UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; : :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna K 4'50, mesečna K l-50; za Nemčijo celoletno K 21 ‘60; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30’—.	: :
I Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikoA .* .* .•	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., i» nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
———■	Reklamacije lista so poštnine proste. ........
Štev. 233.
V Ljubljani, v četrtek dne 14. marca 1912.
Leto II.
Požeruhi, nikdar siti.
Ena najbolj vsakdanjih razlag draginje, ki
io	imajo javni in tihi družabniki kapitalistične družbe zmerom na koncu jezika, kadar delavstvo zavpije, da omahuje pod nezmerno težo sedanjih cen. je modrovanje, da je draginja Posledica visokih delavskih mezd. Za razce-hanje te kratke modrosti, ki daje delavcem Preprost nasvet, da naj lepo odnehajo od svojih mezd, pa bo draginje hitro konec, ni treba Posebno obsežnega znanja in ne prav velike bistroumnosti!
Draginja življenskih potrebščin ni druze-Sa nič kot izraz neravnovesja med dohodki širokih slojev prebivalstva in med cenami. Če bi visoke cene življenskih potrebščin bile v re-snici le posledica visokih delavskih mezd, bi pstalo ravnotežje med delavskimi mezdami In cenami neskaljeno in bi delavstvo ne imelo Povoda tožiti o — draginji.
Plitvi modrosti, da so delavske mezde Krive sedanje draginje, pridemo pa tudi po orugi poti prav hitro do dna. Sad človeškega dela roma vsled privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, ki je bistvena naprava sedanje kapitalistične družbe, v tri roke: de-tevstvu mezda, kapitalističnemu podjetniku Profit, lastniku veleposestva ali zemlje, na kateri je zgrajena tovarna in postavljena stanovanjska kasarna, pa zemljiška renta. Če bi ves Produkt človeškega dela ostajal v rokah delavstva, bi imela omenjena razlaga videz pravice in resnice na svoji strani. Ampak le videz! Zakaj če bi se delavstvu slabo godilo na zemlji vzlic temu, da mu ostaja sad dela v ro-kah —- jn za tem uspehom gre socializem — Pptem bi ne bilo mogoče več govoriti o dra-Sinji. temveč le še o nerodovitnosti človeškega dela: delo človeških rok je premalo uspe-Sno, zemlja ne more več prerediti človeškega rodu!
Saj so bili fantasti in preroki, ki so napovedovali čase, ko bo glad iztrebil Adamov rod z zemeljskega površja. Ampak za sedanjo dobo te črne sanje gotovo nimajo veljave in D ga pod solncem človeka, ki bi verjel, da ustvarja človeško delo dandanašnji premalo dobrin za življenske potrebe človeštva, vzlic gromih in trajni stavki cele armade kapita-st'čnih penzionistov in vojaških sinekuristov. v Dovolj rodovitna je zemlja in dosti uspe-ie delo človeških rok, v izobilju ustvarja teveštvo vsega dobrega in potrebnega. In če avzlie temu cepajo Adamovi otroci kakor jnuhe jeseni ali pa umirajo počasi in nič manj Pukotrpno pod strupeno šibo kroničnega stradanja, niso krive delavske mezde in ni kriva neuspešnost človeškega dela, temveč kapita-nstični ustroj, ki ves pridelek preseja skozi dve rešeti; na vrhnjem ostajajo tolarji — lastnikom zemlje na drugem se ustavljajo ceki-D.— lastnikom kapitala, drobiž, ki ga rešeti Pr>vatne lastnine ne zadržita, pripada lastnikom dela, lastnikom trpljenja. —
. Drastično sliko iz kapitalistične domači-Je ie podala razprava poslanske zbornice o dniazani^ aferi z hreplačnimi akcijami orožar-nice v Steyru V mislih nimamo moralnega po-orria avstrijske vlade, ki ni mogla odvaliti od dbe suma. da je zlorabila svojo upravno o-D Tr	poma2ala ozkemu krogu finančnih ka-
•ntalistov do gromnega »zaslužka« ne meneč .^^^^^^r^uo^^žnoshSodndnEltan-
EjVHLE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
7.
Drugi dan, ko je bil Pie>re po dolgem iz-enodu zopet pred Vatikarom, kamor se je . 0ral kakor začaran vračat, vnovič in vnovič, zopet ugledal monsinjora Nanija. Bila je sre-ou 'n a!’esor svetega oficijr je pravkar prihajal r SV()je tedenske avdience pri papežu, kate-Riu je poročal o dopoldievi seji svete kongregacije.
, »Kakšen srečen sluča, moj ljubi sin! Prav-Hie Sem	na ^as- Ali oo bi hoteli videti
•J,8? svetosti v javnosti, preden ga uzrete na Osebni avdienci?«
-e to s sv°jh* gosposkim, uslužno se Sl,fv'"jaj°čim Obrazom, v katerem je bilo komaj -nati lahno ironijo nočnejšega moža, ki vse vse more, vse sam pripravlja.
No. >>P0t°vo- luonsinbr,« je odgovoril Pierre. .^nadna ponudba ga j2 nekoliko začudila. »Vsa-
fir.ra*v?dri»° ie »godno, če mora človek gubiti s čakanjem.
no ,>>Ne’ r,le’ časa negubite,« ga je prelat živah-Čuiot Vrn >>0gleda/ate se, premišljujete, pou-U n-te se. No, brez dvoma veste, da pride vena', ujednarodni romarski vlak Petrovega vi-Njoirn V pe*e8 v K im, in v soboto ga sprejme eeroo SVetost- 1)an Pozneje, v nedeljo, bo druga br;j Loniia' Njega svetost bo v baziliki mašo kaj •	’ ostal° mi je še nekoliko vstopnic. Tu-
dnev'a?te Par *ato dobrih Pr°storov za oba
kra«r„°te,?niI ic elegantno, z zlatim imenom o-
hstkn Hsthico zepa ter vzel iz nfe dvoje dem,,’. Zetenega in rožnatega, pa ju dal mla-t!nu duhovniku
Alj «1	’ če.b' vedeli, kako se prepirajo za Vas!
2a v<j*Spom’ldati na on' dve Francoskimi, ki bi na sveto rade videle papeža? Nisem ho-
bogen je v parlamentarni debati z enim samim stavkom podrl boso trditev, da so delavske mezde vzrok sedanje draginje.
Orožarnica v Steyru, ki je v času svojega obstoja nagrmadila skoro pet miljonov rezervnega imetja, ki je izplačevala svojim akcijonarjem sproti bogate dividende in ki jim hoče z vladno asistenco sedaj navaliti več-miljonsko darilo, podjetje, ki je samo 1. 1909. in sicer le pri domobranskih naročilih spravila čistega dobička 400.000 K je v tistem času odpravilo svojim mezdnim tlačanom minimalno mezdo dnevnih 3 K, potlačilo tedenski zaslužek na 10, 8, 4, celo na 3 krone, odtegovalo zoper postavo vajencem, odpuščalo moške delavce in jih nadomeščalo pri najtežjih delih z ženami; nič manj kot dvanajststo delavcev je odpustilo v času, ko je letni čisti dobiček poskočil za 288.000 K in ko so se tantieme upravnih svetnikov pomnožile za kron 17.000.
Slišite, delavci, požeruhi, nikdar siti!
Črni diamant.
i	\	—
l »sili il
1 &#/<■. KaiserWM
Kom Hod M
MtSabuK
!%; G.
V	cesarskih kronah, na prstih bogatinov, na belih prsih in v temnih laseh visokih dam se blešči belo kamenje, trdo, čisto, v svoji svetlosti čudovito krasno kamenje, za katero plačujejo izvoljenci tega sveta, ljubljenci Mamona nezaslišane svote. Zelo skromna je praktična korist, ki jo daje beli diamant, ali redkost, in lepota mu dajeta izredno ceno, tako, da bi cele velike družine, da, cela plemena lahko udobno živelo, če bi imela toliko, kolikor je vreden tupatam posamezen tak kamen.
Globoko v zemlji pa se skriva plemenitega diamanta preprosti sorodnik, premog. Crn je ali pa rjav, noben labodji vrat se ne okrašuje z njim, noben prstan ga ne objema, in imenitniki se ne pehajo ponujajoči vrtoglave cene za posamezen kos.
Ali nobene nesreče ne bi bilo, če bi na kakšen način izginili vsi diamanti z zemlje; strašen udarec pa bi bil za človeštvo, če bi mu kakšna elementarna katastrofa vzela ali odmeknila premog v nedosežno daljavo. Na sedanji stopnji razvoja si ne moremo misliti človeškega življenja brez tega črnega kamenja, v katerem je shranjena solnčna toplota; zakaj vsa industrija, ves promet našega časa je odvisen od njega. Tovarne, železnice, plavži, parobrodi bi morali ustaviti obrat; nešteta mesta bi bila ponoči zavita v temo, silne množice ljudi bi bile obsojene na prezebanje. Človeštvo je pač žive.lo, ko ni poznalo premoga, ali živelo ni tako kakor sedaj; živelo je. tudi, ko ni imelo železnic, ko ni vedelo, kaj je brzojav in telefon; živelo je, ko ni tiskalo knjig, ko ni znalo streljati s puškami in topovi, ko ni znalo zidati hiš in ko sta mu bila neznana plug in brana. Ali vsaka izguba pridobljenih vrednosti je bridka, če pa gre za splošne, vsemu človeštvu služeče vrednosti, je izguba katastrofa kakor vesoljni potop.
Kaj pomeni premog za gospodarsko življenje našega časa, kaže angleška stavka z najkrepkejšimi argumenti. Le kratek čas je, kar je izbruhnila, a že so njene posledice velikanske in večje od dne do dne. Posredno in neposredno učinkuje premogarska stavka na angleško industrijo in trgovino; izguba, ki jo imajo rudniški mogotci, ni majhna, pa vendar komaj šteje v primeri z izgubami v podjetjih, ki morajo
Pota ekspediciji na južni tečaj.
vsled te stavke drugo za drugim ustavljati delo.
Premogarji stavkajo; nekoliko varnosti hočejo za sadove svojega dela, a premogovniška gospoda se upira, ker si ne da krajšati svojega profita. Zagotovitev minimalne mezde za vsakega premogarja, ki dela, je zahteva organizacije. Ali kapitalisti nočejo spoznati, da potrebuje delavec kruha zase in za svojo družino tudi tedaj, če je doli v globočini naletel na sterilen prostor, pa se kruši pod njegovo sekiro več slabega kamenja kakor dobrega premoga. Kakor da so delavci trgovci, jim hočejo podjetniki plačevati natančno toliko, kolikor dobe od*njih premoga; kadar jim tako kaže s stališča njihovega dobička, pozabijo hipoma na svoja najsvetejša načela. Sicer so vedno gospodarji; delavci kopljejo njihov premog, v njihovih jamah; oni so lastniki, delavci pa le hlapci. In zato hočejo premogarji, da se jim plača delo. Če ima lastnik ves dobiček, je pravično, da nosi tudi riziko. Če je prostor, kjer seka, slab, ni kriv delavec; dobri in slabi prostori so v podjetnikovi, ne pa delavčevi, torej je v redu, da zadenejo slabši učinki onega, ki ima največ dobička od dobrih.
Ali če stališče pospodarjev ni pravično, je vendar razumljivo. Profit je vrhovno načelo kapitalizma, in njemu se morajo umikati vsi drugi. Za dosego čim večjega dobičk aizrablja vso moč, kolikor je ima. Njegov egoizem se vzpenja na vrhunec in je brezobziren. Ne briga se, kako žive delavci, ki služijo njegovim blagajnam, nič mu ni mar, kako se razvija vse drugo na svetu, ali kako zaostaja. Da se le spajajo s kapitalom obresti, čim večje obresti — vse drugo mu ne šteje nič.
Proti kpitalizmu, ki rabi svojo moč edino le za svoje sebične smotre, ne kaže delavcem nič drugega, kakor postaviti svojo moč. Posledica je stavka. Delavci vedo, kaj jih čaka v boju in se ne plašijo, ker so organizirani, ker so pripravljeni. Ali učinki stavke posežejo daleč preko meja premogovnikov; občutljivi postanejo v industriji, v prometu, v privatnem življenju. Za to se ne zmenijo lastniki rudnikov. Dokler jih
ne prisilijo njihove lastne izgube, ne odnehajo. Naj se ruinira gospodarsko življenje vse države
—	to jih ne briga, zakaj njihova skrb je le njih profit.
Privatna lastnina je razvoju človeške družbe splošno škodljiva; ali nikjer ni ta resnica tako očitna kakor v rudn. in zlasti v prmogovni-štvu. Gospodarstvo cele države je v rokah malega števila ošabnih kapitalistov! Zaradi trme nekaterih glav se lahko ustavi vse delo. In lahko si je misliti tako stuacjo v treh, štirih, deseth deželah ob enem. Da — gospodarsko življenje vsega sveta je odvisno od male tolpe brezvestnih in brezobzirnih izkoriščevalcev. ______
V	tem, da so premogovniki v privatnih rokah, je velikanska nevarnost, katere se bo morala tudi kapitalistična družba rešiti v svojem lastnem interesu. Socializiranje je stvar socialistične družbe; podržavljenje bo že v kapitali-stični družbi neizogibno._______________________
Angleška stavka.
London 11. marca.
Jutri se snidejo zastopniki lastnikov in delavcev na povabilo ministrskega predsednika Asquitha zopet na konferenco, od katere je odvisno, če se konča ali nadaljuje premogarska stavka. Glavni posredovalec bo Sir George As-kwith, ki ga imajo za nekakšnega specialista v mezdnih vprašanjih. Vnekaterih krogih je zavladal vsled teh posredovanj velik optimizem in sli šati je vsakovrstna prerokovanja o bližnjem koncu stavke. Izpolnila se bodo ta prerokovanja, če se bodo podjetniki, glavno oni s Škotskega in iz Južnega Walesa spametovali in priznali minimalne mezde, katerim so se doslej trdovratno upirali. Mogoče je, da se v njihovih vrstah res kaj obrača. Časopisje, ki je doslej besno napadalo delavce, češ da hočejo spraviti vso deželo na kant, je zadnji čas izpremenilo pisavo, in za to sta mogoča dvavzrok:Ali so se kapitalist, listi že tako nazmerjali, da ne morejo več, ali pa piha drug veter, pa jim ne kaže razburjati delavce ravno pred konferenco, od katere si obetajo uspeh
m<kmm
tel preveč pritiskati, da bi jima pribavil avdienco; zadovoljiti sta se morali tudi z listki, ki sem jima ju dal. Da, Sveti oče je nekoliko utrujen. Bil sem ravno pri njem, videti je rumen in mrzličen. Ali tako pogumen je! Sama duša živi y njem.«
Zopet se je smehljal s komaj vidno poro-gljivostjo.
»Da, on daje velik zgled nepotrpežljivim, ljubi moj sin. Zvedel sem, da ni mogel dobri monsinjor Gamba del Zoppo ničesar storiti za Vas. Zaraditega se ne smete preveč žalostiti. Dovolite mi, naj Vam ponovim, da je to dolgo čakanje nedvomno milost božje previdnosti. Lahko se poučujete; prisiljeni ste razumevati reči, ki jih francoski duhovniki žalibog ne čutite, če prihajate v Rim... Morda se Vam na ta način prihranijo tudi zmote. Potolažite se torej; recite si, da so vsi dogodki v božjih rokah in da se mora vse zgoditi tisti čas, ki ga je določila najvišja modrost.«
Podal mu je svojo lepo, prožno in polno roko. Bila je mehka ženska roka, ali stiskala je z močjo železnega primoža. Nato je sedel na voz, ki je čakal nanj.
Prav pisrno, ki ga je bil Pierre dobil od vikonta Philiberta de la Choue, se je pa bavilo z mednarodno romarsko potjo Petrovega vinarja. Celo pismo je bilo krik ogorčenja in obupa, zakaj vinkont je pisal v postelji, kamor ga je bil priklenil besen napad protina, tako da ni mogel z romarji. Njegove boli pa je povečalo do skrajnosti to, da je bil predsednik odbora, ki je bil seveda poklican, da predstavi romarje papežu, ravno baron de Fouras, eden njegovih najhujših nasprotnikov, vodja stare, konservativno katoliške stranke. Niti trenotek ni dvomil, da bo baron porabil edino priliko, da pridobi papeža za svojo teorijo o prostih zadrugah, v tem ko vidi on, de la Choue, rešitev katoličanova in sveta le v zaključenih. obligatoričnib zadrugah. Milo je 'torej prosil Pierra, naj se potrudi pri onih kardinalih, ki so mu naklonjeni, pa naj
gleda na vsak način, da ga sprejme Sveti oče ter naj nikakor ne zapusti Rima, ne da bi vzel s seboj najvišje potrdilo, ki lahko odloči zmago. Razuntega je obsegalo pismo zanimive podrobnosti o romanju samem. Udeležiti se ga je imelo tritisoč božjepotnikov iz najrazličnejših dežel, iz Francije, Belgije, Španije, Avstrije, ce-
lo	iz Nemčije, a vodijo ga v malih skupinah škofi in predstojniki kongregacij. Francija je bila skoraj z dvatisoč romarji najmočneje zastopana. Mednarodni odbor je vodil delo v Parizu, skrbeč za organizacijo; bilo je kočljivo delo, ker je šlo za prostovoljno zmes aristokratov, za zveze meščanskih dam, za delavska društva, a vsi razredi, vse starostne dobe in vsi spoli so se mešali in bratili v eni veri. Vikont je dodal, da so prireditelji romanja, ki prinaša papežu milione, namenoma izbrali dan, da bo prihod videti kakor protest vsega katoličanstva proti dvajsetemu septembru, s katerim hoče Kvirinal proslaviti slovesni dan, ko je bil Rim povzdignjen za glavno mesto Italije.
Pierre je mislil, da ima dovolj časa, če pride ob enajstih, ker je bilo določeno, da se prične slovesnost ob dvanajstih. Obhajati se je imela v Sala dci Beatificazione, v veliki, lepi dvorani, ki je nad partikom sv. Petra in je od leta 1890. izpremenjena v kapelo. Eno okno gleda na srednjo loggijo, odkoder je novoizvoljeni papež nekdaj blagoslavljal ljudstvo, Rim in svet. Dvoje drugih dvoran, Sala regia in Sala ducale, sta pred njo. Ko je hotel Pierre priti v samo Sala dei Beatificazione, do česar ga je opravičeval zeleni listek, so bile vse tri dvorane že tako polne gosto natlačene množice, da si je z največjo težavo napravil pot. Celo uro so se ljudje že na tak način dušili, in groznica, razburjenost tukaj stlačenih tri ali štiritisoč ljudi je še vedno naraščalo. Končno je dospel do vrat tretje dvorane, ali tukaj mu je pošel pogum ob pogledu na to silno množico glav, pa ni niti poizkusil iti dalje.
Sala dei Beatificazione, ki jo je premeril
z očmi, ko se je postavil na prste, je bila bogato opremljena, pozlačena in poslikana, ter je imela visok, pravilen strop. Nasproti vhodu, na navadnem prostoru oltarja, je bil na nizkem odru papežev prestol, velik, rdeč stol iz žameta, in zlati nasloni za hrbet in roke so se bleščali; zadaj so padale zavese neba iz rdečega žameta kakor velike razprostrte peruti iz škrlata do tal. Kar pa ga je najbolj zanimalo, kar ga je grabilo, je bila množica — ta množica polna nebrzdane strasti, kakršne še nikoli ni videl. Slišal je glasno utripanje src; oči so se oboževaje upirale v prazni prestol! Oslepljeval jih je, opajal je pobožne duše do omedlevice, kakor zlata rnonstranca, v kateri se poniža sam Bog. Videti je bho delavec v prazničnih oblekah z jasnimi otroškimi pogiledi in vzhičenimi, krepkimi obrazi meščanske dame v predpisani črni toaleti, vse blede od svete groze in prenapetega pričakovanja, gospode v fraku, z belo ovratnico, bleščeče, ponosne v prepričanju, da rešujejo cerkev in narode. Zlasti ena skupina, kakor butara iz črnih frakov, se je opazovtfa pred prestolom; to so bili člani mednarodnega odbora.na čelu pa jim je triumfiral baron de Fouras. Bil je približno petdesetleten, zelo velik, zelo debel, svetloplav mož; brez miru je hodil sernintja, ter ukazoval kakor general pred odločilno bitko. Tupatam se je zasvetil sredi sive in nevtralne množine oblek višnjevi svilnati talar škofa, ker je hotel vsak pastir ostati pri svoji čredi. Bradate ali gladko obrite glave redovnikov, predstojnikov, v rjavih, črnih in belih opravali so se vspenjale nad vse druge glave. Na desni in na levi so vihrale zastave, ki so jih prinesla društva in zadruge papežu v dar. In to morje se je dvigalo in dvigalo, njegovo bučanje je naraščalo, potni obrazi, plamteče oči, osušena usta so dihala silno nepotrpežljivo ljubezen, tak težak duh je puhtel od tega stlačenega ljudstva, da se je zrak takorekoč zgostil in stemnil.
t -.1 i
Vlada želi res od srca, da bi se stavka končala, in to ni čudno, zakaj v desetih dneh, odkar je izbruhnila, so posledice že velikanske. Direktno prizadeta je vlada na raznih točkah. Za mor narico je pomnjkanje premoga usodepolno; prva divizija domače eskadre bi bila imela dne 14. t. m. odpluti, pa ne zapusti domačih voda, ker mora varčiti s premogom; parobrodne družbe, ki opravljajo poštno službo z Indijo, odklanjajo odgovornost za vozni red, ker morajo varčiti s premogom. V ladjedelnicah zaostaja delo, ker primanjkuje premoga.
V privatni industriji so posledice stavke še bolj občutljive in mnoga podjetja so popolnoma presenečena, ker se kažejo učinki stavke še vse drugače nego se je pričakovalo. Vsi obrati, ki so v prvi vrsti neposredno odvisni od premoga, so se bali stavke in zadnje čase pred izbruhom je vse hitelo z nabavo premoga. Množine te dragocene snovi, ki so bile na razpolago za nakup, so bile seveda omejene in niso niti izdaleč zadostovale potrebam. V resnici je moralo mnogo obratov takoj prve dni ustaviti delo. Ali pojavilo se je še nekaj druzega; prve družbe, ki so začele varčevati, so bile železniške. Izostal je transport surovin in polfabrikatov, in to je povzročilo neprostovoljno praznovanje v neštetih podjetjih tekstilne in kovinske stroke.
V železarski industriji se pozna premogar-ska stavka tako, kakor da stavkajo delavci v plavžih. Tako je padla produkcija železa. To je naravno, zakaj v tej industriji se ne pride brez premoga nikamor. Predvsem v plavžih. Ko se je stavka pričela, je bila plavžem izrečena sodba bila bi vratolomna predrznost kuriti v plavžih dalje, ne da bi se vedelo, odkod jutri dobiti premoga. Ali da se zaduši plavž, je treba velikih množin koksa — po dvesto do tristo ton. Večino plavžev po deželi je že zadela ta usoda in da se je to doseglo, je bilo treba silne kvantitete premoga porabiti za koks. Le v Middlesbo-rough n. pr. se je porabilo več kakor dvajset tisoč ton koksa. Tukaj, kjer se normalno izdeluje po deset tisoč ton sirovega železa na dan, je padla produkcija na osemsto ton. Brez sirovega železa pa mora praznovati nepregledna vrsta kovinarskih podjetij, posebno občutno je to v jeklarski industriji.
Nihče ne more danes še oceniti škode, ki jo je povzročila trma premogovniških kapitalistov. Kadar se napravi bilanca, bomo slišali ne-verje tne številke. Zato je tudi razumljivo, da se od vseh strani množe glasovi, ki zahtevajo konec stavke. Izkazalo se je, da zmerjanje in preklinjanje ne učinkuje na delavce; tudi z vojaštvom se ne more v tem boju nič napraviti, izstradati ni mogoče stavkujočih, ker so z organizacijo premočno podprti. Zato je časopisje na svojih orgijah odprlo druge registre. Nekateri veliki listi so že začeli prigovarjati podjetnikom, naj se ozirajo na splošni položaj v deželi, in celo patriotične fraze se že pojavljajo v teh apelih. Ali če pride do konference in če se tam dosež sporazum, bo sprava le posledica kapitalističnega spoznanja, da je potok profitov tem manjši, čim dalje traja stavka. Če bo to kapitalistom že dovolj jasno, se boj konča, drugače se nadaljuje, zakaj delavci nimajo povoda, da bi odnehali.
Parlament in žena.
Po dolgem odmoru se je 5. t. m. zopet sestal avstrijski parlamnt, da svoje prekinjeno delo zopet nadaljuje. Skoraj eno leto je, kar je bil izvoljen sedanji parlament, in vendar se še zmerom nič ne stori, da bi se olajšale velike skrbi ljudstva, da bi se izpolnile vsaj najvažnejše želje delavskih mas. Zmerom doživljamo zopet ministerske krize, zmerom novi možje stopajo na oder političnega vrvenja, toda stara avstrijska revščina ostaja ena in ista.
Še vedno nova zbornica ni bila v stanu, da bi prerešetala razne že izgotovljene zakone, ki jih je bila že prejšnja zbornica dovršila v svojih odsekih. Veliko delo socialnega zavarovanja se nahaja še zmerom v skromnih počet-kih in samo z največjo težavo gre stvar naprej. Glasni klici ljudstva, se ponavljajoči opomini socialno demokratične frakcije in delavskega časopisja, vse to izzveneva brez odmeva; niti vlada, niti meščanske stranke se ne morejo odločiti, da bi to veliko delo energično pospešile. Celi tedni pretekajo, preden se permanentni od-
sek skliče na kako sejo in vsako zavlačenje je meščanskim strankam dobrodošlo, samo da ne bi bilo treba dati ljudstvu, kar je ljudskega, Isto je z vsemi draginjskimi predlogi socialne demokracije; samo nekateri so se prerešetali v raznih odsekih in pododsekih, toda njih uspeh je prav neznaten. Saj se do danes niti prepoved o uvozu saharina ni še razveljavila. Dolge počitnice, ki so trajale sedaj več kot dva meseca, so brez koristi potraten čas, kajti deželni zbori, s katerimi se drugače ta brezpotrebna potrata časa zagovarja, sploh niso dosti opravili. Lahko se reče, da je parlament čisto po nepotrebnem zapravil cele tedne dragocenega časa.
Ako upoštevamo vse te klaverne razmere, potem se ne smemo čuditi, ako še zmerom ni na vrsti društveni zakon, katerega izprememba je bila izgotovljena že v starem parlamentu. Se vedno obstoja danes zloglasni § 30. društvenega zakona, ki ženskam prepoveduje, da bi pripadale političnim društvom. V času, ko ruska duma razpravlja o aktivni in pasivni ženski volilni pravici, so postavljene avstrijske žene še vedno na nivo navadnih idiotov in nezrelih otrok. Na Norveškem, na Finskem imajo ženske ne samo aktivno, temveč tudi pasivno volilno pravico, na Angleškem se ministri prav resno pečajo z mislijo, da se uvede ženska volilna pravica in tudi pri nas v Avstriji se bližamo brez-dvomno trenutku, ko bo ženska volilna pravica prav krepko potrkala na vrata zakonodajnih zastopov in drugih korporacij. Toda kako naj se avstrijske žene pripravljajo na ta resni trenutek, ko jim je najboljša politična šola: politična organizacija po zastarelih zakonih prepovedana. Sele kadar se odpravijo te zapreke, bo rodila agitacija med ženstvom resne uspehe.
Že iz tega vzroka moramo zopet in zopet zahtevati, da se tudi v nazadnjaški Avstriji prizna ženi enkrat pravica do političnega združevanja. To je prvi korak do politične enakopravnosti ženskega spola, ki je v interesu vsega delavskega ljudstva. Zato mora delavstvo neprestano ponavljati svojo staro zahtevo, da s zloglasni § 30. društvenega zakona enkrat za vselej odpravi.
NOVIČK.
Spijonaža v zraku. Bavarsko ministrstvo notranjih zadev je na obmejna županstva in orožniške postaje vsled zmirom večjega prometa z zrakoplovi izdalo naredbo. da se imajo zrakoplovci v slučaju, da preletijo kake trdnjave ali pa se dotaknejo njih rajona v krogu 10 kilometrov, pri izkrcanju smatrati za ljudi, ki so osumljene špijonaže, da se ima konštatirati, če nimajo nakakih sumljivih beležk. in risb.
+ Splošna dijaška stavka na Hrvaškem.
V	torek so vsi dijaki zagrebških srednjih šol stopiliv stavko. Ob 8. zjutraj so prišli vsi v šolo. koj na to pa so demonstrativno zapustili razrede ter jli na ulico. Dijakom so se pridružile tudi gojenke liceja. Stavkujoči so se zbrali v Iliči, odkoder so se v sprevodu napotili z zastavami na kolodvor. V sprevodu je bilo 5000 do 6000 dijakov. Pri kolodvoru so imeli dijaki kratko posvetvanje, nakar so se zopet vrnili mesto. Po mestu so prepevali hrvaške narodne pesmi. Na vseučiliškem trgu so priredili shod; na shodu so sprejeli protivladne resolucije. Zvečer ob 6. uri so se dijaki zopet zbrali na Vseučiliškem trgu, odkoder so se v sprevodu napotili na Jelačičev trg, kjer so demonstrirali proti nasilnemu režimu. Zvečer so se piidružili stavkujočim tudi slušatelji trgovskih tečajev. Po demonstracijskem obhodu so imeli pooblaščenci dijaštva zopet sestanek, na katerem so sklenili, da bo dijaštvo vstrajalo tako dolgo v stavki, dokler oblast ne izpolni vse v resolucijah izražene želje. Dosedaj stavkajo dijaki in dijakinje na vseh srednjih šolah v Zagrebu, Osjeku, Požegi. Zemunu in Vinkovcih, najbrž pa stopijo v stavko š dijaki vseh ostalih srednjih šol. Mestni občinski svet je sklenil, da bo posredoval med vlado in dijaki. Dijaštvo je izbralo za svojega posredovalca vseučiliškega profesorja dr. Gjura Šur-mina.
*	Poroka Karine Michaelis. Iz New-Yor-ka poročajo, da se' je poročila znamenita danska pesnica Karina Michaelis s poslaniškiin
atašejem Charles Emil Stangellandom. Pesnica je bivala kratko časa tam pri svoji sestri baronesi Zoost Dahlerup. Sedaj se vrne zopet v Evropo.
+ Skrita sufragetka. Od oblasti z veliko vnemo zasledovana Christabel Pankhurstova, tajnica zveze borilk za ženske pravice, ki je izza zadnjih londonskih izgredov izginila kakor bi se bila udrla v zemljo, je izdala v svojem nepoznanem skrovišču manifest, ki naj opraviči pobijanje šip s starim izgovorom, da namen posvečuje sredstva. Sicer pa se londonska policija vede, kakor bi ji nič ne bilo do Pankhurstove in kakor da bi bila že opustila zasledovanje — ali resno ali samo navidezno. Kakor znano so bili priredili londonski študentje protidemonstracije proti sufragetkam in so jim vrnili njih junaštvo; šli so in razbili šipe glavnega društvenega lokala sufragetk. Te dni pa je bil prilepljen na notranji strani napol razbite šipe kos papirja in na njem je bilo napisano: »Če dame razbijejo šipe, ostanejo in se pokore v interesu vse stvari. Možje in dečki pa zbeže.« Na zunanjo stran šipe pa je prilepil hudomušnež papir in na papirju so bile besede : »In zakaj se skriva Christabel Pankhurstova?«
* L)mor angleške igralke. V Londonu je bila neka mlada, krasna igralka, pod prav tajinstvenimi okoliščinami v svojem stanovanju umorjena. V zvezi s tem činom pa je bil v Parizu aretiran mož, ki se imenuje Maurice de Portalis, pa je najbrž njegovo pravo ime Moric Alabaster. Mlada igralka se je imenovala Dolly Balsden. Pred par dnevi je zapustila izredno lepo dekle svoje stanovanje in je pustila med vrati listek, v katerem so bile zapisane besede: »Ob pol 9. zvečer sem zopet nazaj.« Zdi se. da se je I)olly Balsden nato vrnila domu v družbi nekega gospoda, ki je večkrat z njo občeval. Sosedi so slišali ponoči najprej glasno petje potem divje zmerjanje, nazdnje pa grgrajoče vpitje. Mož, ki je ž njim prišla domu, ie najbrž oni Maurice de Portalis, recte Alabaster, ki je bil sedaj v Parizu prijet. Izdajal se je za ruskega grofa, ki da ga sili politični zločin, da živi pod drugim imenom. Mož je kakih 30 let star in velike postave. — Ker v četertek mlado dekle še zmirom ni zaprstilo svojega stanovanja, so vlomili vrata in našli mrtvo z razrušenimi lasmi. Bila je zadavljena.
* Nezgoda nemških vojaških aviatikov. Kakor poročajo iz Berlina, sta pri nekem poletu ponesrečila vojaška aviatika poročnik Ev-gwer in poročnik Solmitz. Ko se je airoplan nahajal ravno nad Zehlerdoriom, je naenkrat odpovedal stroj, na kar je airoplan padel direktno k tlom. Airoplan je popolnoma strt, poročnik Solmitz težko ranjen, dočim je poročnik Evgwer dobil samo lažje poškodbe.
* Atentat na borzi. Na borzi v Bostovu (Severna Amerika) je znani borzni špekulant Lewinski, ki je pred kratkim vsled zgrešenih borznih špekulacij zapravil skoraj celo svoje premoženje in se je od tega časa nahajal v stanju skrajne nervoznosti, napadel posredovalca Spentertilla od firme S. Richardson & Hill. ter mu pripisoval krivdo na svojih izgubah. ter ga je hotel z nožem umoriti. Samo s težavo se je posrečilo nekemu stražniku rešiti Hilla iz rok napadalca. Hill je težko ranjen Levinskega pa so odvedli v sanatorij za umo-bolne.
Tajna naredba proti anti-militaristom. \
Bila je že davno javna tajnost, da je francosko ministrstvo notranjih zadev vodilo listo antimilitaristov. Neka razprava, ki se je vršila koncem novembra v Charlevillu, je to direktno dokazala. V aktih se je namreč našla policijska beležka ki pravi, da je obtoženi zabeiježen »v zvezku B ministrstva«. Državni pravdnik ni takrat na vprašanje zagovornikov hotel dati nikakšnega jasnega odgovora in tudi tozadevne poizvedbe pri justičnem ministrstvu so ostale brezuspešne. Zadnja številka lista »Guerre So ciale« objavlja tajno naredbo vojnega ministrstva, ki je podpisana od načelnika generalnega štaba generala Joffreja. Ta naredba prinaša precejšnjo jasnost tajnem rovarjenju proti fran-
coskim antimilitaristom. Naredba je datirana s 24. januarjem 1.1. in je naslovljena na korne komandante ter se glasi:
Izvedel sem, da je v gotovih departemen-tih prefekturna uprava pri svoji nalogi, da kot anarhiste ali antimilitariste zvane delavce ali uradnike vojaških zavodov zabelježuje v zvezku B, naletela na odpor lokalnih vojaških oblasti. Te oblasti so bile mnenja, da bi moral vsak delavec oziroma nastavljenec, ki zapade tej za-belježbi, biti nujno odpuščen iz službe, taka odredba pa bi lahko izzvala stavke. Do sedaj ni nobenega odloka, ki bi predpisaval, da bi se morali v zvezku B zabelježeni delavci odpuščati iz službe. Taka odločitev se ni še nikoli izvršila iz ozirov na sitnosti, ki bi iz takega koraka lahko nastale. Ministrski odlok od 30. maja je samo priporočal, da se treba pred nastavljanjem civilistov v vojaških uradih oskrbeti z vsemi potrebnimi garancijami, osobito pa paziti na to, če niso dotični kandidati zabelježeni v zvezku B. Ta predpis se je vsled ministrske depeše z dne 18. marca raztegnil na paznike ge-nijskih delavcev. Očividno bi bilo želeti, da bi s ta predpis upošteval na splošno pred vsakim nastavljenjem civilnih uradnikov in delavcev. Vsekakor pa bo težko izpolnjevati te predpise, ne da bi se obračala pozornost na določbe, ki morajo ostati tajne.
Temu bi se dalo nekoliko v okom priti na ta način, da bi se v zvezku B zabelježeni delavci diskretno nadzirali. Toda odpuščati se smejo taki delavci iz vaših zavodov samo takrat, če se za odpusty lahko najde kak drug primeren vzrok.
Blagovolite torej pozvati šefe vojaških zavodov vašega okraja, da naj zapovedo, da se to diskretno in skrbno nadziranje takoj upelje in se v zvezku B zabelježeni delavci ali uradniki ne pripuščajo na mesta, kjer bi mogli škodovati.«
General Joffr je znan klerikalec in v resnici veje iz te tajne naredbe skozinskoz jezuitski duh. Tisti ki so ■— seveda brez njegove vednosti
—	zabelježeni v zvezku B nimajo na ta način v ministrstvu samo »črne pike«, ki jih ovira \ njihovem avanziranju, temveč so izpostavljeni vsak čas nevarnosti, da jih njihovi predpostavljeni lepega dne postavijo na cesto. Primeren vzrok in povod za to se že najde. Kakor se vidi, so nečedne oficirske praktike iz časov Drey-fusovega procesa še zmerom v polnem cvetu, izpremenila se je samo radikalna demokracija, ki danes tem zahrbnim intrigam daje svoj blagoslov. Sodrug Voilin je o tej zadevi gospodu Millerandu sicer že napovedal interpelacijo-Millerand se je kazal prav začudenega, ko niu je sodrug Voilin predložil dotični dokument. Vsekakor mu ne bo lahko, zagovarjati to tajno okrožnico. Saj je še pred par dnevi v imenu morale sam nastopil proti tajnemu poročanju prefektov o antirepublikanskih pojavih med častniki in je ta običaj tudi izrecno odpravil.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Razmere na Hrvaškem, kjer se je izz? padca bana Khuena ljudstvo začelo zavedati svojih pravic in svoje moči, so postale zadnji čas po imenovanju Slavka Čuvaja za bana, neustavne v pravem pomenu besede. Ogrska vlada, ki smatra Hrvaško za kolonijo, deluje na vse kriplje na to. da bi upognila hrvaško-srbski narod pod svojo voljo, pa pošilja v Zagreb svoje zastopnike, ki nimajo kot bani druge naloge kakor preprečiti vsak samostojni razvoj in vsako demokratiziranje političnih institucij. Na vse načine so bani od Rakodczaya do Tomašiča poizkušali doseči ta cilj po nalogi ogrskih ministrskih predsednikov; razpuščali so sabor, vladali so cela leta brez parlamenta, a vsake nove volitve so pribavile opoziciji večino v deželnem parlamentu in vsaka proti-ljudska vlada je morala likvidirati. Tudi Tomašič, ki je prišel z lisjaško metodo, laskajoč se opoziciji, je moral nazadnje po volitvah, pri ka* terih je iskal svojo stranko, demisionirati. Na njegovo mesto je prišel Čuvaj, ki je takoj vpeljal pruvo strahovlado. Razpust sabora, ko se še ni niti zbral, je bilo njegovo prvo delo. P°' tem so prihajale brutalne konfiskacije. nasilne prepovedi m razpusti shodov, sodnijske per* sekucije, neustavno vladanje, polno besni*! progonov in nezakonitosti. Ta strahovlada, kl
<
i
i
<
j
c
j
j
t
i
1
t
A
5
\
Š
S
t
•S
2 2 r
č
3
i
T
V
i
l<
fc
i:
č
f
č
l
n
n
li
I
s
d
n
k
k
«
s
t
K
\
r;
je
r<
c
b
n
ji
€1
Š(
K
v
Z(
3
ja
ITI
Hi
ši
2(
Čl
Vi
n
ni
10
2l
ti
Pl
je
d;
di
ki
sr
Sl
st
v<
Ki
ni
se
k<
St
V;
St
čr
d<
11 se *i; st
ETBIN KRISTAN:
Klub »Resignacija".
(Dalje.)
Ljudevit (dvaintrideset do štiriintridesetleten vitek, živahen mož. Rujavi lasje so nekoliko kodrasti. Obrit je, in geste kažejo igralca, ali ne komedianta. Tudi po obleki, ki je čedna, ali ne modna, je naslutiti umetnika): Pardon gospoda. Ali sem prišel prav — v klub »Resignacija?
Fani (skrajno neslišno, nenadno): Moj Bog!
Roza (hitro Zupku): To je on.
Otožnik (skoraj sočasno): Čisto prav ste prišli gospod. (Od zunaj in iz stranskih lokalov prihajajo gostje, člani kluba.)
Ljudevit: Tako? Danes sem imel čas spoznati damo, članico Vašega kluba, s katero sva se prav zabavno prepirala. Dejala mi je, da se mi odpro vrata Vašega kluba, če se skličem na njeno ime.
Roza: Jaz sem Vas povabila.
Ljudevit: Da, spoznavam Vas. Vi ste ona dama. Če mi torej ne pokažete meni nič tebi nič vrat —
Otožnik: Pozdravljam Vas v našem klubu, ne da bi vpraševal za Vaš rojstni list in za izpričevala.
Ljudevit: To je plemenito. Rojen sem pač; to bi se dalo morda tudi brez lista dokazati. Z izpričevali bi bil morda večji križ.
Otožnik: Tudi za take reči ne vprašujemo. Tukaj služimo ideji, in kakor veste, so vse velike ideje tolerantne.
Ljudevit: Ne, cenjeni gospod, tega ne vem. ker vem slučajno ravno nasprotno.
Otožnik: Kako to?.. Ali — izvolite sesti!
Ljudevit: Hvala. (Sede.)
Otožnik: Kako ste rekli? Velike ideje da niso tolerantne? (Sede. Tudi ostali posedalo.
Fani poleg Zupka v ozadju, tako da je Ljudevit ne opazi.)
Ljudevit: Tako sem dejal.
Roza: Torej kar razvežite jezik, pa nam razložite, kako to mislite.
Ljudevit: Zelo enostavno. Vse se bojuje za obstanje, torej za zmago. Tudi ideje.
Otožnik: Zdi se mi, da pripisujete temu boju velik pomen.
Ljudevit: Mislim da.
Otožnik: Boju za življenje.
Ljudevit: Boju za življenje! Kje pa je živo bitje, seveda popolnoma živo, torej tudi zdravo, ki se ne bi hotelo z vsemi silami bojevati za življenje?
2upek: Kje? V tem klubu, kjer se odrekajo.
Megiičar: A, gospod, nemara hočete reči, da nismo popolnoma živi, da smo bolniki?
Ljudevit: Klanjam se Vaši bistroumnosti.
Roza: Po kakšni pravici morete tako soditi?
Ljudevit: Dovolite, da vprašam? Ali mislite, da ste zdravi, gospodična?
Roza: Vidim, da hodite radi po bližnjicah.
Ljudevit: Da, tako hodim rad. Saj morda v gotovih razmerah ni prav pametno; koža se me drži trdneje kakor vsaka suknja.
Megiičar: To je zanimivo. Ali Vaša beseda je bila, da nismo zdravi.
Ljudevit: To sem si dovolil reči.
Megiičar: Ali smatrate na primer rnene za bolnega?
Ljudevit: Na prvi pogled.
Megiičar: A!... Odpustite, zdi se mi, da to ni galantno, zakaj s tem, da me imenujete bolnega, hočete pravzaprav reči nekaj drugega.
Ljudevit: Bognedaj! Bolezni so pač različne.
Roza: O sebi pa mislite, da ste zdravi?
Ljudevit: Nedvomno.
Otožnik: In živeti hočete?
Ljudevit: Da, živeti!
Otožnik: Pa če bi se prepričali, da ste tudi sami bolni?
Ljudevit: Tedaj bi gledal, da okrevam.
Otožnik: Dragi gospod, ali ne veste nič o neozdravljivih boleznih? O bolezni volje, o bolni moči? Ali Vam je kaj znano o življenju, ki ni življenje? O plevelu na njivi življenja?
Ljudevit: Gospoda, če so to vse Vaše iznajdbe, ali Vaša odkritja, tedaj Vaša filozofija gotovo ni originalna. Čudno pa se mi zdi le to: Zelo mladi ljudje, ki mislijo, da je vse v življenju teorija in ki še niso imeli časa, da bi se bili poučili, kolko neumnega n kako malo pametnega se je že zmodrovalo o teh rečeh, davno .preden so prišli na svet, radi precenjujejo take zgradbe iz megle in spomenike iz mehurjev. Ali med Vami vidim zrele obraze, zdrava telesa, lepa lica, bistre oči — zakaj nočete biti, kar ste?
Roza: Dovolite: Kaj pa mislite, da hočemo biti?
Ljudevit: Nezreli otroci, ali pa preživeli starci.
Roza: Kaj pa hočete biti Vi?
Ljudevit: Živ človek.
Megiičar: Vprašal bi Vas le to: Ali mislite, da je v Vaši duši popolnost?
Ljudevit: Dragi gospod, saj nisem dejal, da sem bog.
Megiičar: To je hvalevredna skromnost.
Ljudevit: To ni skromnost. Kaj naj bi počel v teh zemeljskih nižavah, če bibil Perun ali Wotan?
Otožnik: Razumem, kaj mislite. Pravico si
lastite* da crrtnfp	tak	kakršpn	cfp
Miloslava: Dvonožec.
Otožnik: Z vsemi slabostmi — zakaj nemara tudi priznate, da imate tudi slabosti. Ljudevit: Z vsemi slabostmi.
Roza: Da sc bahate z njimi.
Ljudevit: Le da imam tudi sam s seboj kal opraviti.	\
Megiičar: Pozabili ste menda, da je r,a svetu še kaj višjega kakor človekov ubogi Jaz' Ljudevit: Niser^ pozabil. Ali brez mojeg3 ubogega »Jaz« ni nit, visokega in nič nizkega-Otožnik: No, v.dite, mi sodimo nekolik0 drugače. Treba je vedeti, koliko je vreden ta »Jaz«, koliko drugi »Jaz«, koliko tretji. In P° našem mnenju se moip slabejši umakniti boli' šemu, močnejšemu.
Ljudevit: Prostovoljno, kajneda?
Otožnik: Seveda, prostovoljno. Kako Pa drugače.	i
Ljudevit: Ej, to se'pravi, da naj ovce iz' ginejo, ker so slabejše o^ volkov, golobi naj puste svet, ker so ujede, močnejše od njih; ovce, golobi, krapi in vse živalice, ki niso nal' močnejše, so pametnejše od Vašega kluba *r še niso nikoli pomislile na to, da bi se odrekle-Megiičar: Vse kar gCvori ima edini na' men osmešiti naš klub. To je predrzno, žaljivo* moj ljubi gospod.
Ljudevit: Ne razumem, Odrekate se, pa s tako občutljivi?
Megiičar: Ah, to je sofistika.
Ljudevit: Pa če bi bili. Čim je nimate ' ' sein jaz močnejši in po Vaši teoriji bi se mi m0' rali umakniti.
Miloslava: Zasukanost!	.jt,
Megiičar: Umakniti, da, onim, ki smo J spoznali, da so boljši. Tedaj 'e resignacija ve< ka in krasna.
je izzvala po vsej deželi najenergičnejši odpor, se je etablirala tako blizu nas, da je tudi nam treba izreči besedo o položaju na Hrvaškem. Zaraditega bo v pondeljek, 18. t. m. ob pol 8. zvečer v »Mestnem domu« ljudski shod, na katerem se ima ne glede na domača strankarska nasprotja označiti slovensko stališče napram razmeram na Hrvaškem. Shoda ne sklicuje nobena posamezna stranka, pa tudi govori ne bodo omejeni na to ali ono stranko. Kakor so v Zagrebu na shodu, ki ga je sklicala hrvaška socialna demokracija, manifestirale vse stranke, ki ne soglašajo s Čuvajevo strahovlado, tako se ima tudi v Ljubljani izraziti na čim dostojnejši način protest proti nasilstvu, proti nezakonitosti, proti zatiranju pravic v deželi, ki nam je Preblizu, da bi mogli molče prezirati, kar se tam godi.
— »Vzajemnost« za šentjakobski okraj je
imela v pondeljek zvečer svoj prvi redni letni občni zbor, na katerem je poročal njen predsednik sodr. J. Kocmur. Občni zbor je sklenil več važnili stvari in izvolil dva delegata za zvezni zbor. V odbor so bili izvoljeni: Ivan Kocmur, predsednik; Fran Bartl, namestnik; Josip Berdajs, zapisnikar; Ivan Hrovat, namestnik; Ivan Volbenk, tajnik; v nadzorstvo; Rednak Ivan, Slamnjak Ludovik, King Alojzij. Nekovar Franc in Potočnik Oton.
— Šolsko-poljanski okraj je v nedeljo dobil svojo podružnico »Vzajemnosti«, kar je veselo znamenje, da so se tudi sodrugi tega o-Kfaja začeli zanimati za delavsko organizacijo. Ustanovni občni zbor se je vršil v gostilni Pri »Zlati ribi« in je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Shod je otvoril in vodil zastopnik centrale sodr. Lehpamer, ki je v širokih potezah očrtal pomen te izobraževalne 0rganiz., ki bo v agitacijskem pogledu v doslej skoro popolnoma zanemarjenem poljanskem okraju imela dovolj dela, ako se bo hotela meriti z drugimi okraji: V odbor so bili izvoljeni: Vičič. Anton, predsednik; Novšak *van, namestnik; Brozovič Anton, tajnik; Miller, namestnik; Babšek Franc, blagajnik; v nadzorstvo: Iličič, Ropič. Bizjak, Drenovec, ^jvcjn Podlipec. Pri raznoterostih se je razvila živahna debata in se je sklenlo, da se vrše vsako prvo oz. drugo nedeljo v mesecu sestanki članov. Za delegata na zvezni zbor sta bila izvoljena sodruga Vičič in Brozovič. Vsi sodrugi v poljanskem okraju, ki imajo voljo ^a delo, so povabljeni, da se vpišejo v podružnico in agitirajo zanjo. Kako se bodo pobili Prispevki in kje bo sedež društva, bo vsem elanom pravočasno naznanjeno.
— »Vzajemnost« v Tržiču na Gorenjskem. " nedeljo popoldan je bil pri nas v salonu gostilne pri Pelerju ustanovni občni zbor tržiš-*e podružnice kranjske »Vzajemnosti«, kate-^ttiu sta predsedovala sodruga Režek in Bukovnik. O pomenu nove organizacije je porodi sodr. Kocmur iz Ljubljane. Pristopilo je ta-
več članov in je upati, da se bo v kratkem njih število še pomnožilo. V odbor so bili ?-voljeni naslednji sodrugi: Hafner Lovro, na-einik; Bukovnik Jožef, namestnik; Režek rane tajnik; Miklič Ivan, namestnik; Dolni-.ar Jakob, blagajnik; v nadzorstvo: Jazbec, uka. preds.; Stegnar Rok inBedina Ivan za a_mestnika; Primožič Simon in Oblak Jer-, eJ- Za delegata za zvezni zbor sta bila izvoda sodruga Hafner in Bukovnik. Način j; acevanja prispevkov se določi na seji. Vsem , urugom v Tržiču prav toplo priporočamo, a Postanejo člani »Vzajemnosti«.
Občno konsumno društvo v Idriji je v nedeljo 10. t. m. imelo svoj redni občni zbor
ki
ga je v imenu nadzorstva vodil sodr. Ant.
^istan. O računih društva je poročal preglednik s. Seljak. Društvo ima 688 članov, ki p? v 1. 1911. kupili za 267.305 K 94 v blaga, j^narnega prometa je imelo društvo 644.087 ^ 18 v. Čistega dobička izkazuje 7695 K 83 v.
imenu načelstva je razjasnjeval delovanje ,avnatelj sodr. J. Štravs, ki je povdarjal, da e letos malo čistega dobička iz sledečih vz-okov; i, vsled draginje so se prodajalne bi.11? kalkulirale prav nizko, 2. marsikdo je do-
blago na up, ki bi se mu v normalnih raznih*1 ,ne dal, 3. zavarovalnica zasebnih urad-e ,°v je spravila večjo svoto, ki se je za-£ *rat morala odpisati, dasi zadeva še ni re-v -a- ”o daljši debati je prebral sodr. Anton v ,stan poročilo o izvršeni reviziji ter podal 2o'rtlenu nadzorstva poročilo o delovanju nad-3*v Y.a,— £'sti dobiček se je razdelil takole: ialn-1 v'denda za blago izkupljeno v proda-‘ nah, 2% za blago, kupljeno pri zadružnemu
-NjrjU-, 10
% skupne svote v rezervni zaklad, nat r }nterPe*ac'3e članov je odgovarjal rav-ščen > Štravs. Vsled intrige nekega odpu-2el ’eP uslužbenca je bila razprava mestoma član na- — Pri volitvah je bil izžrebani voli načelstva sodr. Štravs soglasno zopet iz-reh * ';stc!ta^o izstopivši nadzorniki (s. Je-nju’ ,• Kristan, Gantar). Končno je predsed-
10 k ? .?• A- Kristan bodril navzoče na de-^iinin j ]ini na težkoče, ki jih imajo konci u'a,dru^ya povsod in tudi v Idriji. Trgov-Plarnn ajo> izrabljajo vajence, ki brezen °i r°l)0tajo. — imajo takorekoč neome-danii P- vn°. dobo — delujejo z vsemi rneto-drže ’ . So *'tn pr‘ r°ltah — vse to, da ob-k0n7„ifre °.djeimalce ter morebiti še koga iz 5lhe	Pr o. ‘	Konzumno društvo pa ne
Sleclntj' 1 °ugan'vzacija trenotka, ampak mora statj1 'i *)0dočnost. Vodstvo ne sme nikdar vo d n k	vplivom	blazne	konkurence! Zdra-
^on?,!.^0, ^šteno blago za primerne cene! nikiJi1T'* društy° je last članov- k> »e smejo
tu* cLac.unat! *e s trenotnim uspehom in ki k0v t • V° n'kdar udajati agitaciji nasprotniku’ "rePene edino za tem, kako bi dru-v2trairm PXalL — Z apelom na krepko in stan !!?• del° bodočnosti je zaključil s. Kri-
iri ure trajajoče zborovanje.
Sni ^Je!?enlce- v	nedeljo	je bil na Sori ob-
de« nK i	. raievne	skupine	»Prijateljev priro-
11 izvoli navzočnosti članov .V odbor so bi-Sednik- v-.S eii sodrugi: Simon Acgus, pred-
li	.llctor Winkellofer, namestnik; Aloj-stnik- i^'Ker* blagajnik; Fr. Romsner, name-
’ Ant«n Porebsky. tajnik; Martin Huber,
namestnik:	Josip	Parak, Andrej Pastirk,
kontrolorja; odborniki: Franc Verhoušek, Fr. Kilcerer, Josef Perko, Andrej Hermann. Na vsa stranska vprašanja glede izletov za bodoče leto bomo obveščali člane in prijatelje v »Zarji« in v »Arbeiterwille«. Društveni znaki se dobivajo pri sodr. Hartwigerju na Savi in pri sodr. Pacaku, kontrolorju v Lescah.
— Jeseniški plavži in angleška stavka. Angleška stavka premogarjev se pozna tudi na Jesenicah. Kranjskt industrijska družba je pretečeni petek brzojavnim potom napravila sklep za več sto vagonov premoga pri trboveljski premogovni družbi. Dosedaj je Kranjska indust. družba dobila vsak teden 2 ladji angleškega premoga, kateri edini se porablja s povoljnim vspehom pri plavžih.
— Umrli so v Ljubljani: Jera Velkovrh, zasenica, 86 let. — Andrej Pogančik, tovarniški delavec v pokoju, 76 let. — Ivana Ogrin, babica. 57 let.
— Arertiran subagent. Predvčerajšnjem je na južnem klodvoru policija prijela 1. 1878. v Koženici na Hrvaškem rojenega Milana Kraljiča, kateri je preskrbel desetim osebam potne listine na tuja imena ter jih hotel na lastno pest spraviti v Ameriko. Kraljiča so izročili deželnemu sodišču.
—* Tatvina v vlaku. Včeraj ponoči je bila tesaču Matiji Bajtu ukradena med Jesenicami in Ljubljano vreča obleke. Oškodovanec sumi, da mu je obleko med spanjem nekdo ukradel ali pa iz zlobnosti vrgel skozi okno.
— Poneverba. Dne 9. t. m. si je pri izpo-sojevalki koles ge. Ani Gorčevi neznan človek za dve uri izposodil že obrabljeno »Diir-kopp«-kolo, katerega še dosedaj ni pripeljal nazaj. Nepoštenjak bode gotovo skušal kolo kje prodati, na kar se občinstvo opozarja.
Mezdno gibanje med slovenskimi rudarji.
V Zagorju, v Trbovljah, na Hrastniku in na Ojstrem se je začelo med premogarji mezdno gibanje. Delavne in plačilne razmere po omenjenih premogovnikih so take, da bi rudarji, niti ob normalnih razmerah ne mogli zdelovati s svojimi nizkimi plačami, kaj pa šele ob današnji draginji.
Umevno je torej samo po sebi, da so si ob izbruhu velikanskega boja svojih tovarišev na Angleškem in ob pojavu rudarskega gibanja po vsem svetu tudi zagorski, trboveljski hrastniški in ojsterski rudarji živejše predočili neznosnost svojega suženjskega položaja. Lastnica vseh teh rudnikov je znana Trboveljska premogokop-na družba, ki pobaše leto za letom v svojo globoko malho mastne dobičke, nagrmadene z izkoriščanjem svojih mezdnih sužnjev. Ta Trboveljska premogokopna družba je pred dnevi samolastno odklonila povišanje pokojnine pen-zioniranim rudarjem v Trbovljah, na Hrastniku in Ojstrem — češ da bi družba ne mogla prenesti »ogromnih« bremen vsled povišanja. Kako iz trte izvit je ta izgovor, je razvidno že iz tega, da so bili rudarji sami pripravljeni prevzeti polovico teh »ogromnih« bremen. Ta slučaj osvetljuje izkoriščevalnost Trboveljske premo-gokopne družbe in nje trdosrčnost do delavstva tako jasno, da nam ni treba izgubljati o tem nobene besede več in da niti ne maramo naštevati še posamičnih slučajev o nenasitnosti in brezmerni dobičkaželjnosti gospodov iz te kapitalistične izkoriščevalnice.
Med delavstvom vlada beda. Ako ima rudar družino, tedaj mora stiskati na vseh koncih in krajih, pritrgavati si mora najnujnejše življenjske potrebščine in še ne more zdelovati. Taka plača kakor jo imajo premogarji po Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Ojstrem, bi niti za potrebščine želodca izdaleka ne zadostovala, kje pa so še druge potrebe!
Z vsemi temi neznosnimi razmerami se je pečala skupna konferojica delegatov rudarske zadruge II. skupine ter zastopnikov vseh treh podružnic Unije rudarjev avstrijskih, zagorske, trboveljske in hrastniške; konferenca je zborovala v Zagorju dne 10. t. m. dopoldne. Posvetovanje se je najprej sukalo okolo angleške rudarske stavke. Nato pa so vzeli zaupniki temeljito v pretres domače delovne in plačilne razmere. Soglasno mnenje vseh je bilo, da morda ni kmalu kje regulacija plač tako krvavo potrebna kakor v trboveljskem, hrastniškem in ojstr-skem rudniku. Zlasti so zaupniki povdarjali, da so se plače ob sedanji neznosni draginji v zadnjem času celo skrčile, namesto da bi se bile po vsej pravici zvišale.
Upoštevajoč vse krajevne plačilne in dra-ginjske razmere in pa bedo, ki vlada v družinah rudarjev so zbrani zastopniki delavstva soglasno sklenili, da izroče ravnateljstvom vseh treh rudnikov spomenico, v kateri se izraža prošnja, naj bi se ne samo glede na to, da so plače v primeri z naraščajočo produkcijo premoga padle, temveč ker so se plače same na sebi vsled reduciranja v zadnjem času znižale, povišale plače vsem pri rudniku vposlenim delavcem brez izjeme za 20%. Nadalje naj bi se za akordna dela določila plača tako, da zasluži vsak jamski delavec vsaj 4 K 20 vin. na šilit. Ta spomenica se predloži najpoprej javnim rudarskim shodom, ki bodo v Trbovljah in Hrastniku v četrtek dne 14. t. m.
V Zagorju pa je že bil tozadevni shod takoj v nedeljo 10 t. m. popoldne. Poročala sta sodruga Čobal in Tokan. Shod se je z navdušenjem izjavil za spomenico in sklenil, da naj ravnateljstvo nanjo odgovori do 22. t. m.
Na dan 23. t. m. pa so povabljeni odborniki podružnic Unije rudarjev avstrijskih in delega-tje rudarske zadruge II. skupine iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika na važno posvetovanje, ki bo ob 4. popoldne v Trbovljskein Delavskem domu. Posvetovanje bo odločilnega pomena za razvoj nadaljnih dogodkov in je gotovo, da se ga udeleži vsled resnosti položaja mnogo zaupnikov.
Na duri trkajo važni dogodki. Kolikor pa poznamo naše rudarje, vemo, da bodo mirno, trezno in premišljeno zasledovali razvoj njih mezdnega gibanja in se ravnali po navodilih, ki jih podele zaupniki njihovih organizacij.
Štajersko.
—	Osumljen požiga. V Gaberju pri Celju so v pondeljek zaprli trgovca in pekovskega mojstra Krena, ki mu je zgorela minulo soboto hiša z gospodarskim poslopjem v Bukovem žlaku. Ker so bili v drugače prazni hiši nastanjeni cigani, so ljudje sumili, da so zažgali hišo Teharčani, ki bi radi spravili cigane iz občine. Sedaj pa sumijo Krenila, da je požar naročil. Neki dečko je izpovedal, da je Krenn njemu naročil zažgati. Sumljivo je, da je bila hiša dobro zavarovana pri »Slaviji« in »Donavi«. Upeljana je preiskava. Krenna in dečka so zaprli.
Umetnost in književnost.
Koncert.Glasbene Matice. Snoči je »Glasbena Matica« prvič javno izvajala veliko skladbo patra Hugolina Sattnerja, oratorij »Vnobo-vzetje Blažene Device Marije« pred mnogo-brojnim občinstvom, ki je do zadnjega kota napolnilo veliko dvorano »Uniona«. Veliko pričakovanje, ki je povzročalo prave boje za vstopnice. bilo upravičeno, ker je produkcija pokazala, da gre Sattnerjevemu delu odlično mesto v slovenski glasbeni literaturi. Zunanji uspeh je naravnost sijajen. Oratorij je sestavljen iz treh delov, in po vsakem delu se je razlegalo po dvorani frenetično ploskanje, zlasti ko so se skladatelju izročali venci, katerih je dobil troje. Delo pa zasluži priznanje tudi brez obzira na posebne vzroke, ki razlagajo veliko navdušenje za domačo kompozicijo, zakaj skladatelj je v njem očividno posegel do dna svojih muzikalnih zakladov in kar je položil v note, mu je privrelo iz duše. Po svojem slogu in po doslednosti kompozicije je »Assumptio« strogo enotno delo, vendar se dvigajo posamezne točke visoko nad povprečni nivo skladbe, kot pravi muzikalni biseri, ki bi tudi v široki glasbeni literaturi dobili ugledno mesto. Te točke odlikujejo zlasti ljubka melidioznost, sladki, prisrčni glasovi, ki vznašajo in učinkujejo kakor nežna, plemenita erotika. V mehkih izrazih je Sattner pravi mojster in najnežnejše piese so se mu najbolje posrečile; to se opazuje v zborih in v samospevih, to kaže tudi flavta v drugem, pa zlasti solo na gosli v tretjem delu. Orkestralni part v splošnem zaostaja za vokalnim, ima pa tudi posamezna lepa mesta, posebno koračnico v tretjem delu. Nedvomne težave dela skladbi besedilo, ki je za tako veliko kompozicijo le prekratko; vsled tega nerazmerja nastajajo v glasbenem delu dolžine, ob katerih pada zanimanje.
Dasi je glasba najvažnejša pri takem delu, se vendar ne more prezreti tekst, ki ji služi za podlago, človek pa težko prinese toliko naivnosti s seboj, da bi mogel občutiti po šabloni sestavljeno besedilo, metafore, ki jih je stokrat slišal, trope, ki so v dolgi dobi obrabljene, kot poezijo, zlasti če je skladatelj prisiljen ponavljati posameznosti besedila, da mu ne obvise akordi v zraku. Te težave je Sattner večinoma srečno premagal, kolikor niso bile sploh nepremagljive. S svojim oratorijem je skladatelj sam sebe. pa tudi našo glasbo pomaknil precej naprej in po snočnjem uspehu se smejo od njega pričakovati še druga večja dela, ki pa ne morajo biti nujno oratoriji. Zakaj zdi se nam vendar, da je ta glasbena stroka sploh zaostala za našim časom in da ne more korakati z njim kljub raznim poizkusom Nemcev in Italijanov. Sattnerjeve sposobnosti že zadostujejo tudi za kaj druzega, kar se bolj živo dotakne sodobne duše in kar ima tudi več pogojev za trajno življenje. Torej na svidenje na drugem polju!
Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek je častni večer naše operetne subrete, gdč. T. T halerjeve. Poje se Millockerjeva velika in prelepa opereta »Dijak prosjak« (izven abone-menta, za lože par). Gdč. Thalerjeva uživa splošne simpatije, zato ji naša publika gotovo v petek izrazi svoje priznanje. — V soboto se igra prvič Etbina Kristana efektna socijalna drama »Tovarna«. — Premijera opere »Ljubimkanje« se je zavlekla zaradi hripavosti prve pevke, ki mora imeti še nekaj dni popoln mir.
—	Prihodnji teden se uprizori opereta »Netopir« za 25. letnico gospe A. Češarkove. Gospa Cešarkova deluje že četrt stoletja kot blagajničarka mnogih narodnih društev in s prav posebno vnemo kot dnevna blagajničarka na-šega gledališča. _________
Vestnik organizacij.
Odbor skupine kovinarjev v Ljubljani sklicuje v nedeljo, 17. marca t. 1. ob 10 dopoldne celoletni občni zbor v steklenem salonu restavracije pri .Perlesu*. Dnevni red. 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Predlogi in nasveti. Tovariši! Ker je ta občni zbor za slehernega kovinarja največja važnosti, razvite potrebno agitacijo za udeležbo tako, da bo ob pravem času sleherni tovariš na svojem mestu. Nikogar naj ne manjka!
Javen ljudski shod v Škofji Loki se vrši v nedeljo, dne 17. t m. ob 10. dopoldne v Šmidov! pivovarni. Dnevni ed: Kako se bore delavci za svoje pravice? —Poročevalec sodrug Vek. Mrak.
Državni zbor.
Dunaj, 13. marca.
Danes je končno prišlo do glasovanja o predlogih draginjskega odseka, ki se je že izvršilo ob veliki napetosti in razburjenosti, in je imelo zelo neenakomeren uspeh. Vladne stranke so bile v očitni zadregi, ker se je od njih zahtevalo, da naj glasujejo proti lastnim zastopnikom, ki so jih imeli v draginjskem odseku. V splošnem je bila vloga, ki so jo danes igrale meščanske stranke, jako klaverna, a njihova absolutna zmedenost je bila kriva, da so bili vendar sprejeti nekateri predlogi, ki bi jih bile imele na ukaz vlade pokopati. Socialni demo-kratje Winarsky kot generalni govornik ter Diamand in Renner so krepko pobili strahopetne izgovore meščanskih poslancev, ki se niso upali ostati pri tem, kar so sklenili v odseku; potrebno lekcijo pa je dobil tudi minister za javna dela, ki je pred kratkim govoril, kako da so se zboljšale delavske mezde ravno tisti Čas, ko so se v resnici poslabšale. Sodrug Wi-narsky je porabil priliko, da je v imenu avstrijskih socialnih demokratov pozdravil stavku-joče angleške in nemške rudarje. Največjo na-
petost je povzročilo glasovanje o predlogu sodruga Domesa, da naj zbornica izreče vladi grajo, ker ni izvršila parlamentarnega sklepa zaradi uvoza saharina.
Z ozirom na važnost socialno-demokratič-nih govorov jih objavimo jutri obširneje.
Po zaključeni debati se je vršilo
glasovanje o draginjskih predlogih.
Pi vi je bil na vrsti predlog o petrolejskem kartelu.
Sodrug Seitz je izjavil, da nasprotuje zahteva, da naj se predlog odkaže gospodarskemu odseku, opravilniku, ker bi se mogel vrniti le dra-ginjskemu odseku, iz katerega je izšel. Ker je predsednik drugega mnenja, vpraša zbornico, ki mu da prav. Pri glasovanju pa je predlog odklonjen z 235 glasovi proti 196. Proti glasujejo socialisti, nekateri krščanski socialci, češki radikalci in Rusini.
Odsekov predlog o ureditvi petrolejskega vprašanja je soglasno sprejet. O Diamandovem dodatnem predlogu glede na administrativne odredbe proti kartelom se glasuje na predlog soc. dem. Severja po imenih; predlog se sprejme z 241 glasovi proti 162.
Drugi del Teufelovega predloga zahteva, da se ves material kartelne ankete v treh mesecih predloži gospodarskemu odseku in da predloži vlada še pred poletnimi počitnicami načrt o državni ureditvi kartelnega vprašanja. Ta predlog je sprejet.
Nato prihaja predlog draginjskega odseka: Vlada se pozivlje, da naj nadaljevaje svojo dosedanjo akcijo stori vse korake, da ostanejo cene petroleja na primerno nizki stopinji. — Ta predlog je sprejet.
Na vrsto prihajajo predlogi draginjskega odseka o administrativnih odredbah proti kartelom. O tem, če se imajo predlogi vrniti odseku, se glasuje po imenih in to se odkloni.
Poslanec Miklas zahteva, da se posebej glasuje o uvodnih besedah: »V obrambo proti oderuštvu kartelov vobče se poziva vlada ...« Te besede se sprejmejo. (To je mrzla kopelj za ministra javnih del, ki ga je hudo bolelo, da se kartelom očita oderuštvo.)
Prvi odstavek odsekovega predloga se glasi: »Vlada se poziva, da čimprej poroča zbornici, če in v kakšni meri so izpolnjeni pogoji za monopoliziranje v prvi vrsti veletrgovine z železom, sladkorjem, pivom, petrolejem, špiritom, premogom, milom in z drugim od kartelov podraženim blagom, v drugi vrsti pa tudi za monopoliziranje produkcije teh predmetov.« Predlog je odklonjen. Sprejet pa je Steinhau-sov predlog: »Dokler ni kartelskega zakona, naj porabi vlada proti kartelom take administrativne odredbe, ki jih prisilijo na politiko nizkih cen.«
Predlog sodr. Domesa zahteva, da se izreče vladi graja, ker ni izvršila sklepa državnega zbora, s katerim ji je bilo naloženo, da odpravi prepoved uvažanja saharina. Predlog je odklonjen z 243 glasovi proti 164. (Kje naj bi meščanska gospoda vzela korajžo, da bi izrekla svojemu ljubemu Stiirgkhu grajo, če bi ji tudi na glavo — pljunil.)
Predlog Folisa, da se eventualno odpravi uvozna carina na predmete, ki jih izdelujejo karteli, se odkloni.
Nato se glasuje o predlogih, ki se tičejo premoga. Na Schopferjev predlog se sklene z 218 glasovi proti 198, da se odkažejo gospodarskemu odseku točke 1, 2 in 4 odsekovega predloga, ki se tičejo prisilne uprave in ekspropria-cije premogovnikov.
Ostali odsekovi predlogi o premogu so sprejeti.
Odsekov predlog, da ima vlada nemudoma predložiti zakonski načrt, da se popolnoma odpravijo vse direktne in indirektne premije za žgalnice špirita, izvzemši male kmečke žgalni-ce. se sprejme.
Nadalje se sprejme predlog, da vlada energično nastopi proti stremljenju žganjarjev, da se vpeljejo prisilne koncesije.
Odklonjen je Diainandov predlog, da se začasno prepove izdelovanje špirita iz krompirja in koruze. (Seveda, saj daje špirit več profita.)
S tem je draginjska debata zaključena. Na dnevni red prihaja prvo čitanje brambne predloge. Govorniki se vpišejo, na to se seja zaključi.
Delavsko gibanje.
= Kovinarska stavka v Žalcu. Da vladajo v Lorberjevi tovarni v Žalcu razmere, ki bijejo slehrnemu dostojnemu in človeškemu ravnanju z delavstvom v obraz, so se naši čita-telji lahko uverili iz včerajšnjega dopisa »Zarje«. Zato nas ni prav nič iznenadila vest, da je stopilo delavstvo v Lorberjevi tovarni v stavko. Opozarjamo kovinarje, da tako dolgo ne sprejemajo dela v 2alcu, dokler ni stavka končana in se vsa zadeva ne uredi!
= Mehaniki In zlatarji pozor! V Celju vladajo v Pagioffovi tovarni za zlatnino že dalj časa skrajno slabe razmere za delavstvo. Ne mine teden, da ne bi vrgel brezobzirni podjetnik na cesto delavca, o katerem ve. da je socialist. Potem pa se še hvali, da jih bo še nekaj pometal na cesto. Poskrbeli bomo, da tej podjetn. samolastnosti greben ne zraste čez glavo. Izdelovalci verižic, mehaniki in zlatarji pa naj se ogibljejo Celja!
ZADNJE VESTI_
OGRSKA KRIZA.
Kristof!y o volilni relormi.
Dunaj. 14. marca. Bivši minister Kristoffy je na vprašanje nekega dunajskega lista brzo-avno odgovoril, da se da vsled vojaških vprašanj povzročena kriza le s splošno in enako volilno pravico rešiti. To trdi on že od leta 1905 in vsi dogodki potrjujejo, da ima prav.
IZPOR NA NEMŠKEM.
delavcev izprtih.
Wittenberge, 14. marca. Tovarna za Sin-gerjeve šivalne stroje je zaradi stavke v enem odseku izprla vse delavce in delavke. Skupaj jih je 1400.
Goizl.
Stari
skladišče oblek W* domala Izdelka m gospode in dečke. — Velika izbera to- la tofe» = zemskega blaga za obleke po meri. ==a
Solidna postrežba. - Vedno nizke
VELIKA ŽELEZNIŠKA NEZGODA NA SEVERNI ŽELEZNIC.
20 oseb težko, 33 lahko ranjenih.
Dunaj, 14. marca. Na železniški progi severne železnice Krakov-Dunaj se je dogodil včeraj navsezgodaj velika železniška nezgoda. Nezgoda se je zgodila blizu postaje Trzebinje ob 4. in 20 minut zjutraj. Dvajset potnikov je bilo težko, 33 pa lahko ranjenih; ponesrečenci so sami delavci; delavec Jasko je umrl čez tri ure. Vlak je vozil samo delavce, ki so potovali na Prusko.
Kako se je zgodila nesreča.
Krakov, 14. marca. Nesreča se je zgodila na ta način, da je zadela lokomotiva, ki so jo premikali, ob vlak. Lokomotivi sta se razbili, vagoni so se nagrmadili drug na drugega. Krivdo prisojajo strojniku, ki se ga je hipoma polastila dušna zmedenost.
SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV.
Stališče rudarjev.
London, 14. marca. Preden se je sešla včerajšnja skupna konferenca rudarskih in podjetniških zastopnikov, je imela rudarska zveza sejo in je izdala izjavo, da zveza obžaluje, ker ne kažejo podjetniki nobene volje, da bi vzeli mezdne zahteve rudarjev v pretres. Zveza zategadelj ne inore svetovati, da se zopet začne delo, preden se ne dovoli minimalna plača vseh jamskih rudarjev. Pač pa je zveza pripravljena, da se v posamičnih okrajih pogaja z rudniškimi lastniki.
Optimistična vlada.
London, 14. marca. Vlada izjavlja, da se sme pričakovati konec stavke v nekaj urah,
ako bodo pogajanja tako napredovala kakor včeraj.
Posledice.
London, 14. marca. Veliko mest je vsled pomanjkanja premoga omejilo razsvetljavo; predvčerajšnjem se je to zgodilo tudi v parlamentu. Varieteji in gobdeni lokali po predmestjih so prazni in večinoma zaprti. Ženske in o-troci pobirajo vse, s čimer se lahko kuri, kruh, ribe in meso se draži.
STAVKA MEMŠK1H RUDARJEV.
StavkokaškI Judeži.
Berolin, 14. marca. V crefeldskem rudniku na pruskem Porenskem so zaprle ženske stavkokazom pot, ko so hoteli v jamo. Žandarmerija je naskočila ženske z bajoneti. Ranjenih je bilo veliko število oseb, med temi mnogo žensk. Rudarji so svoje ranjene tovariše sami odnesli. Vlada je poslala še huzarje v Crefeld, da pomagajo žandarmerijskim junaštvom proti ženskam.
Veliki Izgredi.
Essen, 14. marca. Stavka silno narašča. V rudniku Nemški cesar je prišlo po zaslugi stavkokazov in policajev do velikih nemirov. Veliko število oseb je ranjenih; govore o 10 do 12 mrtvih.
Blagoslov stavkokaštva.
Hamborn, 13. marca. Snoči so se dogodili v Obermarrlohu veliki izgredi. Ko so se vračali stavkokazi s svojega judeževskega posla, je prišlo med njimi in razburjenimi stavkujočimi rudarji do hrupnih prizorov. Policija je naskočila rudarje; na obeh straneh je bilo ranjenih več oseb.
240.000 stavkujočih!
Berolin, 14, marca. Poročila iz ruhrskega okrožja javljajo, da člani krščansko-so-cialne organizacije vvelikem številu vstopajo v stavko. (Torej se gnusno judeževstvo njih pobožnih voditeljev ne bo obneslo tako, kakor so ti sluge rudniškega kapitala želeli!) Število stavkujočih cenijo na 2 4 0 0 0 0. Stavka se pričenja razširjati na lota-rinške premogovnike.
1TALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Italijani so se umaknili Iz Ajncare.
Carigrad, 13. marca. Vojno ministrstvo objavlja naslednji brzojav tripoliškega turškega poveljnika: Potem ko smo bili zvedeli, da se je sovražnik deloma umaknil iz Ajncare in pomaknil svoje postojanke nazaj, smo vsilili 10. t. m. Italijanom bitko in dognali, da je sovražnik res zapustil Ajncaro in se umaknil na severno gričevje, kjer se je utrdil. Naskočili smo italijanske utrdbe; imeli smo pet mrtvih in devet ranjencev.
Boji pri Bengazlju.
Rim, 14. marca. »Agenzia Stefani* poroča iz Bengazija z datom predvčerajšnjega dne: italijanske bojne sile so napadle dve oazi severno od F o j a t a in so ju zasedle. Sovražnik se je branil jako trdovratno, slednjič smo ga pognali v beg in ga porazili v bajonetnem boju. Sovražnik je izgubil nad 1000 mrtvih, število ranjencev pa
je še večje. Na naši strani je padlo 29 mož, med temi trije častniki, sedem častnikov in 55 mož je bilo ranjenih. (Glede na izgube je ta italijanska vest očividno neresnična!)
Izgon Italijanov.
Carigrad, 13 marca Notranji minister je ukazal vaiijem v Siriji, Alepu in Bajrutu ter namestnikoma v Jeruzalemu in Libanonu, naj šiloma izženejo z današnjim dnem tiste Italijane, ki ne zapuste dežele do danes, ko poteče štirinajstdnevni odlog.
Bombardiranje Soluna?
Dunaj, 14. marca. Vsak hip pričakujejo vest, da so začeli Italijani bombardirati Solun Vest o križarjenju dveh italijanskih bojnih ladij blizu Soluna se ni izkazala samo za resnično, ampak so dobro poučeni vojaški krogi gotovi, da je bombardiranje Soluna na pragu.
ANGLEŠKA MORNARICA.
Proračun za nove ladje.
London, 14. marca. Po mornaričnem proračunu znašajo stroški za nove ladje 13,971.527 funtov sterlingov; lani so znašali 15,063.877 funtov.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Priznanje Juanšikaja.
Tokio, 14. marca. Japonska je baje predložila velevlastiin skupno akcijo, da se prizna Juanšikaj za predsednika kitajske republike. Večina velevlasti je že sprejela predlog, samo neka država ima še pomisleke zaradi Mongolije.
HOMATIJE NA KRETI.
Razmerje do Grške.
Atene, 14. marca. Iz Kanee poročajo: Revolucionarna skupščina je imela predvčerajšnjem viharno sejo in je sklenila, da se pošljejo krečanski poslanci na Grško in da se ustanovi odbor za izvolitev provizorne vlade. Konzuli so se sešli na posvetovanje.
JUŽNI TEČAJ.
Amundzen — profesor.
Chrisdania, 14. marca. Poslanec Vik je vložil v zbornici predlog, naj se dovoli 6000 kron za izredno profesuro na vseučilišu, ki naj se podeli Amundsenu. Predlog je odkazan proračunskemu odseku.
JUSTIFIKACIJA.
Miskolca, 14. marca. Roparja Regulo, ki je lani umoril nekega gostilničarja, pa ženo in hčer, so včeraj obesili.
Odgovorni urednik Fran B a 111. fodkja in	»aloiba	Zarje.
Ttska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Iva fcrajaška pomočnika
se sprejmeta takoj v trajno delo pri gosp. JOSIP REPOVŽU, krojaškemu
mojstru v Zagorju ob Savi. - -
Mihael Boltar
čevljai’ v Nolkanu štev. 140.
se priporoča vsem cenjenim sodrugom za vsa v ;:::	svojo	stroko	spadajoča	dela.	::::
Restavracija
,Narodni dom4
  — v Ljubljani ---------------------------------
sporoča, da ima vpeljano dobro domačo ter pristno češko, dunajsko in Italijansko kuhinjo, ter se priporoča za prireditev skupnih banketov, obedov In večerij.
Za večerje je poskrbljeno pred In po gledališki predstavi.
Sprejemajo se deklice za učenje v kuhanju.
Zajtrki od 20 vin. nadalje, kosilo od 60 vin. nadalje, večerjo od 40 vin. nadalje.
vedno sveže
Dobra vina
Veliki gostilniški
m
pivo.
arena so jako pri-
C. kr. $ priv.
občna zavarovalnica.
Assieurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 392 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
od januarja 1912.
Vložilo se je ponudb	.	.
za zavarovano vsoto .	.	.
Izgotovljenih polic je bilo	.
za zavarovano vsoto .	.	.
Naznanjene škode znašajo
meseca febr. 1912
2188 17,378.601 45 1952 16,040 490 28 1,250.771-62
4688
37,678.199-19
4065
33,843.335-23
1,812.201-3»
Sladni čaj
Kri!
Moč!
Zdravje!
50°|o prihranka!
tovarniška znamka
Sladiti
dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d — pijo „SLADIN“, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju v gospodinjstvu To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-koczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Vlil., Josefstad-l^IClJUOlJSI Zdjll K. terstrasse 25; III.. Radeckyplatz 4; V., Schonbrunner-.  strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3.	 -	——
prostori in merni za
občne zbore, shode in zborovanja.
Vsako nedeljo in praznik je ves dan in zvečer
kegljišče na razpolago.
Na vrtu krasen prostor za balincanje.
Vljudno se priporoča
Marija Dražllova,
gostilničarka
trgovina Maček & Komp.
Založniki c. kr. priv. južne žel.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	Najnižje	cene.
Ivan Jax in sin,
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
Ljubljana
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
; s: Ceniki zastonj in franko.	■
,.Zarja" se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. ubič, Miklošičeva cesta, enk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
t vete k, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Picbler, Kongresni trg. IJšeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg, Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križtg in Kotnik. Šiška Likar, Glince.
(Jezeršek, Zaloška cesta.
Če hočeš kaj zanimivega citati, SfsKfč
Doylovlh detektivskih povesti
SHESHIuOCK HOLMESA
ter se naroči na nadaljnje
iiiiiu»iit»naiimiiiiiniiimtnmmwnuuwum)Bww»ttnOT«tmmnmnii<iiumiiiiinuiii»uuntttUBUUimim)))mwmutiMuwu
ftf 8a 9 PH tvrdki Kl«tnmayp BamDava ■ pan ali pot yr
BmmuMiiiitfiiiiiiiiniimmiiHiiinimmBaBaoMt
C