Poštnina plačana t gotovini.
ŠTEV. 119.
V LJUBLJANI, petek, dne 27. maja 1S27.
Posamezna številka Din 1.
LETO IV.
lxh«Ja vsak dan opoldne, ixvxe«5i nedelje in praznike.
■•••Sna naročnina: V Ljubljani in po pošti: /	20’—,	inozemstvo	Din	80'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi 3e ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
prelomu med Londonom n Moskvo.
1 Jnsi do^0. napovedani prelom med i_^ - na™ “Moskvo je na vse zadnje ni 8umentaoija preloma s stra-
,e vlade, ki je prelom tudi vsad*81 ^ s‘cer občudovanja vredna, deni -?a korak velikobritanske vla-notrto Tako iz zunanjepolitičnih, ko ^Apolitičnih vzrokov. Da se je na MojJ - v°di*a borba predvsem med nica V° Londonom, je že stara res-soviot^ 61Iako ni nič novega, da so se 1. .	. Pošteno trudili kako bi zrevo-
3e vse to bilo sni„ mjL CepraV pa
vendar popolne^/? znana resmca’ Propagande ni d°kaza za obstoj te vlada in nit- ,	dati londonska
>AZZ 7J j ** Mšni Preiskavi v
vir," kaj preiskava je bila izcejal I it • enostransk<3 in upravičeno je ‘ T’ da Ue more priznati do-entov, fa so se našli pri preiskavi, K1 se m izvršila v prisotnosti sovjetskih **®t°J>uikov.
kak))em6^itev preloma ni torej bogzna je n° PrePri2ujoča, toda dejstvo preloma tev n^e važnePe, 'ko vsa utemeljili redni n£Vx ^ pravi’ da 80 nem°go-*»	*“8	Rusii°'	«•
Pagando izven RV°-° ko'mmistiCno Pr0' krar/iV " 'n Rusije. Zapadne demo-„.,aC,Je niso voljne rediti gada n* la«t mh prsih in če hočejo imeti sovj^j rA ne diplomatske odnošaje z drugimi drl žavami, potem morajo tudi njih diplo-matični zastopniki spoštovati tuje zakone in opustiti vsako protidržavno propagando, kakor se samoposebi razume, a spoštujejo to načelo tuji diplomati v
•	os.ivi. Je to čisto naravno stališče in prej ah slej se bodo mn„i'
jazniti tudi sovjeti n * UJ'T SPT no 5nn-v; •	’ P čeprav se trenut-
svefovn ■ . S0Vehki ^sk z grožnjami o kdai I	^a je danes bolj ko
hotnh ^ za*°®tua iluzija, ker po stra-nim ’ \'°jne ho2ei° narodi s produktiv-z rp°^ •! ustvariti blagostanje, ne pa bla Ucijami ubiti še zadnje ostanke “Šoštanja, ki jih je vojna pustila. Ni Pa tudi države, ki bi tako potrebovala obnovitvenega dela ko Rusija in zato je dvakrat napačno, če sovjeti paradirajo s 8vojinii utopijami, mesto da bi šli na Praktično delo in dvignili gospodarstvo "usije. Izkušnje zadnjih let so že dokaze, da je to mogoče le s pomočjo tujega kapitala in zato mislimo, da bo bri-anski pritisk, ki se pričenja s prelomom seh stikov, končno tudi sovjetske mo-ss^r*"”11 oi "ini revolucionarnih
»kvo'pT^u^va”1^1 Londonom in Modo čict ustvai'jena tudi za vso Evro-
noni in uZkvob^' B°j med L°n1°* divava !/	°	f)0 Posilil vse evropske
str t 86 °d,0čijo za eno ali drugo an. In tako pride tudi za našo Jugo-savijo dolžnost, da se izreče ali za Vel. utanijo ali pa za sovjete. Nobenega .'''n,a j1.’ da bi že vsled svojih slovau-tradlc,J hoteli vsi biti za Rusijo. Tu-«1 je gotovo, da so te tradicije tako moč-*», da bi bili tudi za sovjetsko Rusijo, Ker je naša vežna nada, da postane ta ®časoma vendarle slovanska država. To-5 mi imamo rešiti še vse bolj važno ^rašanje in to je naše stališče do Ita-llle.
, 'fo je naše glavno vprašanje, pred jterim imorajo stopiti vsa druga v ozad-1*1Ce pa upo^te^amo naše razmerje do I^Uje, potem ne moremo presojati po-^aja s čustvi, temveč le z razumom. j?*um pa nam pravi, da je stališče Vel. v ptanije v našem sporu z Italijo odloge važnosti. C e se odloči Vel. Brita-la popolnoma proti nam, potem je za
Vprašanje volitev še ni rešeno
Beograd, ‘27. maja. V teku včerajšnjega dne je imel Velja Vukičevič več konferenc s predstavniki raznih skupin. Najprej se je razgovarjal z Vojo Marinkovičem, ki ga je obvestil o vsebini svojih avdienc v Vrnjački banji. Nato se je Vukičevič sestal z dr. Šuperino, ki ga je po-setil, da se upozna z značajem te vlade, zlasti pa, da dozna za razpoloženje vlade napram hrvatskim krajem.
Zvečer je bil pri Velji Vukičeviču načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Korošec. Ta sestanek dr. Korošca ima velik političen pomen, tem bolj, ker je dr. Korošec te dni konferiral tudi s predstavniki Demokratske zajednice. Ta razgovor dr. Korošca se spravlja v zvezo s prizadevanjem političnih korgov, da pride SLS v vlado. Kakor se zdi, je dr. Korošec pripravljen sodelovati v današnji vladi pod istimi pogoji ko v Uzunovice-vem kabinetu.
Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, bo Velja Vukičevič najprej proučil razpoloženje vladnih krogov, da se prepriča, ali je dana možnost za delo v Narodni skupščini. Kakor se doznava, bo Vukičevič zastavil vso svojo energijo za to, da se gre na volitve in to zato, ker smatra, da je iluzoren vsak poskus, da se dela s sedanjo Narodno skupščino. Šest Uzunovičevih vlad je oslabilo situacijo v parlamentu tako, da se smatra glede na odnošaje med poedinimi parlamentarnimi skupinami kakor tudi v Veadims klubih samih za iluzorno, da bi
ščino	narodno	skup-
___________ Je	za	Veljo	Vukicevica
v tem, da nima nikake stvarne parole, na osnovi katere bi mogel zahtevati razpust narodne skupščine in razpis volitev. Zato bo storil še poslednje korake, da sondira razpoloženje v vladnih krogih. Ako bo ugotovil, da ni mogoče mirno delo v Narodni skupščini, bo skušal razpisati volitve. Krogi, ki so Vukičeviču blizu, trde, da se o razpisu volitev lahko govori v prvi polovici prihodnjega meseca.
Nasprotniki sedanje vlade smatrajo, da je situacija vlade zelo težka in to iz razloga, ker je prišel Vukičevič iz Vrnjačke banje praznih rok. Vukičevič bo najbrž poskušal najprej urediti odnošaje z radikalnim centrumom, ker bi se sicer lahko zgodilo, da ostane Vukičevič na eni strani, a vsa radikalna stranka na drugi. Ureditev teh odnošajev je tem težja, ker stavi radikalni centrum zahtevo, da vstopi v volilno vlado kot minister notranjih del Boža Maksimovič, nakar pa noče pristati niti Vukičevič niti Demokratska zajednica. Istotako obstoja tudi precej sporno vprašanje med radikali in demokrati v vprašanju izmenjave urad-ništva. Velja Vukičevič ne more iti demokratom na roko v tej meri, kakor oni žele. Tudi to je velika ovira za normalni razvoj situacije.
V teku včerajšnjega dne se situacija ni spremenila. Kakor se je dalo zvedeti, bo Velja Vukičevič skušal sondirati teren v radikalnem in demokratskem klubu in ko bo ugotovil stvarno stanje v teh klubih, bo storil zadnje korake v pravcu definitivne rešitve politične situacije.
Tudi Kanada pretrga stike s sovjetsko Rusijo.
0tawa. 27. maja. Kanadska vlada je sklenila, da prekine sklenjeni trgovinski sporazum s sovjetsko Unijo. Ministrski predsednik King je izjavil, da vsebuje trgovinski sporazum, četudi se ni s preiskavo ugotovilo, da se je sovjetska trgovinska agencija v Montrealu bavila s špionažo ali s prevratno agitacijo, točke, ki zabranjujejo vsako propagando, a do kršitve teh ustanov je prišlo.
ANGLEŠKI PARLAMENT 0 PRELOMU.
London, 26. maja. Danes popoldne je razpravljala spodnja zbornica o' prelomu stikov s sovjeti. Povod za razpravo je dala resolucija delavske stranke, ki zahteva, da mora poseben odbor najprej preiskati rezultate hišne preiskave in šele potem bi smelo priti do preloma.
Stališče vlade je nato pojasnil Chamberlain, ki je obširno govoril o proti-ajngleški agitaciji sovjetov in njih defetističnem delovanju v Angliji. Sovjeti so s teni kršili z Anglijo sklenjeno trgovinsko pogodbo. Anglija je na to dejstvo opetovano opozorila sovjete, toda vsa opozorila so bila zaman. Sedaj je angleške potrpežljivosti konec.
1^ jn'enu liberalne stranke je izjavil Lloyd George, da je sicer za prelom, da pa ne odobrava taktike angleške vlade.
BRITANSKA VLADA OBJAVI ZAPLENJENE DOKUMENTE.
London, 27. maja. Vlada je sklenila,
da objavi belo knjigo, v kateri bo natiskanih 16 dokumentov, ki so bili zaplenjeni v sovjetski trgovinski misiji v Londonu. Ti dokumenti bodo služili kot dokaz neprijateljskega delovanja sovjetske vlade in tretje internacionale.
London, 27. maja. Osobje sovjetske trgovinske misije se hitro pripravlja na odhod, a čeprav so zaprošeni potni listi ze izgotovljeni, se smatra, da bodo člani sovjetske misije odpotovali šele prihod-nji teden, ker je še potrebno nekaj dni, da pripravijo in pospravijo vse dokumente, ki se nahajajo v prostorih sovjetske trgovinske misije.
VOJAŠKE PRIPRAVE RUSIJE.
Berlin, 27. maja. Po vesteh iz Moskve se doznava, da je sovjetski komisar vojne in mornarice izdal podrobne projekte za mobilizacijo. Luka Kronstadt se utrjuje in je že pripravljena za vojno stanje. Izdane so tudi že naredbe o ojače-nju sovjetske vojske na mejah. Celokupna rdeča armada in mornarica je že pripravljena za vojno, da ubrani meje v slučaju vojne. — V Moskvi so demonstrirale pred palačo angleškega poslaništva množice delavcev in študentov proti Angliji. Dva do trikrat so demonstranti poskušali navaliti v poslopje poslaništva. Policija ni imela uspeha, da bi demonstrante prepodila in odgnala; šele s pomočjo ognjegascev se ji je posrečilo pregnati demonstrante.
nas skoraj sigurno, da izgubimo bitko. Čisto proti nam pa bo London, če bo videl, da gremo z Moskvo.
Na drugi strani pa nam pravi hladen razum, da nam Moskva trenutno ne more nuditi nobene garancije za naše varstvo. Mnogo predaleč je Rusija, da bi se smeli zanašati na njeno pomoč, kadar je nemarnost že pred durmi. Hočeš no-češ, je za nas v danem trenutku samo ena dolnžost, da varujemo svojo posto-
janko ob Jadranu in če moremo to doseči le z naslonom na Vel. Britanijo in Francijo, potem moramo pokopati vsa čustva in vse slovanske sanje, ker prvo je lastna varnost.
Prelom med Moskvo in Londonom je odločilen tudi za našo zunanjo politiko in ko se prično direktna pogajanja z Rimom, moramo biti pred velikobritan* skim nasprotstvom sigurni. S tem pa je dama tudi smer naši zunanji politiki.
Vojaška kontrola nad Bolgarsko odpravljena.
Pariš, 27. maja. Na temelju poročil mednarodne razorožitvene komisije in1 na predlog maršala Focha, je konferenca veleposlanikov odpravila vojaško kontrolo v Bolgariji. — O tem sklepu je bila takoj obveščena bolgarska vlada.
ITALIJANSKA MORNARICA NA REKI,
Reka, 27. maja. Najavljeni prihod italijanske mornarice na Reko je razglasil italijanski komisar Biva s proklamacijo* v kateri povdarja, da italijanska mornarica po proslavi v Trstu manifestira n« Reki svojo moč in italijanskuznačaj Jadrana. Pravice Italije na Jadranu so posvečene z žrtvami v veliki svetovni vojni.
Že ob 7. zjutraj so pričele prihajati iz Trsta italijanske vojne ladje. Ob 10. so bile že vse na svojem mestu. Potem se je vršil sprejem tako, da so italijanski komisar in prefekt reške province ter škof in rftzni predstavniki fašističnih organizacij odšli na posamezne ladje. Na Reko je dospelo 24 vojnih ladij.
Ob 11. je admiral Micastro vrnil posef prefektu, mestnemu komisarju in reške-mu škofu. Ob 1. popoldne je bil svečan obed oficirjev vojnega brodovja. Ob 2. in pol se je pričela velika ljudska slavnost, Ob 9. so se odpeljali oficirji vseh vojnib ladij s posebnim parobrodom v Opatijo, kjer jim je Društvo hotelirjev priredilo svečan banket.
TEROR V ITALIJI.
Rim, 27. maja. Pred kazenskim sodiščem se jc vršila razprava proti svetniku Georginiju, ki je obtožen, da je javno žalil predsednika vlade Mussolinija, Po zaslišanju prič je bil Georgini obsojen na 10 mesecev zapora in na GOO lir globe.
NEMŠKO POSOJILO RUMUNIJI.
Bukarešta, 27. maja. Angleški poslar nik je poselil včeraj predsednika vlade in ga obvestil o prekinitvi diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Nato je bil pri Avarescu nemški poslanik, ki se je razgovarjal z njim o vprašanju nemškega posojila Rumuniji.
AVSTRIJSKI POŠTNI USLUŽBENCI GROZE S ŠTRAJKOM.
Dunaj, 27. maja. Predstavniki poštnih nameščencev so sporočili generalni poštni direkciji, da niso zadovoljni z zadnjo ureditvijo plač in službenih odnošajev in da bodo, ako se ne zadosti njihovim zahtevam do 30. maja, stopili v stavko.
ŽENE ZAHTEVAJO GLASOVALNO^ PRAVICO.
Praga, 27. maja. Tu se je pričelo zasedanje mednarodne ženske aliance za žensko glasovalno pravico. Prisotne so delegatinje Anglije, Francije, Grške, Holandske, Jugoslavije, Madjarske, Nemčije in Švice.
VASILIJA BELOŠEVIČ UMRL. Zagreb, 27. maja. Včeraj ob 4. popoldne je umrl v Zagrebu Vasilija Be-loševič, redni profesor na komercialni fakulteti v Zagrebu.
DEMENTIRANA VEST.
Beograd, 27. maja. Tiskovni oddelek je izdal včeraj sledeče sporočilo: V tukajšnjem listu »Pravda« je objavljen* brzojavka iz Pariza, da je italijanska vlada preko syojega poslanika v Beogradu obvestila našo vlado, kako da ona pojmuje tiranski pakt. Ta vest je povsem: netočna.
Kje je ostalo demokratično načelo.
Ni pri nas stranke, ki ne bi trdila o sebi, da je vseskozi demokratična stranka in da rdklanja vsako nasilje. Toda vse te lepe be trede o demokratičnosti pa se le prepogosto izkažejo samo kot prazne deklamacije.
V	najpopolnejši meri je to dokazala naša dična SDS, ki ni nikdar trpela, da bi imel kak njen pristaš drugo mnenje, kakor ga je pa priporočalo oficielno vodstvo stranke. Niti najrahlejša kritika strankinega delovanja ni bila dopustna in geslo je bilo, da je treba takoj s kolom udariti vsakogar, ki bi si dovolil kritizirati stranko ali pa njene častivredne voditelje.
Opetovano je časopisje SLS nastopilo pro-li tej lažnivi demokratičnosti, sedaj pa je samo zakrivilo isti greh, kakor jasno dokazuje slučaj dr. Stanovnika. Odličen delavec za imago SLS je bil dr. Stanovnik in stranka mu je zato poverila važna mesta in v ljubljanskem občinskem svetu je bil dr. Stanovnik vodja delegacije SLS.
Zgodilo pa se je, da je prišel dr. Stanovnik v nasprotje z vodstvom SLS. Ni naša stvar, da bi preiskovali, na kateri strani je bilo pravilno stališče in tudi ni naša stvar, da bi sodili, kdo ima v tem sporu prav. Pač pa tnislimo, da smo dolžni demokraciji, če nastopimo proti načinu, kakor se je spor rešil. Prepričani smo, da je naša dolžnost, da kot neodvisen list branimo pravico diskusije in sicer v vsakem slučaju. Ne more vendar napredovati naše politično življenje, če bo ob-
veljal nazor, da ima prav vedno le tisti, ki ima v rokah strankarski aparat. Če bi to obveljalo, potem mora biti konec vsake demokracije in na njeno mesto bo stopila diktatura onih, ki so gospodarji strankarskega aparata. Vsi vemo, da le malo manjka, pa bomo tudi dejansko na tej žalostni stopnji. Zato pa je potrebno, da vsa javnost brani načelo demokracije in da nastopi proti vsakomur, ki bi načelo kršil.
Ce gospodarji strankarskih aparatov ne spoštujejo pravico diskusije, potem s tem priznavajo, da nimajo prav. Kajti diskusija nikdar ne more biti nevarna za tistega, ki razpolaga z vso močjo stranke, če ima prav, nevarna je taka diskusija vedno le za tistega, ki je sam in ki nima drugega, ko 6ilo svojega argumenta. Da ta argument vzdrži v boju z aparatom stranke, mora biti silno krepak in način, kakor se odvzema dr. Stanovniku beseda, bi skoraj govoril, da je njegov argument močan.
Demokratična načela treba v vsakem slučaju spoštovati, ne pa samo tedaj, kadar je to ugodno. Kakor ni dvojne resnice, tako tudi ne more biti dvojne demokracije. Ali se prizna članu stranke pravica, da svoje nazore zagovarja, kakor to zahteva demokracija, ali pa se mu tega ne pusti in se uvaja diktatura stranke. Tretjega ni!
To treba pribiti, ker samo z deklamacijami o demokraciji ni nikomur pomagano.
A. Z.
Nemčija in „entente cordiale".
Obisk francoskega predsednika Doumer-gue-a in zunanjega ministra Brianda v Londonu je vzbudil v Nemčiji mnogo pozornosti in komentarjev. Nemško časopisje ugiba, kaj bi dovedlo obe velesili do zopetnega zbliža-Dja, Na eni strani se povdarja, da stremi Francija za okrepitvijo svojega prijateljstva do Rusije glavno radi vznemirjajočega na-«to$knja italijanskega fašizma, z druge strani pa trdijo zopet, da išče Anglija z ozirom <tia poostritev odnošajev do Rusije čim tesnejše prijateljstvo s Francijo.
Z gotove strani smatrajo v Nemčiji londonski obisk kot znak reaktiviranja stare »En-iente cordiale« v predvojnem smislu, naperjene v prvi vrsti seveda proti Nemčiji. Vendar pa temu ni tako. Le del desničarskega časopisja, ki je dosedaj vedno iskal koristi za Nemčijo v nasprotstvu med Francijo in Anglijo, je sedaj mnenja, da so splavale po londonskem obisku te koristi po vodi ter kriči: »Diplomatska melodrama v Lo-carnu je prešla«. Ta del nemškega časopisja trdi, da morajo Nemci sedaj iskati novo zunanjepolitično orientacijo. Nasprotno pa povdarja »Frankfurter Zeitung«, da bo le •taka Francija mogla umakniti svoje čete iz Porenja, ki se bo zanesla na svoje prijateljstvo * Anglijo. Radi tega more Nemčija le pozdraviti prijateljstvo med Anglijo in Francijo.
Vendar pa razpoloženje v Nemčiji radi londonskega obiska ni preveč optimistično z ozirom na porensko vprašanje. V kombinacijah, ki jih je delalo inozemsko časopisje o razgovoru med Chamberlainom in Briandom, je nejasno, če je Chamberlain ponudil Brian-du protiuslugo v vprašanju Porenja ali pa Briand Chamberlainu v vprašanju odnošajev do Rusije. Problem, kako naj se polagoma skrči število francoske posadke v Porenju, se vkljub nemškim željam ni načenjal. Ker si želi Chamberlain proste roke proti Rusiji, zahteva isto Briand v porenskem vprašanju, vsaj tako kalkulira »Vossische Zeitung«. Nemško nacionalna »Deutsche Allgemeine Zeitung« pa je mnenja, da »politika malih protiuslug« ne more dobro vplivati na Nemčijo.
Vsi ti glasovi so zelo enostranski. Rešitve porenskega vprašanja ne ovira kaka taka politična tvorba, kakor je to »Entente cordiale« temveč težave, s katerimi se mora vask izmed prizadetih treh zunanjih ministrov v svoji državi sami boriti na znotraj in na zunaj. Tako dolgo, dokler ostanejo Stresemann, Chamberlain in Briand kot nosilci locarnske politike na svojih mestih, moremo kljub vsemu upati, da se bo v Locarnu začeto delo mirno nadaljevalo.
Politične vesti.
_ po porratku Vukičeviča iz Vrnjačke banjo. V sredo zvečer se je vrnil Vukičevič iz Vrnjačke banje. Novinarjem je izjavil, da ni nič novega iu da je šel v Vrnjačko banjo samo zato, da informira kralja o poteku državnih poslov. Ob priliki njegovega bivanja v Vrnjački banji so bili podpisani samo manj-važni ukazi. V glavnem je šlo le za avanzi-ranje nekaterih uradnikov. Če bo kaj v situaciji novega, bo že povedal. — Povratek Vukičeviča se po časopisih mnogo komentira. Poučeni krogi trde, da je vprašanje volitev za enkrat odloženo. Vukičevič hoče stopiti najprej pred skupščino, da vidi, če hoče skupščina z njim delati. Po vsej verjetnosti bo skupščina pokazala svojo delavoljnost, kor je tako opozicija, ko tudi velik del radikalov proti volitvam. Ker je vlada imela v zakono-dajnem in finančnem odboru broz vsake^ te-žave večino, je verjetno, da bo imela večino tudi v plenumu skupščine. Če pa se to ne bi zgodilo, potem bo Vukičevič skupščino razpustil in volitve bodo razpisane. — Vsled odložitve volitev je stopilo v ospredje vprašanje izpopolnitve vlade. Beograjski krogi mislijo, da bo to vprašanje preje rešeno, ka-KOr pa se splošno misli. Sodi se, da sta radi izpopolnitve vlade prispela v Beograd tudi dr. Korošec in Aca Stanojevič. — Zatrjuje se nadalje, da Boža Maksimovič ne postane vec notranji minister, temveč se bo moral zadovoljiti s kakim drugim resorom.
= Sestnaek radičevskih disidentov v Šibeniku. Te dni se je vršil v Šibeniku sestanek disidentov HSS, na katerem je bilo zastopanih 33 krajevnih organizacij iz šibe-niškega volilnega okraja ter šest drugih okrajnih organizacij v Dalmaciji. Sprejeta je bila resolucija, ki obsega »nereelno, neresno, vratolomno in protihrvatsko« politiko Štefana Radiča, ki je pometal iz stranke vse -ugledne starejše borce HSS ter se izreka za revizijo ustave v federalističnem smislu proti srbski hegemoniji, ki da jo Radič podpira. Resolucija zaključuje s pozivom na vse hrvatske stranke, ki imajo v programu revi-wjo ustave, da osnujejo enoten hrvatski blok.
= Italijansko - jugoslovanski konflikt pred
likvidacijo. Glasilo demokratske stranke »Pravda«, ki je bil zelo blizu zunanjemu ministru Marinkoviču, priobčuje očividno iz Parita inspirirano brzojavko, da je Mussolini sporočil po italijanskem poslaniku v Beogradu jugoslovenskemu zunanjemu ministru italijansko stališče k tiranski pogodbi. Mussolini je izjavil, da Italija s tiransko pogodbo uij namerava ogrožati balkanskih držav, temveč hoče le navezati Albanijo gospodarsko t)*se. Mussolini je mnenja, da bo s to izjavo italijansko - jugoslovenski spor likvidiran. Ostane odprto le vprašanje, če bo ta Mussolinijeva izjava registrirana pri sekretarijatu 'Zveze narodov ali pa bo sporočena le vla-
dam v Londonu, Parizu in Berlinu, ki so v tej zadevi intervenirale. — Kakor trdijo v beograjskih političnih krogih, je italijansko-jugoslovanski konflikt dejansko pred svojo likvidacijo in sicer na podlagi »Pravdinega« poročila. Po prelomu angleško ruskih odnošajev stremi angleška vlada za tem, da se odstranijo vsi vzroki konfliktov v Evropi in je radi tega razumljiva tudi pripravljenost Italije. Jugoslovanska vlada ima zlasti iz notranjepolitičnih razlogov dovolj povoda za to, da se čimprej odstrani jugoslovansko-italijanski konflikt. Prevladuje mnenje, da bo takoj po rešitvi tega vprašanja jedila rekonstrukcija Vuklčevideve vlade, nakai bo skupščina razpuščena in bodo razpisane nove volitve.
— Zatiranje južnotirolskih Nemcev. V torek se je vršila v Berlinu seja manjšinske komisije Lige za Zvezo narodov. Na seji se se iznesle zanimive podrobnosti o položaju Nemcev na Južnem Tirolskem. Temeljno podlago razgovorov so tvorili referati dveh angleških poročevalcev in ene holandske delegatke. Poročila temelje na osebnih preiskavah, ki so jih ti trije poročevalci izvedli v Južni Tirolski. Holandska delegatka je ugotovila, da je nemškim starišem prepovedano, da bi svoje lastne otroke poučevali doma v nemškem jeziku. Italijanski delegat je prekinil govornico z medklicem: »To ni res k, nakar je referentinja odvrnila: »Gospod! Če zahtevate, vam pokažem iz svojih papirjev zapisek razgovora, ki sem ga imela s prefekt oni bozenske province in ki mi ja l'» potrdil. V tem razgovoru mi je prefekt priznal, da je privatni pouk v nemškem jeziku prepovedan.« Delegatka je nato izjavila, da jo je vedno posebno ganilo, če je slišala od preprostih ljudi besedo: »Šola v katakombah.« To pove, da branijo ljudje svojo narodnost z istim prirodnim čutom, kakor so prvi kristjani branili svojo vero. Govornica je ua koncu pozvala italijanske delegate, da se na licu mesta piepričajo o resničnosti njenih izvajaj. Veliko vznemirjenje je nastalo, ko je bilo soporočeno, da zastopniki južnih Tirolcev u'so dobili dovoljenja za potovanje v Ne.'U-čijo. Italijanski delegat Villari je izjavil cinično, da Liga ne dela prav, če se bavi z notianjimi zadevami Italije.
— Rusko mnenje o posledicah preloma. Moskovsko, časopisje priobčuje vrsto protestnih sklepov, ki zahtevajo energičen nastop proti Angliji. Časopisje priznava, da bo radi preloma z Anglijo utrpela Rusija morda kako izgubo, da pa bo izguba ruskega trga za Anglijo mnogo bolj občutna. Iz poteka ženevske konference črpa časopisje uado, da se bodo radi ukinitve odnošajev z Anglijo gospodarski odnošaji do drugih drža.’ tein bolj razvili. V tej zvezi zelo cenijo zlaati internet, ki ga je dal pred kratkim francoski poslani Herbette. Ta je povdarjal, da bo
ženevska konferenca ustvarila možnost razvoja gospodarskih 6tikov in izrazil nado, da so bodo ti razvili posebno v francosko - ruskem trgovinskem izmenjavanju.
= Predlog angleške delavske stranko. Kakor poročajo iz Londona, je klub delavske delavske stranke sklenil pri svoji seji, da pri seji poslanske zbornice ne bo predlagal vladi neposredne nezaupnice, temveč, da glasuje proti vladnemu predlogu, Delavska stranka je vložila včeraj sledeči predlog: »Po prečitani izjavi ministrskega predsednika je zbornica mnenja, da bi ukinitev trgovske pogodbe z Rusijo in pretrganje diplomatskih odnošajev imelo resne mednarodne posledice in da bi zaprlo eno najbolj uspešnih poti do. obnove trgovine in industrije ter pome-nja torej politiko, ki ne bi koristila državi. Radi tega je treba predložiti zbornici poročilo posebnega zborničnega odbora, ki naj temelji na proučitvi vseh dokumentov, ki pridejo tu v poštev in naj se uvede popolna preiskava dejstev.« Predlog delavske stranke bo prečital Clynes, ker je Macdonald še vedno v zdravniški oskrbi.
= Neuspeh čičerinovega potovanja v Francijo. Kakor smo že na kratko poročali, je doživel čičerin s svojini obiskom v Parizu popolen neuspeh. Briand mu je odkrito izjavil, da je Francija zaveznik Vel. Britanije in da zato ni niti misliti na to, da bi mogla dovoliti sovjetom v političnem oziru kake koncesije. Le v gospodarskih vprašanjih jso pogajanja mogoča. Pariški listi pa sporočajo sedaj podrobne pogoje Francije za pogajanja s sovjeti. Predvsem mora prenehali tretja internacionala z vsako propagando proti obstoječemu družabnemu redu v Franciji. Vse komunistične tajne organizaoije v Franciji in njenih kolonijah morajo sovjeti razpustiti. Če sovjetska vlada ne bi mogla nastopiti proti 3. internacionali, potem je ona odgovorna za vse posledice, ki bi jih povzročila propaganda 3. internacionale. Da bi sovjeti te pogoje sprejeli, ni ravno verjetno, čeprav bi bilo v največjem interesu, da bi sovjeti vse sile posvečevali le gospodarski obnovi Rusije, mesto da se udajajo iluziji svetovne revolucije in da trošijo za brezupno stvar milijone, ki jih obubožana Rusija sama tako krvavo potrebuje. Ali pa je sovjetskim mogotcem blagor ruskega naroda spl »h na srcu?
— Nemčija ostane strogo nevtralna. Vsi
berlinski časopisi, tako levičarski, kakor tudi desničarski, se strinjajo v tem, da si mora Nemčija v rusko - angleškem konfliktu ohraniti najstrožjo nevtralnost, za kar je trdno odločena po izjavah z dobro informirane strani tudi nemška vlada.
= Nora smer v Avstriji. Veliko pozornost je vzbudila v Avstriji objava sporazuma, ki ga je sklenil Landbund pred svojim vstopom v vlado s krščanskimi socialci. Pogodba bi morala ostati tajna, vendar pa jo je Landbund le objavil z razlogom, da dokaže svojini volilcem, da njegov vstop v vlado ni brezpogojen. V tej pogodbi se zahteva predvsem energičen začetek politike Anschluasa, ki naj se izrazi najprej v ustvaritvi carinske unijo
z Nemčijo. Dalje naj se izvede novelizacija carinske tairfe v korist poljedelpev, revizija trgovinskih pogodb, odstranitev davka na lesni izvoz, uvedejo naj se ceneni poljedelski krediti, reforma najemninskega zakona, valorizacija najemniških rent ter izenačenje z nemško zakonodajo. V kulturnem oziru se zahteva razširjenje državnega osnovnošolskega zakona tudi na Gradiščansko. V koliko bo dr. Seipel izpolnil te zahteve, je še negotovo, vendar pa je značilno, da se je moral zvezni kancler pogajati celo o takih zahtevah.
— po varšavskih volitvah. Volivni boj za zmago pri varšavskih občinskih volitvah je bil izredno strasten in intenziven. Varšava je bila z volivnimi lepaki in Jetak^
ustavljen tramvajski promet. \ vsem je bilo vloženih 27 kandidatnih list. Za izbero strank torej volivec ni bil v zadregi. Boj se je vodil zlasti med tremi skupinami. V prvi vrsti treba omeniti združeno meščansko listo, id so jo tvorile narodno demokratska, kršč. demokratska in kršč. socialistična stranka. Geslo te skupine je bilo: boj za poljski značaj Vai-šave. Splošno se je pričakovalo, da bo ta skupina zelo nazadovala in to se je tudi zgodilo, ker so desničarji padli od 07 na 47 mandatov. Najbolj so napredovali socialisti, ki so se izkazali kot druga najmočnejša stranka v Varšavi. Vladna stranka, ki se je imenovala »Združeni volivni odbori gospodarske sanacije mesta«, je prvič nastopila in si priborila 15 do 17 mandatov. — Namen volitev je bil, da vlada spozna, če ima že toliko zaslombe med volivci, da sme razpisati parlamentarne volitve. Varšavske volitve pa so pokazale, da se vladne stranke še niso tako okrepile in zato bo rezultat varšavskih volitev ta, da bodo parlamentarne volitve odložene na drugo leto
STECKENPFERD* »SLOVENCA«.
Pri »Slovencu« je neki gorečnež, ki smatra vsak hip za potrebno, da se postavi s svojim katoliškim prepričanjem. Posebno zanimivo pa je to, da to stori navadno v trenutku, ko je taka gorečnost oficielni politiki SLS najmanj potrebna. Skoraj bi moral človek misliti, da hoče tisti gorečnež s svojimi katoliškimi izjavami dokazati, kako nujno potreben je, ko pa otioielno vodstvo SiLS včasih pozablja, da mi SLS nič drugega ko
samo verski franka.
Tako je seveda tudi konflikt z dr. Stanovnikom dal temu gorečnežu priliko, da poudari kako mora vse katolike vezati narav-£ železna disciplina Mislimo da je ta anel več ko odvišen. Kajta zaradi dr. Stanovnika katolištvo slovenskega naroda gotovo ni ogroženo in samo čestitati je katoliški cerkvi, če bo imela vedno tako goreče in vnete pristaše kakor je dr. Stanovnik. Če so z njim manj zadovoljni gotovi krogi pri SLS, potem bi pač smelo gorečega katolika brigati to samo v tem zmislu, da nesoglasja čim preje likvidira.
Dobra politika ni malenkostna, še manj pa je v službi osebnih ambicij. Nas, ki smo nasprotni SLS že zaradi svetovnega nazira-nja, seveda ne more boleti, če kvarijo gotovi gorečneži uspehe oficielnemu vodstvu. Vendar pa smo toliko Slovenci, da ne moremo biti ravnodušni, če se to godi ravno v trenutku, ko je SLS priznana zastopnica Slovencev.
Preveč gorečnosti ni vselej dobro, zlasti še, če so motivi te gorečnosti vse prej ko širokogrudni.	A. Ž.
Sokolstvo.
Večer slovanskega pobratimstva.
V pondeljek zvečer se je vršil v veliki dvorani »Lucerne« sokolski večer, ki je bil prirejen na čast slovanskim udeležencem slovanske sokolske šole.
Večer se je začel s proizvajanjem raznih sokolskih telovadnih točk. Posebno odobravanje je žela vzorna sokolska vrsta pod vodstvom dr. Klingerja, ki nastopi v kratke® pri telovadnih tekmah na Finskem.
Po telovadbi je pozdravil dr. Scheiner “°‘ vanske goste, na kar so govorili za Po\j&e Karev, za Ruse Vergun, za JugoslovaDe G angl, za Lužiške Srbe Nowak in za Bolgare Danajev.
Višek večera je bil po govoru Gangla, ko se je ta poljubil z zastopnkom Bolgarov, dr. Danajveim. Vsi navzoči so sprejeli ta poljub kot prvi znak, da bodo v kratkem vstopili tudi Bolgari v slovansko sokolsko zvezo.
Drugi dan slovanske sokolske šole. je bil posvečen debati o sokolski ideji. Debato je vodil Gangl. Kot prvi je govoril dr. Scheiner, za njim pa Gangl, ki je povdari/. da pojmuje jugoslovansko sokolstvo sokol**0 idejo čisto tako ko čehoslovaško sokola^0' Nato je govoril o Tyršovi ideji. Poljak Ma>a' činski se v bistvu strinja z izvajanji predg_0' vornikov, ravno tako tudi Rus Vergun. njegovem mnenju je sokolska misel ideia' < se bori proti vsaki diktaturi in proti vsak1*' nemu izkoriščanju slabotnih. Prisotni * z njegovimi izvajanji strinjal, nakar j® drugi večer zaključen.
Tretji dan šole.
Zasedanju je predsedoval starosta ga Sokola Zamoyski, ki je poročal o *	7
poljskega sokolstva in o njegovih ® goko-drugimi Sokoli. O zgodovini Po^o ruskega la je poročal Mavačinsky. Zgodov« obyrn0 sokolstva je podal Vergun in n«10 J • re. govoril o češkem sokolstvu	'	nUolstvo
ferat je končal z željo, da bi postalo s°Komv kažipot k utrditvi vseh slovanski	—
VAJENIŠKE POČITNICE V AY ^TRIJI-
V založništvu minis*rs'ya za sc'c'i1'11	®
litiko na Dunaju je izdal Avgust . . _ -h brošuro z zgorajšnjim naslovom. V P , popisih in detajlnih statistikah slika skr^ stvo za obrtni in industrijski naraščaj. Uvodoma s ponosom poudarja, da mala Avstriji v tem vprašanju prednjači vsem država?'-Ker bo gotovo tudi za naše tozadevne kr<Jge la pregled zanimiv, navajamo iz knjige ne' koliko preglednih podatkov.	.
V ministrstvu za soc. politiko obstoja p®, sebna »akcija za skrbstvo vajencev«. V
z raznimi zainteresiranimi faktorji (bolniSK^ blagajne, Dunajska mestna občina, delaveK zbornice, razna društva itd.) je osnova imenovana organizacija za vajence P°®el^0. počitniške kolonije, prave vajeniške n!t ve, kamor prihajajo vajenci in vajenke oddih.	.... >7 Ra*'
Takih domov je doslej v Avstriji <•	v0<
vrščeni so po raznih krajih, a povsod da ie lesa zdrava in primerna.
V vajeniške počitniške domove sprejemajo vajence na podlagi zdravniških izpri: čeval, ki jih izstavljajo uradni zdravniki bolniških blagajn. Doba počitnic je odmerjena na 4 tedne, da je na ta način onemogočen sprejem večjemu številu. Da je akcija resna in obsežna, priča dejstvo, da je bilo sprejetih od avgusta 1918 do konca decem r* 1925 v domove 44.114 vajencev, ki s° 5 oskrbovani v njih vsega skupaj l/11, dni.	t-nVj
Vajeniški počitniški domovi so okrevališča v najboljšem pomenu beseo • Preskrbljeno je povsod za dobro in izdal hrano, tako da se gojenec v štirih tednu zredi v domu povprečno za 4 kg. Na r#zP^_ lago imajo zračne in vodne kapeli, po ne terih krajih tudi toplice, športne prostore, vrtove in parke. V domovih so lepe 1« zračne spalnice, obednice in drugi primerni in potrebni prostori, a povsod tudi vsaj p? ena predavalnica in telovadnica z gledališkim odrom. Vsak dom ima tudi svojo lastno knjižnico. Gojenci(ke) se zabavajo, (kadaT vreme ne dovoljuje kretanja na prostem) * šahom in raznimi igrami ter poslušajo radi«
koncerte.	1
Uvedba je skozi in skozi demokratična. uradnim organom v domu in žuje stik in posreduje od gojencev
" V^hlŽhlomovih je zelo razvita družabnost in Vlada red, tako da so kazni »
'^GotencV prirejajo po enkrat na teden »V vsaj na 14 dni zabavne večere s predavan)1-gledal, predstavami, petjem in godbo. I* o j mov je izločena sleherna protekcija, pa tu vsakft zapostavljanje. Vsi se čutijo člane en družine z istimi pravicami m enakimi dol* nostmi. To krepi v njih čut družabnosti > obenem zavest samostojnosti.
Ti domovi so v Fischa-u dva za vajen in vajenke na Sp. Avstrijskem (za BOO jencev in gojenk), Wiesellburg-u na Sp. A sirijskem (za 380 gojenk), v Brucku ob thi (za 280 gojencev) v Niederalmu na novgraškem (za 350 vajencev), v Sebe gu na Sp. Avstrijskem (za 100 vajencev), gradu Neulengbach na Sp. Avstrijskem 280 vajenk).	.	.itaCIJ*	'f
Ta res moderna socijalna	kori-
gotovo posnemanja vredna in mor« g. stiti narodu, ki jo ima
Štev. 119.
»NARODNI DNEVNIK« 27. maja 1927.
Stran 3.
Dnevne vesti
NARODU!
Enkrat na leto stopa naša mladina v skupnem sprevodu na ulico, da s svojimi skupnimi mladimi silami manifestira svojo ljubezen do naroda in domovine. Že lansko leto je naša mladina presenetila našo javnost z impozantnim pohodom po mestu na svoj prvi »mladinski dan«. Kar je bilo lansko leto skromen poskus, bo letos veličastna manifestacija, ker bo letos združen »mladinski dan« s proslavo desetletnice majniške deklaracije. To bo dan 29. maja, ko bo naša mladina javno pokazala svoje navdušenje za naše svete pravice in ideale, ki se jih uči v šolah spoznavati iz naše zgodovino in iz glasov naših narodnih glasnikov. Pričakujemo, da se bo naša narodna javnost s srcem pridružila tej manifestaciji ivvti a o SrC’ x 90 bodočnost naša. Nedelja n™,11 n mladine, naše mladosti, naše-vedno mladega navdušenja in tira ii-Vx mlade sile. Jugoslovenska Mano	-86111 v imenu mladine, da vsi
L _ i1.možnosti prispevate v to, da bo na-j majniška manifestacija čim veličastnejša volje S6D *ZraZ na^e veiike skupne narodne
t v°d mladine se prične v nedeljo 29.
•	m. od 10. dopoldne na Mirju in krene po ?«riW^lsov.' oosli- Gosposvetski cesti, Tav-šknnlv- uiioi' Miklošičevi cesti, čez Frančiču ®0SL Stritarjevi ulici, Mestnem tr-»i tarejn trgu, čez Šentjakobski most, Coj-sko ■ Emonski cesti, Rimski cesti in zakv v ,adišče na Kongresni trg, kjer bo ««JJU6ek manifestacije. Raz vseh hiš in oken mestu dn zlasti tam, kjer se bo pomikal 'P oy°d. naj visijo v počaščenje dogodka iz-Rešetih let in v pozdrav naši mladini naše ^'me in marodne zastave.
Prireditve v proslavo desetletnice majske dekoracije se vrše v soboto, dne 28. maja
fkem gledališču, v^Mrnem^TaA« d -8"1' kinu Matica.	°P«niem gledališču an v
trole ^razreda6	IllsPektor finančne kon-
rsd«”.rt™ *
»kega tednika »Weltbund«. Prepoved je bita izdana zato, ker piše list proti interesom uaše države
, ~~ Zdravljenje na Golniku. Na podlagi za-devnega gp0razuma me(j upravo fonda za 3an i .Promelliega ministrstva in upravo Član ^a na G°ln'ku velja za zdravljenje minulJiprave fonda za osobje prometnega
dan strhrVanoPOlOVi{na cena’ to * 75 Din na
suje natM,?u?t*UniTerze v Ljubljani razpd-ta '<? nra'	institutu	mesto asisten-
ffnriia iem A uradnika 9. skupine I. kate-gorije. Pogoji so: državljanstvo, odslužen vojaški rok, ab90lvirane študije na odd ll/ katerekoli tehnične visoke šole in po nosli praksa v elektrotehniki. Prošnje je vložiti do dne 15. junija pri rektoratu univerze. _	_	“	F	Sl
— Razpis stalnih učnih mest. Na vadnici državnega ženskega učiteljišča sta razpisani dve službi stalnih učiteljic. Prošnje je vlo-
1927P° “radni ^ najkasneje do 25. junija
starešine*Ppri ?ot?Muta	%ie
vložiti do 10 Ma t l i lPro5nje J®
javno ravnateljstvo v LjuSljaSf “ “ h™'
miio vlTrifi''v,‘V.V niž.i° vojno akade-miie v rt I'-	1112,0 šoio vojne akade-
eoienea *0?jradu se sprejme letos do 400 frif. ,	,	?.la.	se PriSne dne 1. oktobra in
ra I,?6 . ln P°k P° končani šoli se most; . Sojenec obvezati, da bo služil v voj-, hajnianj 5 let. Prošnje je vložiti do 10. '•vgtista na upravo nižje vojne akademije v
Beogradu.
— Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku. V vojno akademijo v Dubrovniku se sprejme letos 30 gojencev. Podrobnosti so navedene v konkurzu, ki je bil poslan vsem srednjim in njim enakim šolam ter je objavljen tudi v »Službenem vojnem listu« št. 20 od 14. maja.
. * državne službe. Upokojena sta: profe-Talz^°.5k€Ra učiteljišča v Ljubljani Viktor 'd-.. , m višji hidrotehnik pri oblastnem hi-krajlek1 °ddelku v Ljubljani Emil Pod-
v^>r?iPr“*,°'£;jriCT ^v ~
don T -n,JI?°rgh 1)o]eti v Bruxelles in v Lon-
n. Lmdbergh je jZJ-avil neUemu pariške-
I ‘ ttuvtnarju, da bo poletel jutri v Bruxel-T ■ a Rruxelles-u bo priredil kralj Albert Lindberghu v kraljevski palači svečan sprejem ter mu izročil pri tej priliki osebno Leopoldov red in zlato kolajno, ki jo je dal izdelati za letalca, ki bo prvi poletel iz New-yorka v Pariz. Iz Bruxelles-a poleti Lind-bergi v London, kamor so ga povabili angleški aviatikf. Koliko časa ostane v Londonu, se še ni odločil.
— De Pinedov polet. De Pinedo, ki je startni v torek zjutraj v New Fundlandu, da bi poletel na Azore, se je moral spustiti’l50 kiilj zahodno od Azorov radi goste megle "a morje. Našla ga je neka jadrnica. Jadrnico je pozneje dohitel neki nemški parnik, ki je vzel italijanskega letalca na krov ter Ra prepeljal v Fayol na Azorih. De Panedo 'h njegova dva tovariša so zdravi. Na morje *o se morali spustiti radi nekega defekta Pri motorju.
— Bolgarski tisk. Te dni je izdala sofijska »Narodna biblioteka« letno poročilo za 1924-'.»25. Knjiga vsebuje podatke o bolgarskem ll»ku. Iz teh podatkov posnemamo: Na Bol-Rarskem obstoji od leta 1897 zakon, na pod-‘«Ri katerega mora poslati vsaka tiskarna od
vsake knjige in od vsakega lista gotovo število določnostnih .izvodov »Narodni biblioteki«, ki vodi o vseh teh tiskarskih proizvodih natančen zapisnik. Leta 1925 je bilo v Bolgariji vsega skupaj 240 tiskarn, od katerih se je nahajalo 60 v Sofiji. 200 od teh tiskarn je tiskalo knjige in časopise, 40 pa pisarniške potrebščine. Leta 1925 je izšlo na Bolgarskem 2.639 knjig v 6,444.605 izvodih ter 499 časopisov v 76,487.670 izvodih. Skupna vrednost je znašala 221,062.086 levov. Kar se tiče vsebine revij, jih je bilo posvečenih 66 narodnemu gospodarstvu, 93 književnosti in umetnosti, 26 verstvu, 19 pa športu. Kar se tiče periodičnih listov, časopisov, se jih bavi 95 z narodnim gospodarstvom, 12 verskimi stvarmi, 103 s književnostjo in umetnostjo, 22 s strokovnimi vprašanji, 8 s športom, 46 listov je zgolj informativnih. Knjig je bilo izdanih največ beletrističnih (806), nato slede knjige splošnega značaja in zborniki (678), pedagoške knjige (448), sociološke (268), 91 jih je bilo posvečenih umetnosti, 49 zgodovini, zgodovini, 98 religiji, 41 pravnim vprašanjem, 58 medicinski vedi itd.
— Veliko nevreme v Dalmaciji. Po vsej gornji in srednji Dalmaciji je besnelo te dni silno nevreme, ki je povzročilo znatno škodo. Med Labinom in Šibenikom je padala debela toča, ki je povzročila posebno veliko škodo po olivnih nasadih in vinogradih. Zrna so bila tako debela, da so pobila pri nekem osebnem vlaku vse šipe. Električno napeljavo v Splitu je poškodovala strela, vsled česar je bilo mesto par ur v temi. V Liki je snežilo.
— Aretacija velikopoteznega defravdanta v Beogradu. Beograjska policija je napravila te dni dober lov: aretirala je milijonskega defravdanta, ki so ga iskale grške oblasti že štiri leta po vsem svetu, bivšega blagaj-
j nika davčnega oddelka finančnega ministrstva v Atenah Nikolaja Vasilopusa. Nikolaj Vasilopus je poneveril začetkom leta 1923 5 milijonov drahem uradnega denarja, nakar je izginil brez sledu. Grške oblasti so storile vse mogoče, da bi bile lopova izsledile, toda zaman. Pač so prihajala poročila, da so videli Vasilopusa enkrat kje v Evropi, drugič v Ameriki, Aziji ali celo Avstraliji, toda aretaciji se je vselej spretno izognil. Kljub temu so ga obdržale oblasti v evidenci. Te dni je izvedel neki beograjski detektiv, da stanuje pri nekem Josunoviču v Beogradu trgovec iz Uruguay-a, Nikolaj ari,[?os’ ki živahno korespondira z Atenami. lo se je zdelo detektivu sumljivo. Povabil je uruguayskega trgovca v kavarno »Im-perial«, češ, da ima zanj važno poročilo iz Aten. Trik se je posrečil: Navodni trgovec iz Uruguaya je prišel točno ob označeni uri v kavarno k mizi poleg blagajne, kjer ga je ' detektiv v družbi dveh tovarišev že pričako-! val. Uruguayski trgovec se je vljudno odkril i in priklonil. Medtem ko je slačil suknjo, je po-1 gledal detektiv urno Vasilopusovo sliko, ki jo je bil prinesel s seboj. Takoj je ugotovil, ' da mu je padel v pest dolgoiskani defrav-nnnld Ko PrisedRl možakar k mizi, je plašil-	pokonci ter ga nenadoma vpra-
tako preseneč^°ap^os?c • k TuJecJe bil trdil, nakar so	&
vedli na policijo Na policiji jo nakopa vt silopulos spočetka zelo arogantno. Protestiral je zoper aretacijo ter se skliceval na to da je urugvavski državljan. Skušal je to dokazati tudi z urugvyskim potnim listom, toda vsled kapcioznih vprašanj, ki mu jih je stavil policijski uradnik je zabredel kmalu v protislovja ter je končno vse priznal. Pri hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju vsega skupaj 2,152.748 drahem gotovine, 1,800.000 drahem v državnih papirjih ter 115.977 drahem v drugih vrednostnih papirjih. Vasilopulosa so odvedli v sodnijske zapore ter ga bodo izročili grškim oblastim.
— Težka obdolžitev sodnika. Te dni se je vršila v Beogradu zoper postajenačeinika v Šebešiču Nikolaja Božiča obravnava po tiskovnem zakonu. Tožitelj je bil sekcijski načelnik v prometnem ministrstvu Gavanski, ki se je čutil žaljenega vsled nekega odprtega pisma, ki ga je bil objavil obtoženec v subotiških listih. Božič je bil obsojen na tri mesece zapora. V zvezi s to obsodbo je pisal sedaj »Subotiški Glasnik«, da je postopal predsednik senata Štefan Pavlovič pri obravnavi pristransko. Predsednik Pavlovič si pa tega ne da^ dopasti meninič, tebinič, zato je pozval državno pravdništvo, da naj list preganja.
— Usodepolna zmota. Mladoporočena La-vand v Parizu sta praznovala v restoranu v »Jardtmi d’Aclimation« poroko. Ko sta se vračala domov, so bila vrata parka zaprta. Da bi priklical čuvaja, je potrkal mladi so-prog z verigo,, ki je visela na železni ograji po vratih. V tem trenutku je počil strel in rt 'eD*a g°fPa Lavaud se je zgrudila na zemljo. štrel je bil oddal nekoliko abnormalni čuvaj misleč, da hočejo udreti v vrt vlomilci. Medtem ko so možakarja svati pretepali, je mlada gospa izdihnila. Strel jo je bil zadel v srce.
— Rdečelasa banditinja. V Chicagu se je pričela te dni preiskava zoper Marijo Glyn, 171etno rdečelaso banditinjo, ki je načelovala roparski tolpi, obtoječi az 11 frkovcev in treh frkelj. Ta tolpa ima na vesti 243 zločinov, med temi dva umora. Marija Glyn
j je doslej priznala, da je bila udeležena pri ! desetih roparskih napadih. Pri konfrontaciji z neko trgovko z delikatesami, ki je trdila, da jo je ustrahoval ob priliki roparskega napada na njeno trgovino eden od fantov z revolverjem, je odgovorila Marija Glyn mirno in ravnodušno: »Vi se motite! Jaz sem vas ustrahovala z revolverjem in ne eden pd^ mojih ljudi. Vi ste bali najbrže preveč zmedeni, da bi bili mogli vse natančno opazovati.«
— Dfa blagajnika madjarske Narodne banke aretirana. Po škandalu, ki so ga do-
živele budimpeštanske univerzitetne klinike je prišel sedaj škandal pri madjarski Narodni banki. Te dni sta bila aretirana blagajnika banke Franc Letai in Josef Sajo. Uradnikoma je bilo poverjeno zamenjavanje nov-čanic po 1,000.000 kron za pengo. Nosila pa sta cele svežnje teh novčanic domov ter zlepljala po dve in dve perforirani novčaniei tako spretno, da perforacija ni bila absolutno več vidna. Take novčanice sta prinašala v sporazumu s falzifikatorima delavca tiskarno novčanic Scakalacs in Wassicka v banko zopet v zameno. Ob priliki hišne preiskave je našla policija pri Letai-u cele kupe perfo-riranih neveljavnih novčanic. Letai in Sajo sta vse priznala. Bila sta strastna obiskovalca konjskih dirk. Ker nista imela pri stavah sreče, sta zabredla v gmotne stiske in pričela goljufati. Škoda, ki jo utrpi država, še ni ugotovljena, vsekako pa znaša več sto milijonov madjarskih kron. Doslej so bile v zvezi s lo afero aretirane štiri osebe, ni pa izključeno, da imata Letai in Sajo še več komplicev.
— življenjska drama dramatika. Te dni je
bila v Londonu premiera drame »Disturbet night«. Avtor A. L. Bruke je žel pred šestimi leti s svojo igro »Dank You, Philips«! precejšen uspeh. Ko pa je zapravil denar, je bil dalje časa brezposeln ter je moral sprejeti končno, da je mogel eksistirati, mesto natakarja v neki gostilni v provinci. To službo je vršil šest let, dokler se mu ni posrečilo, da je reusirala neka starejša njegova drama, zakar se ima zahvaliti eni prvih londonskih igralk, ki je bila prevzela glavno ulogo. Staro skrpucalo je želo tak uspeh, da avtorju zaenkrat pač ne bo treba servirati beefstea-kov in pomivati krožnikov.
— Boksar kot zobozdravnik. Pred milanskim sodiščem se je vršil te dni proces, ki je vzbudil precejšnjo senzacijo. Na zatožni klopi je sedel možakar, ki je začel svojo ka-riiero kot fakin, jo nadaljeval kot akrobat in boksarski šampijon ter je končal kot zobozdravnik, oziroma zaenkrat kot arestant. Ko se je namreč naveličal boksanja, je postal zobozdravnik. Izvrševal je prakso cela tri leta po raznih mestih Italije ter se naselil nazadnje v Milanu, kjer je bil končno razkrinkan. Od izpovedb obremenilnih prič je bila najbolj zanimiva izpovedba nekega knjigovodje. Mali možiček z zateklim licem je imel smolo, da je stanoval v isti hiši kot zobozdravnik Robert Nikolaj Fabrici. Napis »bivši asistent berlinske zobne klinike, bivši vodja zobotehničnega oddelka pariške Co-harite, doktor newyorške univerze itd., ga je zapeljal, da se je obrnil, ko so ga boleli zobje za pomoč na Fabricija. Bivši fakin in boksar je preiskal njegovo zobovje ter vzel v roko klešče. V naslednji sekundi se je pacient onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je zagledal pred seboj skledo z mlako krvi, v kateri je plavalo 16 zob, nakar se je iznova onesvestil. Ko se je zopet prebudil, ga je zobozdravnik prepričal, da so bili vsi izruvani zobje bolni ter da rabi umetno zobovje. Naslednji dan je prišel pacijent zopet, toda to pot ne sam, temveč v spremstvu svoje energične žene, ki je stavila »zobozdravnika« na odgovor ter hotela izruvane zobe videti, toda zgovorni »zobozdravnik« ji zob ni pokazal, temveč jo pripravil do tega, da si je dala tudi ona zruvati od njega osem zob. »Zobozdravnik« je bil tak hipnotizer, da je pregovoril zakonsko dvojico celo, da sta si dala napraviti mož in žena umetno zobovje. Knjigovodja je moral plačati za zlate mostičke 4000 lir naprej. »Zlati« zobje pa so kmalu počrneli in izkazalo se je, da niso narejeni iz zlata, temveč iz ničvredne zlitine. Tako pri knjigovodji kot pri njegovi ženi so se jiokazali znaki zastrupljenja in kmalu so se oglasili še drugi ljudje, ki se jim je pripetilo isto. Pri obravnavi se je izvedelo, da je »zobozdravniku« stvar dobro nesla. Imel je dva avtomobila, od katerih pa je enega pač naprej prodal, ne da bi ga bil plačal. Sicer pa je živel luksuzijozno življenje grand-seigne-urja. Imel je tudi več metres. Sedaj bo premišljeval šest let za zamreženimi okni, kako lepo je živel kot »zobozdravnik«.
— Preganjanje radi uinora, izvršenega pred 12 leti. Iz Subotice poročajo: V V Haj-durasu je bil pred 12 leti umorjen posestnik Ivan Csesko. Morilca takrat ni bilo mogoče
i izslediti. Pred kakimi 6 meseci pa se je pri-| javil star mož, nekdanji hlapec pri Csesko-| vih Anton Cseho, češ, da je umoril Cseskota j on, in sicer po naročilu Cseskove žene. Na j podlagi te prijave je prišlo pred kakima | dvema mesecema do obravnave, pri kateri j pa se je izkazalo, da je Cseho slaboumen, nakar so ga internirali v umobolnico. Sedaj v Bereny-u poročena nekdanja Cseskova žena je bila radi pomanjkanja dokazov oproščena. Od tedaj pa se je.oglasilo zoper njo več novih obremenilnih prič, tako da je vze-
lo	novosadsko sodišče stvar ponovno v roke. Sedaj je preiskava končana. Glavna obravnava se vrši dne 30. t. m.
— »Dinamit in antidinamit.« Ugovori proti treznosti in odgovori nanje. Spisal Ant. Mrkun. Cena broš. izvodu Din 10.—, vez. Din DL . Dobiva se pri »Brezalkoholni produkciji« in »Naši Slogi«, Poljanski nasip 10, Ljubljana. Ta knjiga je edina svoje vrste v slovenski protialkoholni literaturi. Učinkovala bo res kot antidinamit na vse one, ki trdovratno vztrajajo pri svojem slepem fanatizmu, da je alkohol za žejno človeštvo — pravcati božji dar. Pisatelj Mrkun so je s svojo brošuro nehote dotaknil najobčutljivejših mest v alkoholnem vprašanju. Marsikomu, iki je dozdaj z veliko samozavestjo oznanjal svoj »evangelij« o neškodljivosti in dobrotah alkohola, bodo ti globoko zajeti, kot iz granita izklesani, točno podani odgovori za vedno zaprli sapo. Knjigo bodo s pridom in interesom čitali ter zajemali iz nje niz duhovitih domislic vsi: abstinentje ln neabstinentje, inteligenti in najširša javnost. — M. Kunčič.
— Ne pozabite, prosim, nikdar, svojim juham, omakam, prikuham, salatam itd. dodati nekoliko kapljic Maggi-jeve zabele. Zadostuje majhen.; dodatek Maggi-jeve zabele, da dobijo vse te jedi takoj močnejši in pri-
il
Prednosti
davno preizkušen*-
MAGG3 ieve zabele:
1. Prijetnost
z njo doseženega okusa.
2. Izdatnost,
ker največja moč zabele, radi tega
3. Cenenost.
6t
■ 4. Neomejena tr» pežnost,
tudi ako je steklenica odprta. Pazite pri nakupu na ime na „MAGGI“ rumenordeči etiketi.
jetnojši okus. Zahtevajte izrečno Maggi-jevo zabelo dn pazite na ime »Maggi« na, »ru-meno-rdeči« etiketi.
Ljubljana.
1— Poslovilni večer francoskemu konzulu gospodu Paulu Josephu Flachu priredi Francoski institut v Ljubljani v zvezi z meščanskim odborom v veliki kazinski dvorani v soboto, dne 28. maja ob 9. uri zvečer. Na to prireditev opozarjamo vse organizacije, prijatelje in častilce priljubljenega zastopnika francoske države v našem mestu, ki si je pridobil za naše kulturno in družabno življenje nepozabnih zaslug.
1— Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse imejitelje zemljišč na razglas, ki je nabit na mestni deski in na reklamnih deskah, o zatiranju predenice. Predenico je uničiti, predno začne cveteti. Vsi brezbrižneži bodo strogo kaznovani.
1— Sokol Ljubljana II. vabi vse prijatelje mladine osobito stariše na mladinsko akademijo v soboto 28. t. m. ob pol 19. uri na Prulah. Pester spored bo nudil obilo užitka. Pridite!
—	Najsolidnejše in najcenejše ste postreženi z raznim inanufakturnim in galanterijskim blagom pri FRANC PAVLIN-U, Gradišče štev. 3.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 27. maja je zanimiva mladinska prireditev iz velikega skavtskega pokreta, ki se je mogočno razširil po celem svetu. Predava g. Penkov iz Ljubljane — eden prvakov tega simpatičnega mladinskega gibanja »nazaj k naravi« in sicer o predmetu »Iz romantike skavtskega življenja«. 1. junija je Gronland, II. del. Izlet na Plitvička jezera se vrši po sledečem razporedu: Odhod je 3. junija ob 5. uri popoldne z osebnim vlakom. Prihod v Vrhovino v soboto ob 5. uri zjutraj. Od tam z autobusom ali peš (3 ure) na Plitvička jezera, kjer ostanemo do pon-deljka zjutraj. Iz Vrhovine odhod ob 10. uri dopoldne — vrnitev ob 10. uri zvečer. Sobe so rezervirane. Vožnja stane sem dn tje okrog 60 Din. Pismene prijave je nasloviti na »Ljudsko univerzo v Mariboru« s položitvijo 100 Din. Prijave se sprejemajo samo do 30. maja.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Jugoslovanska Matica priredi dne 28. maja 1927 ob pol 8. uri zvečer proslavo 10 letnice majniške deklaracije. 1. Zbirališče pred rudniško restavracijo. 2. Obhod z rudniško godbo po novi cesti do trga pred Zagorsko šolo, kjer se vrše govori, deklamacija, pevske in godbene koncertne točke. — K obilni udeležbi vabi- Odbor.
Jesenice. Program poslave 10. obletnice majske deklaracije se predrugači. Manifesta-cijskega obhoda na večer 28. maja 1927 ne bo. Vrši se samo proslava v nedeljo 29. maja 1927 ob 11. uri pred kolodvorom. Nastopijo združeni pevski zbori iz Jesenic in Save in velik mešan zbor z izbranim sporedom. Obenem promenadni koncert. — Jugosdo-venska Matica, podružnica na Jesenicah.
OBČNI ZBOR »SOČE«.
V soboto ob 8. zvečer je imelo agilno društvo »Soča« svoj občni zbor v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor«.
Občni zbor je ob lepi udeležbi otvoril predsednik dr. Dinko Puc s kratkim orisom odno-šajev med našo državo in Italijo, ki so se v zadnjem letu znatno poostrili, hkrati pa so pripomogli k temu, da so se tudi Srbom odprle oči v spoznanju, da nam Italija nikakor ne more biti prijatelj. Odnošaji med nami in Italijani bodo mogli biti le tedaj korektni in prijateljski, kadar bo Italija opustila svojo ekspanzivno politiko in kadar ne bo med njo in med nami več pekočega vprašanja naših neodrešenih bratov v .Primorju.
V svojem nadaljnem poročilu je predsednik ppvdarial, da je bilo tudi v tem društvenem letu delovanje »Soče« povsem povoljno kar dokazujejo številne prireditve ln predavanja, ki so vsa dobro uspela, nekatera celo
Vtimivg&d.
~.<u .-.te
NaJbolJSa v materijaiu in konstrukciji toi
Josip Petelinca
kolesa in šivalni stroii
mamka
Gritzner, Adler >» Phdmx.
| NaJlepSe oprema, paaamasni dali, pnau-'matika, Igle la vsa sisteme - samo v
wa*meaožna odplačila. UUBLJflHI spomenika ob vo3l.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
nalllneiii in najokusnejši namizni kis is vinskesa kisa.
Sabtevalta ponudbe.	Telefon Itev. 2389.
TahnlCno In higlJenlCno najmodornojo unjma klsarna v Jugoslaviji.
Bolniki
berite!
Kolikor dai ima leto, mimo tolikih postaj mora živčno bolni človek, ker slabi, izčrpani živci zagrenijo življenje in povzročijo mnogo trpljenja. Zbadajoče, stezajoče bolečine, vrtoglavost, čutenje strahu, glavobol, šumenje v ušesih, trepanje oči, nepravilno prebavljanje, pomankljivost spanja, potenje, trganje v mišicah, nesposobnost za delo, kakor tudi ostale neugodne pojave so posledice slabih in bolnih živcev.
Kako se rešimo tega zla?
H3 S pravim Kola-Lecilhin-om, mnogo vita-SS nina vsebujoča hrana, ki je postala za člo-H veštvo pravi izvor dobrote. Ono pospešuje §g izvanredno delovanje telesa, krepi hibtni mozeg, mišice in kosti ter daje moč in voljo za življenje.
V borbi za zdrave živce
učini pristni Kola-Lecithia večkrat čudo, vodi tozadevne hranilne snovi do skrajnih delov, kjer se proizvaja kri, oživlja in vzbuja in vzdržuje mlado in sveže. Vi se morate sami prepričati, da Vam neresničnega ne obetam, ker pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma brezplačno in Iranko malo škatljico Kola-Lecilhima in knjigo zdravnika, kateri se je sam boril proti tej bolezni. Pišite mi razločno Vaš naslov, jaz Vani takoj pošljem obljubljeno popolnoma hreipplačno.
Ernst Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13. Abteilung 762.
POMLAD I
Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, olroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, Sifoni, Selingen Škarje, noži, potrebšCine za krojače, Čevljarje, tapetnike, šivilje In sedlarje. Razna dišeCa mila — samo p«"'
Josip Peteline
bllBU
Prešernovega spomenika, 0*3 -vodi
Ljubljana
NuJn!2Je cene.	ToCtro	postrežba.
MALI OGLASI
Za vsako besedo se piaii £0 par. Za debelo tiskani pa Din L—.
Premog - Čebin
Woltova 1,11. - Telel. 5«
Mala soba
električno razsvetljavo sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista.
V najem.
Gostilna (hotel) v Mariboru, Kralja Petra trg; vselitev takoj. Pojasnila daje Pokojninski zavod nameščence v Ljubljani ali g. dr. Povalej, Maribor, aiomSkovtrg.
Na proda)
sta veliki mahalasti pal mi k Din 800.—. Nailo« pore uprava liita.
Uradnica
samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tesno-pisja, išče službo za takoj ali pozneje. Cenj ponudbe prosi na upravo Usta pod značko »Agilna 1000<.
7 I S k A R h A
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON OREOORČ1ČEVA UL.
H*
te priporoča
*■ ,
za naročila o tiskarsko široko spadajočih del.
- - Širite - -.Narodni Dnevnik" 1
nadstr
KI
1».
Isdajatelj: Aktauto Manitar. - Urejuje: VU*mi, Svetek. - Za tiskamo »Merkur« odgovora: A»drej Sever. Vsi v Ljubljani.
prav krasno. Društvo je med drugim priza- j del tudi znaten udarec s polomom »Slaven-ske banke«, v kateri je imelo društvo naložen znaten del premoženja (ca 21.000 Din). Predstnlnik izraža upanje, da se bo mogoče dal rešiti del tega denarja. Toda kljub temu bo društvo »Soča« z lahkoto prebolelo ta udarec, ne da bi kaj popustilo v svojem delovanju.
Tajnik dr. Lulik je navajal, da šteje društvo 14*26 članov, po večini samo družinskih očetov. Mirno se more ceniti, da združuje društvo »Soča« v svojem krogu 4000—5000 oseb, vštevši družinske člane. Tajnik je nato navedel vse številne prireditve in predavanja, ki jih je društvo priredilo (o večini teh je »Nar. Dnevnik« že poročal) Blagajniško poročilo je [>odal g. Josip Sfiligoj. Nadzorstveno poročilo je podal g. Gregorčič.
Po poročilih se je vnela živahna debata, ti-čoča se naloženega zneska v Slavenski banki ter pobiranja društvene članarine, kar bo treba na vsak način reorganizirati. Sledile so volitve, pri katerih so bili izvoljeni v odbor: za predsednika dr. Dinko Puc, za podpredsednika g. Ivo Sancin, za odbornike pa gg. Josip Sfiligoj, prot. Josip Bačič, prof. ; Martin Zgrablič, dr. Ante šaplja, Milan Vouk, Lipe Bačnor, Ante Cotar, Andrej Bensa, Hin-
[ ko Klavora, Fran Gregorčič, Marko Grzinič, Miha Simčič, Vinko Gregorčič in dr. I. C. Oblak. Za namestnike: Zvonko Tomažič, Bogomil Zargi, Josip Ivančič, Jakob Adamič, Fran Mihevc, Josip Zornada, Venko Ravbar in Ivan Škerl. Za preglednike računov so bili izvoljeni: Ivan Baudas, Fran Batjel, Andrej Kerševan in Peter Baučar.
Občni zbor je potekel prav prijateljsko in je bila tudi debata povsem na višku. Zborovalci so se razšli v prepričanju, da ima »Soča« še za dolgo vrsto let eksistenčno upravičenost in da bo tudi v prihodnjem društvenem letu njeno delovanje povsem izpolnilo nalogo, ki si jo je nadela: gojiti med tukajšnjimi Primorci družabno zavest in smisel za izobraževanje ter podpirati v eksistenčni borbi one naše rojake, ki so morali oditi s svojih domov in si v novih razmerah na novo graditi svoj dom.
Šport.
I. KOLO TEKEM ZA DRŽ. PRVENSTVO. Gradjanski : Ilirija 0:5. — Katastrofalen poraz Gradjanskega.
.Ilirija je včeraj presenetila celo svoje naj- ' hujše čestilce. Take igre ni pričakoval nihče I
od nje. V tekmo je šla z minimalnim izgle-dom na zmago, kajti imena kot Perška, Gil-ler, Hitrec, Remec, Mihelčič, itd., ki so . že stari internacionalci Grandjanškega, pač niso puščala dosti upanja. Res je, da je bilo znano, da je Gradjanski v zadnjem času mnogo popustil od svoje nekdanje forme, vendar to ni bil nikak plus za Ilirijo, ki zadnje čase tudi ni bila v ravno najboljši formi — vsaj pokazala tega ni. Radi tega je bilo včerajšnje presenečenje nad vse prijetno za vse — iz-vzomši seveda Zagrebčane. Igra, ki jo je nudila Ilirija je bila občudovanja vredna, kar se namreč sile in volje tiče. Moč, s katero se je ta enajstorica uprla bivšemu prvaku Jugoslavije, je spravila istega iz ravnotežja in zmaga mu je šla po vodi. Gradjanski razen v prvi polovici ni pokazal nič. Bil je pač tehnično 'boljši, toda skupne igre ni pokazal. Bil je le še senca nekdanjega Gradjanskega.
Igra je pričela z ostrimi napadi enega kot drugega moštva. Pokazala se je takoj volja Ilirije, da ne prepusti kar tako zmage nasprotniku. Odlikuje se pri tem posebno obramba Ilirije, ki brani in razbija vse, še tako lepo izpeljane napade »purgerjev«. V 28. minuti pa pobegne levo krilo Ilirije in s krasnim šutom postavi rezultat 1 K) za Ilirijo.
! Koncem prvega polčasa zabije zopet levo
krilo Ilirije drugi gol, ki ga pa sodnik veled
offside pravilno ne prizna.
V orugi polovici Gradjanski vidno popusti
—	posebno še, ko igra samo z 10 igralci (eden je bil blesiran). Iliriji se posreči v presledkih zabiti še 4 gole. S tem je bil pora* Gradjanskega zapečaten.
Sodnik g. Joksič je bil s par izjemami dober.
Svoboda : Krakovo 6:1.
V predtekmi je zmagala prenovljena Svoboda nad Krakovom z goraj omenjenim rezultatom.
Mnenje hrvatskih športnikov o svojem pora*«
Naš sotrudnik se je obrnil do hrvatskih športnikov, ki so včeraj igrali z Ilirijo, s prošnjo, da se izrazijo o svojem porazu. £>• Perška je izjavil: »Gradjanski je popustil v obrambi. Brez centerhalfa ne more napad nič opraviti. Napad je pričel krasno, osobito njegova napadalna vrsta. Ivančič je hitro popustil in Gradjanski je pričel igrati sla^-Ostali igralci so se zelo trudili, vendar brez uspeha. Ilirija je igrala navdušeno, požrtvovalno in dobro ter je zmago zaslužila čeprav so igrali preostro. Sodnik g. Joksič je bil vzoren, enako tudi občinstvo.
Marcel Prčvost:
Don 'Juanke.
Dvojica se loči in plesalec je samo še galanten oboževalec, ki vodi korake svoje tovarišice. V svoji neverjetni virtuoznosti da jata Genaz in Vitzina na tem ozko odmerjenem prostoru iluzijo dolgega kamenitega pota. Naenkrat pa zavriska čelo, sprehod je prekinjen: oba zaljubljenca se za trenotek ustavita, si pogledata v oči in se potem, kot bi ju gnala nevzdržljiva moč, ki traja komaj dve sekundi in se kljub temu izrazi v umiku žene, v zadnjem poizkusu odpora, pokonci stoječ tesno združita, z licem na lice, s prsi na prsi: ljubezen je zmagala! Od tedaj naprej pa ostaneta pogleda vsesana drug v drugega, kakor, da bi hotela prodreti na dno duše in prežati na strast ali na izdajstvo. Telesi se ne umikata več diskretno kot poprej, temveč se udaste drug drugemu, dokler ne pade utrujena ženska na srce zmagovitega ljubimca...
—	Posebnost tega plesa, je dejal Mercueil Kamili Engelmann na uho, je nasprotje med pohotnostjo kretenj in... kako bi rekel?... obvladovanjem samega sebe in brezosebnostjo plesalcev... Saj razumete, kaj hočem reči? Ta dva sta res prava umetnika. Njiju tango ni pohoten in polten, vse je vedno umerjeno in urejeno, do najmanjših kretenj. Poglejte si samo obraza... Niti sledu razburjenja, niti vzdiha! Trenutno ne bi bilo
1’8mogoče poriniti med njiju ustnice niti cigaretnega ) a- . pireka in vendar ni bilo v njiju nikakega poželjenja, da bi se poljubila. To je pravi tango, občudovanja vreden ples. Na žalost, da ga toliko skakalcev in pripaljenih gosi kvari, in to celo v najboljši družbi... 0, končano je ... Ploskajmo, glejte, kneginja pa ne izgleda prav nič zadovoljna, naravno hotela bi biti na Vit/.ininem mestu.
Od vseh strani so plesalcema navdušeno vzklikali, prožili Genazu roke, in ženske so poljubljale rumeno šminkan Vitzinin obraz. Dvojica se je vračala v sobe. Niti ene gube na Genazovem fraku ali na Vitzinini kratki obleki, niti en las se jima ni premaknil na glavi.
Knjeginja je čakala svojega junaka na vratih njegove sobe, za katerimi se je bil spretni Mercueil trenotek poprej skril, da zadosti svoji pisateljski radoved-dnosti. Čul je sledeči pogovor:
— Kraljica moja! ... Zdi se mi, da se jezite na svo- | jega podložnika? Kaj pa Vam je?	|
— Ta Vitzina je umazana punčara, pritiskala se ! je na vas kot kurba, damned whore!* in vi, vi ste jo pa j tako zijali, kot bi jo hoteli požreti.
Plesalec pa je ostal miren.
— Kraljica moja! Če so se vaše oči ponižale na moža, ali morejo obstojati zanj še druge ženske oči? Vitzina je tako grda ženska, da se mi je zdelo, da sti-
*	Angl.: prokleta kiuba.
skam okostnjak.
— Ali res? je zamrmrala Knežja Visokost, ki se je naglo pomirila; da, prav imate, Vitzina je okostnjak; duhoviti ste, Ramonf
Ramon se je sklonil k njej in ji šepnil na uho, toda Mercueil je kljub temu vjel vsako besedo:
— In kako smrdi iz ust! Takoj moram oditi, da se izperem.
Roger Vaugrenier je opazoval iz daljave ples z ono nemirno pozornostjo, s katero bolnik v vročini gleda sanjske prikazni.
Ko je bil ples končan, je blodil, kot izgubljen, ne' kaj časa po vrtih in salonih in ves obupan iskal. He^a’ teri gostje so že odhajali in čulo se je že ropotanje avtomobilov pred vilo.
— Ti si pa ves okamenel pri gledanju teh igralcev> je dejal zasmehovalno glas za njim in roka se je d° taknila njegove rame. Obrnil se je in vzkliknil;
— A, Guilloux! ...	.
Odnošaji med njima so se bili nekoliko onia ?
odkar se je Roger seznanil z Albino. Toda danes je 1 lioger srečen, da je mogel s kom govoriti. Gui / se je tako norčeval iz Ramona, kneginje, Kami e m Berte, da se je Roger naenkrat kar sramoval, da je zašel v tako družbo. Zato se je nekoliko nerodno opra ! vičeval:
— Trevoux me je zavlekel sem skoraj s silo.
tDalje prih.)