mirna obrt« na upravo »Jutra«.
20085 a
Stanovanje
zamenjam 3 sob in pritiklin blizu kavarne »Evropa«. — Ponudbe pod »Evropa« na upravo »Jutra«. 20066
Prazna soba
event. souporaba kuhinje ▼ bližini Kolodvor — Tabor, se išfce. Poudbe pod »Mlada zakonca« na upr. »Jutra«.	20035
Solidna gospodičn
se sprejme kot sostanovalka Naslov v upravi. 20038
Sobo
meblirano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se išče za takoj. — Ponudbe na upavo »Jutra« pod značko »Zastopnik«.
20068
Sobo
meblovano, s posebnim — vhodom, najraje pri samostojni gospe, se išče za takoj. , Električna razsvetljava. Ponudbe pod »Inoze-mec« na upravo »Jutra«.
20069
Sobo
lepo, blizu opere, opremljeno, z električno lučjo, zajtrkom, oddam gospodu za 1. avgutt. — Naslov v upnvi »^utra«.	20070
Meblovana soba
lepa, z ejektrično razsvetljavo in popolnoma separi-ran-;n vhodom, 6e odda takoj ali b 1. avgustom Naslov pove uprava »Jutra«.
20074
Lepa soba
separirana. v sredini mesta, se odda. — Stari trg 1 1 a, H. nadstr. 20079
Opremljeno sobo
po možnosti s prostitu vhodom, ioče s 1. avgustom državni uradnik. Ponudbe l navedbo cene na ufcraco »Jutra« pod »Miren l;i«
23063
Sobica
s posebnim vhodom se odda gospodu. Naslov pove uprava »Jutra«. 20090
Sostanovalka
se spejme. Naslov v upravi »Jutra«.	20092
Sobo
strogo separirano, elegant-o opremljeno, z električno razsvetljavo in ev. uporabo kopalnice, v sredini mesta, iščem s 1. avgustom Ponudbe na upravo »Ju tra« pod »Snažnost 21«.
20093
Mesečns soba
opremljena se odda. Poiz-ve se Ulica na grad št 7.
20106
Soba
lepo opremljena, s posebnim vhodom, nasproti realni gimnaziji, se odda boljšemu gospodu. Naslov pri upravi »Jutra«. 20107
Opremljeno sobo
išče za 1. avgust soliden gospod. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Soliden — stalen«.	20103
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z ali brez hrane, iščem za 1. av-jrust v bližini državnega kolodvora ali v šiški. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Šiška
in«.	20110

Soba
se takoj odda gospodu ali gospodični eventuelno tudi zakonskemu paru brez — otrok. Naslov pove uprava »Jutra«.	20127
2 braka
2 leti starega in 3 mesece staro psico, proda Dako
Makar, Metlika.	20048
Doberman pes
jako lep, čiste pasme, 10 mesecev sUr. p avilno ku-piran, se proda. — Zivino-zdravnik Kulterer, Bra*Jov-l-	2CC«3
Krasne dekoraciiske
pafent-divane
V plišu 4709-a vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana fosposvetska c. 6. Vabim na ogled!
Družabnik
se išče za novo ustanovljeno trgovsko podjetje, po možnosti trgovsko naobra-žen, z osebnim sodelovanjem ali brez njega, za investicije 200.000 Din. Pismene ponudbe pod »Uspeh zasiguran« na upravo lega lista.	19966
Samostojen obrtnik
išče posojila 4000 Din proti sigurni garanciji za dobo ti Eicsecev in proti obrestim 1500 Din Dopise se :'o; [jo.! značko »Nujno o5!Ms« na upravo »Jutra«.
20071
Etna!
Za eno razočaranje bogatejši Kdaj svidenje? Prosim naslov. P.	20045
Orehi
iz Bačke srčno pozdravljajo in pričakujejo odgovora.
20114
72
Všečna pozornost! Dobra si! Srčku hvala! Misli čutim. Čet.	20115
Mdž.
Pridi jutri ali ponedeljek. Torek ne. V. tt sm. 20125
Vdovec
50 let star, javni nastav-Ijenec, simpatičen, veselega značaja. Po bridkih doživ. ljajih želi poročiti gospodično primernih let, najraje učiteljico, vendar to nS pogoj. Tajnost strogo za jamčena. Dopise je poslati na upravo »Jutra« pod — »Multatuli«.	20097
Klavir
dobro ohranjen, se ceno proda. Ogleda se vsak dan od 14. do 15. Kje, pove uprava »Jutra«. 20083
Restaurant
»Alle Viole«
Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborna vina: terana, istrijana. frl-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Franc esehini u. Allegretto.	180
Lesni industriji
zamenjam
stroj za tavolete (Dickten-Hobelmaschine) 500 mm, in prirejevalnico (Abricht-Fti-ge-Maschine) 400 mm, ob-lalne Širine (Hobelbreite) za univerzalni tavoletni stroj (Dickten - Hobel- in Ab richtm.) eventuelno malo rabljen. Pojasnila pri upr. »Jutra«, Ljubljana pod »Zamena A. S. K.« 19892
Grado
Češki penzijon »A u r o r a« na obali, 2 minuti od kopališča oddaljen, izborna kuhinja, na željo hrana za otroke, zmerne cene, radio. Posestnik: E. Filova. 17749
Abonenti
se sprejmejo na dobro opoldansko in večerno hrano v Tavčarjevi ulici Št. 4/EL desno.	17546
Foto-kamero
9 X 12	Anastignat zamenjam za	moško kolo ali prodam.	Naslov v upravi »Jutra«.	20062
Hotel avto!
Hotel »Grad« na Bledu išče za takoj močan 6sedežni avto z 1 šoferjem. 20042
10.000 Din
mesečno zasluži lahko poleg svoje službe.
50.000 Din
mesečno onemu, ki razpolaga s pisarno in zastopniki. E. Domanski. Dunaj V. Krichubergasse 12. 20027
G. Flux
Ljubljana, Gosposka 4, I, oblastno konc. nad 35 let obstoječa posredovalnica za boljše službe, išče in priporoča vsake vrste preprostega in intelig. osobja za^ tu in zunaj, tudi pridne začetnice. Znamka za odgovor.
20112
Za dame
najbolj priporočljiva trgovina
„DOKO"
Prešernova al. 9
dvorišče
nudi dam-ske poičev-' Ije iz najfinejšega laka samo za 200 Din iz f nega ševro ali boks usnja samo za 150 Din vse ročnega izdelka -< lastni tovarni.
Tvornica spotit«! pohištva išče ioSisp
mizarskega mojstra »<
izvežbanega v polituri, kalkulaciji in risanju. Reflektanti, ki so zmožni poleg hrvaščine tudi nemščine nai oošljejo svoje ponudbe s prepisom spričeval, zahtevo plače itd., na: Interreklam d. d., Zagreb, Strossmayerova ulica 6 pod šifro .Stoiarski mojster 111/9*.
Roman
lil Dame i iRi
(Zvestoba do groba)
ki so ga .Jutrovi" čitatelji čitali z izredno napetim zanimanjem
je i z s el
Naroča se ga v upravi „JntraH v Ljubljani, PreSernova ul. 4
Broširan stane ..., Vezan v polplatno Vezan v platno ..
Din 45,-Din 55--Din 65--
Kaj piše kritik o knjigi:
Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožnejši bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v ldanašnji dobi, ko je tako malo zare dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno iza delano in bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka.
Prijatelji dobre knjige, naročite si jo in izpopolnite svoje domače knjižnice!
DETOEROfl
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiin Prevel dr. Andrej Badal
I,	KNJIGfi: Broširana Din S6- —, platno
Din 72-—, laki osna Izdaja na boljšem papirja, pclfrascoslca vezava Din 100-—. Z ilustracijami.
II.	K5JIGH- Broširana Din 56-—, platno
Din 72-—, laksusna Izdaja sa boljšem papirja, polfpancoska vezava Din 100-—. Z Ilustracijami.
Naroča se pri Tiskovni zadrugi V Ljubljani,
Prešernova alica 54
Vsem sorodnikom, prijateijem in I znancem sporočamo žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, brat in stric, gospod	5486
Martin Dolenc
ključavničarski mojster
v četrtek ob 13. uri previden s svetimi | zakramenti v Gospodu zaspal.	I
Pogreb se bo vršil v soboto, 17. ju-1 Iija ob 17. iz državne splošne bolnice.
V Ljubljani, 16. julija 1926.
Marija Dolenc, žena Marija, Ludmila, Anica, otroci, j
Kadar nujno rabite poslovno knjigo, načrtano in vezano po Vaši osebni želji
bodete najbolje postreženi V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI,
44-5
Kopitarjeva ulica 6 II.

r,
•'..-v - .'

Najpopolnejši
Stoe^er
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj^ oglejte si to izrednost pri tvidki
Lud. Baraga, uubijana,
Šelenburgova ulica 6 I.
^rezolaCen pouk 15-ietns sarami* Telefon št. 980. as
Vladimir Levstik:
M gospoda Jeiii
(Dalje.)
Uganil sem njegov uanieu pu praznili Izgovorih, s katerimi me je neprestano pošiljal tja. Že dolgo je vabil vso rodbino, očeta, mater in hčer, v goste.. Tisto popoldne pred kresnim večerom, sobota je bila, mi je nepričakovano pokazal na dvorišču zaprežen voz, rekoč, da naj se peljem v L... in jih povabim na dom. »Najlepše bo, ako tam prenočiš,« je dodal s plašnim, skoro prose-čim glasom, »zjutraj pa jih naložiš in vzameš s seboj.« Izprva sem se z nejevoljo uprl tej zahtevi; že dva dni nisem videl Katarine in vsa moja notranjost se je trgala od koprnenja po njej. Toda oče mi je naštel vse polno razlogov; njegovo prigovarjanje je bilo ganljivo. njegov pogled tako moledujoč! Vzlic Katarini in vzlic vsemu sem ga imel še toliko rad, da sem se dal pre-prositi. Hlapci so bili v gozdu — tudi na to je mislil! — in tako sem sčdel sam v koleselj in sem se odpeljal. 2e sem podil belca po veliki cesti; ko pa zaviiem v gozd iu pripeljem do križem-potja, kjer se odceplja bližnjica — kai misliš, kdo stoji pod bukvijo in me kliče po imenu? Katarina v rdeči letni obleki. s slamnikom na črnih laseh, s svetlimi čeveljčki na drobnih nožicah! Bila ie namenjena v drugo vas; moral setn jo vzeti na voz in napraviti zaradi nje' ovinek. Ko je zvedela, kam sem namenjen in da se vrnem šele drugi dan, se ie hudobno zasmejala. »In jaz?« je vzkliknila! »Izpokoril si se, Jeronim, iz-preobrnile so te očetove pridige! Ne. nočem, da bi se vozil v L... Ne, prav nocoj te hočem imeti ob tehle prsih, da te ovijem s temile svojimi rokami!« Tako govoreč je iztegnila roke in za-mežala: njen obraz je je bil podoba ži-
ve grehote. Branil sem se, čeprav se mi jc že tisti mah zvrtilo od izkušnja-ve. Ne, nocoj nisem smel; videli bi me in oče bi zvedel, da nisem izvršil naročila, kakor sem mu obljubil. Toda Katarina je imela dragi načrt. »Kdo pravi, da k meni? Kresna noč bo nocoj, soparna noč, polna čarov, ki jih ti ne poznaš. Da, Jeronim: drevi o mraku, ko se zasvetijo kresovi , boš stopal v ta hrib ... in me boš čakal na Menihovcu...« Na Menihovcu! Zgrozil sem se, čeprav je drznost takoj zavrela v meni. Toda Katarinin glas je mamil, obetal, izzival, zasmehoval . . . Kaj, bojim se? Res pravi junak! Ona se upa in mene je strah praznovernih čenč, ki jih klatijo pri Iičkanju? O, tedaj ie ne ljubim več, mudi se mi k drugi! Čeprav bi lahko pustil voz in konja spotoma v kaki krčmi; jutri zarana bi se pripeljal v L*** in bi opravil vse, da ne bi nihče vedel, kako in kaj . . . Pregovorila me je kakor zmerom. »Videl boš«, mi je šepnila stopaje z voza. »Nocoj boš videl, kdo ti je Katarina!« Dal sem ji roko, bilo je sklenjeno in misli na nočni sestanek vrhu Menihovca so mi udarile v glavo kakor zastrupljeno vino ...
Ko sem pri teh besedah pogledal pripovedovalcu v obraz, me je prešinila nenavadna misel: takšno, prav takšno bi moralo biti obličje patra Mavricija, ako bi se vrnil od mrtvih in bi stal na svoji prokleti skali, sam med nebom in zemljo, ter bi mislil na ljubico, ki je pogubila njegovo dušo!
^Obrnil sem,« je povzel Jeronim Tro-glav, »in sem ustavil v Zapotoku, v krčmi, ki sva se včeraj peljala mimo nje. Spravil sem konja v hlev, skril koleselj pod kozolcem in sedel v izbi pri bokalu vina, ki ga nisem pokusil, ča-kaje, da pride moj čas. Nato sem se vzdignil; večerna zarja mi je svetila po gozdnih stezah, dokler nisem prišeMia cesto, po kateri smo davi hodih, čim bolj sem se bližal Menihovcu, tem tež-
ja tesnoba mi je stiskala srce in tem bolj mi ga je razganjal peklenski ogenj
strasti, ki je bila hujša od vsega ostalega. Spodtaknil sem se tam kakor ti iu padel še nekaterikrat potem. Pri vsakem padcu se mi je zdelo, da grabijo po meni ledene roke, in pri vsakem koraku naprej me je obšlo, kakor da slišim Katarinin šepet: Na me, vzemi me! V gozdu je bila taka mračina, da nisem videl nikamor, le zlo, ki je bilo v meni iu pred menoj, me je vodilo. Zdajci pa sem ugledal rdeče svetlikanje; še nekaj korakov in spoznal sem za debli stoletnih dreves poslednjo večerno luč, ki je ugašala za gorami. Trenutek nato sem stal na ravnem, skoro golem pomolu, dva sežnja na vse strani; onkraj roba, ki se je komaj še videl v mraku, je bil prepad, globina, širjava brez mej. Bii sem na Menihovcu! Vsa dalja okoli mene je bila živa od kresov in še so se užigali novi, zdaj tu, zdaj tam. Vedel sem, da so zbrani okoli teh kresov ljudje, meni enaki in ne misleči na nič drugega kakor na radost tega sveta; in vendar se mi je storilo, kakor da sem prav tukaj ločen od vseh ljudi in stojim nekje onkraj življenja v kraljestvu duhov in strahov ... Ta občutek brezmejne izgubljenosti je še bolj raz-palil moje koprnenje po vražji deklini. Oziral sem se, napenjal oči in klical v temo: vse tiho. Le v smrekah nad mojo glavo je časih zaškripalo, kakor bi se zibala grešna duša. Da bi laglje zdržal v tej strašni samoti, sem pobral nekaj storžev in suhih vej in sem zakuril; nato sem sedel k ognju iu čakal in premišljeval. Prišlo mi je na um, da sem nemara po sto in sto letih prvo bitje, ki je stopilo na to prokleto ped zemlje. Prav nič nisem dvomil, da bom moral plačati svojo predrznost; da plava nad menoj duh patra Mavricija in snuje maščevanje, ali pa ga je morda že sklenil. In čudno, ta misel me ni navdala z grozo, ampak je zbudila v meni po-
nos in slast. Vendarle se je bližala tista nevidna strahota, po kateri sem hlepel v svojem peklenskem brezumju! Ali je živel še kje na svetu človek, ki bi bil zmožen za eno samo uro ljubezni tako naravnost planiti v pogubo? In kakšna je bila ta poguba? Ali mi je bilo usojeno, da se strmoglavim z menihove i peči? Vstal se min stopil na rob, ne i da bi se mi zvrtilo v glavi. Kod je hodila Katarina? Zakaj .ie ni bilo, da bi vzela moio dušo in bi mi pokazala pot v pekel! Pot v pekel! sem zaiepetal, tako nekako, kakor bi rekla moja kuharica pot v nebesa. In prav tedaj mi je zamrmral' ■ uho: »Na me, Jeronim...« Obrnil sem se in razprostrl roke; Katarina je stala zraven mene!«
Tako govoreč je sam razširil roke in jih je iztegnil predse, kakor bi v duhu iznova doživljal tisti objem.
<-Liubila me je — saj ne vem, doklej. Minuto so uhajale kakor burja. Kakšne slasti so sipale name in v kakšnem ognju sem gorel tisto noč, ti ne bom opisoval. Ne samo zato, ker takih stvari ne gre pripovedovati mladim ljudem, ampak tudi zato, ker jih je bilo toliko in takih, da jim ne vem ne imena ne namena. Vem le to, da me je spremljal skozi vse tiste žare občutek, da se godi nekaj usodnega in da bo, kadar mine ta noč, v mojem življenju vse izpremenjeno. S polnimi rokami sem lučal zlatnike svoje duše satanu za njegovo najbolj peklensko slo, dobro vedoč, da trosim zaklad, ki ga nI moči odkupiti, in da se bom pokoril na veke. In tole še vidim pred seboi: v odsevih plamena, ki je skakal kvišku, vidim Katarino, kako pleše na robu skale, tik nad prepadom, z vihrajočimi lasmi, takšna, kakor jo je mati rodila. Slišim jo še, kako se razbrzdano smeje v prostranstvo in vriska in kliče: ,Ho-hoj, Jeronim Troglav, kaj mi daš za to noč? Moji roki sta dva živa kresova, moj poljub je kot ogenj vroč!
Moje babice so na Klek rojile, na Kleku se z Velikim kozlom gonile, na grmadah čarovniško kri hladile; kakršne matere, taka hči... Ho-hoj, Jeronim!' Priskočila je k ognju, pograbila vejo, \i sem jo pravkar položil vanj, in jo ^ijahala. .Ho-hoj! Kres gori, vešča leti, duše lovi! Ho-hoj. ho-hoj!' Ali se mi je bledlo, ali pa je bilo res: zdelo se mi je, da jo vidim na goreči veji, kako kroži nad prepadom okoli Menihovca! Mislim, da nisem bil pri pameti Oči so mi bile polne ognja in polne nje . . . Naposled se je vrnila: oslinila je prst in se dotaknila z njim mojih trepalnic. Še tisti trenutek sem zaspal, kakor bi se pogreznil v morje. Ko sem se osvestil, je lezlo solnce izza hribov. Bil sem sam, o Katarini ne duha ne sluha; le oglje in pepel sta pričala o kresu, ki ie gorel... in dogorel...«
Strast na obličju mojega dobrotn.ka je vzplapolala in ugasnila: za njo je ostalo samo še turobno strmenje, prav kakor pepel po kresu, ki je dogorel...
(Konec sledi.)
S®
Ur. (VAN LAH =
Knjiga spominov
1.: sle. Moja pot. Dan 1914.
<S sliko avtorja)
Broširana Din 38 —,plato«Din 40'—
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani,
Prešernova ulica S4
rt'
p-&
P-3
Irf-
Prodaja lesa:
L 50 vagonov drv bukovih, klanih, pol suhih, sečnja decembra, brez okroglic, po 19 para 1 kg;
2. 1.5 vagonov okroglic po 17 para 1 kg; 3 10 vagonov hrastovih po IS para 1 kg;
4.	5 vagonov kostanjevih po 20 para 1 kg;
5.	30 — 40 m5 orehovih plohov pol suho od 50— 130 cena 1200 Dm m5;
6 lavorjevi, črešnjevi, hruškovi po dogovoru en blok;
7.	o vagonov oglja prima pn	1 !
8.	3 vagone braške po 50 p al kg.
Cene vse franco vagon 1- okronog-Bistrica
Franc Koienc
lesni trgovec	5413 a
Mokronog.
B. S. A. Motocikii
in prikolice najnovejši modeli 1. 1926 po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pri JUGO-AUTO, d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telclon 236 Cenik na zahtevo brezplačno. 163
izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni. I. Jugoslov. tvornica „BAKULA"
Jos. R. Puh, Ljubljano
Gradaška ulica št. 22. — Telefon št. 513.
L. K. Steiner & Co.
splošno tesarstvo Ljubljana, Jeranova ulica 13.
Prevzemajo se vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih po najnižjih cenah.	156
^□□□□□□□□□□nnnnDmancoonnnnDg
Mlaji (smreke)
rabljeni se kupijo. s«ss a Podjetje Inž. Dnklč ln dr.
Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 24.
kupim
z več ali manj zemlje.
Cenjene ponudbe z natančnim popisom na upravo „Jutra" pod „6ra5činsko posestvo".
397
MWm, šivalne in pisal stroje
ter vse v mehanično sti oko spadaioče predmete se popravlja v mehanični delav-^ci Ljubljana, Slomškova ulica 6
M. MABUSffi.
182 a
Mehanična delavnica v auto garaži.
Tovarnarji, podjetja!
Beograjčan, ki dobro pozna trgovske razmere in ki je bil samostojen agent želi prevzeti tovarniško zastopstvo komisionarja, potnika ali uradnica za Beograd in okolico, odnosno Srbijo. — In.a bančne garancije in reference. — Govori srbohrvatsko, nemško, špansko n francosko. — Ponudbe i a: Fabrikant, Beograd, Kralja Ateksandia 116.	5453 a
POTNIKA
špecerliske stroke, po celem Kr?njskem dobro upeljan, resen in soliden se sprejme proti nrovuijl in ev. prispevku potovalnih troSkov. Po zadovoljivem poskusu cv. tiksum. Ponudbe pod šifro
»MM. 897* na upravo lista.
Velik predmet brez vzorcev.
^rarasHHHi
It Horotaaske zgodovine ie zajet roman
Angelin Hidar
Spisal ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1-50 več Izdala
Tiskovna zadruga v LJubljani.
SEHHHHES
1 Trgovskega pomočnika
izučenega v špecerijski in galanterijski stroki, samskega, ne izpod 26 let starega, z dal;šo prakso, nastop s 1. avgustom 1926 sprejme Marko Bosenberg, Ljutomer.
i Zasebno učil šče za čevljarstvo otvori dne 20. t m. prikrojevalni S tečaj. Vse podrobne informacije, ustmene ali pismene, daje J. Ste'n-S man. Ljubi ana, Pokanska cesta 13, strokovni učitelj n vodja tečaja.
5468 a
Ministarstvo Šuma i Rudnika Kraljevine S. H. S.
Generalna Direkcija Šuma, broj 44.825 ad.
OGLAS
0	zakupu postrojenia za dobatru i preradu drvela Šumsko-lndustrijskog
Pcduzeia Dobrljin (Šipad) i o prodaji drva.
Ministar Suma i Rudnika kao zakupnik državnog erara Kraljevine Srba, Hivata * Slovenaca, koji je vlasnik svih akcija Šumarsko I ldustrjskog Poduzeča Dobiljin J3rv«r A. D. (Špada), odrediuie na osnovu ovlaštcn a Min star-skog Save ta od 15. decembra 1925. kod Ministarstva Šuma i Rudnika u Beogradu na dan 15. septembra 1926. god. javnu ofertalnu licitaciiu
1)	za zakup svih postrojenja Sumsko-Industrijskog Piedu eča Dobrlin Drvar A. D., koja služe za šumski p6 sao i preradu drvetp te omugučuje šumski rad a što je sve napomenuto u iskazu koji ie sastavnl deo uslova za ugovor
2)	za prodaju četinj^stog drveta u državnim šumskim komple*sima: Grmeč, Rlsovac Kiekovača, Ovčara, Pliva, Jani, Malovan, Ku ača. Staretina, Šator i Jedovnik sa divnom masom od 9,000.000 kubika četinastih a osim toga
1	plemenitih listača, koje se nadju u po.edinim sccišt ma.
Kod lidt;,ciiu mogti učestvo^ati samo oni, koji su po zakonu ovlašteni da uglavjuju ugovore i nisu u vreme licitacije dužiici državnog erara Kraljevine S. H. S nadal:e koji nisu zbog kršenja ugovora ili iz kojeg drugo.; razloga izkl učeni od erarsk h poduzeča i nisu u sporu sa držatn m erarom.
Vadij za ucestvovanie kod licitacije znaša 3.000.000 (tri miljuna dlnara) u gotovom novcu.
rrimaiu se samo pismene ponudbe, koje glase na zakupn nu objekata i na kupniu drveta iz svih šumskih područja navedenih pod tačkom 2., koje moraju prispeti Mlnistarstvu Šuma i Rudnika u Btogudu do 15. stptembra 1916. god. do 10 sati pre podne.
Neče se uvažiti po t ude koje docnije stignu, zatim telegrafske ponude, naknadne ponude i od to vanja.
Zakupni i eksplcatecioni ugovor tra ače 30 godina.
fonuditi treba :
ad 1. Godišnju zekupnlnu u zlatnim dinarima.
ad 2. Šumsku taksu u šumi na panju u zlatnim dinarima:
a)	po jediiom kubiku četiniastog iehničnog drveta,
b)	„	. bukovog t< hn;inog drveta,
c)	.	. plememtog tenničnog drveta. (jasen, javor, brest),
d)	.	. javorovog i jesenovog šarenog drveta,	5481 a
e)	. . prostomom metrn lismatih ogrevniti drva
Avansi na kupovninu i na prinose za pošum javanje kao što i sve svote koje razult;raju iz obračuna, nadalje obrt bi na zakupninu nlačače se u dinarima na bazi tečaja, kojega če dinar imati na dan dospjelosti plačanja prema tečaju na Beogradskoj Berzi, odnosno pod uvjetima, koji su napose navedeni u uslovima ugovora.
Ponuda ima da zadrži:	•
a)	ime i prezime zatim zanimanje i boraviške nudioce te njegov svojeručni potpis i oči to vanje, da je sa-mostalan ili kada nudi koja firma, njezino ime i njezin potpun potpis prema uplsu u ugovačakom registru i mjesto, gde joj je sedište.
b)	očitovanje, da je nudioc posvema upučen, odnosno da poznaje vse uslove i da im se bezuslovno podvrgava. Svaka ponuda mora biU taksirana sa 100 (sto) dinara. Ofertalna licitacija izvrš če se na osnovi čl. 90, 91, 92 i 93 zakona o Državnom Računovodstvu.
Vadij če se nudiocu, koji je postao dostalcem uračunati u kauclju koju treba da dadne prema uslovima zakupnog i eksploatadonog ugovora odnosno če mu se vratiti čim dokaže, da je kaudju položio v vrednostnim har-tijama, koji se primaju pri sklapanju ugovora s državom, a ostalima če se vadij vratiti na njihov trošak i pogibelj čim budu rešene ponude što su stigle. Ministarstvo Šuma i Rudnika ne prima nikakovu obavezu o ukamačivanju vadija koje če nudiod položiti kod Narodne Banke.
Ponude valja dobro zapečatiti, a da preči otvaranje pre vremena valja na njih spolja staviti razpis: i.Oferta za nakup šipada i za kupnju drveta" sa adresom Ministarstva Suma i Rudnika u Beogradu
Obaveštenja se na zahtevo da;u koliko je to dopušteno kod Odeienja za Bosnu i Hercegovinu Generalne Direkdje Suma u Beogradu. Tamo se mogu počam od 15. jula ove godlnt kupiti podpuni uslovi licitacije i uslovi ugovora skupa sa spiskom o zakupnim predmetima po cem od 500 (neistotina) dinara po komadu
Ref!ekiantlma je dozvoljeno, da pre licitacije rfzgledaju predmete zakupa i šumska područja uz legitima-dje, koje izdaje Ministarstvo Suma i Rudnika.
Ministar Suma i Rudnika nr držuio si Izrekom pravo, da po svom rasud enju bez obzira na to, kolika je koja ponuda za kupnju i za zakup, slobodno bira izmedju prispelih ponuda ili da sve ponude odbaci a da ne spominje razloge.
Ministar Suma i Rudnika dr. Nik. Nikič s. r.
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim s 17. julijem 1926
DROGERI JO
na Kralja Petra cesti štev. 19.
Potrudil se bodera kot strokovnjak cenj, občinstvu kar najbolje, solidno in točno postreči;	5491 a
Priporoča se za mnogobrojni obisk in nadaljno naklonjenost
FILIP VRTOVEC, drogerist, CELJE
LE VER BROS. LTD.
Port Sunlight, ENGLAND.
Obvaruite oblačilo svojega otroka mehko, da ne rani njegove nežne kože. — Voln;na se prt pranju ne skrči.
Zastopstvo in depoti NARBERT WEISS i drug, Zagrefc,
Sajmište 51.	Telefon 7 33	Brz. naslov Narbert.s
Zahvala.
4*9 a
Povodom prerane smrti naše ljubljene in nepozabne soproge, hčerke, sestre, svakinje in tetke
MINE
smo pre!eli od vseh strani toliko prisrčnih izrazov globokega sočutja, spoštovanja in l ubezni do rajnke, da nam ni možno, zahvaliti vsakogar posebe:.
Prejmite isxreno zahvalo prav iz dna srca vsi za vse, kar ste storili njei ob bolezni in njenih zadnjih trenotkih in nam v tolažbo v dneh neizmerne žalosti.
Prejmite srčno zahvalo za mnogobiojno spremstvo k zadnjemu počitku prdjube, zlasti oni, ki se niste ustrašili dolge poU in truda, aa ji izkažete /.adnjo.ljubav, za ginliivi pesmi n?grobnici iu v srce segajoča govora ob odprtem grobu, za premnoge vence in šopke s katerimi smo pokrili žemljico, ki je zagrnila za vedno naše najdražje.
Konjice, dne 15. julija 1926.
Žalujoči ostali: Henrik Schell, soprog Rodbine: Pernat-Klarlč-Tušak.
Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Rib nikar. Za Narodno tiskarno dd. kot Uskaroarja Fran Jezeršek. Za iaseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.