Srečanje z Jožefom Resnihom Lansko leto je bilo v Celju ustanovljeno Društvo oblikovalcev in pred nedavnim je bila tudi prva društvena razstava. Čeprav je v društvu največ oblikovalcev vizualnih komunikacij, grafikov, je bil njihov delež na omenjeni razstavi neznaten v primerjavi s konkretnim industrijskim oblikovanjem. Toda med oblikovalci — grafiki, so najbolj izstopala dela Jožeta Resnika, mladega Celjana, ki pa že dobro leto prihaja v Celje samo v petkih in sobotah, ker je v službi v Ljubljani. Sicer pa, v dia- logu je toliko odgovorov kot vprašanj. Poslanstvo oblikovanja ima danes več razsežnosti kot kdajkoli popreje. Cemu pri- pisuješ tak pomen? Današnji čas človeka pod- reja tempu, ki si ga je sam ustvaril. Zdaj se mora v njem gibati, tako da je to dobilo pomen eksistenčnega značaja. Bi imel kot oblikovalec kakšno sporočilo družbi? Najprej moram poudariti, da je današnje gledanje na oblikovalstvo v naši družbi še vedno zelo mačehovsko. Priložnostno. Kampanjisko. Na otvoritvi razstave društva oblikovalcev v Celju smo po- grešali najbolj tiste, ki bi si- cer marali stati v prvih vr- stah. To so predstavniki go- spodarskih organizacij, kjer je oblikovanje najbolj na psu! Zato mislim, da je nujno, da se že v osnovni šoli posveti več pozornosti estetski vzgo- ji otrok, že zaradi tega, ker je to dolgotrajen proces. Je faza siprejemanja, ko poslu- šaš, se učiš. Potem pride fa- za samostojnega dela, razmi- šljanja in iskanja idej. Vse to pa seveda na osnovi prve faze. V vsakem primeru bi morala šola dati več. Hudo napak ravnamo, ko iz šol izpodrivamo humanistične predmete, preveč pa postav- ljamo v ospredje tehniko. Si- cer je tudi to posledica ča- sa, v katerem živimo in smo sami pripomogli do tega. Torej, v mladem človeku je treba vzbujati in razvijati občutek za presojanje? Mlademu človeku je treba odpirati oči. Pomagati mu je treba, da izostri svoje občut- ke. Raivno sodobno oblikova- nje ima največ možnosti, da izrine kič. In kakšno potem mora biti to oblikovanje? Kje je njego- va vsebina? Oblikovanje mora biti sin- teza funkcionalnosti in este- tike. Ni dobro, da je pred- met samo funkcionalen. Mo- ra biti tudi lep, prijeten 2sa oko. V sebi mora imeti to- plino. Človeku je danes to potrebno. Ljudje pa še niso dovolj osveščeni. Ce nekdo dela v tovarni osem ur pri stroju, je najbolj potreben, da zavije v kakšno galerijo. Da ima doma na steni sliko. Da poišče z očmi nekaj to- plega. Tudi čisto najbolj na- vaden pogrinjek na miai je važen. Labko ti daje občutek topline, domačnosti. Laliko pa je kreiran s predmeti, kd ti dajejo vizijo leta 2000 ali še več, kar mi ni všeč. Ne želim že biti v tistem času. Zakaj? Ker živim pač v tem in imam rad stvari takšne, kot so. Ali je oblikovanje umetnost in če ni, v koliko se od nje oddaljuje? Mislim, da ^ ne sme od- daljevati. Ce pva se, gre re- snično samo Za fimkcional- nost. Kaj pa čutim do tega, sem že omenil. Kakšno je tvoje najljubše izrazno sredstvo pri obliko- vanju? Fotografija. Sli3ca. Ta pove več, kot marsikdaj cela gora besed, stavkov. Lahko i)a tudi samo ena črka pove ve- liko. Na primer? Videl sem plakat neke či- kaške čitalnice. Na njem je bila velika črka A, kot zia- četek abecede. Spodaj pa je bil pripis, da vsebuje naša abeceda petindvajset črk in jim čitalnica s svojim fon- dom nudi najrazličnejše kom. binacije vseh teh črk. To je zelo 25gavored dokaz enega samega simbola, ki pa sam po sebi še ne pomeni mno- go. Treba mu je dati pomen. Ga vključiti v besedo, stavetk, roman. To je nekaj podobne- ga kot sodobna izrazna sred- stva sodobnega filma. Zato lahko črko povezuješ v ab- strakcijo. In sodobno obliko- vanje jo vključuje, povsem upravičeno. Sicer pa ne gre samo za črko. Tukaj je še polno elementov. V vsakem primeru pa gre za njihovo vrednost. Za vrednost besede. Kako potem priti do širo- kih množic, ki bi dojele ho- tenja oblikovalcev in spozna- le vrednost tega oblikovanja. Rezultatov? Najprej je treba spoznati, da sodobna simbolika prina- ša rešitve, ki so v bistvu po- vsem preproste. Res pa je, da je za nekatere stvari tre- ba nekaj premisleka V tem je morda tudi nekaj čara. Tako je vsak izdoieK obiiKO- valca sinteza mnogih elemen- tov, ki se med seboj močno razlikujejo. Isto je pri lju- deh. Pogledaš na množico, vsi so enaki. Izlušči posame- znike, dobiš različic, kolikor bo posameznikov. Vsak s svojim obrazom, vsak s svo- jimi problemi. Kaj pa cene? Pri izdelkih je seveda va- žna cena. In cenejši bodo iz- delki, dostopnejši bodo Iju- dem. Seveda pa cena ni vse. V trgovini lahko dobiš koza- rec, ki je ves kičfl.^^t, dobiš pa tudi sodobno oblikovane- ga. Mnogokrat ni med njima občutne razlike v ceni. Ljud- dem v tem pogledu na splo- šno manjka sposobnost рхге- sojanja, kaj je dobro in kaj ni. Onenil si, da je tvoje iz- razno sredstvo fotografija. Zakaj? Ni samo to, a mi je naj- ljubša. Ce pomisliš, je člove- ško in sleherno življenje se- stavljeoïo pravzaprav iz sa- mih trenutkov. Fotografija pa je tista, ki lahko te trenutke najbolj avtentično zabeleži. Bolj kot mojster slikar. Kakšen slikar? Kot slikarji... vsi, ki sku- šajo delati realistično. In zakaj naj bi bila foto- grafija boljša? Ker je dokumentarna? Vse slike do nastanka fo- tografije so bile dokumentar- ne. Od najrazličnejših vedut do portretov kraljev in »ma- lih« ljudi. Že, že. Toda to je bilo ta- krat, midva pa govoriva o danes. Kakšno vlogo v tvojem živ- ljenju igra fotografija? Veliko. Ta me je tudi pri- pravila, da sem se začel ukvarjati z oblikovanjem. Zakaj? Ker je čista. Ker ni več samo proces kemičnih reak- cij, ampak ji lahko človek pridoda svoj pečat. V črno- beli in barvni. S fotografijo si lahko polnoustvarjalen. Ni ti treba biti samo posrednik med objeiktom in objektivom. Tako kot je bila nekaj časa fotografija med ljudmi in sli- karstvom. Od tistega časa, ko je nastala fotografija, je sli- karstvo ubralo nova pota. Tako zdaj fotografija ubira svojo pot. To ji seveda omo- goča tudi tehnika, ki se iz- popolnjuje. Toda še vedno trdim, da je človek s svojim deležem prvi soustvarjalec k uspehu. Kje si v službi? V Iskri. V Ljubljani. V od- delku za oblikovanje, delam pa tudi ва oddelek za pospe- ševanje prodaje. Zakaj se nisi zaposlil v Ce- lju? Ko sem prišel iz vojske, sem iskal zaposlitev v Celju, a je nisem mogel najti. Na- letel sem na gluha ušesa pri mnogih pxxijetjih. Tako sem ostal kar celo leto doma in vzbujal različne komentarje pri ljudeh, ki so videli samo to, da sem doma. Toda ta čas sem dragoceno izkoristil. Študiral sem samoiniciativno. Slaba stran takšne^ študija je v tem, ker te nihče ne usmerja. V šoli je lažje. Na- rediš nalogo in zveš, ali je dobra ali slaba. Ker tega ni- sem imel, sem postaj zelo samokritičen. No, leto dni mojega štiidija ni bilo za- man. Kam pa si šel po končani gimnaziji? Za gimnazijo sem se odlo- čil zaradi tega, ker ti da šir- šo izobraabo in se zaradi te- ga nisem odločil za umetno obrt. Gimnazijo sem naredil in nisem vedel kam, ker pri nas rxi visoke šole za obliko- vanje. Sem pa mislil iti na tisto v Uhlmu. Znal sem nem. ško, čeprav sem se učil na gimnaziji angleščino. Ang'lija pa je geografsko predali, čeprav ima vrsto takšnih šol. Nekaj jdh je tudi v Italiji, a za tja nisem obvladal jezika. Toda tisto leto, ko sem ho- tel iti -gor, ni bilo vpisa za prvi letnik, pozneje pa je šo- la razpadla. Toda delal si na televiziji? Ja. Najprej na IjubljansJci. Ker nisem mogel v Nemčijo, sem vpisal arhitekturo, kjer sem bil en semester. Potem sem delal na televiziji in tam mi je dal največ snemalec Viki Pogačar. Ko pa sem še mislil, da bom šel v Uhlm, sem zaradi znanja jezika ho- tel najprej delati malo prak- tično. Delal sem na štutgar- ski televiziji, kjer sem bil asistent fümske kamere. To- da tja nisem šel zaradi za- služka, čeprav sem lepo za- služil. Vrnil sem se domov in odšel k vojakom. Posnel si tudi füm »Vreli čas«. To je bilo sprejemni iz- pit v Nemčiji. Zanj sem tudi dobil nagrado na klubskem festivalu amaterskega filma in pohvalo na republiškem. Sicer sem se pa sploh prej ukvarjal s filmsko kamero kot pa s fotoaparatom. Ko sem delal leto dni s filmom, sem šele prešel na fotogra- fijo. A svojega apara.ta ni- sem imel. Tudi denarja ne, da bi si kupil novega. Tako sem si prvega kar sam nare- dil. Bil je za dva negativa in najprej sem poslikal očeta. Sploh sem se držal načela: Kar ne moreš kupili, naredi sam. A je bilo to v gimnaziji? Leto po maturi. Sem pa v gimnaziji dobil prve pojme za estetiko. Dal mi jih je profesor Hriberšek, ki nas je učil zgodovino umetnosti. Takrat sem se odločil za ob- likovanje. Kaj pa v osnovni šoli? Takrat še nisem določno vedel, kaj je, to. Sem j)a imel rad risanje. Se spoimnim ta- koimenovanih nultih ur, ko smo morali zjutraj ob sed- mih v šolo k risanju. Vedno sem rad šel. Za matemat-ko pa nikoli nisem imel kaj prida talenta. Toda v šoli drugače, že v vrtcu otroci spoznavajo barvne teh- nike, različne materiale. Načrti? Izpopolnjevati se. • Zato bom tudi zaenkrat ostal v Ljubljani. Še vedno sem v položaju, ko raje sprejemam, kot pa dajem. Učil bi se še rad. Najbolj se bom skozi samo prakso. A če bi jutri odprli visoko šolo oblikova- nja, bi se takoj vpisal. V Ljubljani sem le v takšni sre- dini, ko se lažje posvečam iz- popolnjevanju. Glede na položaj v Celju bi s svojim delom bolj koristil kot pa v Ljubljani, kjer že dela določen štab ljudi na tem področju in so si s svo- jim delom priborili ugled in mesto! Bi. Samo rekel sem že, rad bi še sprejemal. V Celju, pa, imam občutek, bi moral sa- mo dajati in ne vem, če bi ostalo kaj časa tudi za spre jemanje. Sem šele na začet ku poti, a z jasnim ciljem Delu se je treba posvetiti 5 vso pozornostjo in odgovor nostjo. Posebno področje ob- likovanja, uTX>ra.bne grafike je zelo razvejano. Jn vsako področje zase zahteva cele- ga človeka, ne moreš biti vse naenkrat. Omenil sem že —• to je dolgotrajen proces. In pri nas še marsikje orjemo ledino. Videti je, da bodo morali zaorati najgloblje ra- vno v mentaliteti ljudi. DRAGO MEDVED Konjice ÜTFEBRUARJA %¥т\Ш\ DAN 12. februarja bo minilo 28 let od najbolj tragičnega dne, ko so celjski gestapovci obesili na Stranicah pri Franicolovem lOo talcev. Obcestna drevesa, ki so nosi- la mrtve talce in so bila nema priča grozotnega deja- nja in zločina nad slovenskim ljudstvom, polagoma umirajo. Njdhova življenjska doba se izteka po zako- nih narave, a talci so še hoteli ždveti, še koristiti svo- jemu ljudstvu in nai-od¡no osvobodiLnemu gibanju. Svo- boda je bila že tako oljzu, še dva dobra meseca bi bilo treba vzdržati, a zanke, napravljene iz vrvi in pripete s kavlji na veje dre^-es, so zapovrstjo končavale živ- ljenje talcem, ki so poslednjič gledali gozdove Konjiške gore. Temni gozdovi taiko blizu, a ob drevesih smrt. Büo je nemogoče uiti, saj so bile vsepovsod zasede nemške vojiske, ki je že prejšnji večer zasedla ključne položaje v bližini morišča. Le oče Skale iz Celja, ki ni mogel gledati obešanja svojega sina, je ^očil proti gozdu, a brzostrelka stražarja ga je prerešetala. Gro- bovi ob cesti so še danes žiiv opomm vsem, da je treba čuvati pridobitve narodnoosvobodilne vojne, kakor ptravi napis" Frana Roša: ,»Mrtvih sto nas tu leži in nad svobodo vašo iKii«. Ob grobovih se največkrat zbira mladina, posebno šolska mladina, ko prireja iz- lete in prav rada poroma na grobove talcev. Tu se oglašajo nekdanji prekaljeni borci in tovariši talcev, da počaste njihov spomin. Prihajajo svojci m skoraj večer za voč-erom gore svečke namesto življenja onüi, ki počivajo v grobu. Delegacije tja mnogokrat poiože vence m sveže cvetje v zahvalo padlim borcem. Pretekli teden je imel občinski odbor ZB NOV v Slovenskih Konjicah sejo. Na njej je določil program praznovanja za 12. februar 1973. Doslej je bill to občin- ski praznik, odslej bc spominska dan. Tako pravi od- lok skupščine občine Siovens^e Konjice. Spomin mr- tvih talcev bo letos počaščen takole: — v nedeljo, 11 februarja bo ob 10. uri otvoritev razstave partizansküi slik in predmetov, ki oživljajo spomin na mrtve talce. Popoldne bo v Slovenskih Ko- njicah v kulturnem domu predvajan film iz NOB, — v ponedeljek, 12. februarja bo ob 10. un na gro- bovih talcev v Stranicah žama svečanost s polaganjem vencev. Nato bosta predsednik skupščine občine Slo- venske Konjice m predsednik občinskega odbora ZZ NOB sprejela v Slovenskih Konjicah svojce talcev. želja je, da bi se žalne svečajnosti na Stramcaii ude- ležilo čimveč občanov. Podjetja, ustanove in šole bodo poslale delegacije. Sodeloval bo tudi vod pripadnikom splošno liudskega odpora. Pevski zbor upokojencev iz Slovenskih Konjic pa bo izvedel kulturni del žalne svečanosti. SODIN KONRAD