'naeratl te »prejemajo in volja t"i»'-opna vrst« i «f., oc se tislta lkrat. ! v i - ti )l M !' * 1» 1 la t M 11 II II II ?ri večkratnem tiskanji «e cena irimeruo Ktcanja*. Rokopisi ue vračajo, nerriuikovatui >isnaa se ne sprejemajo. $ iroonino p-eji-ma orravniJiv,, faari..:instraci)K) in ekgpe-iimia :ia Uanajski ces-.i St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narofl. Po pošti prejemar veda : Za ceio ieto . ;0 zi. — i ta poiieta . . o ., — ta četrt ieta . . j so V administraciji velia: '/.n ceio ieto . . S 40 kr, ta poi ieta * ., iO , ta četrt ieta 2 ., 10 , V Ljubljani uom pošilj velia 60 kr. več na leto. Vredništvo je Florijanske ulice št. 44 Izhaja po trikra ua teuea in sicer v toreK, četrtek in soDoto. Adresa, ktero so slovenski romarji po kardinalu Ledobovskem izročili sv. Očetu, se glasi: Sveti Oče! Med velikim Slovanskim narodom , osemdeset in več milijonov duš, ki je danes vsaj po svojem katoliškem delu b svojimi zastopniki pred koleni Vaše Svetosti, je tudi steblo Slovensko, ki šteje ne daleč od dveh milijonov skoro samo katoliških prebivalcev iz peterih episkopij, to je, iz Goriške nadstolnice, iz Ljubljanske, Mariborske, Tržaško-Koperske in Krške vladikovine. Pravimo, skoro čisto in edino katoliških duš, kajti število drugovercev je tako neznatno, da ni imena vredno. Prisijala je pa luč svete vere Kristusove našim okrajinam že v prvem krščanskem stoletju po apostoljskih učencih ss. Ilermagoru iu Fortunatu in druzih; po verjetnih izročilih je sam sv. evangelist Marka ob Oglejski strani dospel v naše kraje; Istrijo, Panoaijo in Dalmacijo pa je po enacih izročilih obiskoval tudi že apostoljski prvak bv. Peter spremljevau od sv. Klemena , ki je bil pozneje tretji njegov naslednik ko poglavar vesoijne sv. Cerkve. Pozneje so drugi sveti poslanci od zahoda našim očetom prižigali luč resnice Božje, kakor sv. Rupert iz Solnorjraškega, sv. Virgilij, frižinski višji pastirji iu drugi iz Bavarske zemlje. Še bolje se je vkoreninilo krščanstvo zlasti pri vzhodnjih naš:h rojakih in sosedih, ko ata po Božji previdnosti prišla nova apo-steljna Ciril in Metod iz Carigrada med Slovence, ter sta z ljudstvom v njegovem lastnem jeziku znala govoriti, in „Bili so radostni Slovani, Zaslišavši presladki glas: Beseda materna naznani Nebeških čudežev jim kraB." Zato po pravici danes tudi mi Slovenci z drugimi svojimi brati pred Vašo Svetostjo po Vaši dobrosti, sveti Oče, tukaj v samem Va-tikani prestavljamo velika naša aposteljna ss. Cirila in Metoda. Ta naša Slovenska dežela je sicer mala po prostoru in prebivalstvu, pa velika s svojo vero v pravega Boga in Njegovega Edinoroje-nega, nepremakljiva v podložnosti do Kristusovega namestnika v Rimu. Ta dežela je danes pred Vami kakor 263. naslednikom sv. Petra, o naš sveti Oče! Želi po preblagi naklonjenosti svojih premilostnih gospodov višjih Pastirjev Vam, sv. Oče, besedo govoriti in naj ponižniši zahvalo naznaniti za Vašo veliko gorečnost , vsled ktere ko ,,Luč na nebu" — Lumen in coelo — razsvitljujete Bedanji mračni svet, zahvaliti se posebej za brezmerno ljubezen, ki jo razodevate do nas Slovanov; zahvaliti Vas za nepremagljivo, zares apostolj-sko delavnost, s ktero išete, se trudite in prizadevate zediniti vse Slovane v eno samo čedo Kristusovo; zahvaliti se Vam za pre-slavno Encikliko od 20. kimovca 1880 „Grande munui", s ktero ste našima apostoljnoma Cirilu in Metodu službo altarja podelili, ju visoko povzdignili, njuno češenje razširili po vesoljnem katoliškem svetu; zahvaliti se Vaši Svetosti za toliko dobroto , da ste dopustili danes sinovom iz Slovanskih zemelj pred Vaše obličje priti. O sv. Oče 1 za to in tolike druge neprecenljive milosti Vam je z vsimi drugimi milijoni Slovanskih vernikov iz najglobokejšega srca hvaležen tudi Slovenski narodi Blagovolite, sv. Oče, milostno sprejeti odkritosrčno zahvalo našo in podeliti z vsimi drugimi vred tudi naši deželi Svoj apostoljski blagoslov« in blagoslovite še prav posebno vse katoliško-slovansko prizadevanje za poedinovanje naših ločenih bratov, da bi po zedinjenih prošnjah in na priprošnje ss. C rila in Metoda že skoraj bil en sam hlev in en Pastir pri vsih spozno-valcih Kristovih. Sv. Oče in Slovani. Lepe so besede, s katerimi so pozdravili sv. oče slovanske romarje v Rimu. Vse drugače govori z nami zapadna, civilizirana Evropa, in vse drugače rimska stolica; in lahko se spozna, kje je prava očetovska ljubezen, in kje sama črna zavist nad našim napredkom. Neslovanska Evropa, to je romanski in germanski narodi, Madjari in Grki, vsi nam očitajo, da smo surovi, neotesani, za svobodo in napredek nespodobni, vsak slovanski napredek skušajo ovirati, povsod žalijo in kratijo naše pravice, in vse to delajo v imenu „kulture, civilizacije, napredka ln svobode." Toraj z golimi frazami objedajo naše poštenje in dobro ime, s frazami in nasiljem se ustavljajo našemu napredku. Vse drugače pa govore sv. oče papež. „Slovanski narod je menda po Božji previdnosti odbran za posebne in velike reči in dela", to so pomenljive in tolaživne benede sv. očeta, ki nas zamorejo z veliko nado in s ponosom navdihovati. Med tem, ko nam neslovenska Evropa odreka preteklost, sedajnost in prihodnjost, Poljaki in Slovanstvo. „Poljaki! Vaše preridenje je nerazločljivo združeno z os odo Kusije." (Car Aleksander 1.1. 1818.) (Dalje.) Cesar Aleksander ni prevaril Poljake v nadah, ki so jih vanj stavili. Z večega dela Varšavske kneževine — Poznanjska prišla je žalibog pod Nemco — napravilo ae je kraljestvo poljsko, popolno samostalna politična celota, s(i svojo lastno ustavo, upravo in vojsko, združeno b cesarstvom ruskim le po osebi vladarja. Krona Jagajloncev zaleBketala se je na glavi ruskega cesarja in kralja poljskega. Prvi kos slovanskega programa Stašičevega se je izpolnil. V Varšavavi bo se glasile napit-nice ,,na zedinenje Slovanov!' — izrekale se nade, da si ečasoma Rusija osvoji tudi ostale zemlje slovanske. Dobro pogodivši omenja onodobni tem dogodbam Kozmian, da z naslovom kraljestva poljskega, pridruženega k cesarstu ruskemu, postala je moč Rusije grozna; videl je v tem zavodek zedinenja VBeh Slova- nov v eno državo, in tega so se strašili zlasti nemški vladarji, kateri so imeli v spominu politiko Boleslava Hrabrega in Jagajlovce na tronu češkim in ogerskim. Sam cesar Aleksander je v proglasu k Poljakom in v drugih zasebnih razgovorih večkrat obračal pozornost Poljakov na to, da so oni sedaj združeni z velikim narodom enega ž njimi izvora slovanskega in da to novo bratovstvo bo obema narodoma drago in koristno. Naprava kraljestva poljskega slavila se je v Varšavi in na deželi dne 20. junija 1. 1815. Ta dan so poljski uradniki in poljska vojska prisegali svojemu novemu kralju. Pred priBego je Vavrecki, takrat člen začasne vlade imel pozora vreden govor. Ta stari poljski rodoljub je hvalil cesarja Aleksandra, da je on „dobivši k Rusiji oddelke nekdanje Poljske spoštoval običaje in jezik poljski, v tem ko so drugi sosedje skušali iztrebiti narodnost poljsko. Zavzevši kot neprijatelj Varšavsko kneževino, je skrbel za njo in za njeno vojsko kot za Bvojo lastno in konečno je ponovil Poljsko ter jo zedinil z zvezo nerazločljive in večne unije z narodom velikim enega roda in jezika, z narodom bratovskim. Vže poprej je vse klicalo te narode k zedinenju; eniati jezik, Slovanom lastna gostoljubnost, enaki običaji in pred vsem zemljepisna lega. O ko bi se bila enaka unija vže pred 40 leti vresničila! Miljoni naših bratov bi ne bili odtrgani od nas izpod vlade Slovanov pod tuje neprirojene prava in tuji jezik. Sami medsobni boji so pomagali tujcem tak ceno dobiti slovanske zemlje. Če tudi pozno, vendar arečno in dobro druži nas ta zveza z velikim, možatim in hrabrim narodom, kateri je 1. 1813 celemu svetu pokazal ljubav k domovini in Slovanom prirojeno bojevitost. Te dve združeni čednosti stor li ste oba naroda si podobna, danes pak po zvezi večne unije v eno državo čutimo Be bratje! V tej zvezi z Rusi, a starejimi brati, bomo živeli pokojnejše, obvarovani znotraj od krivic in nasprotovanj sosedov, bodemo njim bratje v ljubezni in hvaležnosti. Razun do-vršivne skušnje posili Ruse, da bi, pozabivši na nekdanje mržnje, Bkazovali novim bratom bratovski obzir in pomoč. Ali ta razum mora tudi Poljake prepričati, da ne zamorejo drugje najti pokoja varnosti in sreče, kakor le pod menijo sv, oče, da čaka Slovanov Se velika in slavna najloga v zgodovini človeški. Take besede dobivajo posebno važnost v ustih Kristovega namestnika, v ustih moža, kojega uauk vodi Bam sv. Duh, nam se dozdeva njegov izrek kakor sveto prerokovanje, ki nam zamore srca z veseljem napolniti, ker vidimo, da ne upamo zastonj v lepšo prihodnjo st, ker sam sv. oče menijo, da je Slovanom odkazana slavna bodočaost, in mnenje sv. očeta nam več velja, ko mnenje vsih liberalnih modrijanov, ijudov in prosto-mavtarjev, ki Slovane psujejo in jim prihod-njost odrekajo. Velika tolažba je to za nas, kar nam sv. oče prerokujejo, ker imamo upanje, da naše sedanje ponižanje ne bo vedno trpelo, ampak da se bomo do slavnega in važnega življenja vspeli, kakor so nam prerokovali tudi naši pesniki Kolar, Preširen itd. Veliko hrabrejši je vojak, ki trduo upa v zmago, memo onega, ki ve, da se bije za zgubljeno reč. Tako se bomo tudi mi toliko bolj hrabro borili za naš narodni obstanek, za naše narodne pravice, ker imamo iz ust sv. očeta zagotovljenje, da nas sovražniki ne bodo po tlačili, ampak da so Slovani prihranjeni za velike namene. Kakošni so ti nameni? To ve le Bog sam Mogoče, da so Slovani poklicani, da pokrist-janijo in civilizirajo veliko Azijo, kjer živi še dvakrat toliko paganov, ko ima cela Evropa ljudi, in na miljone in miljone mohamedanov. Ta velikanski del sveta podjarmiti, in civilizirati s krščansko omiko, to zamore storiti le mogočna Rusija z duševno podporo drugih Slovanov, pa le potem, ako se ruski narod nazaj povrne v naročje sv. katoliške cerkve To so rekli tudi sv. oče z besedami: „Ker leži v edinosti s katoliško cerkvijo, materjo, VBeh cerkva, upanje v tako blagostanje (o kterem so prej govorili) in v dosego tolikih dobrot, zato se morate truditi, ljubljeni sinovi, da to edinost ohranite in vedno bolj ukrep ljujete. Od ss. Cirila in Metoda hočemo v skupni molitvi Bprositi, da bosta milostno iz nebes branila slovanski narod, da izprosita enim stanovitnost, drugim ozdravljenje od Boga, da vuameta medsobno ljubezen v vseh srcih, sovraštvo, prepire iu tekmovanje (med Rusi in Poljaki, med Srbi in Hrvati) pa odvrneta od dedščine Gospodove. Naj prosita posebno za tisti narod (Ruse). ki se odlikuje po svojem številu, Bvoji moči in svojih pripomočkih, in ki ju kot Bvoja apostola časti , ki je pa prerezal vez, s katero sta ga združila ta dva apostola b svetim Petrom in rim-8ko cerkvijo. Ce je enkrat edinost v veri vnovič dosežena, potem smemo upati, da ee bo sv. vera po svetu mogočno razširila ker je menda slovanski narod po Božji previdnosti odbran za posebne in velike reči." Sv. oče imajo posebno zaupanje do Slovanov , kajti v svojem govoru so tudi rekli, da so se z žalostnim očesom ozirali po za-padnih deželah, pa videli povsodi pravovernike v stiskah in nadlogah. V tej žalosti bo obrnili svoje oči proti iztoku, kjer živ6 slovanski narodi, in zdelo se jim je, da bi uteguila od tam priti kaka tolažba za njih ranjeno srce. In v resnici se niso zmotili, bo rekli, kajti obilno število Blovanskih romarjev, ki bo se prišli poklonit ev. očetu in Bvojo udanost pokazati do rimske stolice, to je vesela tolažba za sv. očeta, ker vidijo ljubezen in vdanost slovanskih narodov, katerih je bodočnost. Mi bi bili res nehvaležni, ako bi zaupanja in ljubezni bv. očeta do Slovanov ne povračali z enako ljubeznijo, z enakim zaupanjem. To pa bomo storili, ako bomo med seboj vedno bolj gojili katoliško-krščanski duh, ako Be bomo pridružili narodom, ki rimsko stolico branijo, in Be nasproti postavili njim, ki katoliško vero in njene učenike preganjajo. Ne zmenimo se toraj, če naa bodo zavolj tega zasramovali prostozidarji, judje, brezverci in novošegni pogani, ako nas bodo po svoj'h brezbožnih časnikih in knjigah zaničevali in obrekovali, ampak ostanimo zvesti Kristusu in njegovi cerkvi. Poleg tega pa si moramo tudi prizadevati, da naše ločene brate, Ruse, Srbe in Bolgare nazaj pridobimo v hlev Kristusov in čolnič Petrov. Odlični, učeni in vplivni možje naj to poskušajo s svojo tehtno besedo, 8 svojim umom in peresom; kdor pa ne čuti teh lastnost v sebi, tudi on lahko mnogo pomaga — z molitvijo. Bratovščino sv. C rila in Metoda so vstanovili naš nepozabljivi Slomšek, v ta namen bo ustanovili to bratovščino, da molimo za zedinjenje Slovanov a katoliško cerkvijo po priprošnji bv. Cirila in Metoda. Vpišite se toraj v obilnem številu k tej bratovščini in molite za nje blagi namen. Politični pregled. V Ljubljani 13. julija Avstrijske deaele-Srbski knez ]VIilan biva b svojo lepo soprogo, kneginjo Natalijo za nekaj dni v Pragi v tovaršiji našega svetlega cesarjeviča Rudolfa in princezinje Štefanije. „Politik : pozdravlja srbskega vladarja v znamenitem članku, ter se spominja časov, ko sta ob enem stala češki in srbski narod na vrhuncu svoje politične veljave. Ko je namreč češki kralj Karol vladal Nemčijo, mogočni srbski car Dušan pa balkanski poluotok, ter se je ravno pripravljal, podjarmiti grško carstvo in zasesti Carigrad, pa ga je smrt prehitela. Kmalo potem so došli Turki in vničiii carstvo srbsko; pa tudi češki narod je bil potlačen, in sledila je za oba slovanska naroda — dolga, temna noč; dokler se nista vnov č prerodila in zdramila v 19. stoletju, ki se bo imenovalo s t o 1 e t je dviga-njatlačenihnarodov. Neniško-libcralci bo napravili v Purkersdorfu političen shod, pri kterem so tako grozno zabavljali na vlado, na čehe, ter na pomoč klicali Nemčijo, da bo bili vsi listi konfiscirani, ki so te govore prinesli. Predsedoval je načelnik „nemškega družtva", dr. Jožef Kopp, govorili pa so poslanci Menger, Bareuther itd.; pa tudi drugi udeleženci. Ščuvali bo nemške kmete z groznimi lažmi, da Nemci niso na Češkem življenja varni, da hočejo Slovani Nemcem šolo kratiti, da bi Nemci postali bolj neumni in Slovanom podložni. Kako Bi upa Menger tako nesramo lagati, ko vendar ves svet ve, da prošnje za skrčenje šolske dolžnosti prihajajo prav od samih nemških kmetov, in da 8e Slovani za to še dosti poganjali niso, ampak največ nemški konservativni poslanci sami! Če vlada ne bo začela kmalo bolj energično postopati, rastla bo predrznost ustavo-vercev od dne do dne; saj že zdaj kličejo Bizmarka na pomoč, kmalo bodo očitno razvili prusko zastavo. Da 8e tem kričačem usta zamaše, bilo bi najboljše sredstvo, ko bi se močnim zaščitom svojih bratov. Imeli smo na nesrečo vže preveč priložnosti oceniti stanovitnost in cene pomoči in namenov v obziru proti nam vseh tujih inostrancev. Naj se ta tolikokrat se ponavljajoča skušenost ne pozabil Davajoči sveto besedo Bogu in kralju, prisežete v to večno unijo vskupno za temelj vaše sreče kakor najpozuejŠega vašega po-kolena!" Poljaki so bili iz početka sploh močno zadovoljni b to zvezo, in na spomin Aleksandra v Varšavi (12. listop. 1815). so postavili cerkev sv. Aleksandra, katera še dandanes stoji na sredi Aleksandrovega trga. ,,Kaj je združilo danea ta dva bratovska naroda? Veliko-miseluost Aleksandrova iu najnovejši dogodki!' kliče tega dne nek stari poljski vojak. Od novega kralja so bili Poljaki navdušeni in so ga slavili na vse mogoče načine. Plemenit, moder, veliki Aleksander, — tako so Poljaki takrat govorili — zedinja naroda, poljskega in ruskega, odstranuje vsakovrstne nasprotja med tema dvema staršima narodoma slovan-sk ima, ter pušča med njima le plemenite tekmovanja pri razvoju velikih mislij, katere merijo k oblaženju ogromnega naroda slovanskega. Poljaki naj se enkrat za vselej odrečejo vseb drugih društev; oni in Rusi naj pozabijo na V3e poprejšne boje, podajo bratovsko drug drugemu roke ter si prisežejo, da se ne ločijo. Kraljestvo poljsko zamore postati magnet ostalim poljskim zemljam. Rusija bode Poljskej trdnjava in Poljaki upirajoči se na njo, vpasti ne morejo, z druge stranf bode Poljska Ruskej trdna ograja, za katero Rusi stoječi vse dosežejo, Shodi nemških plemen naj bodo najboljši vzor tudi Slovanom. Take in podobne misli glasile bo se v razgovorih, pesmih, političnih brošurah in znanstven h delih tega časa. Cesto se pokazuje na poskuse Poljakov 16. in 17. stol., izvoliti za kralja ruske care, in ruski učenjak Malinovski je spisal za Aleksandra zanimivo razpravo o tem predmetu. Sploh — vsi odlični poljski domoljubi bo se po vsem strinjali z mišljenjem svojega cesarja in kralja, da je bodočnost poljskega naroda nerazločljivo združena z Rusijo. Tako je gledal na stanje stvari tudi namestnik kraljestva poljskega, general Za jaček. Kakor ni mogoče, sodil je ta stari poljski vojak, da bi se zamogli Poljaki boriti z mnogimi neprijatelji, tak je potrebno, da bi se združili z najmočnejšim; Poljska zamore živeti edino v zvezi z Rusijo; takisto se je treba odreči VBeh prizadevanj k do3egi popolne neodvisnosti in samo v zvezi z Rusijo iskati zagotovilo poljske narodnosti. Zajaček se je sklicoval tudi na zgodovino, pokazoval na to, da po izumrtju Jagajlovcev so se celo sami poljski državniki pomišljali na združenje Poljske z Rusijo. On že 1. 1806 ni veroval bodočnosti Poljske, katero si je predstavljala večina Poljakov, ter dejal Niemcoviczu: „Vse to je le za starega zlodja, ker vse se BkonČa tako, da bo-demo Rusi." Veliki knez Konštantin Pavlovič naučil se je kot vodja poljske vojske govoriti poljski, sam se jo oženil z Poljakinjo, ter poskušal na vse mogoče načine utrditi prijateljske zveze med Poljaki in Rusi in nastaniti med ujimi popolno pomirjenje. Take misli javljale so se tudi v takratnem poljskem slovstvu. Staš c prcdstavljaje učeno društvo Vazšavsko cesarju Aleksandru , pokazoval je eden glavni nje uamen, na znanstveno delovanje v slavisti ki in na literarno združbo z ostalimi slovanskimi narodi. Tak vseslovan-aki smer vel je tudi v različnih znanstvenih delih poljskih tega čaBa. Grof Potočki in Su-roviecki objasnujeta najstarejšo slovansko zgo' volilni red pravično premenil, tako da bi imel dobro avstrijski nemški kmet ravno tol ko volilne pravice, ko meščan ali pa grajščak. Dokler imajo pa veliki posestniki, meščani in trgovci (v trgovinskh zbornicah) svoje volilne priviltgije, tako dolgo bodo tudi kričači s frazami pačili javno mnenje; po občni volilni pravici, ali po odpravi kurij in razširjenji volilnega prava na male posestnike in obrtnike, bi se število u;.tavovern h poslaucev za polovico zmanjšalo, in še le potem bo mir in mogoče pravično vladati. Vitanje države. V Nemčiji se pripravljajo za volitve v prihodnji državni zbor. Bizmark hoče imeti same svoje pristaše in vladni listi imajo nalogo, da vsak dan zabavljajo ca liberalce, ki se kot prijatelji judov nečejo podvreči Bizmar-kovemu gospodarskemu programu. Bizmtirk ima že prav, če zahteva eolnino za tuje izidelke. če Angleži po nemških železnicah, ki j h niso oui zidali, kupčijo delajo, naj tudi ntkaj za to plačajo. Colnina na žito ni dobra, ktr podraži revežem življenje in kruh; pa colniua na obrtniške izdelke je čisto pametna in pravična rtč. Tudi mi v Avstriji smo iz naših žuijev železnice zidali, pa železnice ne koristijo kmetu, ki jih je z davki plačai, ampak judom in tujcem, ki po železnici kupčje delajo. Rudolfova železnica in mnoge druge se podpirajo iz davkov kih grošev, do biček imajo pa le trgovci, in to še ne domači, ampak mnogokrat tuji; ali ni prav, da taki eolnino plačajo? To hoče tudi Bizmark imeti, liberalci pa so še zmirom za , svobodno" kupčijo, ki koristi le Angiežem. judom itd. Dvoma pa ni, da bodo nemški liberalci pri volitvah propadli in da si bo Bizmark pridobil udano večino. Tudi katoliška stranka glasuje v gospodarskih rečeh z Bizmarkom, kakor že znano. Izvirni dopisi. 35 Dunaja, 11. julija. Vstavoverci že ne vedo več, kaj bi počeli. Prav zvito so bili osnovali praške škandale, ter poslali v Prago nemške burše. kterih večina so pa le judje, da bi tam dražili češke dijake in potem libe ralnim listom dali vzrok kričati, da je nem štvo v nevarno-ti. Da so bili vsi ti dogodk res nalašč osnovan', priča neko pismo v du najskih listih, v kterem vrednik nemške ,.Egerer dovino; grof Sapieha potuje po jugoslovanskih zemljah in popisuje z najživejšo simpatijo življenje južnih bratov ; čarnocki (ChodadtWski potuje po zemljah poljških in ruskih, iskaje slovanskih starožitnostij, Linde izdava poljski —- vseslovanski slovar; Rakoviecki preiskuje pravo staroslovansko. Potočki, Linde, Sestfen-čevič, Karpinski, Rakoviecki posvečujejo svoje dela cesarju in kralju Aleksandru. Rakoviecki posvečevaje svojo na ta čas znamenito delo o Pravdi (pravu) ruskej Aleksandru (1320), pravi, da cesar vladar miljonov Slovanov ne preneha spodbijati učene k študijam o slovanskih sta-rodavnostih ; on vlada s srcami vseh Slovanov in njemu podložne Slovane spojuje z duhom ljubavi in slovanske enote. „Vže so vihre in burje v slovanskih zemljah prenehale, nebo se razjasnuje, jasnejši zarja začenja vshajati; Aleksander, podaritelj miru, odpira bivališča muzam, pokoj in Bvobodo ljubečim. Vžeje nastopil čas, ko je mogoče prižigati baklje svitlobe, ko postaja jačejša ljubezen k edinosti slovanski!" (Dalje prih.) Zeitung" obžaluje, da nekega dopisa z Dunaja ne sme natisniti, ker je cesarsko namestništvo v Pragu okrajnemu glavarstvu naročilo, da mora konfiscirati vse članke, ki bi zadevali dogodke v Pragu. Iz tega je razvidno, da so bili vsi tisti spisi, ki so ljudstvo šuntali in mu lagali o nevarnosti nemških prebivalcev na češkem, sostavljeni na Dunaji, in da ljudstvo dosti ne ve o tem, kar se godi. Ker jim je pa to spodletelo, poprijeli so se druzega orožja, da bi sedanji vladi vrat zavili. Začeli so sklicevati svoje parteitage, pri kterih so silno rohneli zoper vlado. Pri prvem takem shodu ua Dunaji so nekteri kar naravnost nasvetovali, naj gredo kar skupno k g. ministerskemu predsedniku ter naj mu brez ovinkov reko, naj odstopi od vlade, ker njegova politika tako slab sad rodi. Pa v spiošnji zmešnjavi so bili nekteri veadar le še toliko zdrave pameti ohranili, da bo svarili pred tako smešnim ravnanjem, ki bi bilo vsta-voverce še bolj spravilo ob veljavo kakor že dosedanji dogodki. Opustili so toraj tako bedasto nasprotovanje, in ra e sklicujejo kmečke shode, pri kter h udrihajo po vladi in vladini večini. To se je zlasti pokazalo pri shodu nemškega društva v PurkerBdorfu. Nemški poslanci Kopp, Bartutber, Weitlof in Menger so silno napadali vlado ter vso krivdo zavračali ua njo. N č bolje se ni godilo slovanskim narodom, ktere so dolžili, da so krivi vseh napačnosti, ki se zdaj v Avstriji godč. Pa kakor so se opekli pri prvi zadevi, ravno tako se j m je tudi druga prav slabo obnesla. Nihče jim neče verjeti, da bi kje kaka nevarnost pretila nemcem, in vsi njihovi nasveti so prav za prav budalostni, ker nobeden nima pravega razuma o tem, kako bi se zdaj po-prijeli, da bi zgubljeno veljavo zopet pridobili nazaj. Sicer pa se mora reči, da je bila vsa ta reč jako zvito vravnana, in da je Cehom mnogo škodovala, akoravno ne gre, da bi se za nepremišljena dela posameznih ljudi odgovornega delal celi narod. Da Weber ne bode mogel več dolgo ostati namestnik v Pragu, je bilo že prej Bplošnje prepričanje, in njegov naslednik bi bil sedanjim razmeram primerno gotovo postal mož češke stranke. Zvito vravnani dogodki v Pragu pa bo to vse zopet podrli, iu le velikemu zaupanju, ki ga gruf Taaifd vživa pri vladarju, ima pripisati, da ni bil prisiljen odstopiti. In to zaupanje se je pokazalo tudi pri imenovanji Weberjevega namestnika, ker se je to imenovanje zgodilo edino le vsled predloga ministerskega predsednika. Tudi s tem si je vlada pridržala popolno prostost, da je fml. Kraus postal samo voditelj cesarskega name3tništva, ne pa pravi namestnik. Morda doseže to čast pozneje, morda pa tudi ne, kakor bodo nanesle okoliščine; to pa je gotovo, da se Weber več nt povrne v Prago, ampak da dobi ali kako drugo primerno službo, pa bode dejan v pokoj. Z Dunaja , 10. julija. (SI a v no s t ss. Cirila in Metoda in društvo Slovenija.) Slovenski visokošolci na Dunaji praznovali so v svojem društvu „Sloveniji" prav dostojno praznik sv. slovanskih bratov Cirila in Metoda. Prišlo je prav mnogo dijakov v praznično sejo, pa tudi dosti tako imenovanih filistrov, t. j. tacih mož, ki nijso nikdar študentovali ali pa, ki so že davno pustili šole. Tudi hrabrega kranjskega polka bile bo navzoče nektere šarže, kar je napravilo na navzoče dosti prijetnega utiša. Gosp. modro-slovec Š t r i t o f bral je spis: „Ciril in Metod, prva slovanska buditelja." Slikal je Slovansko dobo pred tisoč leti, govoril o cerkvenih in političnih razmerah, o raznih nemških intrigah zoper sveta brata, ki sta luč Bvete vere raz-širjevale po slovanskih zemljah; viri, kateri so mu služili za spis, so bili prav dobro izcrpljeni ter v zanimivi goreči besedi uvrsteni. Da so poslušalci bili hvaležni za mični spis , pokazalo je rokoploskanje in glasua pohvala. Gospod prof. Orožen držal je lep govor o zaslugah sv. Cirila in Metoda ter napil narodui slovenski duhovščini, ki vredno posnema vzorni iz« gled slovanskih dveh apostolov in čvrsto brani vero in narodnost milemu a teptauemu slovenskemu narodu. Njegove besede so se prijele vseh navzočih. Gromovito živijoklicanje iu krepka pesen kažejo, da so vsi navzoči bili razvneti po lepih besedah ter da vedo čast in hvalo vzornemu slovenskemu duhovništvu. Predsednik g. Pukl napival je raznim gostom, kranjskemu polku, tajnik g. Murko pa je z lepo besedo govoril o zaslugah voditeljev slovenskega naroda; ko je napil prvemu voditelju Sloveucev, čez vse zasluženemu dr. Bleivveisu, imenovavši ga očetom slovenskega naroda, VBtalo je vse ter pelo slovensko zdravico. „Slovenija" je ta večer tudi sklenila, da bode prihodno jesen napravila Jurčiču, pre-rano umrlemu Blovenskemu pisatelju na čast, slavnost. Odbor „Slovenije" je po sklepu društva poslal zahvalni brzojav svetemu Očetu. Ciril in Metodov večer bi bil še v lepšem Bpo-minu ostal udom in različnim gostom, ko bi ne bili se vršili prizori, ki so prav graje vredni. Nek Blovensk dijak, tud ud „Slovenije" (imenovali bi ga lahko slovenskega Mefista) je b par vrednimi sodrugi napravil skoro velik škandal. Ker mu namreč na neka vprašanja predsednik ni koj odgovoril, stavil je prav nepotrebeu predlog, drug njegov zaveznik tudi predlog, začel se je prepir, ki pa ni trajal dolgo, ker se ga je zbor s tem znebil, da je hitro zavrgel vse stavljene predloge. Gostom je bil ta prepir prav nevšeč in že so se pripravljali na pot. K Breči so slovenski Mefisto in njega maloštevilni posnemovalci (bilo jih je ravno pol ducata) pustili dvorano, potem, ko so naznanili prej svoj izstop. Eksodus tega pol ducata je napravil tolikošno veselje, da se je v „Slovenijo" koj vpisalo 16 novih udov in da je en tlovensk krčmar na Dunaji z imenom Kruljač dal „Sloveuiji" pet goldinarjev za njeno knjižnico. Tudi drugi gostje so ostro sodili vedenje 6 slov. mladenčev. Naj mi bode dovoljeno, da še nekaj pri-denem. Zgoraj opisani prizor bi se bil dal odstraniti , ko bi bil predsednik strogejši napel opravilni red ter razsajalcem dal kategoričen odgovor. Drugič moram izreči svoje mnenje o tem, da ni bilo dobro na tak večer na program postaviti „8lučajnosti". S tako točko da se le prelehko priliko za razsajanje onim, ki še nijso svestni velike naloge društva, kakor je ,Slovenija". Razvoj tega društva je sicer prav lep, a črne pike se tudi lehko najdejo. Jedna naj-vtča črna pika je z izstopom gori imenovanih gospodov društvenikov izbrisana. — Društvo .,Slovenija" si je laDsko leto osnovalo knjižnico. Letos ima ta knjižnica že pet sto knjig raznega obsega v različnih jezicih. To kaže, da ima društvo mnogo prijateljev , jih tudi prav potrebuje. Posebno je imenovati lepe darove slovenske Matice, družbe sv. Mc-hora, hrvaške Matice (ki je letos že dvakrat društvu poslala knjige in obljubila, da bode tudi naprej vse knjige, ki jih izda, brezplačno pošiljala „Sloveniji"). Tudi mnogo slovenskih duhovnov je med darovalci. Knjižnica „Slo-venije" je pa tudi od drugod dobila lepih da- ril, tako iz Petrograda (že dvakrat), iz Moskve, od Blavjanske Besede v Sofiji, od dvornega in Bodnijskega advokata na Dunaji dr. Sežuna, od dr. Groaa v Schwechatu poleg Dunaja. Profesor Kandernal na Dunaji je „Sloveniji" daroval pet goldinarjev. Med darovalci so znameniti Blovenski možje tako dr. Celestin, prof. Jesenko, Cigale in cela vrsta druzih. Končam s prošnjo, naj bi društvo »Slovenijo podpirali še drugi možje, ki ga dozdaj še niso. Naša mladina potrebuje tudi dušne hrane v domačem ali v BlovanBkih jezikih. Požrtoval-nost vsacega nesla bo dober sad in hvaležna bo slovenska mladina za vsakoršuo podarovano kujigo ali znesek v novcih, da si jih kupi, kakoršne potrebuje za nauk. Pošilja naj se pod naslovom : ,Wohlg. Herrn Sigmund S e ž u n , k. k. Beamte , Wien VIII. Lange GaBse 52 II. Stiege, 2. Stock. Domače novice. V Ljubljani, 14. julija. (Nadvojvoda Albreht) je v torek zjutraj ogledoval vojaščino na gmajni pri fužinah, ob '/i 11 pa Be je peljal na kolodvor ter Be odpeljal na Dunaj. Na kolodvoru ga je pozdravil g. deželni predsednik "VVinkler in mestni župan Lašan. Tudi se je bilo za slovo zbralo tukajšnje častništvo. Ta mesec pride boje tudi nadvojvoda Kari Ludvvig, da se prepriča o Btanji družbe rudečega križa. (Maturitetno ali zrelostno izpraševanje) na realki se je pričelo v pondeljek in včeraj dovršilo. Delalo ga je 22 učencev; eden je padel za eno leto, eden za pol leta, trije pa bo bili odstavljeni za dva meseca. Z odliko ga ni naredil nobeden. Včeraj je bil pri izprašavanji navzoč tudi g. deželni predsednik Winkler. (Profesor Nejedlemu) na tukajšnji gimnaziji je umrla 12. t. m. njegova Boproga. Pogreb je bil včaraj zvečer ob G. uri. (Valvazorjevo knjigo ,, Topographie Kiirn-thens") bode izdajal v 14 snopičih po 60 kr. g. Krajec, tiskar v Novem mestu. Vsaki mesec izide 1 snopič in bode imel okoli 14 podob. (Vprašanje?) Radostno opazuje slovenBk domoljub, kako Slovenom tudi na naj višjem mestu v Rimu ugodniša sapa pihlja. Upamo, da Be iskra, ki jo je sijonski čuvaj vrgel na slovansko poslopje vname v velik plamen ter Slovane prisili staviti si nova lepša bivališča, A gibljimo se zdaj sami! Pa tu in tam bi z malim trudom lahko več dosegli, kot v resnici storimo. O tej občni Blavnoati v Rimu n. pr. saj mi Slovenci več izvemo iz nemških listov, kakor v domačih. Vse nagovore, odgovore, pridige v cerkvi sv Klementa prozborjene, pa ne da bi jih pred zvedeli iz nemških časnikov, kakor domačih? Menda ne bi škodovalo, ko bi se kdo (zmed romarjev) pobrinil ter nam preskrbel vse govore (v Rimu), o kterih ču-jemo, da bo bili znameniti, sosebno oni laškega abbata in Srossmajerjev. Za povestnico slovenske cerkvene zgovornosti je gotovo znamenit prvi javni nagovor Blovenski v cerkvi sv. Klementa. Podajte nam saj tega 1 Mislim da ne samo izobraženi, tudi priprosti ljud bi to vedoželjno čital. Pa utegne kteri bralec reči: Kako priganja, saj se bo to itak zgodilo, to se razume Barno ob sebi. — Mogoče; a pri naa bc marsikaj dobrega opusti. Kako lahko n. pr. bi bili prezanimivi, skozi in skozi izvrstni liBt Srossmajerjev iz Slovenca ponatisnili ter bi se ga bilo za majhne krajcarje veliko spečalo; a to Be je opuatilo, in kdor ga hoče skupn o imeti, mora ali naravnoBt po hrvaški izvirnik pisati, ali pa n. pr. nemško brošurico za celih 20 kr. si omisliti. Verjemite, ko bi ljudstvo (pa tudi marsikteri izobraženi lajik) take liste čitalo, bi se mu v marsikterem ob žiru oči odperle. — Da torej pozneje, ko bi se nič ne ponatisnilo, ne bo kdo tega obžaloval, zato Bem sprožil to vprašanje. Naj boljše bi bilo, da bi se cela brošura izdala ter kar nar več mogoče razširila med naše ljudstvo. A —u. (Matica hrvatska.) Tudi ljubljanski udje Matice hrvatske so prejeli te dni še dve knjigi na račun lanskega leta, ko se zbog elemen tarnih nezgod niBO vse megle o pravem čaau dogotoviti. In sicer: A. S. Puškin-ov Ev-genij Onjegin. Preveo Ivan Trnski cena 75 novč. To je slavnoznani ruski epoa ali roman v stihovih. S kratkim životopisom in oceno Puškinovih umotvorov. — Dalje: Cezar Cantu: Zdrav razum i pošten o srdce. P učk i ra zgo vori. Po talijanBkom izvor-niku za hrvatski svet preradio Ivan Despot. To so slavnega laškega historika Cezara Cantu poduki italijanskemu narodu, ktere je 1. 1870 podal z naslovom: Buon senso e buon cuore. Conferenze popoiari; in so v 10 letih doživeli 15 izdanj. Cena 1 gld. 50. — Tako bo člani prejeli za prinos 3 gld. s prejšnimi peterimi skup 7 knjig v vrednosti blizo 8 gld. Za 1. 1881 obetajo se zopet lepa izdanja. (Utopljenca) so ljudje ogledovali včeraj pri št. Jakobskem mostu. Bil je kmečki oblečen, doraščen fant. Ne ve 8e, ali je utonil ali je sam v vodo skočil; pri kopanji ni pršel v nesrečo, ker sicer bi ne bil ves oblečen in v škornih. Tudi se ne vč, odkodi ga je Ljub. Ijanica prinesla. Razne reči. — Dve važni novici ste došle z Dunaja. Ena naznauja, da je za praškim namestnikom Weberjem odslovljen tudi bivši njegov namestnik ali viceprezident Giiiner, ki je bil enakega duha kakor njegov gospod in mojster, druga pa poroča, da je prav kakor pri nas Kaltenegger tirolski deželni glavar Bossi-Fedregotti na Bvojo prošnjo bil odslovljen ter prejel red železne krone druge vrste. Večina tirolskega zbora je konservativna, deželni glavar pa je bil vzet iz liberalne manjšine. Novi glavar bo menda vsaj imenovan iz večine zborove. — Celovški škof Peter Funder, ki so bili v nedeljo inštalirani, so razpslali nemšk in si o ven s k pastirski tist, v kterem priporočajo svojim vernim m i r v Brcib, v hišah in domovinil — Darilo 52 gld. 50 kr. je dobil Mart. Zupanec iz Stare fužine v Bohinji, ker je 9. marca 2 deklici rešil iz vode, da niate utonile. — Nesreča! S Tople rebri se nam piše: Jožef Prebil iz Hudega vrha, župnije bloške, ki je tukaj nekaj dni pokrival zvon;-kovo streho, je z nje padel ter ubil se 7. julija. Naj v miru počiva blagi in pošteni mož I — Notarske službe v Idriji, Metliki in Zatični bo izpraznjene. Prošnje se v 4 tednih oddajajo pri notarski komori v Ljubljani. — Za župana v Semiču je bil izvoljen grajščak Edvard K ural t, za svetovalce pa gospodje Jakob Konda, Janez Šušteršic in Jane« Brunskolle. — Alte und neue Welt, list s podobami za poduk in zabavo; letnik 15. Vsako leto izide 24 Bnopičev po 15 novč. (po pošti 5 novč. več). Kdor želi, dobi proti doplačilu kot nadarek prelepo z oljnatimi barvami natisnjeno podobo: „Češeaje presv. Srca Jezusovega", doplačati bc more le 72 novč. Dobili smo v roke 18 in 19 snopič lista. Obseg 19 snopiča je naslednji: Berilo: Der Renegat. — Das Scbvvert des Damokles. — Der Tannenvvrg. — Zwei englieche Convertitenbilder. —■ Natur und Sittengemii'de aus Brasilien. — Der Heruler-Konig. — Der Generalissimus. — Sterbende Piipste. — Das Erdbeben auf Chios. — Zvvei Konige. — Allerlei. — Podobe: Der Renegat. — Japanische Fšihre. — Thomas William Marschall. — Iu der Aldea dos Anjos, — Chiotische Christen. Stadt und Festung vor der Zerstorung. — Vsi izišli zvezki se še lahko dobivajo, ter jih takoj novim naročnikom dopošljemo. Katoliška bukvama v L ju b 1 j a n i. — Pogorela je v Ajdovščini 11. t. m< velika tovarna bombažna ; ogenj je nastal, ker se je razbila neka svetilu ca in vžgala bombaž. — Denarui svet v Parizu. Zdaj zboruje v Parizu skupščina strokovnjakov iz VBeh dežel in narodov, ki se posvetujo o tem, kaj bi bilo bolje, ali imeti dvojno denarno veljavo, zlato in srebrno, ali pa samo zlato. Avstrijski poslanci so za obojno veljavo, k temu mnenju se nagibajo tudi angležki strokovnjaki. Prijatelji edine zlate veljave pa ee hudujejo, ker se boj