KRANJ, petek, 20.11.1981 CENA 9 din LA temi urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 90 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO »metne vzgoje ni nikoli preveč _*tivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj je u posvet o prometni vzgoji na osnovnih šolah v občini imajo velike obveznosti pri prometni vzgoji, ki pa je - le, če sodelujejo tudi starši, milica in druge organi- — Kljub temu da v osnov ii ravno malo storjeno za vzgojo šolskih otrokT pa v prometnih nezgod ne ponesrečenih otrok. Nihče Jt trdi, da je za prometno ob otrok v prometu odgovorna ■ v soli. res pa je. da vendarle prav na solo večji del te l^- Ta je zajeta že v rednem ^ programu pri vseh predme ■ed izvensolskimi aktivnostmi mta tekmovanj, kot so Kaj veš o prometu, tekmovanja pionirjev prometnikov, razni kvizi, kolesarski izpiti in drugo. Res pa je, da posamezne šole v okviru izvenšolskih dejavnosti namenjajo prometni vzgoji ponekod več ur — tudi 200 na leto, drugje pa spet manj — komaj 30. Prav gotovo vse odgovornosti za vzgojo v prometu ne more nositi šola. so poudarili na posvetu ravnateljev osnovnih šol, ki ga je v začetku tega tedna organiziral kranjski Svet za preventivo in vzgojo v cest- • • 1 • ijni integracijski procesi pri Kranju, 16.11.1981 - Gorjupovih dnevov prejš-na Brdu so se slovenski no-varjali o strategiji naše-tpijega gospodarskega razvo-tezaim sekretarjem za zunanjo Metodom Rotarjem, Dra-— Kosovcem iz Energoinvesta '■■■ievo. Aleksandrom Pavlovi-i PKB — Beograd. Stjepanom iz INE — Zagreb, Dragom —..n iz Slovenijalesa — Ljub-■ ter Zivkom Preglom, direktor-Ztvoda za družbeno planiranje Metod Rotar našteval mno-^»■podarske težave in razloge poudaril, da bodo za celotno aaako družbo in naše gospo-težka predvsem naslednja ko bo treba inozemstvu od-precej dolgov in obresti naprej pa že pričakuje to-* ilnost gospodarstva, da za normalno in tekoče inozemskih kreditov. „.n je gradil na danes še |2*|Hi*enih velikih možnostih v kmetijstvu, v turizmu in v Rfcjer sposobnostih naših delov-VSi. Realno planiranje razvoj- io nje '*Pumizem nih možnosti našega gospodarstva, pospešeno vlaganje v prioritetne panoge (kmetijstvo, turizem, energetika) ter ustrezna organizacija dela. predvsem pa integracija v gospodarskih panogah ter dohodkovno povezovanje med OZD s poslovno naravnanostjo v izvoz, so tiste osnove, ki morajo ob umnem gospodarjenju na vseh ravneh prinesti najmanj zadovoljiv zunanjetrgovinski in s tem tudi splošni gospodarski rezultat. Tudi kar zadeva zadolževanja v inozemstvu bo treba dosledno uveljaviti načelo, da dolgove plača pač tisti, ki jih je napravil! je poudaril Metod Rotar. Ko so še drugi razpravljalci obravnavali naše gospodarske probleme in obrazlagali poslovno politiko lastne OZD lahko kot zaključek navedemo splošno misel vseh, da smo sposobni zadovoljivo rešiti sedanje probleme, ob spoznanju, da se lahko trdno zanesemo samo na lastne sile, t. j. na lastno znanje, na lastno intenzivno delo, na samoupravni sistem odločanja. Programi in cilji morajo biti zavezujoči za vse in teža od jasni in gdvornosti ustrezno porazdeljena. I. S. iindikat o planiranju zhorov občinskega sveta zveze sindikatov v Radovljici ~~ljali o občinski resoluciji - Realno planirati je treba omogočiti zaposlovanje tudi s tem, da bi omejili vse oblike nad-dela. kjerkoli je le mogoče _t — Na minuli seji tva občinskega sveta zveze Radovljica so razpravlja-—ci resoluciji za leto 1982 in £+lni politiki v občini. predsedstva so poudarili, da ta resolucija sicer kratka in da pa jo je treba v javni ,yi dopolniti. Res je. da vsebu-Jtdi spremljajoče dokumente, bi morali dati poudarek da resolucija vsebuje jasno "bene pogoje gospodarjenja. «bej morajo o programih z vaemi elementi gospod a r-5*egovoriti v temeljnih in organizacijah združenega »i v združenem delu morajo in sloneti na dosedanjem rjenju. predvsem pa morajo ni so. da je stopnja rasti zali z 1,6 odstotka najbrž postavka. Mladi generaciji Lar I* sekretarje |\^*fJa Loka — Komite občinske f^fšk« ZKS pripravlja seminar j «*fcj*tarie osnovnih organizacij. [I?*ar bo enodneven in bo jutri P||d*e v klubski sobi hotela ^aorist v Škof j i Loki. Najprej f^£*°ri1 o aktualnih zunanjepo-dogodkih sekretar komisije ^•daarodne odnose pri predsed-ZKS Ivo Vaigl, zatem pa K?* sekretar predsedstva CK C8 Bojan Klemenčič o neposred-^■sjogdi v ZK. Nazadnje bodo ^■•vaJi neposredne naloge os-organizacij ZK na področju tja, idejnopolitičnega izo-oja, kadrovske politike in ija vZK L. B. urnega ----- Dobrodošla bi bila analiza o obsegu nadurnega dela v temeljnih in delovnih organizacijah. V radovljiški občini so napravili selekcijo naložb že pred časom in danes ugotavljajo, da nobena naložba ni bila nesmotrna. V gostinstvo in turizem so vlagali celo premalo, kar se danes precej pozna, saj bi turizem in gostinstvo lahko imela veliko več deviznega priliva. Med delovnimi organizacijami, ki so veliko izvažale že doslej, so LIP Bled, Elan, Veriga in Iskra. Treba pa bi bilo pregledati in oceniti izvozne možnosti tistih delovnih organizacij, ki doslej niso ali so malo izvažale. Razen tega bi se morali jasno opredeliti za politiko cen, saj na tej politiki tudi zelo slonijo plani delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. Osnovne organizacije sindikata se bodo morale povsod zavzeti za temeljito pripravo planov in spremljati postopke sprejemanja. Plani morajo biti jasni, zanje so odgovorni vsi delavci, predvsem pa je odgovornost za sprejetje planov treba terjati od poslovodnih delavcev in strokovnih delavcev v delovnih organizacijah. nem prometu. Res pa je tudi. da šola v zadnjem času dobiva prav glede prometne vzgoje vse več nalog. Mednje je treba šteti tudi izpite za kolesarje. Zanje je med učenci vse več zanimanja, saj se je samo v tem šolskem letu na osnovnih šolah v Kranju prijavilo za izpite več kot t200 učencev. Se boljša bi bila seveda tečajna oblika izpitov za kolesarje, ki bi zajela učence tretjih razredov v celoti: tak je tudi predlog v smernicah, ki so jih šole dobile v razpravo, seveda pa so možnosti za izvedbo te nove naloge večje v naslednjem letu. Vendar šole opažajo, da je zanimanje za kolesarske izpite večje v nižjih razredih, v višjih pa starejši učenci kažejo več zanimanja za izpite za kolo z motorjem. Vzgojno izobraževalne ustanove imajo tudi po novem zakonu o varnosti cestnega prometa več odgovornosti za vzgojo v prometu, vendar dosedanji pogoji — kadrovski, finančni in prostorski tega ne zagotavljajo. Kranjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je sicer lani namenil šolam za učila 120.000 din, medtem ko je želja po poligonu ostala le pri načrtih. Ob takšnih ne prav dobrih pogojih, in če k temu prištejemo še slabe ceste, druge slabo urejene prometne površine od preozkih pločnikov do domala nevidnih prehodov za pešce, tudi ni nenavadno, da se srečujemo v prometu s kaj žalostno sliko. V desetih mesecih letošnjega leta se je v kranjski občini pripetilo 27 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci, dva otroka pa sta umrla. Ko so na posvetu razpravljali, kaj ukreniti, da bi bilo med ponesrečenimi manj otrok, je neki udeleženec lepo povedal, da sicer otroka že v vrtcu naučimo, kakšen je na primer znak stop in drugi znaki, a za to, da je treba znake in tudi druga pravila v prometu spoštovati, otroci niso vzgojeni. Slab zgled imajo pri odraslih, najpogosteje pri starših, ki pred otrokom prav gotovo kdaj pa kdaj namerno kršijo prometna pravila, ne preverjajo opremljenosti otrokovega kolesa, ne prizadevajo si v krajevni skupnosti za odpravljanje krajevnih prometnih problemov in podobno. Ce manjka ta člen v vrsti ukrepov, s katerimi si prizadevamo zavarovati otroka v prometu, potem je to področje samozaščite še zelo nepopolno, četudi zanj Svet za preventivo in vzgojo ter izobraževalna skupnost namenjata nemajhna sredstva. L.M. Podelitev Cufarjevih plaket sv™ Jesenice — D revi ob 19. uri bodo v gledališču Tone Cufar podelili Cufarjeve plakete, ki jih v jeseniški občini vsako leto podeljujejo za najvišje dosežke na področju kulture. Letos bo kulturna priznanja prejelo pet posameznikov. Plakete so poimenovane po jeseniškem revolucionarju in pisatelju Tonetu Oufarju. podeljujejo jih od leta 1956 in doslej jih je prejelo 88 posameznikov in kulturnih organizacij. V SREDIŠČU POZORNOSTI NARAVA V SKODELICI ČAJA Evidentirati sposobne delegate Po gorenjskih občinah ugotavljajo, da smo pred volitvami s predvolilnimi postopki spet v zamudi. Seveda ne povsod, v večini krajevnih skupnosti in delovnih ter temeljnih organizacijah pa vendar. Evidentiranje kandidatov za posamezne funkcije v našem samoupravnem in delegatskem sistemu kasni in zato morajo druž benopolitične organizacije neprestano opozarjati, da se naloga mora opraviti v določenem roku. Po vseh gorenjskih občinah so pripravili tudi seminarje za postopke evidentiranja, jih pojasnjevali in nasploh poskrbeli, da so bili tisti, ki so v posameznih okoljih zadolženi za evidentiranje, zadovoljivo seznanjeni. Zato nikakor ne moremo reči, da so bile priprave pomanjkljive, kajti družbenopolitične organizacije in volilne komisije so se pravočasno zavzele, da bi bila naloga zadovoljivo opravljena. A ne gre le za to, da ponekod nerazumljivo kasnijo. Gre tudi za to, da so ponekod vzeli evidentiranje za nujno zlo. ki ga je treba opraviti, in zato jim je vseeno, kakšni naj bi bili delegati za skup ščine in interesne skupnosti. Evidentirali so tiste, ki so že zdaj preobremenjeni z družbenim in političnim delom, premalo pa tiste, ki še vedno in navkljub vsemu stojijo ob strani. — V drugem postopku evidentiranja naj bi evidentirane kandi date tudi vprašali, če so voljni sprejeti posamezne funkcije. V jeseniški krajevni skupnosti Sava, so, na primer, redni del predvo lilnega postopka preskočili in že takoj ob kandidiranju vprašali kandidate, če so voljni delati. Tako so predlagali resnično tiste, ki so rekli svoj »da«. Tako v temeljnih kot tudi v drugih organizacijah in ustanovah se očitno še vse premalo zavedajo, da uresničevanje našega družbenoekonomskega razvoja in delegatskega ter samoupravnega siste ma temelji na ljudeh in predvsem na delegatih, ki bodo v raznih okoljih odločali o pomembnih vprašanjih. Na aktivnih delegatih, ki se bodo tudi resno zavzeli in zares delali na področjih, za katere so usposobljeni, ki jih poznajo in kjer bodo lahko tudi vložili vse »vitje sile in znanie. f) Kuralt Izvršni svet določil cene stanovanj Skofja loka — Na torkovi seji je izvršni svet občinske skupščine Skofja Loka določil cene stanovanj v novem stanovanjskem bloku v Zireh. Stanovanja je zgradil loški Tehnik, ki je že pred nekaj tedni predlagal cene nekaj čez 23.000 din) za kvadratni meter stanovanjske površine v potrditev občinski skupnosti za cene. Ta je obravnavala vlogo in določila, naj bi veljal kvadratni meter stanovanjske površine nekaj več kot 19 tisočakov. temeljnih I). Kuralt Zaradi dragih tekočih kuriv smo odslej prisiljeni kuriti s premogom. Toda kdor z njim ni že poleti založil kleti, bo letošnjo zimo ob mrzli peči. V Naklem, kjer še vedno dolge vrste kupcev čakajo na »črno zlato*, ga je namreč moč naročiti le za prihodnjo zimo. Kdor torej nima lanskih zalog ali svojega gozda, se mu pozimi trda piše. (dž) — Foto: I. Kokalj Pri tem je skupnost za cene menila, da se tudi cene stanovanja ne smejo povišati več od povprečja, ki veija za vse cene. Škofjeloški Tehnik se s tem ni strinjal in se je pritožil na izvršni svet, ki pa je menil, da je še vedno v veljavi metodologija za izračun cen stanovanj in je predlagal, naj velja kvadratni meter stanovanjske površine 21.676 dinarjev. To je približno za 2.000 dinarjev manj, kot je predlagal Tehnik. Hkrati pa je izvršni svet sprejel sklep, da je treba za tiste prosilce oziroma kupce stanovanj, ki ne bi zmogli višjih stroškov kriti takoj, najti ustrezne finančne rešitve. S tem sklepom izvršnega sveta so bili odpravljeni vsi zadržki za sklepanje pogodb s kupci in najbrž bi se lahko takoj vselili v stanovanja, saj so zgrajena in čakajo na stanovalce. Vendar bodo morali po vsej verjetnosti še kak teden ali dva počakati, da se uredijo še vse druge formalnosti v zvezi s krediti, plačilom in banko, razen, če jim bo uspelo dogovoriti se drugače. To pomeni, da bi ključe stanovalcem razdelili takoj, predpisane formalnosti pa bodo urejali kasneje. Do teh zapletov pa najbrž ne bi prišlo. Če bi občinska skupnost za cene bolje pripravila merila za oblikovanje politike cen, ki so v občinski pristojnosti, po drugi strani pa tudi Tehnikova vloga ni bila Eripravljena povsem tako, kot za-teva zakon. L. B. piccadillv ^piccadillv —piccadiiiypiceadilly ~~pie^adilh *— 'piccadillv Tovarna klobukov Šešir Skofja Loka priporoča svoje izdelke piceadi Hy ^«r^>v p/r^ ^irS -^Stavni^dnik Igor Slavec - V. d. od fovom i urednik Jot* Koinjek - Novinarji: I^poldln« i n. i„ iLi^c Duaan rluaaer, Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volcjak, Bogataj, Danica , nautlca ŽMMr - Fotoreporter Frane Perdan - Tehnični uradnik Marjan Ajdovec - Obliko- CvV*S OSSL1? Toanat Gruden, Slavko Hain in Igor fcokalj _ Liat iahaJa od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 19M kot vrdei: Jp1«vec, ioa«j» tedensko, od januarja 1M4 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija lt74 pa ob torkih pHtsdnlh. od ^"V^tK Gorenjakl tlak Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uradalMva in uprave lista: Kranj, ■ _. , TAotl rit« pri SDK v Kranju MevTlka 51 Mg-atS-»lttt - Telefoni: direktor in glavni urednik M-463. ** PV*2?'t*i ^'„vn™i urednik »1-»«, tehnični urednik 21-8S6, koanereiala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglatii. ^Simil^Ho - Op» "*eno prometnega davka po pristojnem mnenju 4*1-1/71. v ni Jezikovno razsodišče (46) Bleščeč prospekt jezikovne malomarnosti »Pošiljam vam katalog Smučanje '80/'81. ki ga je izdala tui agencija Kvarner Express Turizam na Reki. Slovenščina je zelo pomanjkljiva.« Katalog je tiskan na dobrem papirju in podaja zelo podrobst podatke za vse večje smučarske kraje in prireditve v sezoni 1980-ti (Schladming, Monte Bondone, Piancavallo, Madonna di Camavj-lio . . .). Kot pooblaščeni agenti ali vsaj razde!jevalci tega k«ti loga m med drugimi navedeni tudi tile slovenski sopodpisniki: ALPETrOCH (Skofja Loka), MAGISTRA - LJUBLJANSKI TURIST - ZAVOD (Ljubljana). »TTG« - PODJETJE ZA TURIZEM, TRANSPORT IN GOSTINSTVO (Ljubljana). SLAVNIK, TURISTIČNA AGENCIJA (Ljubljana), IZLETNIK. TOZD TURISTIČNA AGENCIJA (Celje), TURIST AGENT - AVTOBUSNI PROMET (Maribor* AVTOPROMET GORICA, TURISTIČNA AGENCIJA (Nova G«v ca), SAP — VIATOR (Ljutomer), med podružnicami Kvarner Ezpret-sa pa Bled, Portorož in Poreč. Ce že Kvarner Express sam ne zna ali ne more oskrbeti boijaep prevoda v slovenščino, kakor ga je oskrbel, bi morali vsaj vsi tu našteti poslovni partnerji onemogočiti tak zmazek in tako kulturno in poslovno sramoto, kjer se od prve do zadnje strani vrstijo takile stavki »Ce se v programu naredijo bistvene spremembe brez upravičenega, razloga, organizator bo kupcu v celoti vrnil znesek sprejetega uplatite, če bi on hotel odstopiti od popotovanja pred njegovim p riče tk om.« -»Organizator bo popotnikom nudil usluge predvidene s programom a se bo pobrigal o pravicah ter interesih popotnika, vsklajeno z dobravi poslovnimi navadami v območju panoge turizma.« — »Moena, s 40km pist in smučarskih steza te z lang-lauf stezo omogoča smučarjem vata kategorij prijetno smučanje.« upamo, da bodo vse te in druge turistične agencije vsaj za prihodnje leto med dobre poslovne navade v območju turizma vpeljale tvnf spoštovanje slovenščine in svojega ugleda. Razsodišče vabi vse, ki jim nf vseeno, kako Slovenci govorimo a pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! DOGOVORI IN SREČANJA Konferenca jeseniške mladine V torek, 24. novembra, ob 17. uri bo v jeseniški občinski skupščini volilno programska konferenca občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije z Jesenic. Na njej bodo najprej razpravljali o poročilu predsednika, ki bo govoril o delu konference od januarja do novembra letos. Sprejeli bodo tudi finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Po razrešitvi dosedanjih organov konference in izvolitvi novih bodo mladi potrdili predlog programa dela konference v prihodnje. (S) Skofja Loka — V sredo je občinski svet Zveze sindikatov pripravil posvet o finančno materialnem poslovanju v Zvezi sindikatov. Obravnavali so financiranje in finančno materialno poslovanje v Zvezi sindikatov, kontni plan in vsebino analitičnih računov, zaključni račun in finančni plan osnovnih organizacij in Se nekatere druge zadeve. Na seji sveta za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dt ki prav tako deluje pri obcinskt svetu Zveze sindikatov Skofja 1_ obravnavali osnutek za kor .j o ra reprodukciji in minulem delu. Obravnava gradiva za 2. sejo sveta za vprašanja prostora in okolja občine Skofja Loka, r o sprejetih usmeritvah v zvezi z uveljavljanjem sistema planiran?a kot podlage za uresničevanje dohodkovnih odnosov v SOZD G in obravnava osnutka republiške resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SRS v letu 1982 pa so bile glavne teme seje sveta a planiranja in ekonomsko politiko u občinskem svetu ZSS Skofja Loka, V ponedeljek. 23. novembra, ob li pa je sklicana seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka. Na seji bodo obravnav** gradivo za sejo družbenopolitičnega zbora, dogovor o družbeni in stroke«* aktivnosti na področju investicij.: družbenega dogovora o organizira* proizvodnji in preskrbi Gorei z osnovnimi prehrambenimi ter Se nekatere druge zadeve L. B. Sindikalne skupine o gospodarjen Kranj — V začetku novembra so se predsedniki vseh osnovnih organizacij sindikata dogovorili, da bodo čimprej spregovorili o devetmesečnih rezultatih gospodarjenja svojih delovnih okolii. Z dosedanjo formalno obravnavo ne morejo biti zadovoljni, zato bodo bržkone vnovič sklicali predsednike. Gospodarsko sliko preteklih devetih mesecev bodo morali intenzivneje obdelati izvršni odbori, kasneje pa tudi sindikalne skupine. Potrebna bo namreč poglobljena mena, če naj bo devetmesečna podoba gospoda temelj za bolj načrten korak < hodnje gospodarsko leto. še pa je čas tudi za uresničite^ njih planov. Na sindikalnih rencah se bodo pogovorili ru izgubah v kranjski klavnici m v TOZD Računalniki. V drugi polovici meseca nov morajo o rezultatih gospoda razpravljati sindikalne skupu* le politični aktivi, tudi množične delovanje delavcev naj da večjo težo. P Časopis GLAS v vsak gorenjski dom Prinaša zanimive novice če še niste naročnik, če ga želite redno prejemati na dom, nam sporočite takoj. Le tako boste v celoti izkoristili ugodnost brezplačnega prejemanja časopisa do konca tega leta. ' CPGlas ____- Mose Kjadeja * NAROČAM GLAS Ime in priimek:........ Stanovanje: ............... Pošta: IfJBL »NOVEMBRA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE rojena po merah temeljnih organizacij ro občinskega sindikalnega sveta v Kranju je razpravljalo o vseh treh resolucijah o izvajanju > plana — občinski, republiški in zvezni - Predsedstvo občinskega ega sveta je na osnutek re-- in zvezne resolucije izreklo , kritičnih pripomb. Predvsem »vzelo za trdnejše gospodar ureditev zunanjetrgovinskih ■ okrepitev instrumentan ■injetrgovinske politike. Ob • člani predsedstva zamislili [•»polaganjem z deležem deviz, ■•sajo organizacije združenega • ter aad nejasnostjo glede spo o pridobivanju deviz tistih organizacij, ki jim je izvoz m reprodukcijskega mate »jen. Predsedstvo je zavzelo tudi do tretje izmene, ki bi '^No ponovno uvesti tam. kjer Lenti i prihodnje - Izvrsni svet kranjske skupščine je minulo sredo 11 osnutke nekaterih po-razvojnih dokumentov za leto. Tako so razpravljali resolucije o politiki izva-uibenega plana občine in 2» m o osnutku proračuna za ■je leto.. Osnovna značilnost ■* vaeh treh dokumentov je, [^prihodnje leto moralo biti se 'aomsko stabilizacijsko, kar z besedami pomeni nadaljnje Jaje vseh oblik porabe, polje produktivnosti in izvoza sn na konvertibilno pod-' > zmanjševan je uvoza, naj bi po predvidevanjih poraba zaostajala za rastjo a za 25 odstotkov. Osebni d delavcev v negospodarstvu zaostajali za osebnimi delavcev, v gospodarstvu za -totkov. Cene naj bi se ■je leto povečale za 15 od-Predvideno pa je tudi ■je tako imenovanih, kom za osnovne prehrambene se kaže možnost povečanja izvoza in boljši izkoristek proizvodnih zmogljivosti. Vendar pa je potrebna previdnost, sdj to lahko potegne za sabo dodatne potrebe po delavcih. Kritični so bili tudi do izgub. Menili so. da bi zgubašem poostrili odgovornost, namesto da neprestano saniramo od zunaj. Občinska resolucija, bolj naslonjena na načrtovanje v temeljnih organizacijah, je razvnela še živahnejšo in plodnejšo razpravo. Svet za planiranje predlaga, da bi se resolucija nekoliko drugače opredelila do naložb. V preteklosti naložbena dejavnost ni izkoristila vseh možnosti, tako da so tudi rezultati bolj skromni. Kljub omejitvam naj bi ambi-ciozneje vlagali v posodobitev proizvodnje, kajti to je eden od pogojev, da tehnološko okrepimo industrijo. Smelejša naložbena politika pa naj bo tudi bolj selektivna, načrtnejša. Tudi zaposlovanje je bilo deležno nekaterih dopolnitev. Gibanje zaposlovanja naj bi spremljali tromeseč-no, neprestana pozornost pa naj bo namenjena rasti nezaposlenosti. Ko govori o omejitvi zaposlovanja, se sindikat izreka predvsem za zmanjšanje obsega administrativnih in tehničnih del. nikakor pa ne ustvarjalnih, ki so nujen pogoj razvoja. Primerjali so tudi nesorazmerno rast zaposlovanja, ki je v negospodarstvu bistveno večja kot v gospodarstvu, čemur je krivo intenzivno zaposlovanje v usmerjeno izobraževanje, v prizidku doma upokojencev in v osnovno zdravstvo. Glede nadurnega dela menijo, da resolucija premalo poudarja njegovo omejitev. Pripomnili so tudi, da je treba konkretno navesti vse negospodarske investicije, ki jih financira proračun, da ne bo kasneje nejasnosti in prelaganja odgovornosti. Materialne okvire resolucije o izvajanju družbenega plana občine Kranj so ukrojile večinoma temeljne organizacije po svojih planih, njene temeljne usmeritve pa zadoščajo tudi najpomembnejšim republiškim in zveznim zahtevam. Sindikat je zato poudaril in dopolnil tista področja, ki so ali preveč načelna ali premalo dosledna. D.Zlebir Nič več sužnji alkohola V tržiskem Peku je bila v ponedeljek ustanovna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov — Njihov osnovni cilj je pomagati drug drugemu do popolne ozdravitve ter preprečevati alkoholizem v delovnem okolju za osnovne se. ■atku resolucije o izvajanju >ega plana v občini pa je še poudarjeno, da bo treba da bo načrtovana zunanje-* menjava zares dosežena bistvenih odstopanj od i obsega industrijske a, prav tako na področju ja, delitve dohodka in po- — svet je takšno usmeritev 0 tem pa bo že na prihodnji ^•o 25. novembra, razpravljala vanjska občinska skupščina. A. Z. OGOVORIMO SE Tržič — Pred dobrim letom dni se je v tovarni obutve Peko v Tržiču na pobudo sociologinje prvič sestala peščica zdravljenih alkoholikov. Navdušeno so pozdravili predlog, da bi se vsak teden zbirali, razgalili svoje težave iz preteklosti ter drug drugega in sodelavce, ki so še podvrženi alkoholu, spodbujali k zdržnosti. O svojih težavah so začeli zelo odkrito pisati tudi v Čevljarju, tovarniškem glasilu, in na ta način osveščali druge. »Pomagaj drugim m rešuj sebe« je postalo geslo skupine zdravljenih alkoholikov iz Peka. ki se je številčno vedno bolj krepila. Dokler ni ustvarila pogojev za ustanovitev kluba. Prva skupščina je bila v ponedeljek. Na njej so člani, trenutno jih je sedemnajst, od teh deset zdravljenih alkoholikov in sedem njihov svojcev, med drugim sprejeli pravilnik, program dela za prvo leto ter izvolili organe kluba. Od lanskega oktobra, kar se redno sestajajo, so z vseh strani dobili ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice — Delegati zborov jeseniške občinske skupščine se bodo naTJolih sejah prihodnji teden. V torek 24. novembra, ob 16. uri " družbenopolitični zbor, naslednji dan ob isti uri pa bosta ___^n.^n^a dela in zbor krajevnih skupnosti. zasedal teseii zbor združenega dela in zbor krajevn... ~-~r..~ Osrednja točka dnevnega reda sej vseh zborov bo auuTuresničevanja družbenega plana občine Jesenice 1-1965 prihodnje leto. Po njej bodo razpravljali o osnutku odloka obravnava ice za obdobje ičunu občine Jesenice za prihodnje leto in predlogih treh /• o spremembah in dopolnitvah odloka o letošnjem občinskem - unu o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru v *fei ter o podelitvi domicila aktivistom Osvobodilne fronte jeseniške- Pdieg tega bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti *«vnavala osnutek odloka o ureditvi mestnega potniškega profeta in predlog sklepa o delitvi dela sredstev, zbranih na osnovi *°*oupravnega sporazuma, krajevnim skupnostim. V prvem zboru pa * *>odo odločali med drugim tudi p sprejemu predloga dveh sklepov o ^delitvi sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč in *ttnhtvi predloga liste kandidatov za sodelovanje v disciplinskih '•■aijah. Bodoče uresničevanje družbenega plana Načrt uresničevanja družbenega plana prihodnje leto stvarno '** srednjeročno začrtane naloge. Nujnost izboljšanja trgovinske • ----1 -1:_:--------:..----1__Lkl.l. **iča srednjeročno z '*«ace naše republike in potreba po nadaljnjem omejevanju vseh oblik **be namreč zahtevata še bolj ustalitveno naravnano gospodarsko kot je opredeljena s temeljnimi cilji v družbenem planu občine "nbe "aao kot je opreaeijena s leinpij"11111 1 "->' ; " 'v i"<*"" »« a obdobje 1981 -1985. Tako je treba že med sprejemanjem načrta za *kxdnje^leto preverjati srednjeročne načrte pri vseh osnovnih nosil-* načrtovanja v občini ter jih ustrezno spreminjati in dopolnjevati. Letni načrt je sestavljen na osnovi doslej doseženih rezultatov, ■rno ocenjenih možnosti za bodoče, predvsem pa težnje po povečani vseh ravneh. Zato je njegov namen tudi. da s spoznanji st m _ ii____i* • __x — * „•> Uitroi&n ro^ovan IO / • i ct a\r I i K» ti na ■aJtočne'ttTdela"spodbudi in začrta hitrejše reševanje zastavljenih *k>f, kjer prihaja do izrazitih pomanjkljivosti v "Hnjeročnega načrta to velja še zlasti razvoja, -*3tvnostih, ki so pomembne za celotni razvoj občine Ta dokument ne navaja posebej nalog s področja družbene ""produkcije Prihodnje leto jih bo treba izpolnjevati glede na ••temine možnosti po prednostnem programu na osnovi srednjeroč-■* planov Le-te morajo nosilci preveriti in skrčiti glede na zožene izpolnjevanju za naloge v "•dvojne možnosti. Ni posameznih področjih bodo naloge m ukn v*uce podrobneje opredeljevali nekateri drugi dok ukrepe ter njihove podrobneje opredeljevali nekateri drugi dokumenti. Gre za ^aroenalog, aktivnosti in ukrepov na področju ekonomskih od-s tujino, proračun občine, dogovor o uresničevanju družbene *»eritve razporejanja dohodka, plan zaposlovanja, dogovor o •uničevanju politike cen in anekse k samoupravnim sporazumom ■*eresnm skupnosti občine Jesenice za 1982. leto. S. Saje spodbude. Pomagali so jim v zvezi klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko, v kateri je zdaj skupaj deset klubov, strokovnjaki iz psihiatrične bolnišnice v Begunjah, ki vedo, da je zdravljenje neprimerno uspešnejše, če se nadaljuje v klubu, veliko razumevanja pa je pokazalo tudi delovno okolje. Ob sodelovanju strokovnjakov se člani novega kluba zahtevnih ciljev, ki so jih zapisali v delovni program, ne bojijo. Njihova prva in neprekinjena naloga je, so sklenili, pomoč zdravljenim alkoholikom do popolne ozdravitve, druga pa osve-ščanje sodelavcev o Škodljivosti prekomernega uživanja alkohola oziroma preprečevanje alkoholizma. Kruta je resnica, da je v posameznih delovnih organizacijah 10 do celo 25 odstotkov delavcev sužnjev alkohola, da so alkoholiki dvainpolkrat več odsotni z dela kot zdravi ljudje, da je vzrok za tretjino vseh smrtnih in hujših nesreč*pri delu alkohol, če nizke storilnosti alkoholikov, njihove občutljivosti za vse vrste bolezni in za invalidnost niti ne omenjamo. Škoda, ker je Pekov klub zdravljenih alkoholikov prvi in edini v tržiški občini. Pobuda, ki se je izoblikovala na ustanovni skupščini, naj bi prek občinskega sveta zveze sindikatov Tržič sprožili akcijo za ustanovitev tovrstnih klubov tuđi v nekaterih drugih delovnih organizacijah, vsaj v tistih, kjer imajo socialne službe, je zato nadvse dobrodošla. Prav pa bi tudi bilo, če bi v občini, kjer boju proti alkoholizmu posvečajo premalo oziroma nič pozornosti, sčasoma zasnovanega kluba. r NAŠ SOGOVORNIK Jožica LUK AN Center za socialno delo v Radovljici Radovljica - V radovljiški občini se pripravljajo na ustanovitev centra za socialno delo. Zakaj? Pogovarjali smo se z vodjo strokovne službe in tajnico skupnosti socialnega skrbstva Jožico L ukan: »Skupnost je pripravila elaborat o družbeno-ekonomski upravičenosti centra za socialno delo Radovljica. Že ob koncu leta 1979 je bil sprejet zakon o socialnem skrbstvu, ki je prinesel precej novosti na področju organiziranja skupnosti in izvajalcev. Ze takoj na začetku smo se domenili, da glede na razvitost in velikost občine ustanovimo svoj center. Zakon je predvsem posegel v vsebino in metodo dela, saj smo prevzeli nove kvalitetne vsebinske naloge na področju socialno skrbstvene dejavnosti. Novo je predzakonsko in zakonsko posvetovanje, novi so spravni poskusi, novo je skupinsko delo strokovnjakov, saj smo prej »klasične« primere obravnavali posamezno. Gre predvsem za svetovalno delo. ki pa zahteva kompletno obravnavo in druge metode dela. Naši občani imajo pravico do kvalitetnih storitev, katerih rezultati pa niso vidni čez noč, temveč šele čez nekaj časa. Boljša organiziranost in kvalitetnejše skupinsko strokovno delo pa bo nedvomno uspešnejše pri obravnavi posamezne problematike ali primerov. Da omenim le še to, da se delo širi, da imamo zdaj preživninske zahteve, ki jih prej ni bilo, da se povečuje število obravnavanih družinskih zadev in tako dalje. Zavodsko varstvo se je, na primer, povečalo za 88 odstotkov, mladoletno prestopništvo za 65 odstotkov, ves družbenoekonomski razvoj in demografska gibanja pa terjajo institucijo, ki se bo ukvarjala tudi s temi vprašanji. Radovljiška občina je ena izmed občin, ki ima najvišji odstotek starega prebivalstva, ki zahteva večjo družbeno skrb in pomoč. Nova kvaliteta s preventivnim delom, svetovalnim in vzgojnoizo-braževalnim delom bo nedvomno bolj učinkovita, ne bo podvojitve dela, kar se še dogaja, različnih meril, kriterijev in postopkov. Le tako bo možno tudi analitično spremljanje posameznih negativnih pojavov. Za vse skupinsko delo pa bi nujno potrebovali še dva strokovna delavca, psihologa in pravnika, kar pa ni administracija, temveč zahteva takšna organizacija in težnja po dopolnjevanju in večji kvaliteti« D Kura,t Maja festival bratskih mest prišli do širše H. Jelovčan Volitve 1982 Kranj — Nedavno je občinska konferenca ZSMS Kranj, ki bo prihodnje leto gostiteljica festivala »Bratstvo — enotnost« mladine Jugoslavije, razpravljala o pripravi in izvedbi bližajoče se medrepubliške prireditve. Na festivalu bo sodelovalo dvanajst občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Jugoslavije: Bitola, Bosanski Samac, Gornja Radgona, Kranj. Nikšič, Niš, Priština, Reka, Slavonski Brod, Su-botica, Trebinje in Zagreb, ki se bodo prihodnje leto v počastitev dneva mladosti polnoštevilno zbrale v Kranju. Glavni odbor festivala je predlagal, da se v dosedanji samoupravni sporazum o organizaciji festivala vnesejo nekatere spremembe, ki bodo v stabilizacijskem letu 1982 omogočile cenejšo in gospodarnejšo izvedbo festivala. Opustili naj bi javni natečaj za idejno rešitev festivalskih obeležij, ker je predrag; število udeležencev vsake občinske konference pa naj bi s 120 zmanjšali na sto, kar zahteva dva avtobusa namesto treh. Okvirni program festivala, ki se bo začel 27. in sklenil 30. maja prihodnjega leta, je že izdelan. Poleg slovesnih uvodnih in zaključnih prireditev, ki so že jasno zarisane, pro- gram predvideva tudi zasaditev spominskega parka v okviru akcije »88 dreves«, številne športne prireditve, ki jih mora glavni odbor festivala še natančneje uskladiti, vrsto kulturnih prireditev, za kar pa je treba predhodno urediti pristno gorenjsko kmečko okolje. Načrtujejo tudi tematsko konferenco, o kateri se bo prav tako dogovoril glavni festivalski odbor. Tudi delovno tekmovanje ne bo manjkalo. V Kranju se bodo pomerili strugarji, ki jim bo prostore posodila Iskrina Orodjarna. Poseben program bo izdelan tudi za pionirje in delegacije občin ter predstavnike Zvezne konference ZSMJ. Natančno je razgrajen tudi program gostovanj udeležencev in delegacij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Predračun festivala znaša 2 milijona 58.000 dinarjev, sredstva pa bodo organizatorji črpali iz občinskega proračuna. Načrtovani stroški organizacijskega odbora bi se dali nekoliko skrčiti, če bi nekaj finančnega bremena prevzele tudi organizacije združenega dela, ki niso gostiteljice. Nekaj jih namreč brezplačno sodeluje pri festivalu, ali pa neposredno krije stroške organizacije. D. Z. Široka akcija in javnost dela Tržič - Priprave na skupščin ske volitve, ki bodo marca prihodnje leto, so se v tržiški občini začele že lansko pomlad z oblikovanjem enotne kadrovske evidence in volilnih teles, aktivneje pa so stekle septembra. »Kljub nekaterim težavam s pripravami ne kasnimo,« ugotavlja predsednica občinske konference SZDL Tržič Zinka Srpčič. »Problemi so se pojavljali največ pri evidentiranju kandidatov, posebno v krajevnih skupnostih, kjer je bila uspešnost akcije odvisna predvsem od prostovoljnega dela posameznikov in njihovega čuta odgovornosti.« V tržiški občini so se že od vsega začetka odločili za široko politično aktivnost in za javnost dela. Evidentiranje je steklo v vseh plasteh krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, v družbenih organizacijah in društvih, v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah na občinski ravni. »Prvi krog priprav smo že sklenili,« je povedala Zinka Srpčič. »Krajevne skupnosti so evidentirale blizu 600 kandidatov za skupščinski delegatski sistem, organizacije združenega dela pa 1100. Res je, da meril glede strukture povsod niso mogli upoštevati. Razlogi so objektivni, saj število borcev upada, komunisti so aktivneje vključeni v delovnem okolju, občutno manj v krajevnih skupnostih, podobno pa je tudi z mladino.« . »Zdaj nas čaka driigi del priprav, to je kandidacijski postopek oziroma usklajevanje že izoblikovanih temeljnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti in delegacij za organe skupščine občine. V koordinacijskih odbo-odborih bo potrebno usklajevanje predvsem zaradi morebitnega podvajanja funkcij in nepripravljenosti evidentiranih kandidatov za sprejemanje delegatskih nalog.« »Javnost dela, ki nam jo nekateri nepoznavalci neopravičeno oponašajo,« je dejala Zinka Srpčič, »smo od vsega začetka želeli vnesti predvsem v\ evidentiranje kandidatov za nosilce odgovornih funkcij. Prepričana sem, da smo uspeli, čeprav moram priznati, da težav ni bilo malo. Domala vsem sedanjim nosilcem odgovornih funkcij se namreč mandati iztekajo. V široki akciji, ki je zajela vse temeljne in druge sredine, smo evidentirali 140 kandidatov. Upamo, da bomo resnično dobili najboljše, s tem mislim tudi na člane delegacij, saj bo le na ta način delegatski sistem lahko resnično zaživel. Prepričana sem tudi, da bodo volitve dobro pripravljene, če bomo vsi, ki smo zanje odgovorni, dosledno opravljali svoje naloge.« H. Jelovčan G LAS4.STRAN GOSPODARSTVO PETtK, 20 NOVEM—A l«i Stol in Titan zbijata povprečje Rezultati kamniškega gospodarstva v letošnjih devetih mesecih niso spodbudni - Stol in Titan zbijata povprečje, odločiti se bosta morala za ukrepe za boljše poslovanje - Izvoz na konvertibilno področje poraste! za 22,9 odstotka - Rast zaposlovanja se je povsem umirila — Prispevnih stopenj za samoupravne interesne skupnosti ne bo moč revalorizirati Kamnik — Letošnja globalna usmeritev na področju gospodarstva je bila v kamniški občini opredeljena s 4-odstotno realno rastjo družbenega proizvoda, kar naj bi dosegli z 2, > odstotnim porastom zaposlenih ter 1.5-odstotnim porastom produktivnosti dela. Začrtali so 10-odstotni porast izvoza, uvoz pa na lanski ravni. Podatki o devetmesečnem gospodarjenju govore, da je celotni prihodek za 33 odstotkov večji v primerjavi z lanskim, v pretežni meri ga ustvarja industrija. Družbeni proizvod se je nominalno povečal za 25.6 odstotkov, torej o realnem povečanju skorajda ne moremo govoriti, če ni celo realno nižji. Po podatkih organizacij združenega dela je fizičen obseg proizvodnje za 3,9 odstot- kov večji. Visoka stopnja inflacije torej zmanjšuje vrednost rezultatov, zato lahko rečemo, da rezultati kamniškega gospodarstva v letošnjih devetih mesecih niso spodbudni, enako dinamiko gospodarske rasti pa lahko pričakujemo tudi do konca leta. Povprečje zbijata dve veliki delovni organizaciji, Štol in Titan. Fizični obseg proizvodnje v Stolu je manjši od lanskega, glavni vzrok je v 2-od-stotnem upadu števila zaposlenih ter v prehodu na proizvodnjo ploskovnega pohištva za izvoz, ki je zaradi mehkih furnirjev bistveno zahtevnejša. Produktivnost v Stolu je upadla za 5 odstotkov. Zaradi družbenih omejitev investiranja v neproizvodne dejavnosti je Stol kot Radodarne je odmerjene izvozne naložbe Občinska resolucija o planu družbenega razvoja je gospodarnejša do naložb — Izvozno naravnane investicije so na prvem mestu — Odprlo se je tudi za naložbe v gospodarsko infrastrukturo in pridelavo hrane — Upravičene tudi tiste naložbe, ki modernizirajo proizvodnjo in odpravljajo ozka grla Kranj — Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Kranj se je natančneje opredelila glede naložb, saj ne gre vnovič ponavljati starih napak zaradi nena-črtnih in nedokončanih investicij. Prihodnje leto bo največ vlagala industrija. Dokončna izpeljava teh naložb pa bo prispevala k povečanju proizvodnje za izvoz in izboljšala konkurenčno sposobnost na tujem tržišču. J Največja investicijska sredstva bodo namenjena industrijskim velikanom, ki bodo na ta način lahko še povečali izvoz. V Savi nameravajo modernizirati proizvodnjo kar petih temeljnih organizacij, načrtujejo tudi izgradnjo tovarne avtomobilskih zračnic v nerazvitem vzhodnem delu Slovenije ter skladišča Sava Commerce v Sarajevu. V načrte leta 1982. spada tudi gradnja raziskoval-nga izobraževalnega centra. Tudi modernizacija v Iskri je usmerjena v glavnem na proizvodnjo za tuji trg, za prihodnje leto pa so prihranili gradnjo svojega obrata v Murski Soboti. Posodobili bodo tudi proizvodnjo v tekstilni industriji, Planika bo razširila proizvodnjo športne obutve, Tekstilindusu pa se obeta obnova term ocen t rale. Poleg izvoza je najvažnejša gospodarska naloga prihodnjega leta izboljšanje prehrambene bilance in večja stabilnost preskrbe. Ta cilj bo skušala kranjska občina doseči z dvema večjima naložbama v kmetij- stvo: v KŽK Kmetijstvo za obnovo sadovnjakov, nakup sodobnejše mehanizacije, rekonstrukcijo farme v H rastju ter pitališča govedi na Sorskem olju; v Gorenjsko kmetijsko zadrugo za gradnjo hleva v Naklem in sodobnejšo proizvodnjo; združenim kmetom pa za izgradnjo gospodarskih objektov. Na področju živilske industrije bosta investirali Oljarica in Pekarna, urejati pa bodo začeli tudi zemljišče za gradnjo nove pekarne v Naklem. Resolucija opredeljuje še celo vrsto naložb v vseh gospodarskih panogah. Nekoliko previdnejša je tokrat pri družbenih dejavnostih, kjer je dala prednost le naložbam za dokončno izgradnjo objektov usmerjenega izobraževanja. D. Zlebir izdelovalec pisarniškega pohištva prodal na domače trgu dva odstotka manj, kot je načrtoval, izvozil pa je 10 odstotkov več kot lani. V Titanu ocenjujejo, da bo letos proizvodnja večja za 8,4 odstotka, vrednost izvoza pa bo dosežena le v višini 84,4 odstotka lanskoletnega. V Titanu imajo težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, prizadela jih je omejitev uvoza proizvodne opreme, saj ne najdejo ustreznega domačega izdelovalca. Ns neizpolnitev letošnjega gospodarskega načrta vplivajo tudi slabi rezultati koopera-cijskih poslov pri proizvodnji smučarskih vezi Tvrolia. ki jih zaradi zatikanja uvoza ne morejo kompletirati, slabo pa gredo tudi v prodajo. Kamniško gospodarstvo je izrazito izvozno in v letošnjih devetih mesecih je znašal izvoz 482 milijonov dinarjev, kar je za 20,7 odstotka več kot lani. tako da je z resolucijo začrtan 10-odstotni porast presežen. Izvoz na konvertibilno področje je poraste 1 celo za 22,9 odstotka. Najvišji delež v vrednostni strukturi izvoza predstavlja Tovarna usnja z 25,1 odstotka, sledi Stol z 20 odstotki in Titan 16,7 odstotka; pomemben delež imata še Kemijska industrija s 14,2-odstotnim in Svila nit s 13,4-odstotnim deležem. Delež izvoza v celotnem prihodku kamniškega gospodarstva je tako znašal 6,8 odstotka, kar 85,5 odstotka izvoza pa ga je ustvarilo na konvertibilnem področju. V kamniški občini je bilo lani izrečenih veliko besed glede porasta števila zaposlenih, saj so delovne organizacije predvidevale kar 4,3-odstot-no rast zaposlovanja in so jo šele ob usklajevanju znižali na 3,8-odstot-no, resolucija pa je začrtala 2,5-od-stotno rast. Podatki pa zdaj govore, da je bilo konec avgusta število za- Koslenih večje le za 0,4 odstotka, lačrti delovnih organizacij torej niso bili realni. V negospodarstvu so v letošnjih devetih mesecih dosegli 32,5-odstotni porast celotnega prihodka. 44.5-odstotni porast materialnih stroškov in 25,4-odstotni porast dohodka. Zavoljo tega, kakor tudi zaradi nič kaj spodbudnih rezultatov gospodarjenja kamniškega gospodarstva, torej ni moč revalorizirati prispevnih stopenj za samoupravne interesne skupnosti. M- Volčjak Izvoz ne dosega plana Kranj — 2e v prvem polletju tega leta so bili rezultati gospodarjenja v kranjski občini ugodni, po periodičnih obračunih za devet mesecev pa se slika pravzaprav ni spremenila. Prvi podatki kažejo, da je podobno tudi v vseh ostalih gorenjskih občinah in tudi v republiki, velja pa dodati, da po fizičnem obsegu proizvodnje in glede izvoznih dosežkov kranjski rezultati nekoliko odstopajo od gorenjskega in republiškega povprečja. Ustvarjeni dohodek je v tričetrt-letju večji od lanskega za 37,5 od- Dokončane investicije iz prejšnjih let dele letos so bili dograjeni nekateri zdravstveni objekti, za katere je v prejšnjih investicijskih programih zmanjkalo denarja — To velja še posebej za novo stavbo Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko, ki bo tako kot Zdravstvena postaja in lekarna v Gorenji vasi dokončan v kratkem V kratkem bo dokončana gradnja nove stavbe Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko v Kranju, v Gorenji vasi pa Zdravstvena postaja in lekarna. Z dograditvijo te)i dveh objektov in že poleti odprte nove lekarne v Zireh je bil izpolnjen regijski investicijski program za letošnje leto. Letos dokončane gradnje pravzaprav ne sodijo v ta srednjeročni program, pač pa so le preostale gradnje iz prejšnjega investicijskega programa, ki zaradi pomanjkanja denarja ni bil uresničen. Za letošnje leto so za investicije, ki se združujejo namensko iz vseh občinskih zdravstvenih skupnosti, namenili nekaj več kot 38 milijonov din, s pričakovano valorizacijo pa bo teh sredstev verjetno nekaj več. Za skupne investicije v regiji se stekajo tudi sredstva, ki se namensko zberejo prek cene storitev za uporabnike dnigih regij. Komisija za spremljanje izvajanja investicij je ugotovila, da so vse zdravstvene skupnosti, kar zadeva investicije, ravnale skrajno stabilizacijsko. To pomeni, da pri gradnjah teh zdravstvenih objektov ni bilo razširitev, kar bi povečevalo sredstva za investicije. Zato je bilo tudi možno letošnji že tako okrnjen, investicijski program tudi uresničiti. To je bilo ugotovljeno tudi za največjo investicijo, za zgradbo Zavoda za socialno medicino in higieno. Zanjo je bilo v zadnjih letih združeno iz sredstev zdravstvenih skupnosti in s krediti skoraj 120 milijonov din; zato tudi 2,5 milijona din, kolikor je zmanjkalo zaradi podražitev medicinske opreme, ne pomeni velikega preseganja investicije. V novi stavbi bodo poleg Zavoda tudi skupne službe SOZD Gorenjski zdravstveni center, del strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti in skupne službe gorenjskih lekarn. Tudi zdravstvena postaja in lekarna v Gorenji vasi je dograjena, manjka le še zunanja ureditev. Celotna investicija bo veljala nekaj več kot 45 milijonov din. Lekarna v Zi-reh, ki je bila odprta že julija letos, je veljala 17,8 milijona din. S temi investicijami je plan gradenj zdravstvenih objektov v gorenjski regiji za letošnje leto zaključen. Predlagana je sicer še ureditev Crostorov za dializo v jeseniški olnišnici, vendar je ureditev odvisna od sredstev, ki bi se zbrala prek cene storitev za uporabnike izven regije. O tem predlogu bo v kratkem razpravljala tudi skupščina regijske zdravstvene skupnost?. L. M. stotka. Med dejavnostmi je Še vedno na prvem mestu industrija, ki je ustvarila 42 odstotkov višji dohodek kot lani v enakem obdobju, vendar pa za nekaj odstotkov zaostaja za dohodkom, doseženim v polletju. Dohodek se je povečal tudi v kmetijstvu in gozdarstvu, večji je tudi v gradbeništvu, kljub temu pa še vedno manjši kot lani. Trgovina je še v prvih šestih mesecih letos imela za 41 odstotkov višji dohodek kot lani, a v devetih mesecih se je položaj trgovine spremenil, saj v tej dejavnosti dohodek upada. Izgubo sta v kranjskem gospodarstvu prigospoda-rila le dva tozda in sicer Iskrini Računalniki, v KZK pa tozd Klavnica, oba pa sta imela izgubo že v Šestih mesecih letos. Tako kot že v prvem polletju velja tudi za tričetrtletje. da so se povečala sredstva za akumulacijo in sicer v enakem odstotku — 68 odstotkov. Nekoliko več sredstev kot v prvem polletju pa je gospodarstvo v devetih mesecih letos namenilo za osebne dohodke — 30,5 odstotka od dohodka. Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu je bil v devetih mesecih 11.041, kar je sicer najvišji povprečni osebni dohodek v regiji. Medtem ko je bil v prvem polletju izvoz v primerjavi z lanskim obdobjem za skoraj 48 odstotkov večji, ie v devetih mesecih kranjsko gospodarstvo izvozilo za 38 odstotkov več kot v lanskem tričetrtletju. Kljub prizadevanjem gospodarstva plan izvoza v devetih mesecih ni bil dosežen, nadaljevalo se je tudi upadanje izvoza na konvertibilno tržišče, kjer je bilo doseženo le 63 odstotkov plana. Kljub temu je celotno pokritje izvoza z uvozom doseglo 109 odstotkov, uspeh pa seveda zmanjšuje trgovinska menjava s konvertibilnim tržiščem, s katerega je kranjsko gospodarstvo v devetih mesecih več uvozilo kot izvozilo. Takšne rezultate gospodarjenja je kranjsko gospodarstvo doseglo ob minimalnem zaposlovanju novih delavcev: v tričetrtletju je zaposlenost porasla za 0,7 odstotka v gospodarstvu, če pa upoštevamo še negospodarstvo, je v občini porasla zaposlenost za 1,1 odstotka. To pa je porast, ki ne dosega resolucije in niti ni pričakovati, da bi se do konca leta zaposlenost še kaj dosti povečala. MM > < - i L. M. Izvozni načrt ogrožen Izvozni rezultati tržiškega Peka so v desetih primerjavi s polletnimi bistveno boljši — Sedanje pomanjkanje tujih in nekaterih domačih reprodukcijskih materialov utegnejo prizadevanja izničiti — Obrata gu-marne in poliurttana že stojita, vprašanje pa je tudi. kako bo z ostalim delom proizvodnje za izvoz Tržič — V primerjavi s polletjem, ko tovarna obutve Peko ni v celoti izpolnila izvoznih ciljev, saj je prodajo na konvertibilni trg uresničila le 66-odstotno, je slika po desetih mesecih bistven« ugodnejša. V tem času so tržiški čevljarji izvozili za 17 odstotkov več obutve, sestavnih delov zanjo in orodij kot v enakem lanskem obdobju ter iztržili blizu 25 milijonov dolarjev. Razveseljivo je predvsem to. da se je popravilo razmerje izvoza na zahod, ki je doseglo približno polovico vsega, čeprav je še vedno skromnejše kot lani. Za letos v Peku načrtujejo, da bodo na tuje prodali za približno 28,3 milijona dolarjev blaga, od tega iz slovenskih temeljnih organizacij za 24,4 milijona dolarjev. Po novem namreč delijo izvoz v okviru slovenske in hrvaške skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Za letošnje poslovanje Peka je značilen tudi precejšen padec uvoza s konvertibilnega trga. Kar za 41 odstotkov je nižji od lanskega, tako da je iztržek za 34 odstotkov boljši in znaša krepke štiri milijone dolarjev. Izjemne uspehe na področju izvoza so Tržičani dosegli posebno v zadnjih dveh mesecih. Septembra so na zahod poslali kar za J" odstotkov več izdelkov kot lani, oktobra pa celo trikrat več. To je rezultat celoletnih prizadevanj za pridobitev dodatnih naročil iz je-sensko-zimske kolekcije, ki so jih zdaj lahko uresničili le z delom v podaljšanem času, zlasti v prostih sobotah. Ugotavljajo pa. da bi bili njihovi izvozni rezultati lahko še dosti boljši, če ne bi imeli toliko težav s surovinami in reprodukcijskimi materiali. Nujen uvoz so reševali tudi tako, da so materiale sprejemali v dodelavo, kar pa se ne prišteva v izvozno obveznost. Trenutno imajo že sklenjene pogodbe za izvoz obutve za naslednjo pomlad in poletje, ki so količinsko za 28 odstotkov večje od letošnjih. Uvajanje te proizvodnje pa se spet križa s težavami zaradi reprodukcijskih materialov. Nekateri obrati, najhuje je v gumami in poliure-tanu, že stojijo, brez spodnjih delov pa kmalu ne bo imela kaj počel* tudi ostala proizvodnja. To seveda pomeni grožnjo letošnjemu izvoznemu načrtu. Tržiški čevljarji se namreč bojijo, da naroČil ne bodo mogli pravočasno izpolniti. Problem ni samo s tujimi reprodukcijskimi materiali. Tudi domačih, predvsem zgornjega usnja in podlog, ni dovolj, saj so naši proizvajalci prav tako usmerjeni v čim večji izvoz, razen tega pa nemočni še zaradi oviranega uvoza surovih kož. V Peku so upravičeno zaskrbljeni. Rešitev bodo skušali najti prek zdfuženja usnjarskopredelovalne industrije pri gospodarski zbornvr Slovenije in republiške skupnosti za ekonomske odnose s tujino. H. Jelovčan Prizadevno delo železarjev Delavci jeseniške železarne se z obsegom proizvoda)* vztrajno približujejo mejam nalog iz letnega načrta — 0t> tobra zelo uspešna prodaja, predvsem pa izvoz izdelkov -Manj ugodni finančni rezultati — Načrtujejo tudi bodoče g* spodarjenje Jesenice - Težave pri proizvodnji železarne v prvem četrtletju letos se še vedno odražajo v skupnem rezultatu dosedanjega dela. Delavci največjega kolektiva v jeseniški občini so namreč načrtovali, da bodo v desetih mesecih tega leta proizvedli 345 tisoč ton izdelkov, dosegli pa so za \ tisoč ton manjšo proizvodnjo. V osnovnih proizvodnih temeljnih organizacijah se resda ne morejo pohvaliti z dobrimi dosežki, vendar so končni izdelovalci — to ie v temeljnih organizacijah Hladna va-Ijarna Bela, Hladna valjarna Jesenice^ Žicama, Jeklovlek, Elektrode in Žebljarna - že začeli presegati načrtovane količine mesečne proizvodnje. Delavci Jeklovleka, na primer, so oktobra izdelali dobrih 2055 ton proizvodov. To je njihova največja mesečna proizvodnja doslej ob celo. zahtevnejšem kvalitetnem programu od načrtovanega. Minuli mesec so v železarni prvič letos presegli tudi prodajni načrt. Z letnim planom so predvideli prodajo 36940 ton izdelkov, prodali pa so jih 37320 ton, kar je glede na prodajni načrt za oktober celo za 3,7 odstotka več. Se posebno so izboljšali rezultate prodaje na tuje. Na področje s konvertibilno menjavo so izvozili za blizu 2,82 milijona dolarjev izdelkov, na klirinški trg pa za prek 1,32 milijona dolarjev blaga. To je največji izvoz železarne v enem mesecu doslej. Manj ugodni od proizvodnih so finančni rezultati železarne. Podražitve nekaterih vložnih materialov vplivajo na strmo rast proizvodnih stroškov. Ob vseh naporih za prilagajanje proizvodne glede na razpoložljivi vložni material in zahteve tržišča se ni moč izogniti zniževanju ravni kvalitetne proizv(xlnje in s tem nižji poprečni ceni izde&A Močno povečan izvoz pa železarni povzroča izpad dohodka zaradi tečajnih razlik valut in nižje vw& nosti izdelkov na tujem. Uresničevanje družbenega plana v železarni ovira vrsta problem*^ Zaradi pomanjkanja deviz je osktS-Ijenost z nekaterimi surovinami, reprodukcijskimi materijali in rezervnimi deli občasno povsem na roK gotovosti. Izvoz se neredko ustav pri vsakdanjem problemu, pomanv kanju vagonov; zato' skušajo u železarne čimbolj enakomerno 1 jati blago na tuji trg. Novembra so železarji smelo pristopili k izpolnjevanju načrta vanlh nalog, vendar jih pestijo predvidene težave. Nujno bo pose* vilo visoke peči, zaradi česar ba manj domačega grodlja; te surov** jeklarni že tako primanjkuje. V-načrtovan remont Siemens-Mart> nove peči bo zmanjšal proizvoda)* jekla izdelovanje dinamo jekla p* * zaostalo za nekaj dni zaradi a* manjkanja ferosilicija. Ti problemi se že odražajo v končni proizvodnji. Da bi nadoa^ stili izpad proizvodnje, bodo pova« kjer imajo dovolj materiala, det«; tudi med prazniki. Tako v žeierarr ocenjujejo, da bodo do konca leta vendarle dosegli 2 odstotka we*r* j proizvodnjo od lanske in znata* povečali izvoz ob manjšem ste*i-delavcev. , Povečanju izvoza dajejo predno> tudi v bodoče. Osnutek družbene** plana za 1982. leto, ki so ga že popravili, se sicer povsem drži «U£ srednjeročno začrtanega^razvora V gre za povečanje količine, ampa> dvig kvaliatetnega in vredno*■* obsega končnih izdelkov. 6 > NI* m. 20. NOVEMBRA 1981 KULTURA _5.STRAN O LAS Bodoče knjige Prešernove družbe Slovenski izseljenski koledar 1982 rrefcroova družba je te dn i 8VO- i- A bitlcem razposlala letošnje knj. '"oje redne knjižne zbirke: Pre koledar. Bevkov roman gdje pod osojnikom« roman rj*** Rozmana »Ta glavna j*K zgodovinsko delo Miroslava in Ilonke Hajnal »Po jam-** cesti... v mesto na peklu« ter ^>Wk Andreje G rum »Hitro pri-Wiaje jedi«. O knjigah smo že "Jteje pisali. t ■Wtano pa je Prešernova družba JJ*ala la knjige za prihodnje leto. jjt običajnega Prešernovega ko-bodo izšle štiri oziroma pet aij je slednja nagradna. Dobili *l V8*' ^' bodo naročnino plača-1*10.junija prihodnje leto. Pred-T^iiama cena bo znašala 400 di-za broširano izdajo. 700 din *»mvo v platno. ° podobo današnje kmetice. *o tate gorenjske kmetice, ki se '"feoua na zemljo in ki ji je delo *j zemlji prva življenjska dolžna radost. /"Jopi* Mirana Ogrina »Po sto-J» Aleksandra Velikega« bo go-Jo tistih azijskih deležah, o ka-£**tk dan beremo in poslušamo. J je namreč strnil potopisne J* od Carigrada do Indije. Dra-^i*> zato. ker je avtor gledal z očmi našega človeka in ker so napisani v našem včerajšnjem ali celo današnjem dnevu. Poljudnoznanstven bo prispevek Mire Ružić. ki v knjigi »Biti ali ne biti« govori o lahkomiselnem pose ganju ljudi v naravo in potratnem ravnanju z materialnimi dobrinami Zgovorno priča o uničujočih posledicah, ki jih ima lahko takšno nena-Črtno početje za naše življenje, še bolj pa za življenje bodočih rodov. Iz literature drugih jugoslovanskih narodov pa bo prevod doživelo monumentalno delo Zivojina Gavrilo vić a »Igmanci«, posvečeno pohodu Prve proletarske brigade januarja 1942. Ta igmanski sneženi pejsaž, ti ljudje v partizanski koloni, navadni, vsakdanji ljudje, a vendar heroji, vse to ostaja kar najbolj nepozaben dokument, kar smo jih kdaj Brali o NOB, zakaj napisano je resnično z mojstrsko roko. Čudoviti roman, ki je hkrati dokument in pri- Soved, je bil lani nagrajen z nagrado veznega odbora NOV Jugoslavije »Četrti julij«. Nagradna knjiga pa bo roman Alezandra Cordella »Mortvmer-jevi«, ki prikazuje ljudi in razmere ob koncu preteklega stoletja po rudarskih naseljih in tovarniških mestih »črnega« W a lesa na zahodu Velike Britanije. Knjige Prešernove družbe lahko naročite pri poverjenikih, lahko pa se obrnete neposredno na naslov: Prešernova družba. 61000 Ljubljana. Borsetova 27. Druga premiera v jeseniškem felališču Predstavila Številna igralska Ivan Berlot, Mira Bolte. Varek, Franci Černe, Vera hnez Kržišnik, Roman Lav-rut Verovšek, Tatjana Košir, Stefancioaa, Bernarda , Klemen Klemene in v nalogi Soian Dornik. ' liški list je Marko Hudnik zapisal' »Bresanova gro-* naslanja na tip ljudskega gledališča, ki ima v evropskem, posebej pa sredozemskem prostoru bogato tradicijo. Čeprav je ta igra po eni plati izrazito sodobna in se ukvarja z našimi tekočimi problemi in težavami: z balkanizmi vseh sort, se pravi s koristoljubjem. korupcijo, gospodarskim kriminalom, - čeprav prinaša na oder tako vsakdanje sestavine našega življenja kot so sestanki hišnega sveta, - pa je v svojem temeljnem pristopu zelo tradicionalna. - V njej namreč na novo oživijo nekatere poteze prastarega karnevalskega, tj. pustnega in burkaškega pogleda na svet.« Jeseniški gledališčniki bodo igro ponovili v nedeljo, 22. novembra, naslednje ponovitve pa se bodo zvrstile od ponedeljka do četrtka. Pričetek predstav je vselej ob 19.30. oncert dua Jezz v Kiselštajnu ■ i i »»i analrnnrnunn vlntfn , ko se ie kranjsko lutkovno z »Gledališče, lutke, glasba« V""«, da v skladu s svojim ime Jjto tvojih močeh prispeva k ijtvi dobrih koncertov, je Kranj J todi pomemben prostor v ka-\* bodo lahko nastopili glasbe-i^Uterim je tuja vsakršna ij^lnost in ki žive predvsem za lepa od glasbe. 'J*aiišče, lutke in glasba ter ^"ljubiteljev glasbe sta tako ^Pripravila koncert dueta Jezz L^jJt, ki se sicer označuje za 'C?' P* na-) nam bo vseeno do-da glede na to, ker gre v jJJJJe za dva aktivna glasbenika • yfbuamo oznako duet. Zakaj sta Skale (tolkala in glas) in jj* Strniša" (električni klavir in Poimenovala kot skupina? il^ni zato, ker na svojih nasto-tjtotobljata razne tehnične pri-CJJe, kot so na primer — V~*tofon, slika, voda in drugo. Za * menita, da imajo v njuni glasbi povsem enakopravno vlogo. Današnji koncert, ki se bo začel ob 19. uri v prostorih GLG v gradu Kiselštajn sta razdelila v dva dela. V prvem nameravata igrati tako imenovano programsko glasbo, v kateri bo velik poudarek na sami sceni in že omenjenih pripomočkih, v drugem pa bodo poslušalci spremljali absolutno glasbo, ki jo bosta ustvarjala samo s svojima inštrumentoma. Vsekakor gre torej za eksperimentiranje, ki ima svojo osnovo v jazzu. Ker pa je tega v zadnjem času v Kranju zelo malo (ali celo nič), bo drevišnji koncert najbrž vsaj delno potešil tudi ljubitelje tovrstne glasbe, katerih ni malo, pa so žal prav zaradi tega, ker jazz ni tržno usmerjena glasba, dobesedno odrinjeni v stran. Čeprav bi, prav zaradi te svoje Eredanosti do glasbe same, morali iti deležni večje podpore. Toda kaj, ko te stvari niso urejene niti pri samih glasbenikih! Marko Jenšterle SOZM0S . **rlne in sintetike. Vseh ^»na voljo. v> samo 225 din radi otroku igrajo, poglejte GLOBUSU izbrali na Če bi kakšno oddelek igrač Pravkar sb se z njimi bogato založili. Vsebinsko bogat in vsestranski Dolgoletna tradicija Slovenskega izseljenskega koledarja — Celostna podoba stare domovine in obsežna kronika Slovencev po svetu — Želja no dvojezični opremljenosti koledarja v prihodnje Slovenskajiaseljenska matica, ki je založila že lepo število knjig za rojake zunaj mejfcfSlovenije in že desetletja izdaja mesečnik Rodna gruda ter Slovenski koledar, se tudi letos ni izneverila dolgoletni tradiciji. Slovenski izseljenski koledar korenini v Ameriškem letnem koledarju, ki je izhajal od 1915. do 1950. leta. v sedanji obliki pa obstaja že od 1954. leta kot stalna publikacija za Slovence po vsem svetu. I^tos so ga izdali v pet tisoč izvodih in ga naslovili na slovenska izseljenska društva in posameznike v 42 državah sveta. Koledar in Rodna gruda imata naročnike čelo v Indoneziji, južni Afriki, na Japonskem in na Aljaski. Pesem mladih Visoko pri Kranju - V nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri bo Zveza kulturnih organizacij Kranj s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Slovenije pripravila v kulturnem domu na Visokem glasbeni koncert »Pesem mladih«. Le-ta spada v okvir festivala »Revolucija in glasba«, ki je posvečen 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov, ustanovitvi OF in prazniku republike. Nastopili bodo: mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, ženski mladinski pevski zbor 25. maj Doma mladih iz Skopja in mešani mladinski pevski zbor gimnazije iz Celja. Koledar je letos vsebinsko pestrejši in kvalitetnejši. V prvem delu zajema široko podobo Slovenije od političnih in gospodarskih razsežnosti vse do kulture. Slovenska narodnostna skupnost ne more mimo literarnega in političnega prispevka Louisa Adamiča, katerega pomen je v uvodniku strnila Vida Tomšič. Gospodarska slika prikazuje razvita in nerazvita področja Slovenije: Jože Smole se spominja tovariša Tita. ambasadorja miru; vrsta člankov prikazuje svet slovenske ljudske umetnosti, piše o iskanju korenin tistuVki živiio zunai donio-vine. Ob slovenski kulturi izseljenci najgloblje začutijo svoj izvor, zato ji je koledar namenil temeljni] poudarek. Tako govori o slovenščini, ki si utira pota v svet. o uprizoritvi Miklove Zale v avtentičnem koroškem okolju, o slovenskih ljudskih glasbilih pa o knjigah, plemiških pismih, o starih običajih, kot je koledovanje. o ljudski ornamentiki vse te prispevke ua spremljajo številne fotografije. Kronika Slovencev po svetu je obsežen informator o življenju Slovencev izven meja domovine. Ta del koledarja se še podrobneje posveča umetniški in etnični identiteti Louisa Adamiča. Koledar se je spomnil tudi 10-letnice dopolnilnih šol v slovenskem jeziku na tujem. Nakazal je še neko pomembno obletnico, ki jo slavimo prihodnje leto, namreč 10-letnico radijskih oddaj za izseljence po vsem svetu. Drobec zanimivega branja koledar namenja tudi najmlajšim. Barvna priloga, letos še bogatejša, obuja najlepše spomine izseljenih rojakov. Niz privlačnih fotografij slika najlepše naravne lepote domovine. Kranjska uprizoritev Shakespeara na TV »Sen kresne noči« v televizijski oddaji Studio 2 — Kranjsko gledališče pričakuje, da bo v začetku prihodnjega leta posneta Seligova »Svatba« V četrtek 12. novembra je Prešernovo gledališče premiersko uprizorilo HadŽičev »GLAVNIK«, dopoldne pa ie ekipa ljubljanske TV snemala odlomke iz letošnje prve premiere kranjskega gledališča. »Sen kresne noči« je že takoj ob premieri naletel na izjemen odziv pri Bubliki, zato ni čudno, da je kritik >ela Janez Zadnikar v svoji recenziji zapisal: »To je bil večer veselega gledališkega vrvenja v kranjskem Prešernovem gledališču ... Kot da se želi Kranj docela pogledališčiti, kot da je mesto zajela tekmovalna strast: vse sile uporabiti za to. da bi dobili čim močnejše svoje gledališče . .. Ponoviti se da že nekajkrat izraženo mnenje, da se v Kranju občuti plodno in žlahtno gledališko gibanje.« (Delo, 3. 10. 1981) Dober mesec po premieri Shakespearove komedije so se ustvarjalci Studia 2 odločili, da del svoje decembrske oddaje posvetijo kranjski uprizoritvi ter posredno tudi kranjskemu gledališču. To je brez dvoma pomemben uspeh, ki omogoča informacijo o kranjskem gledališču slehernemu občanu naše republike, ob dejstvu, da je ljubljanska TV že spomladi, ko je bila predstava še v pripravah, predstavila ekipo komedije TV občinstvu pa pomeni, da je trud, kljub skoraj enoletnemu študiju obrestovan. Kranjsko gledališče v začetku prihodnjega leta pričakuje, da bo ljubljanska TV posnela Šeligovo »Svatbo«. Glede na to, da kranjsko gledališče nima uoklicne&a statusa in glede na prakso TV, da v glavnem in skoraj praviloma snema samo predstave poklicnih gledališč (prav v zvezi z uprizoritvami kranjskega teatra so bile v preteklosti izjeme) bi seveda kranjska »Svatba« lahko izpadla iz tistih predstav, ki se snemajo. Vse kaže, da je končno zmagal razum, ter da bodo prevladali kriteriji kvalitete in ne statusa, saj za »Svatbo« kranjskega gledališča nikakor ne bi mogli trditi, da je polpoklicna. V naslednjih mesecih bo Seligova »Svatba« še večkrat ponovljena, v zadnjem tednu novembra sta predvideni dve predstavi v Kranju (vse kaže, da zadnjič), v začetku decembra bo »Svatba« gostovala v Celju, gledališče se dogovarja za gostovanje s tržaškim slovenskim gledališčem v Trstu, predvideno je gosto- vanje v Novi Gorici ter v Zagrebu in Beogradu. Kranjsko gledališče upa, da bo kljub terminskim stiskam in splošnemu pomanjkanju denarja v kulturi ta gostovanja realiziralo, kar bi seveda za kranjsko gledališče in za celotno kranjsko kulturo pomenilo izjemen preboj v jugoslovanski kulturni prostor. ML. Koncert koroških pesmi Celovec — V nedeljo, 22. novembra, ob 14,30 bo priredila v Domu glasbe v Celovcu Slovenska prosvetna zveza koncert koroških narodnih pesmi koroških ustvarjalcev. Prireditev je posvečena drugi obletnici smrti Pavla Ker-njaka. Nastopili bodo pevski zbori iz Podjune: mešani zbor SPD Danica iz Šentvida, ki ga vodi Hanzi Kežar, moški zbor Kralj Matjaž iz Libuč pod vodstvom Hansa Košut-nika, mešani zbor SPD Srce iz Dobrle vasi pod vodstvom Albina Kranjca, zbor otroškega vrtca iz Sentprimoža pod vodstvom Simona Rovška in Melene Novak, mešani zbor Gorotan iz Šmihela pod vodstvom Miha Sadjaka, moški zbor SPD Vinko Poljane iz Skocijana pod vodstvom Simana VVrulicha, pevsko instrumentalna skupina iz Zvabeka pod vodstvom Rozine Katz, koroški partizanski pevski zbor pod vodstvom Branka Cepina, obirski ženski oktet SPD Obir pod vodstvom Valentina Polanška, mešani zbor SKD Peca iz Globasnice pod vodstvom Janeza Pet jaka, mladinski zbor iz Sentlipša pod vodstvom Pepce Weiss, moški zbor SPD Edinost rz Pliberka pod vodstvom Foltija Hartmana. moški zbor DPI) Svoboda Vres iz Prevalj pod vodstvom Joška Kerta, mešani zbor Podjuna iz Pliberka pod vodstvom Toneta Ivartnika, moški zbor SPD Trta iz Žitare vasi pod vodstvom Jozija Starca in mešani zbor SPD Zarja iz Železne Kaple pod vodstvom Joška VVrulicha. Ob koncu koncerta bodo zbori zapeli še s&upaj 1 Koledar je bil doslej namenjen le izseljencem, katerih drugi rod poganja korenine v novi domovini. Na zdomce pri Matici niso pomislili in tudi ne na domače bralstvo, ki bi ga morebiti zanimala problematika iz-seljenstva. Razširitev tega koncepta žal kratkoročno še ni izvedljiva, verjetno pa bodo o njej še razmišljali. Bogate tradicije koledarja ne gre prekinjati. Ker pa je vse manj izseljencev, ki še govorijo slovensko, bi morala Matica misliti tudi na drugi rod. ki se je že vrastel v tujerodno skupnost. Njihovo vezanost na staro domovino in občutje slovenstva bi morali poglobiti s publikacijami, kakršna je koledar. Trenutno sicer razmišljajo o dvojezični izdaji koledarja, vendar to zahteva precejšnja sredstva. Načrte za bogatejšo opremljenost koledarja in za tekste v angleškem (in morebiti španskem! jeziku bodo pri Matici prihranili za »boljše čase«. I). Zlebir Kulturni koledar KRANJ - V galerijskih prostorih Prešernove hiše razstavlja svoja dela slikar Vinko Hlebš iz Tržiča. V kletnem razstavišču se s dvojimi deli predstavlja kipar Boris Pro-kofjev iz Ljubljane. V galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del bolgarskega kiparja in slikarja Dimča Pavlova. V mali galeriji Mestne hiše so na ogled dela slikarja Lucijana Bratuša iz Vipave. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. Pionirska knjižnica vabi na otvoritev razstave in srečanje z ilustratorjem in urednikom Božom Kosom, ki bo v prostorih pionirske knjižnice v sredo. 25. novembra, ob 17. uri. Razstava knjižnih in originalnih ilustracij Boža Kosa in pregledna razstava revije Ciciban bosta na ogled do srede decembra. Za skupinski obisk se lahko dogovorite s pionirskim oddelkom. Primskovo — Društvo prijateljev mladine Primskovo vabi skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami otroke na URO PRAVLJIC, ki bo v nedeljo, 22. novembra ob 10. uri v dvorani Zadružnega doma na Prim-skovem. Zanje so pripravili zabavne in tekmovalne igre z nagradami, pesmice, njihov gost pa bo tudi naš znani lutkar Cveto Sever z lutkovno igrico »Zgodba o vremenu«. Le 10 dinarjev je vstopnina. PODNART - V soboto, 21. novembra, ob 19.30 bo v okviru Meseca kulture, ki poteka v počastitev 25-letnice kulturnega društva Svoboda v Pod-nartu, večer zborovskega petja. Nastopila bosta domači moški pevski zbor in ženski pevski zbor z Jesenic. LJUBLJANA - V soboto. 21. novembra, ob 17. uri bodo v novem razstavišču likovnega salona Rotovž odprli razstavo pete revije likovnih skupin Slovenije. Žirija je izbrala 103 likovna dela prav toliko avtorjev iz številnih društev po Sloveniji. Med razstavljalci je 30 likovnikov iz petih gorenjskih občin, kar govori o razmahu ljubitejske likovne dejavnosti. Razstava bo odprta do konca leta. SKOFJA LOKA - V knjiž niči Ivan Tavčar bo v torek. 24. novembra, ob 17. uri ura pravljic — Tinka Štukl bo pripovedovala partizanske zgodbe. V sredo. 25. novembra, ob 18. uri bo na vrsti predavanje z diapozitivi, Franc Pisanec bo pripovedoval o Skandinaviji. ŽIRI - V soboto, 21. novembra, ob 20. uri bo v veliki dvorani Svoboda gostovala dramska skupina kulturno umetniškega društva Franc Ziberna iz Povira pri Sežani, ki jo vodi Aleksi Regart iz' Trsta. Žirov-skemu občinstvu se bo predstavila s Sofoklejevo Antigono. G LAS 6.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE PETEK, 20 NOVEMBRA 1981 31. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, sreda, 25. novembra, ob 13. uri v mali sejni sobi skupščine občine 29. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič, sreda, 25. novembra, ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine 30. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, sreda, 25. novembra, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine Dnevni red: Po ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati pregledali zapisnike zadnjih sej ter uresničitev sprejetih sklepov, za tem pa bodo obravnavali: - poročilo o delu slovenskih dele gatov v zveznem zboru skupščine SFRJ - resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Tržič za obdobje 1981 - 1985 v letu 1982 - poročilo o sredstvih in skladih za razdobje od 1. 1. do 31. 10. 1981 - pregled prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna za čas od 1. I.do30. 9. 1981 - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Tržič za leto 1981 - predlog valorizacije programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1981 - predlog družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči - potrditev in soglasje k statutom organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena - osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - odlok o spremembi urbanističnega programa občine Tržič za območje urbanističnega reda 3 W na Vi-sočah pod republiško cesto St. II '322 Golnik -Begunje - volitve in imenovanja - predlogi in vprašanja delegatov V zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti bodo razen tega razpravljali še o - odloku in načinu oplojevanja ž vali v občini Tržič Poslej stanovanjsko naselje Izvrsni svet predlaga spremembo urbanističnega programa občine Tržič za območje urbanističnega reda 3 W na Visočah pod republiško cesto Golnik —Begunje. Prej naselje počitniških hišic se je namreč po sili razmer v minulih letih spremenilo v pretežno stanovanjsko. Pred javno razgrnitvijo osnutka spremembe od konca aprila do konca maja letos je bila v krajevni skupnosti Brezje posebna razprava, na kateri so sodelovali tudi vsi vikendaši. Na osnovi njihovega privoljenja je svet krajevne skupnosti zavzel pozitivno stališče Najprej vsebina Zbori skupščine občine Tržič so sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča marca 1978. Kasneje je bil sprejet dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki mu je potrebno odlok prilagoditi, pa tudi višina nadomestila se ves ta čas ni spremenila. Nov osnutek odloka vsebuje vse elemente dogovora, hkrati pa s popravljenimi zneski nadomestil zagotavlja potrebna sredstva, ki so osnovni vir financiranja izgradnje komunalnih objektov in naprav skupne rabe. Kot bistveno novost namreč prinaša primernejša merila za določitev nadomestila po sistemu točkovanja, s tem da je višina nadomestila odvisna od sprejetega programa gradnje komunalnih objektov in naprav. Število točk se dobi na osnovi meril za določitev nadomestila, vrednost točke pa da vrednost programa, deljena s celotnim številom točk v občini. Vrednost točke vsako leto •skladi izvršni svet na predlog komunalne skupnosti in enote za oravljanje s stavbnim zemljiščem. Izvršni svet priporoča, da se v .isameznih sredinah med javno azpravo opredeljujejo predvsem do vsebine odloka, medtem ko bi materialne posledice ugotavljali decembra, ko bosta znana programa ko-skupnosti in enote za upra-' arije s stavbnim zemlj«5čem za nas!«-.Inje leto. Umirjena gospodarska rast Upočasnjena gospodarska rast v svetu, težave v preskrbi z nafto, s surovinami in z reprodukcijskimi materiali bodo tudi prihodnje leto močno vplivali na razvoj tržiške občine. Zato bo stopnja gospodarske rasti nižja od predvidene v srednjeročnem planu, celoten razvoj *" pa bo podrejen naporom za dosego ugodnejše zunanjetrgovinske bilance. Tržiški izvršni svet je na tej osnovi izdelal osnutek resolucije za naslednje leto in na posameznih področjih začrtal vrsto zahtevnih ciljev. DRUŽBENI PROIZVOD VEČJI ZA 0,2 ODSTOTKA Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja bo družbeni proizvod v tržiški občini 1982. leta vrednostno porasel predvidoma za 20,2 odstotka, medtem ko bo njegova realna rast dosegla le 0,2 odstotka, in to ob racionalnejši ter bolj učinkoviti izrabi materialnih* kadrovskih, naravnih in drugih proizvodnih potencialov. Materialno osnovo združenega dela bo potrebno okrepiti. S povečanjem produktivnosti, z boljšim gospodarjenjem kakor tudi s porastom proizvodnje bo moč ustvariti možnosti za nižji padec oziroma za ohranitev ravni realnih osebnih dohodkov. Sredstva zanje bodo v skupni masi zaostajala za deset odstotkov za rastjo dohodka, različno po dejavnostih in organizacijah združenega dela ter odvisno od uveljavljanja kvalitetnih elementov razvoja in ravni proizvodnje v njih. NOVE IZVOZNE POTI Podobno kot vsa leta nazaj se je tržiška industrija tudi letos aktivno vključila v izvoz, prevzela dodatne planske obveznosti, ki jih bo tudi uresničila, manj uspešna pa je v prodaji na konvertibilni trg. Zato bo prihodnje leto usmerila še več moči v iskanje notranjih rezerv in novih prodajnih poti, da bi presegla letošnji izvoz, realno vzeto, za najmanj šest odstotkov. Prodajo na tuje bodo hitreje večale tiste delovne organizacije, ki ne dosegajo povprečnega izvoza na delavca v občini. To so predvsem Tovarna kos in srpov. Bombažna predilnica in tkalnica. Trio ter Gozdno gospodarstvo. Hkrati pa bo ob večji uporabi domačih surovin, znanja in tehnologije uvoz še nižji od letošnjega. V izvozu predvidoma ne bo presegel 50-odstotnega deleža. Organizacije združenega dela bodo okrepile samoupravno sporazumevanje o udeležbi na skupno ustvarjenem deviznem prilivu, obenem pa krepile medsebojno odvisnost v reprodukcijskih povezavah. V okviru SISEOT bodo sklenile tudi poseben sporazum za nepovratno združevanje dinarskih sredstev za izravnavo dohodkovnega položaja organizacij, ki izvažajo na konvertibilno področje. NALOŽBENE POBUDE Zaradi zaostanka na področju investiranja se bodo prihodnje leto vlaganja v primerjavi z letošnjimi bistveno povečala, s tem pa tudi delež naložb v družbenem proizvodu. Prednost bodo imele delovne organizacije, ki že imajo pripravljene investicijske programe, in sicer Zlit. Bombažna predilnica in tkalnica ter Tiko. Izvršni svet bo v skladu z dogovorjenimi kriteriji prestrukturiranja gospodarstva pripravil pregled vseh naložbenih programov in predlog prioritete. OMEJENO ZAPOSLOVANJE Tudi zaposlovanje bo v tržiški občini precej upočasnjeno. Stopnja rasti bo nižja od enega odstotka. Prednost bo imelo zaposlovanje v materialni proizvodnji, medtem ko bodo iskalcem prve zaposlitve pomagali tako, da bodo omejili vse oblike dela po pogodbi in dopolnilnega dela, pri čemer bodo morali delavci, ki so izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino, v pokoj. CENE IN PRESKRBA Politika cen bo v letu 1982 naravnana k ciljem ekonomske stabilizacije. Zato bo treba odločno omejiti stopnjo inflacije, tako da rast cen ne bo presegla 15 odstotkov. V tem okviru bo politika cen izrazito selektivna in diferencirana glede na ekonomski položaj posameznih dejavnosti. . Nemoteni preskrbi prebivalstva osnutek resolucije prav tako pripisuje pomembno mesto. Trgovinske delovne organizacije bodo povečale zaloge osnovnih izdelkov, za preprečevanje motenj pa bo izvršni svet sproščal občinske in druge rezerve. Dopolnjen bo program dvomesečnih občinskih blagovnih rezerv in namenjenih nekaj sredstev za gradnjo skladišč in njihovo hrambo. Za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bodo Tržičani prihodnje leto izdvojili 2,5 milijona dinarjev. PORABA V OZKIH MEJAH Sredstva za splošno in skupno porabo bodo rasla v letu 1982 za 25 odstotkov počasneje kot dohodek. Splošna poraba se bo tako po vrednosti povečala za 15,2 odstotka, ne upoštevaje sredstev za kompenzacije. Za skupno porabo bodo tržiški delavci namenili 242,165.000 dinarjev oziroma 15.3 odstotka več kot letos. Interesne skupnosti torej svojih programov ne bodo mogle širiti. Nasprotno; ponovno bodo morale Sreučiti obseg pravic ter normative ejavnosti in se dogovoriti 6 njihovem oženju. Za obnovo planinskih domov, za kar se denar zlbira posebej v okviru prispevne stopnje, bo prihodnje leto na voijo 1,16 milijona dinarjev. Predvidena je obnova doma na Kof-cah. Posebej — na osnovi družbenega dogovora, ki ga je sprejelo združeno delo — se zbira tudi denar za izgradnjo objektov družbenih dejavnosti. Prihodnje leto ga bodo Tržičani namenili za obnovo kulturnih spomenikov, osnovne šole heroja Grajzerja, osnovne šole Ko-krškega odreda in osnovne šole v Lomu, v okviru katere bo ustanovljen tudi oddelek predšolskega varstva otrok. Osnutek resolucije je zanimiv tudi v poglavju, ki govori o razvoju gospodarskih dejavnosti. Stanovanjska skupnost bo prihodnje leto na Ravnah pridobila 17 novih stanovanj, vsa dovoljenja za gradnjo stolpičev, nadaljevala bo obnovo starega mestnega jedra in se z združenim delom dogovorila o gradnji stolpičev v Spodnji Preski. Na področju PTT izgradnje se bodo Tržičani lahko opredeljevali med dvema variantama; ali denar samoupravne interesne skupnosti usmeriti v povečanje vozliščne avtomatske telefonske centrale v Tržiču ali pa v izgradnjo pošte in centrale v Križah. Komunalna skupnost načrtuje dokončanje kanalizacijskega kanala S na Ravnah, ureditev vodovoda za Zgornje in Spodnje Veterno, napeljavo vodovoda na levem bregu industrijske cone ter izgradnjo rezervoarja na Ravnah, dokončno pa se bodo morali občni odjočiti tudi o rešitvi problema pitne vode v Tržiču. O osnutku resolucije bo ta mesec potekala javna razprava. Posebno temeljita bo morala biti zlasti v združenem delu, saj bo potrebno doseči čim večjo usklajenost v načrtovanju rasti izvoza, dohodka in vseh oblik porabe. Resolucijo bodo skupščinski zbori sprejemali na decembrskih sejah. Soglasja k statutom K samoupravnim splošnim aktom organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena, daje soglasje oziroma jih potrjuje tudi skupščina občine. Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu predlaga, da zbori skupščine občine Tržič potrdijo statute osnovne šole heroja Grajzerja, heroja Bračiča in Kokrškega odreda, vzgojnovarstvene organizacije Tončka Mokorel in samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem. Gre za dopolnitve oziroma uskladitve aktov z novo zakonodajo na področju dela in ar* ^anizjraruisti navedenih nngankacij, Prispevne stopnje ostanejo V začetku leta so samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti planirale za 19.8 odstotka več denarja kot lani. Porabo aa določile na osnovi planskih vrednosti za posamezne elemente v ceni storitev po svojih standardih in normativih ter upoštevale, da se bodo osebni dohodki lahko gibali največ do meje. dovoljene z resolucijo in dogovorom o razporejanju dohodka za leto 1981. Gibanje materialnih stroškov je bilo načrtovano skladno z dogovorom o uresničevanju politike cen in z resolucijo. Zaradi visoke rasti materialnih stroškov in prilagajanja osebnih dohodkov z delavci v gospodarstvu so samoupravne interesne skupnosti izdelale predlog za valorizacijo letošnjih programov. Nove vrednosti upoštevajo valorizacijo materialnih stroškov za razliko od načrtovanega 19,8 do 35-odstotnega porasta ter valorizacijo osebnih dohodkov za razliko do 30-odstotnega porasta. Ko je izvršni svet preučeval možnost valorizacije, za katero prispevnih stopenj ni treba popraviti, se je srečal tudi s težavami v poslovanju doma Petra U zarja. Glede na rezultate gospodarjenja in na oceno zadnjega trimesečja predlaga, da se obenem z valorizacijo programov interesnih skupnosti — edino ta vir je mogoč — prek skupnosti socialnega skrbstva pokrije izgubo doma. Ocenjena je na 2 milijona dinarjev. 300.000 dinarjev pa ima skupnost za to že rezerviranih. Izvršni svet predlaga popravek vrednosti programov interesnih skupnosti v višini 7.4 odstotka, kar pomeni 14,481.000 dinarjev. S tem bi se skupna poraba v tržiški občini letos povečala za 28,7 odstotka, kar pa je občutno manj. kot dovoljuje ocena rasti letošnjega dohodka Proračun zelo varčen Občinski proračun bo letos razporejal predvidoma blizu 40.5 milijona dinarjev, in sicer okrog 37,8 milijona za splošne namene in rezervni sklad ter dobrih 2.6 milijona za blagovne rezerve. V devetih mesecih se je v proračun nateklo skoraj 30,9 milijona dinarjev, to je 76.29 odstotka celoletne načrtovane vsote, porabljenih pa je bilo 28,4 milijona dinarjev ali 75,12 odstotka. V ta znesek je vštet tudi prenos denarja samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za prvo letošnje pol- letJe- V razporedu prihodkov je razvidno, da posamezne vrste davkov pre- cej presegajo plan, da pa ga upravne in komunalne takse ter takse za promet s parkljarji in kopitarji a* dosegajo. Izpad nekaterih prihodkov tiči v slabši kupni moči prebivalstva, pomanjkanju določenih vrst blaga in neugodni kreditni politiki, medtem ko so nekatere postavke bodsa previsoko načrtovane ali pa so take narave, da se jim plana ne da točno določiti. Očitno je, da bo za nekatere mene, na primer za materialne stroške in pomoč družinam kadrovcev denarja zmanjkalo in bo zanje v popravku proračuna potrebno nameniti dodatna sredstva. Denar za družbene objekte čaka Desetmesečno poročilo o občinskih sredstvih in skladih med drugim pravi, da vse organizacije združe nega dela še niso poravnale svojih obveznosti po samoupravnem sporazumu za financiranje negospodarskih investicij in investicij v krajevnih skupnostih. Kljub temu se je na ta račun nateklo skoraj 6,2 milijona dinarjev, 15 odstotkov več, kot je načrtovanih za vse leto. Porabljenih je bilo okrog 4,5 milijona, največ za financiranje programov krajevnih skupnosti. Nasprotno pa sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišč konec leta najbrž ne bodo dosegla načrtovane vsote. V desetih mesecih je bilo od skoraj 8 milijonov dinarjev porabljenih blizu 6,6 milijona; 2 milijona za križišče pri Zlitu, 2,48 je bilo prenesenih na enoto za urejanje stavbnega zemljišča in 1.9 milijona na komunalno skupnost. Od skupaj 9,5 milijona dinarjev, kolikor jih je doslej še prinesel samo- prispevek za gradnjo objektov družbenih dejavnosti, je nerazdeljena blizu 1,2 milijona. Vendar pa račua se ni dokončan. Po poravnavi stroškov referenduma presežkov na nwrn predvidoma ne bo. Sredstva za izgradnjo obit družbenih dejavnosti se stekajo pa načrtu. Od skoraj 5 milijonov dinarjev je v desetih mesecih kar l" milijona še nerazporejenih, n.-. denarja pa je šlo za obnovo muz** germovke in Primoškove kašče. Sklad za intervencije v kmetijsr*-in porabi hrane se oblikuje po prispevni stopnji 0,22 odstotka od ošabnega dohodka zaposlenih in w * desetih mesecih dosegel le 65-ad stotno uresničitev. Sredstva so bala razporejena predvsem za regres-ranje obresti za vlaganje v kn stvo, za sofinanciranje pospeševal** službe, zavarovanje Živine in za sofinanciranje nakupa konj po programu SLO. Predlog dogovora določnejši Na dnevni red spet prihaja družbeni dogovor o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči, tokrat v obliki predloga. Ta se od osnutka razlikuje predvsem v tretjem členu, ki je prej le našteval posamezna merila za vrednotenje storitev pravne pomoči. Pripombe so se nanašale predvsem na to, da merila niso dovolj konkretna in zavezujoča ter da je družbeni dogovor preveč splošen in načelen. Predlog zdaj podrobneje opredeljuje posamezne osnove in merila, upoštevajoč vrste oziroma skupine storitev pravne pomoči glede na družbeno pomembnost in zahtevnost. Kot družbeno bolj pomembne so opredeljene tiste storitve, ki prispevajo k zagotavljanju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi, samoupravljanja in družbene lastnine, torje tiste vrednote in dobrine, katerim se zagotavlja posebno druž- beno varstvo. Zahtevnost pa « vrednoti po treh osnovah,- po časa. potrebnem za opravo posameauk storitev pravne pomoči, po odgovor nosti in stopnji strokovne zahtev nosti. Razjasnjen je tudi dvom o veljavnosti družbenega dogovora pote*, ko bodo ustanovljena združenja pravne pomoči, ki so po zakonu a pravni pomoči udeleženci družbenega dogovora. Zdaj njihovo viaa* prevzemajo območni zbori odvetnikov. Torej so udeleženci dogovor« območni zbori vse dotlej, dokler a« bodo ustanovljena združenja prava* pomoči. Na osnutek družbenega dogovaia je bilo dano tudi neka i pripomb » predlogov, ki jih ni bilo mogoč* upoštevati, ker vsa ta vprašanja on-roma razmerja ureja že zakon * pravni pomoči in ni razloga, da bi * določbe ponavljale še v dogovor* Kanalizacija na Ravnah ./< zdaj urejena takole. ^^ftUJJ stekajo v potok in ga onesnažujejo. Prihodnji u < , - ,: zgrajen kanal S. Dokumentacija je že pripravljena. aw #* zahtevala-,okr,og£.5milijona dinajjeu. >> ». i " ' ""t rfJĐL 20. NOVEMBRA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 7.S1RAN.G LAS 15 /ESCEVALEC VUČKO Jelo Peternelj Črtomir Zoreč POMEN KI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE RAZUMEM, TOVARIŠ KOMANDANT! VUČKO JE ZADNJI HIP REŠIL ŽIVLJENJE POLKOVNIKU MITROVIĆU ... (•8. zapis) Ker se v svojih zapisih večkrat kar nehote spuščam v ugibanje o izvoru krajevnih imen — četudi vem. da je imenoslovje celo za strokovnjake kaj spolzko in negotovo znanstveno področje, še vse polno ugank in zadreg — se mi večkrat zgodi, da me kdo od bralcev teh zapisov dopolni, opozori ali popravi. Seveda nimam nič proti temu zanimanju, saj ga celo hote izzovem. PISMO S KOROŠKE BELE No. tako me je doseglo tudi pismo prijatelja B. C., domačina s Koroške Bele. Uvodoma zavrača misel, ki se resda kar vsiljuje, da je ime vasi v nekaki zvezi s Koroško ali vsaj s koroškimi pastirji, ki so svoje črede pripasii po južnih pobočjih Karavank celo v Savsko dolino. B. C. poudarja, da je Koroška Bela že zelo stara vas (prvič omenjena v blejskem urbarju leta 1253) in da so njeno ime v teku zgodovine zelo različno pisali: Cern Velach, Kamer Velach, Cern Bella, Ko-roscha Bella in pod. — Če se naslonimo na osnovo Cor, pomislimo na vzvišen, zgornji, gornji, visok kraj. Pač je to prastar indoevropski koren. Tudi za ime Bele ima B. C. svojo razlago: Bel ali Bell naj bi pomenilo pri Babiloncih in Asircih boga groma in neviht, torej tudi gospodarja, boga zemlje in plodnosti. Tudi pri semitskih ljudstvih je bil znan Baal (izg. Bel), moško božanstvo, gospodar mest. plemen, pokrajine. Upodabljali so ga kot bika. No, prav proti Baalovemu kultu se je boril židovski monoteizem. B. Č. sklepa, da bi utegnilo ime Koroške Bele. pomeniti nek vzvišen kultni (obredni) prostor, kjer so v sivi davnini častili boga Baala. kot svojega gospodarja. Svojo misel B. C. opira na arheološke najdbe (na Belskem polju je bilo izkopano večje število artefaktov iz časov pred 8000 leti) in na obstoj antične tovorne poti prek Javorniškega Rovta. Medijega Dola in prek Karavank na Koroško stran DR. FRANCE BEZLAJ Kako kočljivo je ugotavljanje izvora krajevnih imen (pa tudi iedinskih. vodnih, osebnih idr.) pričajo preproste besede velikega učenjaka, pač najpomembnejšega slovenskega strokovnjaka na področju imenoslovja, profesorja ljubljanske univerze dr Franceta Bezlaja. V sestavku »Trdi orehi slovenskega imenoslovja« pravi med drugim: »Čimbolj se staram, tembolj čutim potrebo, da povem svoje zadnje mnenje o imenih, o katerih sem bodisi že pisal ali pa v teku desetletij le večkrat razmišljal, ne da bi si upal izreči o njih dokončno besedo. Naše imenoslovje ima malodane že dvestoletno tradicijo. Vsak rod raziskovalcev je postavljen pred vedno zahtevnejše naloge, ki se jih doslej še ni posrečilo zadovoljivo rešiti. Sicer pa je smisel vsake znanosti v nenehnem razvoju, še posebej pri tako mnogostranski vedi. kakršno je imenoslovje. Treba je usklajevati dosežke raznih strok, od historične slovenci prek študija dialektov in lingvistike, primerjalne književnosti. zgodovine, arheologije pa vse do jezikovne paleontologije. Priznam, da sem se večkrat zmotil in da bi bilo bolje, će bi se izogibal imenom, s katerih v prvem zagonu nisem mogel sneti zadnje tenčice in je zato ostalo pri njih toliko neizrečenega. Vendar se nikoli ne zmoti samo tisti, ki ne dela. To velja za vsako tipanje v neznano.« To so skromne besede resničnega znanstvenika, ki upa priznati, da se kdaj pa kdaj tudi zmoti. Saj je že stari modrec Sokrat rekel, da le to ve. da nič ne ve' POMNIKI NOB Tudi Koroške Bele. Javornika in Javorniškega Rovta (o Potokih sem že pisal) se je lotil objestni okupator s svojimi hlapci — izdajalci našega rodu. Kot bo ostal v naši narodni zgodovini partizanski boj proti tujemu zavojavalcu eno najsvetlejših obdobij, tako se bodo še pozni rodovi spraševali, le kako je bilo mogoče, da se je tudi med pokončnimi in čvrstimi Gorenjci našlo toliko podležev. ki so izdajali svoje lastne rojake. Seveda slutim, zakaj smo morali doživeti to zgodovinsko sramoto — tu je bila več kot polstoletna vzgoja k denunciranju drugače mislečih tovarišev, sodelavcev, rojakov. Toda. ko bodo življenjepisi notoričnih narodnih izdajalcev, dodobra in sistematsko analizirani, bo podoba postala jasna in tudi krivec znan. V teku zadnjih dveh desetletij sem si ogledal, popisal, poslikal stotine pomnikov NOB (na *Gorenjskem in Koroškem). Hudo mi je bilo za mlade fante in dekleta, ki so padli v junaških spopadih z okupatorjem. A dosti huje mi je bilo. ko sem zvedel ali prebral, da so padli borci in aktivisti postali žrtve izdaje domačinov, celo sosedov ... Druga ptičja razstava T^ra«j — Člani društva za vzgojo 1 tratvo ptic Lišček iz Kranja ^ravijajo danes drugo razstavo Yjb ptic. Uredili jo bodo v delav-Jdomu. vhod 6. odprta pa bo še i £ki v nedeljo, vsak dan od 8. do Ptice, med njimi bo največ kov. bo razstavljalo okrog članov društva, nekatere 'pa bodo obiskovalci lahko tudi Posebno zanimivo bo jutri, ko tiče »v konkurenci« ocenjene, čakata šampiona razstave in štirih najlepših ptic iste •t je povedal predsednik Albin r društvo samostojno dela šele drugo leto. Združuje 22 aktivnih članov, gojiteljev sobnih ptic: kanarčkov, papig in eksotov. Povezali so se v želji po izmenjavi izkušenj pri vzgoji in varstvu ptic, saj je" tovrstna literatura na Slovenskem zelo skromna, da bi pripravljali razstave in s tem navduševali tudi druge ljubitelje ptic ter da bi pod okriljem društva sodelovali na republiških in zveznih tekmovanjih. Lani so člani dobili tri pomembna priznanja; Ivan Posavec zlati medalji na državnem in republiškem, Jože Jelovčan pa srebrno na republiškem ocenjevanju. Tudi letos bodo naj- lepše ptice z poslali naprej. društvene razstave Trenutno največja težava mladega društva je denar. Za enotne kletke, ki so predpisane za razstavo oziroma ocenjevanje, so ga zbrali člani sami. Ob navušenju, ki ga kažejo, jim načrtov ne manjka. Kasneje se nameravajo posvetiti tudi zunanjim pticam. Izdelali bodo hišice in valilnice, kupili hrano in se v skrbi zanje povezali z osnovnimi šolami, kjer je vzgoja v ljubezni do ptic, žal. omejena le na najnižje razrede. H.-J. Zbombardirana Koroška Bela - Dne 14. avgusta 1917 so italijanska letala zgrešila železarno ter odvrgla tovor 36 bomb na Koroško Belo. Pogorelo je takrat 47 poslopij. VI pa NISMO SE UKLONILI red mladimi so velike in težke naloge Zlatnar-Mik la v ž ^* Gorenjca, trdega Leščana sem ga imela. 5** je pošteno presenetilo, ko mi je povedal. J* Ljubljančan. Sicer pa je v bistvu Gumama je bila doma iz Smlednika, oče Ca pri Kamniku in živeli so v Šiški, ki je »» svetovni vojni veljala za prvo gorenj-T*** Zdaj ga imajo Gorenjci za Ljubljan-Ljubljančani pa za Gorenjca. Sam se J? *• Gorenjca. Toliko stvari v življenju ga j?* as Gorenjsko! 1952. je postal sekretar * 5?* komiteja partije Radovljica, zatem •iruženega okraja Kranj. Takoj ko je ^ na Gorenjsko, se je vključil v Aero klub j£*m letalsko zvezo Slovenije. Bil je med jSf&riteln Alnskeca letalskega centra in •aator gospodarskega letalstva pri nas. Tudi pri izgradnji brniškega letališča ima svoje zasluge. Vsa leta ga je vleklo nazaj na Gorenjsko. Med jeseniške železarje. Ti so mu bili vsa leta. odkar je zapustil Radovljico, najbolj pri srcu. Pošteni, delavni, kleni ljudje. Z njimi se je dalo delati. Kar so se dogovorili, je veljalo. In naloge so uresničevali. Tako kot nekoč, ko so se komunisti dobivali v Vzajemnosti... V njegovi družini se ni bilo težko opredeliti za pravo smer. Oče. odločen marksist, je prinesel revolucionarne ideje iz Rusije. Eden prvih komunistov v Ljubljani je bil, od leta 1919. Železničar je bil in 1920. je bil tudi on med stavkajočimi na Zaloški cesti. Duh Zaloške ceste, borbe delavskega gibanja, prireditve napredne Svobode, stavke tu in tam, vse to je prevevalo njihov dom. Oče jim je ta svet uokviril in vseh pet Zlatnarjevih otrok je vedelo, kje je njihovo mesto. Ne šele ob okupaciji, že veliko prej. Ze v zadnjih dveh gimnazijskih letih je Mirko tesno sodeloval z revijo Slovenska mladina, hodil na predavanja v Slovenski klub, kjer so predavali tovariši kot so bili Ziherl. Vojska in drugi. Izrazit marksistični klub je bil to. 1938. se je še kot dijak vključil v delavsko kulturno društvo Vzajemnost v Šiški. Ze pri formiranju društva so mu zaupali mesto tajnika. To je postalo Mirkova prava šola marksizma in revolucionarnega gibanja, kajti sem so prihajali komunisti, ki so bili sicer povezani v tovarnah. To je bil neposreden stik z delom partije. Vzajemnost je podpirala vse njene Akcije. Tonček Zerial, kasneje narodni heroj, je bil njen podpredsednik in duša vsega političnega dela. Društvo je povezovalo tudi celo vrsto naprednih študentov, marksistov. Izredna druščina je bila to, se spominja Mirko. Od otroka naprej se je čutil komunista. Kako tudi ne. S šestnajstimi leti je že bral doma komunistično literaturo, Speransa in druge. In ko mu je poleti 1939. leta Tonček Zerjal zaupal, da je postal kandidat za partijo, tega sploh ni mogel doumeti. Kakšen kandidat? On je partijec, komunist. To je bila zanj degradacija. Kandidat za nekaj, kar je že? Tedaj je bolj popustil, kot razumel. No, bil je kandidat le mesec dni, potem mu je nekega dne Tonček povedal, da ni več kandidat. Tone Dolinšek ga je sprejel med prave komuniste. Sprejem v partijo je le gola formalnost, bistvena je opredelitev človeka. Tisto v njem! Ne pa tako kot danes, ko je lahko komunist-vsak, da le izrazi željo, in jih je pol le na papirju! Kako skrivnostni so bili njihovi prvi sestanki. V mraku je v gozdu na Mostecu komaj razločil obraze. Ze za prvi naslednji sestanek jih je prepričal, da so ga imeli pri njih doma. In potem še velikokrat. Marjana Draksler, Tonček Zerjal in še nekateri poznani tovariši so bili v njegovi partijski celici. Poleti 1940 je bil Mirko dodeljen Tonetu Tomšiču kot pomočnik za Centralno tehniko. Njegova naloga je bila, da je skrbel za zvezo med skladiščem tiskarne, ki je bila tedaj v Podlipoglavu, in javkami. od koder so literaturo odnašali tovariši iz okrožij. Za Gorenjsko, se spominja. Jo je največkrat prišel iskat Kebe sam. Mica Slandrova ga je navadno obveščala, kadar je bilo treba iti po material in ga znositi na javke. Kolo in nahrbtnik sta pela vse do okupacije in potem brez prekinitve vse do 1. decembra 1942, ko je bil na vlaku med Ljubljano in Brezovico aretiran. V železničar-ski torbi — kot ilegalec se je izdajal za železničarja — je imel dokumente in novo želez-ničarsko uniformo za Borisa Kraigherja, ki je pobegnil iz Gonarsa in naj bi prišel iz Dolomitov v Ljubljano. Sledili so zapori in zasliševanja na Brezovici, na sodišču v Ljubljani, v belgijski kasarni. Da se ukvarja s črno borzo, je trdil, toda ni jih prepričal. Med talci bi moral biti, pa je imel srečo: po stalingrajski bitki niso več streljali talcev, temveč so ga maja 1943 poslali v Gonars. Ob razpadu Italije se je vključil v 1. Briški bataljon, kasneje v Soško brigado, potem pa v XXX. divizijo, kjer je bil pomočnik komisarja, v začetku 1944. pa že komisar divizije. Ob ustanovitvi Ozne je bil določen za šefa III. sekcije, to je za vse vojaške enote IX korpusa, operativne in zaledne. Hude borbe so bfli tisti čas v Benečiji, v Reziji, ob napadu na Baško grapo, pri osvobajanju Vipavske doline. Svobodo je doživel v Gorici. Vrsto let je še ostal v Ozni. Bil je njen načelnik v Gorici, potem načelnik Ozne za Slovenijo, poslanec prve skupščine Slovenije in opravljal je vrsto zahtevnih nalog na CK KPS in v slovenski vladi. Tudi danes ima še vrsto odgovornih funkcij od člana Sveta republike in na CK ZKS pa do krajevne skupnosti. Rezervni polkovnik je in nosilec partizanske Spomenice 1941 ter vrste visokih odlikovanj. Kot vsakega pravega komunista tudi njega skrbi naš današnji politični in gospodarski položaj. »Danes so pred mladimi veliko večje in težje naloge, kot smo jih kdaikoli imeli mi,« pravi. Moti ga, da ne pogledamo globlje vzroke, zakaj je do tega prišlo. »Naše socialistično samoupravljanje! Tu so nastala taka odstopanja od vsebine odnosov, da je od socialističnega samoupravljanja ostalo le še samoupravljanje. O .socialističnem* premalo govorimo. Rušiti se je začelo že veliko prej, v koreninah, od Djilasa, preko pojava liberalizma, bezanja od socialistične razredne politike v razbijanje celote, tako da se je danes skupni interes že močno izgubil in ostajajo bolj lokalni, osebni interesi. Najtežje pa je, da se je skupni interes izgubil tudi v organih federacije in v merilu cele Jugoslavije, uveljavila se je samostojnost republik in pokrajin in danes smo že bolj podobni konfederaciji kot federaciji. Izmaličena pa je tudi socialistična vsebina. In še hujše, federalni sistem prevladuje tudi v partiji! Toda to je mladini treba na glas povedati, pokazati te odklone. Vem, da imajo mladi voljo in bi lahko veliko naredili. Le povedati, obrazložiti jim moramo stvari. Nam je bilo veliko lažje. Nam so jasno pokazali pot. Vse naše izkušnje so drago plačane in prav zato bi se morale utrditi kot granit. Pišemo zgodovino, osvetljujemo preteklost. Prav. Toda to ni dovolj za graditev zavesti mladih. Treba je izluščiti zrno in o zrnu govoriti. Mladim moramo natočiti čistega vina! D. Dolenc 4 • G LAS 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 20 HOVtM RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR »PUNICA -NEČLOVEŠKI PREPAD Tako )e ocenil največjo skakalnico sveta Norvežan Sigmund Ruud, ki jo je prvi opisal v knjigi V zvezi s Planico je zanimivo, da ie svoj prvi knjižni odmev doživela na Norveškem, torej tam, kjer je bil odpor proti njej sprva največji. Ze leta 1938 je v Oslu izšla knjiga Sigmunda Ruuda »Skispor krvsser verden« (Smučine križajo svet), ki so jo že naslednje leto ponatisnili tudi ,v Nemčiji. V njej je eno izmed 16 poglavij posvečeno Planici, nosi pa naslov: Planica — največja skakalnica sveta. Poglavje v knjigi sledi zapisom s turneje norveških smučarjev po Ameriki. »Ali naj zdaj skočimo čez Atlantik, k največji skakalnici na svetu?« se sprašuje avtor. In si tudi takoj odgovori: »Da, sedaj je čas, da pripovedujem zgodovino velikanke v Planici, največjega prepada, v katerega je človek padel zavestno in iz katerega je po poletu po zraku prišel s celimi kostmi.« Zdi pa se tudi pravi trenutek, da zdaj predstavimo še avtorja samega — Sigmunda Ruuda. SIGMUND, NAJSTAREJŠI MED RUUDI Sigmund je najstarejši iz znamenite kongsberške družine Ruudov. Rodil se je 30. 12. 1907 in je prvi izmed bratov Ruud, ki so bili več ko desetletje pojem smučarskih skokov, postal svetovni prvak. To mu je uspelo leta 1929 v Zakopanih, potem ko je bil leto poprej na II. zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu drugi za rojakom Andersenom. »Srednji« brat Birger (rojen 23. 8. 1911) je bil še uspešnejši, saj je bil dvakrat (1932 in 1936) olimpijski zmagovalec, leta 1948 pa je osvojil srebrno kolajno. Trikrat je bil tudi svetovni prvak. Najmlajši, Asbjorn (rojen 6. 10. 1920), pa je postal svetovni prvak 1938., torej tedaj, ko sta bila starejša brata že ne samo po vsem svetu znana športnika, marveč tudi uspešna poslovna človeka, ki sta si s prodajo zimskošportnih potrebščin zagotovila imenitno eksistenco. > Sigmund Ruud je prišel v Jugoslavijo prvič, ko je bil star 27 let, nato pa je našo dolino skakalnic obiskal še nekajkrat. Kot skakalec še leta 1936, nato pa 1954. kot predsednik komiteja FIS za skoke, znova leta 1960 in nazadnje leta 1972., ko je bil na I. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih častni gost. Sicer pa naj spregovori o svojem prvem srečanju s Planico sam. Takole piše v nadaljevanju poglavja Planica - največja skakalnica sveta: »Bilo je čudovito poletno vreme, pozno pomladi 1934. leta. ko smo se Norvežani prvič seznanili z velikanko. Vsi norveški skakalci, ki smo bili tedaj v Evropi, smo dobili iz Jugoslavije vabila za nastop, hkrati pa tudi štartno dovoljenje norveške smučarske zveze. Ni nas bilo malo: Olaf Ulland, Sigmund Gut-tormsen, Oivind Alstad. Reidar Hoff, Sverre Lassen Urdahl, Birger in jaz — vsi smo se odpravili v Planico. Zvedeli smo, da se naj najprej peljemo do Ljubljane, najbližjega večjega mesta na poti v Planico. Tja naj bi dopotovali sredi noči, potovanje pa je bilo grozno. Vožnja nas je utrudila in kmalu smo zaspali. Vagon je bil vse prej kot čist, skandinavski vagon tretjega razreda bi bil najbolj razkošen vagon tam spodaj, na Balkanu. Vonj po česnu in salamah je ves čas visel v oddelku vlaka. Sploh nam ni bilo treba vedeti, kje pravzprav smo, z nosom smo to zlahka ugotovili. To je bila južna Evropa. Nenavaden je bil jezik sprevodnika, ki se je le malokrat SDrehodil mimo nas. Tako je skakal Sigmund Ruud. prav nič ga nismo razumeli. Nemščine ni znal, zato smo sklenili, naj Olaf Ulland straži in nas pravočasno opozori, kdaj bomo dopotovali do našega cilja. Ko se je približeval čas, ko bi morali dopotovati, je stopil na hodnik in se potem vrnil: »Kar spite, mladeniči, to je Izhod. Čez približno uro se je vlak spet ustavil in Ulland je spet skočil na hodnik, toda kmalu se je ves razočaran vrnil: »Tudi to je Izhod«. To se nam je le zazdelo čudno, zato smo stopili na hodnik še drugi. Bil je skrajni čas, saj smo ugotovili, da je Izhod — izhod. Mimo Ljubljane smo se bili peljali že pred dobro uro. Ullanda smo zato takoj razrešili dolžnosti prevajalca. To je bil še čas, ko sploh še ni nihče vedel, da ima razmeroma mlada smučarska dežela Jugoslavija tako veliko smučarsko skakalnico. Planica leži v severozahodnem kotu dežele, kjej meji na Italijo in Avstrijo. JONSON LE NI PRETIRAVAL Per Jonson, amaterski trener v Jugoslaviji, nas je na končni postaji sprejel z voli. Te so najraje uporabljali za vprege. Ze ob prvem stiku nam je Per pripovedoval o skakalnici, toda mi smo bili trdno prepričani, da pretirava. Toda ko smo šli pogledat, smo ugotovili, da je govoril resnico. Strmeli smo, skakalnica je na nas napravila izjemen vtis. Ko nam, je Per na pobočju pokazal oznako 75 m, so se nam sesule v drobce vse naše dotedanje predstave o smučarskih skakalnicah. Hitro smo dvignili smuči z volovskega voza. Skakalnico moramo takoj preskusiti, smo^si dejali. Ze dopoldne so potem nekateri naši dosegli 80 m, popoldne pa celo 86 m. Takrat te daljave niso bile vsakdanje, zato se je novica o njih po vsej Jugoslaviji in tudi Avstriji širila kot plamen. To je bilo samo tri dni pred skakalno tekmo in prireditelji so se zato pripravljali na množičen obisk. V soboto je bilo potem slabo vreme. Deževalo je. Bali smo se celo, da bodo morali naslednjega dne skakalno tekmo odpovedati. Popoldne pa je prišel inženir, ki je zgradil skakalnico. Pri sebi je imel veliko brizgalno. Prvič smo se spoznali s sredstvi za umetno zmrzovanje snega. To je bila mešanica salmijaka in soli. Inženir je zadnje tri mesece skrbno opravljal poskuse in naposled ugotovil, da sneg, poškropljen s to mešanico, v zelo kratkem času otrdi in ostane tak približno 8 do 10 ur. Bili smo seveda skeptični. Pozorno smo ga spremliali. ko se je lotil opravila v izteku. Prav nič nismo zaupali temu početju. Toda nikakor ne želim tajiti, da smo imeli potem vsi zelo dolge obraze, ko smo preizkusili sneg. Malo poprej smo se še globoko pogrezali vanj, zdaj pa je bil trd in nas je nosil. Upali smo tudi, da bo še blago in milo vreme, kajti ob prvem naravnem mrazu bi postalo pobočje skakalnice vsekakor pretrdo in nevarno. ŽE ZAČETEK S »SVETOVNIMI REKORDI« Dan skokov je prišel s čistim vremenom in poletnim soncem, bilo je brezvetrje. Za dneva je kazal toplomer na južni strani naše koče kar 34 stopinj. Za občinstvo je bilo idealno vreme, po zaslugi zmrzo-valnega sredstva pa tudi ža nas, skakalce. Birger je zmagal v skokih, toda jaz sem dosegel najdaljši skok 87,5 m. Z veliko radostjo so ta skok razglasili za »svetovni rekord«. Mislim, da so vsi skakalci dosegli svoje »osebne rekorde«, čeprav so po naletu vozili zelo zadržano. IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Vendar smo se z našimi zavezniškimi armadami ie dili za rekreacijo, da se naša vojska ne poleni in obdrži kondicijo na vriav. kakršno mora imeti vsak vojak. Za našo hitro zmago nad Jugoslavijo m imamo zahvaliti tudi našim simpatizerjem, ki so neumorno delali m aaa sporočali o razpoloženju ljudi ter o stanju v samih vrhovih generalštaba ■ ostalega oficirskega kadra. Tako nam je Jugoslavija padla pred noge kot zrela hruška, skoraj brez žrtev z naše strani. V tem trenutku smo se dvignili s sedežev in burno odobravali, nato pa se je spontano oglasila pesem Deutschland, Deutschland Uber alles . . Ot vidiš navdušenja! Govornik nas je pomiril in nadaljeval: »Edini zaveznik, ki nas je nekoliko razočaral, je bila italijanska »seska, ki še zdaleč ni izpolnila svojega načrta, kljub temu da je imela za oka- fiacijo Gorenjske na svojih mejah deveti armadni korpus z divizijami RE. sonzo, tretjo skupino alpincev, ki sestavljajo samostojne bataljone Val Pelice, Val Cenischia, Val Toče in topniški bataljon. Val Agide z oddeJkssi graničarjev in še inženirske in druge specialne enote. Vsaki diviziji sta Mi dodeljeni še dve legiji fašistov, ne samo za nadzorstvo nad ostalo kraljev* vojsko, temveč predvsem za izvrševalca vse večjih okupacijskih rrprrihj Edino ti dve sta bili edini od Mussolinija pooblaščeni za izvrševaoje smrtnih kazni, streljanje talcev in za druge drastične ukrepe nad neposlušnimi prebivalci zasedenih ozemelj v Jugoslaviji. Ne bo narobe, če vam povem, da je imela Italija na mejah pjpu Sloveniji toliko vojaštva, da bi bilo sposobno v enem pičlem dnevu okupirati vs» slovensko področje. Kot sem bil obveščen, so bile ta čas na Gorenjskem zelo šibke posadke in je za obrambo Rateč in gornjesavske doline bile popravljenih le osemdeset oboroženih vojakov s puškami in enim «mim Mitraljezom. Znano mi je bilo tudi, da se Italijani žejo bojijo četnikov ta kr> mitašev, zato so imeli nalogo zajete četnike in komitaše po kratkem postopku nemudoma postreliti. Razumem italijansko vojsko, saj je imela dahe izkušnje v vojni z Grčijo, zato so previdni, ne morem pa razumeti dt tega malega ozemlja Gorenjske Še vedno niso dokončno okupirali Vs* kaže, da bomo morali poslati nekaj naših čet v pomoč. Sicer sem prejai zadnje sporočilo, ki je nekoliko bolj spodbudno, da so Italijani že v Ljat ljani, vendar sta jih šla hrabrit dva slovenska velikaša celo na mejo pri Rakeku. Ob pomoči čete planincev, katere smo jim dodali, smo skupaj t Italijani zavzeli Petelinjek pod Pečjo. Skupaj smo zasedli nato Podkoflca in Kranjsko goro, medtem ko Bogatin sploh ni bil branjen. Zelo žalostno pt je za italijansko vojsko, da je štiristo jugoslovanskih graničarjev pognala« beg italijansko vojsko preko Cerknega in je nato jugoslovanska vojska zasedla Novake in Zakriž. Italijanska vojska je pri umiku imela tudi izgakt v vojaštvu in orožju, tako da so poleg svojega življenja odnesli le preceria* število kokoši, vse drugo pa pustili. Kakšen gromski smeh je nastal pri vsem tem v dvorani na račun Italijanov, si lahko samo mislite. Oficir je na konferenci na koncu svojega govora tudi sporočil, da » italijanska vojska zelo previdno približuje Žirovnici, Bledu in drugim krs-jem ter da so že dosegli znano Rupnikovo linijo, ki je na relaciji Bege-nje — Lancovo. Obe obrambni liniji Rupnikovih utrdb sta ostali pravzapri« brez vojaštva, zapuščeni in prazni. Ob tej priliki se moram zahvaliti vse« tistim znanim in neznanim obveščevalcem, ki so nam z informacija« pomagali pri zmagovitem pohodu na Jugoslavijo in upam, da nam bodo pe-magali tudi v bodoče, do končne zmage.« Kari je pospravil svoj blok, napolnil kozarce, prijel čašo in nazdravi genialnemu vojskovodju nemškega naroda. Nato je ves razburjen nadaljeval: »Upam, da bomo v nekaj dneh obveščeni, kdaj odidemo nazaj v domovino, da se začnemo igrajčkati s tistimi ljudmi, ki nam ne bi bili korni. Takoj bomo iztrebili španske borce, komuniste in cigane, pa ne bomo smeli pozabiti židovskega gnoja.« Eriki se je zvrtelo v glavi od vina in prevelike sreče zaradi novic, jih je prinesel Kari. Vino in novice so jo spravile v smeh, ki je bil podob* pasjemu cviljenju. Neurejena se je vrtela po sobi in nekajkrat padla Kar* v naročje. Pograbila je steklenico in pričela piti, da je vino teklo na da bi se čimprej vrnil domov. Kari se je dvignil s postelje, strast* pozdravil s »Heil Hitler« in Fricu stisnil roko kot staremu znancu. Erika* vedno ni spoznala tujca v uniformi. Sele ko ji je Kari osvetlil dogodek * zeleniške koče, se ga je spomnila. Zlata Volarič: Nazaj še pridemo 7 14. Na poti smo se spraševali, kam nas peljejo. Ali nam bodo dali drugo zemljo, ali smo jim napoti in bomo lahko drugje živeli v miru? Ali bomo šli na sever ali na jug? Z lendavske postaje vodita samo dve smeri - proti Čakovcu na Hrvatsko in na Madžarsko. Druge poti ni. i, . , Lendava ni daleč od Kamovec. Komaj deset kilometrov je dolga cesta. Konji jo hitro prevozijo. Gledala sem njihove miŠičaste hrbte, svetlečo se dlako, vihrajoče grive in poslušala udarjanje kopit ob kamnita tla. Sonce je pripekalo. Ravna pokrajina je v slepeči svetlobu ostajala za nami. Naših hiš med drevjem ni bilo več videti. Bom še kdaj uzrla svoj dom? Konji so topotali s kopiti in vozovi drdrali po belem, drobnem kamen j u. Lendavska železniška postaja ni velika. Podobna je vsem drugim podeželskim posta- JfllTi8d dan, 23. junija 1942, je bilo zbranih veliko potnikov. S prisilo. Orožniki so stali okrog nas in grozili s puškami. Pripcjjaiiao še vaičane iz Benice, Pince - Marofa, Petišovec in Dolge vasi. Nisem jih poznala. Le med Dolgovaščani se mi je zdelo, da vidim znane obraze. Res. Bili so Gravnarjevi in Cerovčevi na Valenčičevi. ^ Nekateri stari ljudje so se le s težavo obdržali na nogah. Starka se je opirala na otneo Matere so držale dojenčke v rokah, gS'pi mlajše za roke. Družine so stale v Srnah. Prtljage ni bilo veliko, saj je nismo 3? vzeti več kot tisto, kar smo lahko držali v rokah. Na železniškem tiru je stal vlak s tovornimi vagoni. V njih so navadno prevažali živino. Tisti dan je čudno zaudarjalo iz njih. Po žveplu in apnu. Ali so ga namenoma potresli, da bi ljuaie še bolj trpeli? »Vsi v vagone!« so ukazali stražarji. Med njimi je po brutalnosti izstopal nekdo, ki je bil prej v službi na orožniški postaji v Do-brovniku. »Lokomotiva je pred vlakom,« mi je po-šepnil Milan. »Kje pa naj bo?« nisem razumela. »Poglej!« Priklopili so jo v smeri proti Madžarski. »Torej nas peljejo na Madžarsko,« je rekla moja mama. Tiho smo posedli v kotu vagona. Vročina je pritiskala in žejni smo postali. Zvepleni prah nam je silil v oči in nosnice. Malčki so zajokali. Mame so jih tolažile, čeprav bi najraje tudi same prelivale solze. Vagone so zapahnili zunaj in med njimi so na priklopnih kabinah sedeli ali stali stražarji. Nihče ni smel k vratom. Vlak se je pomikal počasi in iz zaprte škatle vagona ni bilo kaj videti. Tudi zraka ni bilo dovolj in še ta je smrdel po žveplu. Vstala sem in stopila na prste, da bi pogledala skozi lino, ki je bila visoko pod streho. Uspelo mi je. Za svojih dvanajst let sem bila dovolj velika, a suha. Same kosti, ie rekla mama, ko sem pogosto pustila del kosila na krožniku. Res sem bila vsa koščena in dolgoudna. - S prsti sem se prijela za rešetke in zagledala dolgovaške gričke, porasle z vinsko trto, pšenico, koruzo in krompirjem. V ozadju se je lesketalo sinje nebo. Nikjer ni bilo oblačka. Na njivah sem zagledala kmetovalce. Ženske so imele povečini bele bluze, spodre-cana temna krila, rdeče rute. Zaradi vročine so si robce snele, in ko je vlak peljal mimo, so vsi prenehali z delom ter gledali proti nam. Vedeli so, kaj se dogaja. Neka' debelušna žena je pomahala z rdečo ruto. Je to zadnji pozdrav iz domovine? Neznansko sem si zaželela stopiti na mehko, gosto travo našega dvorišča. Ne kruha, ne vode, ampak trave, hladne, mehke, zelene trave sem si zaželela. Bom še stopala po njej? Hladni, božajoči. Ta slika z dolgovaških polj mi ie ostala še dolgo v spominu. Kot drag, zadnji domač pozdrav. Vlak je enakomerno drdral in lokomotiva piskala ter nas vlekla čez rrfvna polja madžarske pokrajine. 15. Na postajah smo stali po dve uri, a nihče ni smel iz vagonov. Žejni in lačni smo čepeli na tleh, v kotu. Moje sestre in brat so molčali. Noben večji otrok v našem vagonu ni zajokal, le tiho so prosili matere vode, kajti žeja je bila neznosna. Ne. Za nas ni bilo vode. Sele v Szombathelvju so nam odprli vrata in po dolgi vožnji so ljudje, ki so bili ob vratih, kar popadali iz vagonov. Smeli so po vodo. Stara Paklečka je od slabosti padla na železniški tir in omedlela. Moja mama, ki je bila najbliže, jo je dvignila in spravila k zavesti. Začudeno je odprla oči in ni vedela, kje ie. Tisti dobrovniški orožnik se je grozeče približal. Tudi mnogim drugim je postalo slabo. Ali od žvepla? Vrata vagonov so s truščem spet zaprli in spet smo čepeli kot ujete živali za rešetkami. V Szombathelvju je vlak stal Čakali smo na preklop. Noben i zaklenjenega in zastraženega vlaka pat? ven. i. Stemnilo se je Že, ko smo odrinili .Ustavimo se. Končna postaja 24. junij 1941. Navsezgodaj. Rumeno železniško poslopje je osamljeno. Vlak zapelje na stranski tir vrata in vpijejo: »Takoj ven!« Starši so pograbili prtljago in n****! Vendar so v temi in gneči otroci zgrrf* tere. V rokah so držali culke z domačo »Ven!« so vpili orožniki. Tisti dobrovniški je nekega otroka brc«^ škornjem, da je v loku priletel na kistt*" tir. V bolečinah se je dvignil in jokajoč mater. Milan je imel takrat okrog dvajset 1**^ bil močan in velik fant. Modre oči so pnJJJ gledale v svet. Rjave, nekoliko kodrast* česal nazaj, po tedanji modi. .m_.whl. »Upam, da mi boš ti, zlobnež, prišel roke!« je škrtnil z zobmi, ko je videl, kaj P* ^Otroci so jokali in se hitro s*«***^ vagonov, vendar je orožniku še ksten rr-pred škorenj, da je padel po tleh Toliko časa smo se vozanh na * preveliki razdalji od Lendave do Sarvara.«-se pa tako mudi. . . Privedli so nas v taborišče, kjer j* w^ INTERNALO TABOR SAR V AR. . Taborišče je bilo naref™ "J?-** tovarne svile, Ta je bUa last rW°»*-^ že pred prvo svetovno vojno odstran* *»*- Zfl Enajst barak so ujetih Romunov, Srbov, Poljakov. SH-»- in Slovencev. ZA DOM iN DRUŽINO STRAN ZA NAJMLAJŠE tfih gasilcev novembra, smo se I ■ Skavtu pouk zbrali »• od lani gasilci, in ose v to društvo na Pnld v učilnico, je J* »oliko otrok in nekaj sv. Potem ie Groaova. ki za mentorico. ■ rano poleg višjega ■ka Stefeta ter pod »JožsGrosa je na tablo na-;ki bo odslej naše: V — na pomoč! Tone nam je zakone in pravila, orano držati, spono ne tudi o olakotno pobirali, da blagajni nekaj de- izvolili čutne od-*■* društva. Skoraj po-L*r> dobila zadolžitve oioev smo slišali sde. Obljubili so. . vedno stali ob ) bodriti. -s* jo vtmk od nas prejel *-i sta se udeležila ™» Stanko Stritih in ^•abs. U je poskrbel za posnetke, da jih t** a spomin na usta-E fassakega društva v 7.t>r. Bračiča irski it škrat to je z meša L t je pomešal. •o naredili? • to bo kazen zanj! nam bo napisal. \*vumivo, dolga. 'tez cele idoline. . ravnine. Smid, _ aole - a in Stanko Mlakar Športni dogodek Pri nas doma imamo vsi. razen mamice, radi Sport. Z zanimanjem spremljamo vsa športna tekmovanja, najraje pa nogomet in košarko. Tudi v soboto smo težko čakali na nogometno tekmo med Crveno zvezdo in Olimpijo. Vsi smo navijali za Olimpijo. Ker ni bilo prenosa po televiziji, smo poslušali radio. Prvi gol je dala Olimpija in že smo zaceli upati, da bo zmagala. Ko pa je padel tudi drugi gol za Olimpijo, smo se veselih zmage. Do konca tekme je bilo veliko priložnosti za Olimpijo. a rezultat je ostal 2:0. Zvečer smo si ogledali se posnetek golov s te zanimive tekme. Marko Dolinar, 6. c r. osa. Sole Cvetko Golar škof)a Loka Gobarska razstava V nasi soli smo imeli gobarsko razstavo. Pripravili smo jo učenci iz četrtega razreda. Nabrali smo veliko vrst gob. V nedeljo smo jih šli nabirat, v ponedeljek pa smo jih prinesli v solo. Odložili smo jih v kot. Nato smo se razdelili v dve skupini. Učenci iz prve skupine so odšli v klubsko sobo, mi pa smo reševali naloge. Najprej so pripravili sobo, nato pa so na klopi pripeli risbe, ki smo jih narisali pri likovnem pouku. Potem smo prišli na vrsto mi. Na klopi smo naložili mah. postavili korenine, praprot, listje in lubje. Ko smo vW opravili, smo prinesli gobe. Tovarišica jih je posadila v mah. K vsaki smo pripeli listek z imenom. To je bila naša prva gobarska razstava, ki smo jo pripravili sami. Z njo smo bili zelo zadovoljni. Klemen S ter o. 4. r. osa. iole Simon Jenko Gorice Spomin ne sme zamreti Sem sedmošolka osnovne sole Peter Kavčič v Škofu Loki. Čeprav so nam že v nižjih razredih tovarišice povedale, kdo je bil Peter Kavčič, o njem nisem veliko razmišljala. Vsako leto učenci sedmih razredov uredimo grobove padlih borcev. Zvedela sem, da bom s štirimi sošolci uredila grob Petra Kavčiča. Po pouku smo se z razredničarko odpeljali proti Breznici. Sošolka, ki stanuje v Breznici. je prinesla vse, kar smo potrebovali za ureditev spomenika. Pot smo nadaljevali peš. Kmalu smo zagledali spomenik. Sele ob pogledu na grob sem se vprašala, kdo je bil pravzaprav Peter Kavčič. Spomnila sem se. da je bil prvoborec. V mislih sem se preselila štirideset let nazaj. Peter Kavčič je bil eden od štirih sinov zavedne slovenske družine. Takoj ob okupaciji domovine je spoznal, kaj je njegova dolžnost. Vključil se je v narodnoosvobodilni boj. Kot Številne zavedne Slovence, so ga Nemci kmalu odkrili in zaprli. Ob prvi priložnosti so njegovi tovariši, preoblečeni v gestapovce, z zvijačo prišli v ječo in njega ter druge ujetnike rešili. Postal je borec Škofjeloškega odreda. Žrtvoval je svoje življenje za svobodo. In mi? Pred prvim novembrom, dnevom mrtvih, se vsako leto spomnimo padlih in očistimo njihove spomenike. Kar onemela sem ob pogledu na neurejen grob in v sebi zaželela, da bi bilo več prvih novembrov. Neveaka Novak, 7. a r. osn. šole Peter Kavčič Skofja Loka Martini Krpani živijo dalje Poznam tesarja Martina, velik je za dva. Kadar vzame v roke svoj malarin. me spominja na Krpana. Odrezav in hudo-muAen je kot njegov soimenjak z Notranjskega. Ko ga gledam kako teSe debele hlode, kot da bi s pipcem Silil svinčnik, si živo predstavljam prizor iz cesarskega vrta. Iz hloda v moji domišljiji nastaja kij in že vidim tudi Brdavse, na enega. več. Dan-danaAnji bi Krpan imel kaj reti! Ko hi bil jaz cesar Janez. Krpana poslal za mejo na Koroško, na Primorsko, med brate, ki jih zatirajo tujci — brdavsi. In ko ne bi bil samo Gregor, ampak minister Gregor, bi Krpanu velel, da malo posveti raznim goljufom in podobnim tičem pri nas. Ko bi imeli Krpana danes, bi bilo marsikai drugače! Gregor Aliančič. 5 d r. osn. iole France Prešeren Kranj Moj domači kraj Doma sem na Miljah. Tam delamo hišo. Milje so vas blizu Kranja. Ležijo ob reki Kokri. V bližini so Predoslje. Tam je osnovna Sola Josip Broz-Tito. Tudi v Šenčurju in v Cerkljah sta Soli. Prebivalci Milj živijo v glavnem od dela v kranjskih tovarnah Sava in Iskra. Nekateri imajo tudi kmetije in živijo od dela na zemlji. Moja stara mama in stari ata živita na Ambrožu pod Krvavcem. Tudi moja prababica živi tam. Imajo veliko živali. Kadar sem v domovini, jih zelo rada obiščem. Na Miljah imam veliko prijateljic svojih let. Z njimi se rada igram in pogovarjam. Na Visokem in v Šenčurju imam sorodnike. To ni daleč od Milj in jih lahko obiščem s kolesom. Rada prihajam v domovino in komaj čakam, da se bomo za vedno vrnili v domači kraj. Marija Trebuiak, oddelek slovenskega dopolnilnega pouka Stuttgart — Gablenberg Naši dopisniki Mateja Mohorič Ko sem prebrala njen spis Utrinek z Gradniki) vega doma. nisem prav nič pomišljala; zasluži objavo, čeprav je malce dolg in bo »odžrl« prostor drugim dopisnikom. Tema, ki bi jo večina otrok strnila v suhoparno, neprizadeto pripoved, je pod Matejinim peresom postala nadvse dopadljiva. Ne le po vsebini, ampak tudi v načinu podajanja, ki ga kiti čist, bogat jezik. Mateja Mohorič hodi v osmi razred osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru. Vseskozi je odlična učenka; nekaj preglavic ji dela le matematika. Za pisanje je posebno navdušena Je članica literarno-dopisniškega krožka, vendar največ ustvarja doma. Na papir razliva predvsem svoja razmišljanja, tudi v kritikah se rada poskuša, pogovorov s slovenskimi pisatelji in pesniki oziroma z njihovimi svojci pa se, zatrjuje, namerava še lotevati. Posebno, ker sta ji zapisa o Nandetu Majniku. pri katerem je sodelovala, in o Alojzu Gradniku tako dobro uspela. Hvaležna je svoji učiteljici in mentorici Mileni Rozman, da jo je vsa leta znala spodbujati in navduševati za lepo slovensko besedo. Na tem področju si bo najbrž poiskala tudi zaposli tev; prihodnje leto se bo vpisala v pedagoško usmeritev, potem pa se bo spopadla z novinarstvom. Ce ne bo prišlo kaj vmes. Ob pisanju spisov, ki jih je doslej objavljala največ v šolskem glasilu Matijev rod, je njen prosti čas izpolnjen še z branjem. Zdaj že posega po zahtevnejši literaturi v kranjski pionirski knjižnici. Šolska je zanjo postala že pre V.vna. Motil bi se, kdor bi mislil, da je Mateja v knjige »zabunkano« dekle, ki ji mladostne razposajenosti niso mar. Sploh ne! Prav živahna je, nasmejana in zgovorna. Pove, da ima rada šport. Igra pri rokometnem klubu Preddvor. Štirikrat na teden ima treninge, potem pa še tekmovanja. Dolgčas ji torej res ni. H. Jelovčan RAVJE »SEGUE: NARAVA IMA VSELEJ PRAV Slike na steni ije J* ena najstarejših zelenjav na 'jadje so ga poznali že pred "*•»■ Zaradi svoje velikosti je **oojsvnega vrtar in kot dober *■ tudi zelo velikopotezen, kadeča se zeljna juha je blagodejna v hudem mrazu, bi obudila k življenju, kmetje jo jedo za zajtrk. Podo na polje. *1j»vi telodci nekoliko tete pre-«. Toda težko prebavljiv je ^ takrat, kadar ga kuhamo v f-*« za raje jejte du.Senega ali o bolje pa je. če se koristite z OB in v sokovniku iz zelja *>k. ki mu izboljšate okus z I yT**one |W*> ttoletij so začeli postopno I Q**oti naštete prednosti, ki so jih f\^***a zelju. Mislim, da je zelje K*** ki so ji zdravniki posve-IO^*o/ doktorskih del in resnih lN» tm*d vseh rastlin so ga tudi \S ^_ oporabljali. Mnogi zdravniki [^•SBno dajali na posebno grde ^^ye liste, čeprav so s tem >^_di jih bodo imeli za mazače in l ^oajnehovali. Toda uspeh, ki so ^J,(^, ■ takim zdravljenjem, je asm prvič uporabil zelje. Se I *odel vsega tega. Bil sem Se J*, moj prvi pacient pa je bil ^ o»ož. zaradi česar me je bilo *^J> »trsh. Vedel sem samo. kaj , odsl z zeljem moj oče. Nešteta ga videl, kako je Sel na vrt zs kakega svojega pacienta. k»e tem sel torej na trg tudi m zeljna t o glavo, šop kreSe in »tjem pod pazduho, zavitim v časopisni papir, sem se predstavil onemu uglednemu gospodu, ki ga je mučilo v rami hudo vnetje obsklepja. Ko sem odvil zelje in prosil za desko za rezanje, sem mislil, da me bo pri priči vrgel ven. Potem pa se mu je pogled omilil, v njem sem prebral vdanost, ki jo vidiš v očeh tistih, ki trpijo in dovolil mi je, da sem mu dal kaSnat obkladek iz zelja. In tistega dne je naredilo moje zelje čudež. Se danes sem mu hvaležen za to. Potem, ko sem temeljito proučil vsa dela. posvečena zelju, se mi je razodelo. zakaj mu upravičeno pravijo »zdravnik revežev«. Zelje spada predvsem v torbo prve pomoči za zdravljenje nujnih primerov. Pri opeklinah in pikih žuželk lahko zmečkan zeljni list, ki ga damo na prizadeto mesto, takoj omili bolečino in pospeši celjenje Tako lahko zdravimo tudi vse druge zunanje poškodbe, odrgnjeno kožo, rane, ki se cedijo, zanohtnico. ognojke, tvore itd. Zelje namreč izvleče vse strupene in gnojne snovi, ki razžirajo meso. Dodatno je treba rano samo Se izprati s prekuhano slano vodo. da tako spravimo iz nje močno tekoč gnoj, nato pa znova nanjo polagamo obkladke iz zelja, dokler se dodobra ne zaceli. Pri posebno globokih in bolečih ranah dajte pred uporabo zeljni list za nekaj minut v vrelo vodo. da se malo omehča. Sam sem pogosto uporabljal postopek, ki je zabaval moje paciente. Prosil sem za likalnik. odstranil zeljnemu listu rebro in ga potem toliko časa potrpežljivo likal, dokler ni postal gladek in mehak kot žamet. List lahko tudi približno eno uro namakate v olivnem olju, v katerem se omehča in se potem bolje oprime in bolj razvije antitoksične lastnosti Ko Se niso poznali obliža. so zelo pogosto uporabljali zeljni list. ker je prožen in se dobro prime. Tudi nekatere bolezni, ki tiče globlje, kot n. pr. krvne žile. tvori, tumorji, pasovec, hemeroidi in gan-pena, čudovito pozdravimo z zeljnimi listi, ki jih pripravimo na zgoraj opisani način. Mišične bolečine, kot so išias. nevralgije in revma. lahko z obkladki iz zelja omilimo. Vroče sesekljano zelje zavijemo v staničevino in ga položimo na boleči del. Moja babica, ki je trpela za artrozo (degenerativna nevnetna sprememba sklepov), je dala v volneno ruto, s katero si je zavijala koleno, vedno velik zeljni list. In velikokrat sem videl pri nas doma. kako so stari ljudie vtikali zeljni list v flanelast ovoj. s katerim so si pozimi greli ledvice. Tople zeljne liste priporočam kot obkladke za vse boleče organe: pri jetrnih napadih, trebušnih bolečinah, driski, griži, menstruacijskih težavah: pri migreni ga položite na čelo, pri nahodu in astmi na prsi in grlo. Pri angini uporabljamo zeljni sok. ki ga lahko pripravimo s sokovnikom. Zelo primeren je za grgranje, ker krči ožilje. Kdor pa je že izgubil glas. lahko zeljni rok. pomešan z medom, tudi počasi pije. Tudi pri notranji uporabi pokaže zelje številne dobre lastnosti. Priporočajo ga pri cirozi jeter (zlasti če bolezen povzroči čezmerno uživanje alkohola) griži in vseh črevesnih obolenjih, pri anemiji, artritisu, proti-nu . .. Zelje priporočam celo kot zdravilno pijačo v obliki čaja. Zeljnemu čaju dodajte žajbelj in ga pijte zvečer Ta čaj pomaga zlasti ljudem, ki jih ponoči tlači mora. Samo koristimo si. če uživamo zelje v vseh oblikah; kot sok. surovega, duSenega in kislega, a le. če tej izredno zdravi zelenjavi ne dodamo preveč mastnih klobas. AHA KAVA kava (turška) je naj K> popijemo takoj, ko je Ce stoji samo nekaj * začne izločati Čreslova druge sestavine. Prva J^vi trpek okus, druge želodčno sluznico. Kava rPrijeten okus in 'aromo. [ sferno kuhano kavo ohra-|»Vfc5"*J časa, jo odcedimo in v posodo, ki se dobro ' jo prelijemo v manjšo "■o. bo ostala tudi topla. Prav je, da vemo KVAS PRED UPORABO PREIZKUSIMO Kvas preizkusimo tako, da ga vržemo košček v kozarec vrele vode. Ce*plava na površju, je še uporaben. Učinek kvasa povečamo, če ga pred uporabo denemo v mlačno mleko, kateremu smo primešali malo moke in sladkorja. Kvasne glivice dobe več hrane in se hitreje razvijejo VODEN KROMPIR Voden krompir kuhamo z zelo malo vode. katero odlijemo, ko je kuhan, in ga pustimo v isti posodi na robu štedilnika še nekaj časa. da izhlapi odvečna vlaga. Tako osušen krompirje lepo moknat. TRDA PEČENKA Meso, ki se pri pečenju dolgo ne zmehča, polijemo z nekaj žlicami ne premočnega kisa ali z žlico alkohola. Dobro izbran ovir šele Dostavi sliko na pravo mesto. Moderne umetniške slike učinkujejo najbolje v preprostih okvirih, medtem ko uporabljamo za stare umetniške slike ornamentirane zlate okvire. Okviri ne smejo biti prebogati, da ne prikrijejo umetniške vrednosti slike. Širina in globina okvira sta odvisni od velikosti slike in njenih barv. Temni sliki se bolje prilagaja ornamentiran in večji profil okvira, slika z nežnim motivom ali drobnimi detajli pa potrebuje tenak in enostaven okvir. Podobno je z nefigu-rativnimi umetniškimi slikami. VeČina slik pa zahteva lažji notranji del okvira, ki je poslikan ali prevlečen s glatnom,- ker slika tako »zadiha«, rafike, risbe in akvarele okvirimo tako. da imajo bel passe-partout. Barvne reprodukcije naj imajo zelo preproste okvire in bel notranji rob papirja, da je s tem razvidno, da gre za tisk. Varčujmo z elektriko PRIMERNO OGREVANI PROSTORI V povprečnem slovenskem gospodinjstvu, ki ogreva stanovanje z elektriko, se poraba električne energije porazdeli tako, da na ogrevanje odpade 73 odstotkov porabe. Torej je moč prav pri ogrevanju največ privarčevati. Napotki pa bodo seveda dobrodošli vsem, tudi tistim, ki imajo centralno kurjavo, saj je vse več zadreg tudi pri oskrbi s premogom in kurilnim oljem. Ogrevalni tehniki in zdravniki priporočajo v prostorih naslednje temperature zraka: stopinj Celzija — dnevna soba od 18 do 20 — otroška soba 20 — kuhinja 18 — spalnica od 16 do 18 — kopalnica od 22 do 24 — predsoba, veža 15 — stopnišče 10 — garaža ne ogrevamo Ce vzdržujemo v prostoru temperaturo, višjo samo za 1 stopinjo Celzija od priporočljive (in potrebne), povečamo porabo toplotnih energetskih virov za 6 odstotkov. Pri tem torej po nepotrebnem izgubljamo toplotno energijo. Po drugi strani pa so previsoke temperature zraka neprimerne in nezdrave za človekov organizem. Će živimo v pregretem prostoru, se znojimo in s tem naš organizem izgublja toplotno energijo, ker nastajajo lastne toplotne izgube zaradi izhlapevanja potu ha površini I is i 2400 kJ 1 \ znoja = 2400 kJ telesne toplotne energije kože. Vsak liter znoja, ki izhlapi na koži, odvzema telesu 2.400 kJ. Za telo je to velika količina energije Smotrno ogrevanje in vzdrževanje potrebnih temperatur zraka je povezano s pravilnim oblačenjem. Po-pac treba tudi vstanovanju ' a oblačila in se primerno Zavodsko varstvo prizadetih otrok V Zavodu Matevža Langusa v Kamni gorici je danes 81 gojencev — Uspešno sodelovanje s krajevno mladinsko organizacijo — Organiziranje letovanja ob morju za tiste otroke, ki v počitnicah nimajo kam iti deti otrok samostojen v okviru svojih možnosti. Pri teh otrocih mišljenje nikoli ne doseže take stopnje kot pri lažje prizadetih otrokih. Usposabljajo jih v oddelkih za delovno usposabljanje. Ti oddelki poznajo tri stopnje: v prvi poskrbijo za razvijanje čutil in motorike, vzbujajo skrb zase, v drugi Kamna gorica — Zavod v Kamni gorici, ki so ga ustanovili pred tridesetimi leti, je imel že ob ustanovitvi interno osnovno šolo s prilagojenim programom ter internat, kjer so se usposabljali lažje duševno prizadeti otroci iz raznih občin. Zadnja leta pa vsebolj razvijajo tudi usposabljanje zmerno in težje duševno prizadetih otrok. Občani radovljiške občine pa so s samoprispevkom zgradili leta 1980 osnovno šolo Matevža Langusa v Radovljici, v kateri so ugodne razmere za delo. V šoli imajo deset učilnic, dve delavnici, učno stanovanje, pionirsko telovadnico, kabinete, zbornico in administrativne prostore. Letos imajo v Zavodu Matevža Langusa 81 otrok od zmerno do težje duševno prizadetih otrok, ki se usposabljajo v oddelkih za delovno usposabljanje. V zunanji enoti v Radovljici je 75 učencev, za 21 učencev pa imajo dva oddelka podaljšanega bivanja. V Zavodu v Kamni gorici pravijo, da je izredno pomembno, da so lažje duševno prizadeti učenci pravočasno razvrščeni v osnovno šolo s prilagojenim programom. Idealno bi bilo, ko bi ti učenci prihajali vKamno gorico že po mali šoli in obiskovali prvi razred. Tedaj je namreč otrok najbolj dovzeten za vzgojno vplivanje, učenje in za razvoj motorike. Zelo pogosto pa prihajajo v zavod učenci po štiri in petletnem neuspešnem šolanju v osnovni šoli. V takih primerih pa je zanje to neprecenljiva škoda. Po končanem šolanju v Zavodu se jih večina uspešno vključuje v proizvodno delo in v normalno družbeno okolje. Sposobni so samostojnega dela in življenja. »Podobno velja tudi za uspešnost usposabljanja zmerno in težko prizadetih otrok,« pravi ravnatelj Ivan Kralj. »Čimprej je treba odkriti razvojne možnosti, ki jih otrok ima in jih kar najbolje razviti. Le tako bo lahko zmerno ali težje duševno priza- Šola »izvaža« Obutvena usmeritev v okviru kranjske srednje tekstilne in obutvene šole je v prvem letu usmerjenega izobraževanja napolnila vseh pet oddelkov — Dopolnilni pouk za slabše učence — Novo področje dela: prirejanje seminarjev za mehanike iz jugoslovanske čevljarske industrije, ki jih vodijo strokovnjaki firme USM z Dunaja — Devize, ki jih bo šola na ta način pridobila, bo porabila za nakup rezervnih delov za stroje Kranj — Tekstilni in obutveni center, ki je z uveljavitvijo usmerjenega izobraževanja dobil novo ime, srednja tekstilna in obutvena šola, ima letos v obutveni usmeritvi pet oddelkov srednjega programa s 141 učenci. V primerjavi z razpisom jim manjka le devet. Na tako veliko zanimanje slovenskih osnovnošolcev za izobraŽevanje v tej usmeritvi, kar prejšnja leta ni bilo ravno značilno, je vplivalo več elementov. Po ukinitvi poklicne Čevljarske šole v Zireh se je nekaj učencev, ki bi se sicer odločili za izobraževanje bliže domu in bodoči delovni sredini, napotilo v Kranj. Močan vpliv je imelo vsekakor tudi poklicno usmerjanje v tehnič-no-proizvodne usmeritve, ki zadnje čase zanesljiveje obetajo kruh kot družboslovne, navsezadnje pa je dovolj zgovoren tudi podatek o potrebah slovenske čevljarske industrije. Za prvo leto srednjega usmerjenega izobraževanja je razpisala kar 185 kadrovskih štipendij. Zanimivo je tudi, da je v šoli sedem učencev iz dveh drugih jugoslovanskih republik. Kljub nepoznavanju slovenskega jezika so celo uspešnejši od domačih vrstnikov. Pa vendar ne bi mogli reči, da so se tokrat v obutveno usmeritev vpisali predvsem učenci s skromnejšimi predznanji iz osnovne šole. Sicer pa je prvo leto srednjega usmerjenega izobraževanja z zahtevno skupno vzgojnoizobrazbeno osnovo za učence teže premagljivo kot v klasični šoli. Že pred redo-valno konferenco je postalo jasno, da bo osip ogromen, če šola ne bo organizirala dopolnilnega pouka. Uvedla ga je v vseh zahtevnejših predmetih; v matematiki, fiziki, kemiji. Z opremljenostjo učilnic se v obutveni usmeritvi oziroma v šoli sploh lahko pohvalijo. Imajo učilnico za fiziko, malenkostno jo bo sicer treba še dopolniti, za biologijo, za kemijo jo zdaj obnavljajo, medtem ko sta v izgradnji še dve za osnove tehnike in proiz- vodnje. Delavnice za praktični pouk pa na učence v drugem letniku že čakajo. Šola tudi v pripravah na proizvodno delo učencev, ki se bo začelo v drugem polletju, ne kasni. Petdeset inštruktorjev je usposobila za nove naloge, položili so že izpite, trenutno pa z vsemi večjimi slovenskimi delovnimi organizacijami, ki bodo učence sprejele na proizvodno delo, sklepa pogodbe. Spustila se je tudi na povsem novo področje dela. V ponedeljek se je namreč v šoli začel prvi petdnevni seminar, ki mu bo naslednji teden sledil še tridnevni, za mehanike iz jugoslovanske obutvene industrije, natančneje, iz tistih tovarn, ki uporabljajo proizvodne stroje firme USM z Dunaja. Seminarji so bili doslej vedno na Dunaju, kar je seveda za naše tovarne pomenilo precejšnje stroške, zlasti devizne. Obeh seminarjev se bo udeležilo 52 mehanikov, ki jih v teoriji in praksi poučujejo strokovnjaki iz firme USM, vodilne proizvajalke strojev za čevljarsko industrijo v svetu. Tokrat so se omejili predvsem na stroje za navlačenje zgornjih delov obutve, ki jih pri nas ni moč dobiti, kasneje pa bodo program razširili še na druge. Namen seminarjev je trojen: udeleženci spoznavajo tehnično dokumentacijo, učijo se je brati, s praktičnim usposabljanjem se navajajo na popravilo strojev in na pravilno naročanje rezervnih delov. Firma krije celotne stroške seminarja, celo nekaj »žepnine« prispeva udeležencem, s čimer bo naši čevljarski industriji prihranila precej dragocenih deviz. Celo več! Šoli, ki bo poslej organizatorica vseh tovrstnih izobraževanj, vrača stroške v tuji valuti. Ta bo šoli še kako prav prišla za nakup rezervnih delov za stroje. V prizadevanjih za ugodnejšo zunanjetrgovinsko bilanco si je torej izbrala prav svojevrstno pot. H. Jelovčan Prvi seminar za mehanike iz jugoslovanske čevljarske industrije v srednji tekstilni in obutveni Soli v Kranju. - Foto. H. J stopnji pa se zahtevnost že poveča. Roke imajo ti otroci že tako spretne, da izdelujejo preproste izdelke, na tretji stopnji pa so zahteve še večje. Tu se že pripravljajo na vstop v delovno samostojno življenje. Težnja je, da bi čimveč vedeli o okolju, poznali kar največ količin, števil in znali pisati vsaj svoje ime ter se znali govorno izražati. Socialne odnose pa naj bi obvladali tako, da bi se lahko ob vodstvu in nadzoru vključili v normalno življenje. Končni cilj in smoter usposabljanja je zaposlitev v delavnicah pod poseb- Petra doma ne marajo Peter je miren, težje prizadet otrok. Nikomur noče nič zalega, sam vase se je zaprl, sam vase razmišlja. V Zavodu Matevža Langusa v Kamni gorici je že nekaj časa. Sam in samcat čuti le toplino vzgojiteljic in pedagogov. Doma ga ne marajo. Petrova družina živi le nekaj kilometrov od Zavoda, a še nikdar ga nihče ni obiskal. Starši prihajajo na obisk od blizu in daleč, pogosto ali poredkoma, a prihajajo. Svojih, otrok vsaj niso pozabili, le Petrovih staršev ni in ni. Vzgojiteljici se Peter smili. Tako zelo smili, da ga je nekoč posadila v avto in se odpeljala z njim na njegov dom. Ne daleč, komaj par kilometrov. A doma Petra niso hoteli videti, ne poznati, obračali so se vstran. »Saj ga vam ne bom tu pustila,« je dejala vzgojiteljica, »le želela sem videti, kje je Peter doma, kje je živel.« In ga je spet odpeljala. V toplino Zavoda in čeprav je le in samo zavodska toplina, vsaj nekaj Peter ima. Roko, ki ni materinina. a je topla ... nimi pogoji. V delavnica že dela. v njej ai varovancev. Delavnica je at dovljiško občino pridobitev, sai daje . tim mladostnikom možnost, i ljajo delo kot vsak drug oboa v okviru njihovih sposobnosti Zavod Matevža Langu gorici je letos prvič odpri u_ ter vsem drugim občanom lahko seznanili z delom gojencev. Razen tega re_ rajo razstave v Sr#če*i zadnjem času je tudi čudo* < vezavo z mladimi, ki žraf© gorici, saj skupaj načrtajojrj akcije. Zdaj se pripravljajo i akcijo 88 dreves za tovariš' tako dobro pa že nekaj TVD Partizanom Ku_ so skupaj urejali smučišč*, v Kamni gorici le upajo. stiki še naprej nadaljevali a 1 Otroci, ki prebivajo » " večinoma ob koncu tcdn domov, k staršem, le usti zavodu, ki nimajo kan iti nicami je Zavod praaea. letos ostalo le 7 gojencev, a bi radi, da bi jih vsaj ss L odpeljali na morje. Odoka plačujejo delno starši. ška izobraževalna skupnost, socialnega skrbstva. Načrt* daJbi Zavod nekoliko novili, vendar so na£i na Igu pri Ljubljani „ Ta bo leta 1983 lahko otroke, ki žal ne morejo pouka v rednih šolah, ta \-skupnimi močmi in napon ■ toliko usposobili in nauči, pozneje lahko vključili » delovno okolje. In vsak, ki zapusti Za* Langusa v Kamni gu usposobljen za delo ter vključitev v življenje, je asi pedagoge Zavoda velik p " in ponovna potrditev, da to. da delajo dobro •."•"i-.izdata Divjad — bogastvo narodnega p; S Triglavskim narodnim parkom zdaj Zavod za gojitev divjadi Triglav Bled njava divjadi za kvalitetno obogatitev 3 tone odpadkov s Triglava Bled - Zavod za gojitev divjadi Triglav Bled upravlja in vzdržuje gojitveno lovišče Triglav skrbi za gojitev plemenitih divjadi, varstvo in vzdrževanje Triglavskega narodnega parka, ki ne predstavlja klasičnega lovišča, temveč osnovo aa največji jugoslovanski narodni park Obsega celoten masiv Julijskih Alp z dolino Trente, podgorjem Pokljuke. Bohinja in Mežaklje na desni strani gornjesavske doline, torej »prirodno gospodarsko zaokroženo in edinstveno gorsko celoto Da bi obogatili Julijske Alpe z alpsko fauno, z vrstami, ki žive v drugih Alpah in ki so nekoč živele tudi pri nas. se je zavod na Bledu povezal z znanstvenimi ustanovami in strokovnjaki tako doma kot tudi v Švici in Italiji. Odločili so se za naselitev kozorogov, svizcev in muflonov Tako so prvič v Jugoslaviji pred dvajsetimi leti naselili muflone, svizce in kozoroge. Ugotavljajo, da so vse naselitve uspele Lani je bil stalež 180 kozo- rogov. 170 muflonov m svizcev. Poleg tega * divjadi segla v podrov1* družin, tako da imajo * kolonije muflonov, ki ssjjfl lovskih družinah Bled. S*" Čezsoča in Bohinjski Kozoroge imajo v lovsi*^ Bovec in Smast. svuci širili po vsem prostoru posebno na Primorskem Naseljevanje divjadi aa brez ovir in brez denan* j lahko naselili le taka menjavali za našo ii**> to so naši lovci sami Blejski zavod sodeluje italijanskim parkom G* in švicarskim nacionatasa^ Granbinden. Tako se je množila in pn tem aaa£ tudi vsi lovci, organuirsa* na služba, selekcija ib ljenje. Divjad vseh vrst * naše gorske faune, z njej' kostjo in kvaliteto se Is*** C% I « I A JL JL JI S %J nekateri kmetje-dvolastniki zaceli množično prote* italijanskim državljanom - Ostali krajani ■aožitno prodajo in zahtevajo, da se zemlja mora - V Ratečah pri ■«koti 80 krajanov, ki [zemljiške posesti ne Bvanski strani meje, na italijanski strast leta zemljo obli na naši kot na ni. združeni pa a*> druStvo, ki skrbi ■/■■Mnezne probleme: Tajenja, za posevke DruStvo izredno tako kot je že sto petna tudi agrarna -i pa pomeni v *to nekaj posebnega, z dolgoletno rate-V agrarni skuplji združujejo tisti imajo pravico do •e posesti, ki jo ji strani meje. Vsi 'tonej soudeleženi toli-ivic so si za to . zemljo, s kate-agrarna skupnost, ftvo je tudi agrar-pri svojem delu i vsaj do zdaj ni nesporazumov ali času pa so se v urili zaradi dru--J: prodajanja zem-jt strani meje. Že res, teh letih dvolastniki 1 drugj strani meje tudi v*ndar ne tako mno-*kj, ko so prodali, po okoli 50 hektarov odprodaja zemlje " meje je dala mi-»n lastnik zemlje -,-ožen in vsi imajo 1 Preživljanje. Množič- fju srednjeevropskega ,» Julijskih Alpah. V tih letih je stalež rasel. Ii je potekala tudi živih gamsov, ki naj ' drugih krajih. Na -jvskega narodnega Ii 68 živih gamsov m Ha njihova naselitev ,sr je danes okoli 550 so odlovili tudi muf-poslali v različne slo-• V zamenjavo za kozo-Švici so odlovili 160 » 62 jelenjad i obeh gojitev Triglav Bled ' reno in strokov-mxA so pomagali pri ija gamsov v Slo-pa bodo služile lovišč, rezerva- je v lovišču pojavila , ga ms j a slepota, gariavost pri ganile silno nevarna, saj uničila 80 odstotkov odstreljujejo po bolna gamsa. Pri —»v bolezni sode-. ■ iotm zavodom na Du-l^J* Ustavni del medna- P^** ugotavljajo, da je k?* " parku iz leta v leto amaterske občasne ak-KJ*V nikakor ne morejo m- Samo z vrha Triglava znesli v vrečah 3 tone BpJ^ sramotna grmada se [ w zgradili ali obnovili v V?*1* letih tudi 92 kilo- K** leto čistijo in vzdržu-[y 'Zdržujejo z razume-l^gslovanjem -Gozdnega lvod za gojitev divjadi tudi uradno upravlia-ijffi narodnega parka, zaposlenih 22 de-lo terenskih, ki LlartOčju razširjenega na-rTr* nizen predela Man-A^Žr* površine nad Tol-| ' »ma na terenu 46 koč K*1 vsaki dve uri hoda v m narodnem parku koča «nejite\ na odprodaja tudi ne bi bila smiselna, zato je krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Rateče organizirala javno razpravo občanov o odprodaji dvolastniških zemljišč v Italiji. Javno razpravo so pripravili na pobudo občanov, družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti, kajti Ratečani se s tako množično odprodajo nikakor niso strinjali in so zahtevali, da se v prihodnje kaj takšnega ne sme več dogajati. Na javni razpravi so ocenili, da ima odprodaja zemljišč v Italiji tujim državljanom lahko dolgoročne posledice za dvolast-ništvo. Odprodajah so predvsem zemljišča v višjih predelih, delno pa tudi že v nižinah. Do zdaj je prodalo zemljišča osem občanov, ki so večinoma starejši ljudje. Da so se kar naenkrat tako množično odločili za prodajo zemljišč v Italiji, imajo nemalo zaslug zasebni preprodajalci in prekupčevalci, ki so se pojavili v Ratečah in obljubljali za zemljo precejšen zaslužek. Pri tem je bil posebno »aktiven« tudi domačin, ki se je lotil pregovarjanja in nagovarjanja k prodaji. Lastniki pa so prodajali, ob ugodnem tečaju, najbrž deloma za počitniške hišice italijanskih državljanov, v interesu trgovcev za mejo pa je tudi, da kupijo zemljišča. Na javni razpravi so pravilno ocenili, da je prodaja zemljišč. ki jih imajo naši lastniki v Italiji, družbeno popolnoma nesprejemljiva — vsaj množična odprodaja. Hudo so obsodili takšno ravnanje predvsem krajani Rateč sami, tisti dvolastniki, ki imajo na drugi strani veliko zemlje v zasebni lasti ali so člani agrarne skupnosti in solastniki zemljišča agrarne skupnosti. Zdi se jim popolnoma nerazumljivo in vse obsodbe vredno, da nekateri sokrajani prodajajo vredna in dragocena zemljišča, ki imajo veliko vrednost in velik pomen tudi za dvolastništvo tujim državljanom. Odločno so zahtevali, da morajo s tako množično prodajo takoj prenehati, da se mora zemlja ohraniti in obdelovati, vsaj večji del zemljišča, ki je v lasti zasebnikov. D. Kuralt Tatjani na m Majnikova k- D. Kuralt pesem Z obema se večkrat srečamo na proslavah in drugih prireditvah. Harmonika partizana Majnika, ki nastopi v kurirski uniformi s številnimi odlikovanji na prsih, obuja spomine na partizansko vojsko in njegove spremljave recitacij partizanskih pesmi privabljajo solze v oči celo mladini, ki ji je narodnoosvobodilna borba le zgodovina. Pavla Benedik, njegova starejša sestra, nekdanja sekretarka SKOJ, partizanka Tatjana pa v verzih pove marsikatero pikro na račun našega vsakdanjika in življenja, ki je postalo takšno, da vsak misli le nase in le redko na tovariša v stiski, hkrati pa zna pohvaliti vse, kar je bilo dobrega, kar je pomembno za napredek in srečo vseh. Težko bo izbrati nekaj drobcev iz njunega življenja. Če bi bil prostor, bi namreč lahko o Primože-vih iz Jazbin pod Malenskim vrhom, pisali v nadaljevanjih. Od prvega dne narodnoosvobodilne borbe je bila vsa družina predana odporu. Sodelovali so tudi otroci, saj jih je bilo pet, razen najmlajših dveh, ki sta bila še premajhna, članov SKOJ; starejši so bili v partizanih, pri njih je bil prvi partizanski miting, kurirska javka, v bližini je bila Grogova partizanska bolnica, v hiši dva bunkerja, kjer so skrivali ranjene partizane, mati so vedno kuhali še za nekaj ljudi več, peka pa je bila sploh velika. Ob tem pa pravijo, da niti en krompir, niti kos kruha ni šel na silo iz hiše. Noben partizan ni nikdar nič zahteval, ker so vedeli, da bodo vedno dobili vse za kar bodo prosili. »Čeprav sem bil majhne rasti,« se spominja Tone Benedik, ki mu je bilo v začetku vojne 14 let, sem postal nekakšen vaški furman. K Divjaku v Hotovljo sem vozil v mlin in pogosto sem dobil v mlinu več vreč, kot bi bilo treba. Tam jih boš odložil, mi je rekel mlinar in nič nisem smel spraševati. Sicer pa nisem nikdar prenašal takšnih poročil, da bi bila omenjena imena. ,Listje odpada', sem rekel, pa sem dobil ustrezen odgovor. Ali ,obleka je narejena' in podobno. Tudi v partizanih je bil kurir in sicer na P-35 na Polani nad Cerknim. Ker je nekoč omahnil pod tovorom, je svobodo dočakal kot kuhar pri kurirjih in spominja se, da mu je partizanka, ki ga je prva zagledala, ko so prišli po zadnji hajki v Cerkno, zaklicala: »Fant naj ti posodim hlače, da boš svoje opral. Takšen ne moreš pozdraviti svobode.« V partizanih ni bilo kuhinjskih krp in edina brisača so bile hlače. Mogoče le še malokdo, ki danes tu in tam prisluhne Pavlinim verzom ve, da je pod njenim peresom nastala ena najlepših partizanskih pesmi: »Ko v ranem jutru ptički so zapeli«. Še precej let po vojni, pesem je po melodiji, ki so jo znali zapeti v partizanih, zapisal skladatelj Radovan Gobec, je veljalo, da je to gorenjska partizanska pesem neznanega avtorja. Pa se je Pavla opogumila in mu je pisala in šele čez čas so priznali, da je zares njena, a je zato morala prestati kar nekaj grenkih preizkušenj. »14. avgusta 1943, je padel partizan, Žirovec, Žarko Kopač-Zivko in Janko Kokalj-Vitko mi je rekel naj nekaj napišem v njegov spomin, da bodo objavili v Mladini in Poročilih. Živko je bil vesel fant, dober komandir, pevec in veseljak. Pa greva zjutraj z atom kosit in ob melodiji neke pesmi, ki jo je Živko tako rad pel, je z vsakim zamahom kose nasta- la nova rima. Opoldne, ko je bila južina, sem šla v našo »farčado« — bila smo štiri dekleta pri hiši in smo imele svojo sobo za svoje skrivnosti — in jo napisala. Zvečer pa smo jo dekleta tudi že zapele. Ko pa sem pesem oddala, da jo je kurir odnesel v tiskarno v Davčo, sem podpisala: Dekleta z grička. Pri nas se je namreč ilegalno reklo Na gričku. Pesem se je zelo hitro širila in peli so jo v Franji, kjer sem se kasneje zdravila, pa na Dolenjskem in na mitingih in zgodilo se je, da sem bila zraven, ko so jo napovedali in tudi predstavili nekoga, ki naj bi jo zložil.« Na pragu svobode, februarja, 1945 je Primoževim zaradi izdaje pogorela hiša in z njo vse Jazbine, razen Klemenove hiše. Čeprav jih je vojna hudo prizadela, bili so ob dom, oče in mati sta kmalu umrla za posledicami vojne in dve dekleti v najlepši mladosti, sd ostali takšni kot prej. Skromni, vedno pripravljeni poprijeti povsod in brez velike hvale, kako je bilo. »Bili smo tako pijani svobode, tako veseli, da je konec, da nihče ni mislil nase.« L. Bogataj G L* AS12.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 20. W0VHWM ttff Iz dela zamejskih športnih klubov Flore Dovjak: Problemi isti kot pri vas BOROVLJE - Sele n avstrijskem KoroAkem je vasica, ki šteje nekaj nad osemstopetdeset prebivalcev Ze enaindvajset let tukaj deluje športno društvo Sele. Ukvarja se z alpskim smučanjem, nogometom in namiznem tenisom ter v zadnjem času tudi s smučarskim tekom, vanj pa je včlanjenih dvestopetdeset prebivalcev. To je društvo, ki na svojem področju skrbno bedi nad rekreacijo svojih prebivalcev. Že nekaj let vodi nogometno sekcijo Flore Dovjak. ki je bil pred leti aktiven nogometaš v tem društvu Čeprav ga poklicna dolžnost zaposluje v slovenski hranilnici v Borovljah, si se vedno rad obleče nogometni dres in s svojimi bivšimi nogometaši vsako leto odigra nekaj tekem. Kot sam pravi, ga nogometna rekreacija, pa naj gre za mali ali nonnalni nogomet, se vedno privlači. »Kot sem že dejal, smo v Selah pričeli s sportom, kot društvo, pred enaindvajsetimi leti. Kot v vseh novoustanovljenih društvih so bile tudi pri nas porodne težave. Naleteli smo na mnoge ovire, a počasi se je le izkristaliziralo.« pravi vodja sekcije Flore Dovjak. »Začeli smo z alpskim smučanjem in do danes smo vzgojili nekaj dobrih tekmovalcev, ki so bili v vrhu avstrijskega alpskega smučanja. Kmalu za tem smo ustanovili tudi nogometno sekcijo in sekcijo za namizni tenis. Pred dvema letoma se je pri nas začelo vse več občanov rekreirati tudi s smu- čarskim tekom. Za to se moramo zahvaliti teku »Treh dežel«. Kakšne uvrstitve dosegajo vasi nogometaši? »Se pred leti smo imeli močno člansko moštvo, ki je bilo v koroški nogometni ligi trikrat drugo in je le malo manjkalo, da se nismo uvrstili v višje tekmovanje. Toda starejši igralci so začeli odhajati ali pa so prenehali s tekmovanjem. MoAtvo smo morali pomlajati in v tem času nastopamo v najnižjem tekmovanju, kjer po jesenskem delu zavzemamo solidno šesto mesto. Imamo tri moštva. Pionirje, člane do triindvajset let in člansko moštvo. Vsako leto imamo srečanje tudi z nogometaAi pobratene Škofje Loke. Gostujemo pri vas in oni nam ta gostovanja vračajo.« Kaj pa ostale sekcije? ♦ Namizno tenis ki igralci igrajo prvič letos v najvišji koroški namiznoteniški ligi. Smučarji alpske sekcije vsako leto prirejajo tekmovanja za pokal KoAute. Na tem tekmovanju se zberejo skoraj vsi najboljši alpinci. Veliko smo dosegli tudi v smučarskem teku« Problemi? »Isti. skoraj isti kot pri vas. Tudi nas tarejo finančne težave, vendar jih skušamo sproti odpravljati. Problemi so tudi s trenerji in vaditelji. Domačih skoraj ni. tuji so za naAo blagajno predragi. Toda vse to krpamo z dobro voljo in nekoliko se že znajdemo. Vendar moram poudariti, da smo veliko boljAi v malem nogometu kot v normalnem. I). Humer Rokomet V Škofji Loki dve srečanji Kranj - Konec tedna so končali s tekmovanjem v slovenski rokometni ligi. Je senska prvaka sta postala Lipa med moškimi. Peko je bil deseti, ter Itas Kočevje med ženskami, novinke, rokometaftice Dupelj so bile zelo dobre. pete. V prvi B zvezni rokometni ligi rokometašice Alplesa nadaljujejo z uspešnimi' igrami. V devetem kolu so premagale su-botiAkega Spartaka. Na prošnjo rokorne taAic Ugleda bo tekma 10. kola. jutri ob 16.30 v Aportni dvorani Poden v Sk. Loki. Sodila bosta Bakica (Trogir) in Grubor (Split). V II. zvezni rokometni ligi — sever so v slovenskem drugoligaAkem derbiju roko-metaAi Jelovice popolnoma nadigrali Prule. ki so v prvih 30 minutah dosegli le pet zadetkov Največ zadetkov za Jelovico sta dosegla Petemel (10) in Vidic (8). Jutri ob 15. uri jih v Aportni dvorani Poden čaka izredno neugoden nasprotnik, četrtouvrftčeni Split. Po uspešnih igrah imajo tudi v zadnjem kolu možnosti za uspeh ter uvrstitev na dobro sedmo mesto. Rokometašice Preddvora so v predzadnjem kolu gostovale v Aportni dvorani Katoro v Umagu pri Izoli ter srečanje izgubile le z golom razlike. V zadnjem kolu igrajo Preddvorčanke izredno pomembno srečanje z ekipo Mlinotesta. Tekma Preddvor : Mlinotest bo jutri v dvorani na Planini. Z zmago bi se Preddvorčanke reAile zadnjega mesta po končanem jesenskem delu prvenstva. J. Kuhar Odbojka Odbojkarji za prvenstvene točke LESCE - Gorenjski odbojkarji in od-bojkarice nadaljujejo jutri z nastopi v li-gaAkem tekmovanju. Medtem ko trenutno AestouvrAčeni Bled v I. B zvezni odbojkarski ligi gostuje >ri Radničkem v Slavonskem BroJu in /.enski republiški ligaA Gorje v Ljubljani, pa se bodo vsi ostali pomerili doma. Blejke, ki so v II. zvezni ligi v preteklem kolu brez težav ugnale ekipo Tempa iz Zagreba in so četrte na prvenstveni lestvici, gostijo jutri na domačem parketu Porečanke. ki v dosedanjih petih kolih Se niso zmagale. Republiški ligaši pa bodo imeli novo priložnost, da pred svojimi najzvestejšimi navijači popravijo dokaj bled vtis. ki so ga napravili s svojimi dosedanjimi nastopi To pa ne velja za igralce Zelezarja, ki so po zmagi v Mokronogu na četrtem mestu, z morebitno jutrišnjo zmago proti Brezovici pa bi se priključili vodilnim ekipam na lestvici. „ni Spored jutrišnjih tekem: II. ZUL, zahod - ženske: Bled Poreč telovadnica OS na Bledu, ob 18. uri: SOL. zahod -moški: Triglav : Mokronog, Zelezar : Brejca, telovadnica OS Zabreznica ob IN. un Bled (mladi) : Sava (Črnuče), telovadnica OS na Bledu, ob 16. un^ ^ Športni popoldan v dvorani na Planini KRANJ — Športna dvorana bo v soboto popoldan spet razgibana za vse ljubitelje košarke in rokometa. Jutri bodo namreč na sporedu spet tri liga-Aka srečanja kranjskih košarkarskih in rokometnih ligašev. Svoj drugi nastop, četrto kolo. bodo na domačem terenu imele košarkarice stražiškega drugoligaAa Save. Ob 17. uri bodo gostile košarkarice Zadra. Seveda to ni vse. Že ob 15. uri bo slovenski košarkarski ligaš Triglav v goste sprejel moštvo Elektre iz Šoštanja. Dvoboj bo vsekakor zanimiv, saj so Triglavani odlično startali v novo košarkarsko sezono. V dvorani na Planini pa bodo jutri nastopile tudi rokometašice Preddvora. Gostile bodo rokometašice Mlinotesta iz Ajdovščine. Tekma bo ob 19. uri. .dh ^ VII. smučarski sejem v Kranju Vse za zimski šport KRANJ — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bo od četrtka do nedelje na Gorenjskem sejmu v hali A v Savskem logu organizator že sedmega zimskošportnega sejma. Sejem je bil odprt že včeraj popoldne, otvoritev je bila ob 14. uri. in bo trajal vse do nedelje do 18. ure. V petek, danes, bo sejem odprt od 14. do 18. ure. v soboto in nedeljo pa od 9. do 18. ure. Vsekakor bo sejem zanimiv za vs? ljubitelje zimskega športa in vse obiskovalce, saj bo ta sedmi sejem razgiban o zimski ponudbi in drugi zimskošportni rekreaciji. Na sejmu bo strokovna komisijska prodaja rabljene zimskošportne opreme. Lahko boste prodali ali kupili smuči, palice, čevlje, drsalke, sani in oblačila. Vendar na sejmu ne bo prodaja samo rabljene zimskošportne opreme. Prodajali bodo tudi novo opremo. Na tem sejmu bo sodeloval Elan, Ferromoto, Murka Lesce. Nama iz Škofje Loke, Globus Kranj, Alpina Žiri, Gianni Gigantini iz Italije. EKZ iz Avstrije, Planinsko društvo Kranj, Alpetour RTC Krvavec, SK Tri- Slav, TVD Partizan (oba Kranj), Lipica po rt iz Italije, SK akrobatski smučarski klub, Sola smučanja Krvavec in Planika iz Kranja. Torej ponudba bo res pestra. Na tem sejmu bo vse o tekih in rekreaciji, turistična ponudba in tečaji smučanja, varnost na cesti v zimskih dneh. zimski vrtci, predvajali pa bodo tudi smučarske filme. Vse ljubitelje »Na teku se dobimo« organizatorji v soboto ob 15. uri in v nedeljo ob 11.30, še posebno vabijo na praktični prikaz mazanja in odstranjevanja maž za smučarske teke. V soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 10. uripa bo zanimg prikaz filma »Duplanski maraton«. Svoj program bo na tem sedmem sejmu prikazala »Sola smučanja Krvavec. Prikaz bo tekmovalne šole pod vodstvom Janeza Ziblerja, smučarski otroški vrtec, alpska šola, smučarski tečaji in organizacija sindikalnih in šolskih smučarskih prvenstev. Na sedmem kranjskem zim-skošportnem sejmu bo za vsakega obiskovalca torej gotovo kaj zanimivega. -dh NAMIZNI TENIS ZMAGA IN PORAZ SAVE KRANJ — Pomlajena ženska namiz-noteniška ekipa Save iz Stražišča je v nadaljevanju tekmovanja v drugi zvezni namiznoteniski ligi doživela zmago in poraz. V prvem srečanju so premagale ekipo Vitez, v drugem pa so nesrečno izgubile 7. Borcem. Izida: Sava : Vitez 7:2 (Mesec 3:0, Baj-želj 2:1. Svetina 2:1). Sava : Borac 4:5 (Blažič2:l. Mesec 1:2, Fojkar 0:2. Svetina 1:0). NASTOP MLADINCEV IN MLADINK V Ljubnem je bil prvi selekcijski turnir najboljših desetih mladincev na Gorenjskem. V odsotnosti je bil najboljši Savčan Maček. Vrstni red: 1. Maček (Sava), 2. Mati jašič (Triglav), 3. Veber (Jesenice). 4. Bu-kovšek (Triglav). Fabiian (Sava). Mladinke so na podobnem turnirju nastopile v Križah. Zaradi republiškega turnirja niso nastopile Svetinova, Zalokar-jeva in Bajžljeva. Vseeno je bil ta turnir mladink zanimiv, zmagala pa je Aupičeva 7 Jesenic. Vrstni red: 1. Aupič (Jesenice), 2. Fre-lih (Triglav). 3. Stražinar (Jesenice). 4. Marn (Sava). Trček (Jesenice). $ KRANJ - ŠAHOVSKO PRVENSTVO LJUBLJANSKEGA Al-MADNEGA OBMOČJA - Dom JLA v Kranju je pred dnevi fatmi najboljše šahiste ljubljanskega armad nega območja, ki so imeti eč uspeha šahisti Ljubljane 1. Med posameznik je zmagal njihov član Todič. Moštveni vrstni red: 1. Ljubljana l ♦ Maribor 53,5, 3. Vrhnika 52, 10. Kranj 26,5; posamezno - / To* (Ljubljana l) 9,5, 2. Brkič (Vrhnika) 9.5. 3. Mrdža (Noii, mesto) 9£ - ( dh) — Foto: M. Ajdovec Po Lhotseju še Daulagiri Poročali smo že o delovanju slovenske »žepne« himalajske odprave, ki je imela zastavljen cilj premagati 4000 m visoko steno Daulagirija Odprava je po velikih težavah prispela pod steno, opravila akli-matizacijsko turo, ter opremila najtežji del stene s fiksnimi vrvmi. Tako nekako se je glasilo naše prvo poročilo. V tem času, to je v ponedeljek 16. 11., se je odprava vrnila domov. Utrujena, z dvema ozeblima članoma, a vendar s steno »v žepu«. Preplezana je še ena »največjih« himalajskih sten, stena, ki je že dolga leta burila najboljšim alpinistom sveta domišljijo. Stena namreč slovi po izredno težkem spodnjem delu, zgornji del pa je zaradi nenehno padajočih plazov izredno objektivno nevaren. Odprava je bila prva naša »žepna« odprava, imela je le šest članov, stene pa so se lotili v tako imenovanem alpskem stilu. Alpinisti so na sosednjem vrhu, sicer precej nižjem kot je 8167 m visok Daulagiri,opravili potrebno aklimatizacijo, nato pa so se lotili stene same. Preko najtežjega dela stene, do višine 5300 m ,so napeli stalne vrvi, postavili šotor in se vrnili. Nadaljevali so v alpskem stilu. 15. 11. je naveza Stane Belak, Cene Berčič in Emil Tratnik vstopila v steno. Od tega dne dalje se niso več vračali. V nasprotju z ekspedicijskim stilom, kjer se alpinisti po vsakem vzponu v vedno večje višine vse do zadnjega naskoka vračajo v bazo, so se člani nasKočne naveze samo vzpenjali. Ves čas vzpona so plezalce ovirali plazovi. Tako so morali že kmalu po začetku vzpona prekiniti s plezanjem in 9 ur pre-čepeti na majhni polički. Ko so se plazovi umirili, so nadaljevali in plezali nepretrgoma 17 ur. Zaradi manjše nevarnosti plazov so plezali tudi ponoči. Sedmi dan, 21. 11., ko so stana m Eležali in nadaljevali po JV oder poteka japonska smer, jim poslabšanje vremena komaj 200 metrov pod vrhom preja ečuo sam vrh. Alpinisti so bih prisil piti po normalnem sestopu praks S1 sam sestop pa jim je ponovno vasi moči, saj je trajal nadaljnjih 6 dat W0 sestopom so bili praktično brez nn» bivakirali so na prostem, močno * oviralo sneženje. Vse to je vzrok assna ki jih ie dobil Cene Berčič. v lažji d pa tudi Stane Belak. Kaj pomeni ta vzpon za nas in tmm alpinizem? Naše odprave so te prsi krenile po poti osvajanja najtežjih fŠL— skih problemov v Himalaji Tako m «1 uspešne na Makaluju, Everestu, ter Id na Lhotseju in Daulagiriju Odprava steno Daulagirija je v našem sipa*, pomemben mejnik. Z njo smo namreč novno posegli v vrh svetovnega sipa ma, ne samo po dosežku, temveč načinu osvajanja cilja. Ce lahko da so jugoslovanske odprave prvo fazo osvajanja »deviških« čakov po normalnih pristopih, _ hkrati dodati, da smo pravočasno sMffl areno osvajanja težkih sten in Himalaji, dohiteli in prehiteli rega »konkurenta« na tem področm ^ daj, z J steno Daulagirija,pa smo stani areno osvajanja sten in grebenov skem stilu. Morda je bil to že zadajt kajti število ciljev le ni neomejenojc za velike odprave rastejo vedno vnjs. tovni vrh. v katerega Jugoslovani tivno sodimo že nekaj let, pa se -bolj vrača od masovnih odprav as številna moštva visoko sposoban al nistov. M Dota* Obisk pri naših alpskih smučarjih ^^^^ Dobro pripravljeni za novo sezono LJUBLJANA - Za letošnjo sezono čaka naše in vse ostale mpZ,erJ»fKnpT«kl, K S .P°K°Jena «am<\ « tekmovanjem na mednarodnih FIS tekmovanjih, evropskem in svetovnem pokalu temveč bodo februarja vse oči svetovne smučarske javnosti odprte v Schladming, kjer bo na sporedu svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. V vseh taborih po svetu so se pospešeno pripravljali za to '^n0v i^.t "e^e *«z..PftnaJRt dni. Na »Kriteriju prvega snega« bodo v Val d Iseru (Francija) v smuku m veleslalomu startale ženske ui moški. Ženske bodo svoje tekmovanje v svetovnem pokalu odprle 3. in 4. decembra, moški pa bodo svoj uvodni nastop v teh dveh disciplinah imeh 5. in 6. decembra. In tako bo šlo naprej do zaključka do konca marca kjer bo v Franciji veliki finale tega svetovnega alpskega smučarskega cirkusa. »Beli koncert.« pomagajmo našim smučarjem, ki je bil preteklo nedeljo v hali Tivoli, smo izkoristili tudi za razgovor vseh naših osmih reprezentantov prve selekcije, ki bodo nastopali v svetovnem alpskem pokalu. Več ali manj bodo to znani obrazi, a v reprezentanci bosta to sezono prvič vozila na tekmah svetovnega pokala tudi Tomaž Cižman in Rok Petrovič. Tako sta se Kuraltu. Strelu. Križaju. Franku, Cerkovniku. Benediku pridružila še dva mlada in obetajoča alpinca Cižman in Petrovič. Medtem ko je v lanski sezoni Petrovič že nastopil v tekmah svetovnega pokala pa bo za Cižmana uvodni krst prav tekma v veleslalomu v Val d'Iseru. Z osmeri-co naših fantov se nismo pogovarjali o tekmovalnih dosežkih te sezono, temveč samo o pripravah za letošnje nastope. Bojan Križaj - »Treniral sem tako kot lani m pred vsemi sezonami doslej. Razlika je bila v treningu le pred lansko sezono. Bil sem namreč na operaciji. Za letošnjo smo se spet zagrizli v delo. saj nas čaka naporna Razlika med B in A reprezentanco je slikovita. V prvi selekciji so treningi obsežnejši. Več je kondicijskega treninga in več smučanja. Napredek se mora Kkazati. Prepričan sem, da mo pokazali kaj zmoremo« Trenirali smo res dobro in treba je še ujeti pravo formo. Same tekme bodo pokazale če smo res pravi izbrali način treninga« Boris Strel - »Za to sezono smo se pripravljali drugače kot lani. Res so bile zaradi vremena, dvakrat je bilo slabo, težave pri delu na snegu. A vseeno smo ostale dni to izkoristili za res dobre priprave. Na snegu smo delali več in bolje. Prepričan sem, da se nam bo to delo med sezono že obrestovalo.« Grega Benedik - »Več sv trenirali fizično snegu pa kilometrov in bili vehkc vraticami in koli. Lani to mogli uresničiti. To se po*a** na snežnem treningu, sa; po vsakem še bolj utrujen »* lani. Ce je tak način tn uspešen bo pokazala sei je pred nami.« sezona. Tu je še svetovno prvenstvo Razlika 'v načinu letošnjega treninga je tudi v tem. da smo prišli na predlanski trening. Prevozili smo mnogo več slalomskih in veleslalom-skih vratic in tudi kondicijski treningi so bili taki. da so se nam ježili lasje« Jože Kuralt - »V poletnih mesecih smo delali na nabiranju fizične kondicije Ta s pridom nabrana kondicija se bo pokazala med sezono. Tudi na snegu so bili treningi letos boljši in kakovostni ter raznoliki. Vec smo »pet vadili med koli. Te zadnje dni pred startom v novo sezono imamo na programu še vse finese vožnje -med kolr. Jurij Franko - »S pripravami za to sezono sem več kot zadovoljen Bile so take in tako naporne kot še nikoli doslej. Kako smo pripravljeni bodo E>kazali uspehi. Upam. da ne >do slabi.« * Tomaž Cižman - »Prvič sem letoš v A repreZentam i Rok Petrovič - »Tak način treninga se mora obrestovati. Vsako leto bo treba obnoviti šolo smučanja. In to smo letos naredili. Ne samo pluženje, temveč tudi vožnjo med vraticami. V teh pripravah smo pridobili na kondiciji, čeprav nam je na vseh treningih ponagajalo vreme.« vesel treba . poloblo. Tomaž Cerkovnik - uNi čin našega treninga je maf katerega presenetil Sam ** da nam ni bilo pvtae na smučanje na mžs* V pnprav|ja2n«ri dobju sem imel smolo z Sxw nijo. Po treh tednih sere se sw» priključil osutim fantom. '* pokazalo se je kaj pnmiai se treniranje. BUi so pniufcmi * komaj sem jih reševal. Piy čan sem. da so fantje ms pripravljeni za to sezono.« ........-Orfiuasr »NOVEMMU 1981 DIJSKI SPORED , si. nov. jutro! - 8.06 Pio-■* - 9.06 Z radiom '_■*> 10.06 Amaterski rnikrofonorn -lahke glasbe pesem - OPZ 11.20 Sve-11.40 Za 12.10 Godala v 12.30 Kmetijski 12.40 Veseli domači 100 Danes do 13.00 krajev - Iz naših laJO Obvestila in 13.30 Pripc - 14.06 Kul-- 15.30 Za 15.50 Radio 0 jutri! - 16.00 17 00 Spoznavajmo ino - 18.30 Iz . mladine Slo 1 Obvestila in za - 19.35 Mladi 19.56 Domovina je &00 Sobotni zabavni 21jOO Za prijetno raz 21.30 Oddaja za najam - 23.05 Lirični - 23.10 Od tod do pol-*05 Nočni program - . valu 202 -' Oaber dan na drugem 13.06 Radi ste jih - 13.36 Glasba iz Amerike - 14.00 republik in pokra • Hitri prsti - 15.45 u Alenko Pintarič Naš podlistek - Ivo Mala turška ljubica 5 Lene melodije -Gnakmi ca »ino 17.40 na slovenskih 10.00 Pol ure 18.35 Nafti kraji - 18.50 Glasbena 18.56 Razgledi po 19.25 Stereorama -nočna glasba -V soboto obuja - _t - 22.45 Zrcalo 22-55 Glasba za ko IA.att.NOV. » jutro! - 8.07 Ra-» za otroke - Marko Tramvaj - pravljica »mnnite, tovariši' -„_a matineja -vor s posluftalci -•aJuftalci če s ti ta--avljajo - 1310 i n zabavna glasba -kmetijske proizva Pihalne godbe -eska tega tedna irtz-Metterklu-. 14.25 S po Jugoslaviji -doma - 1530 ortaža - 15.55 - 16.20 Gremo 16 Priljubljene t«nV»dije - 17.50 Za-attCfrfrf igra - L>°n Po^vitfna^ iDavna glasba noč, otroci! razglednice -zvečer - 22.20 gram JRT - ?tu-- Glasbena tnbu-Mednarodno sre-sbenih akademij : 81 - 23.05 Linčni - - 23.10 Mozaik melo->pesnil ritmov - 00.05 'anaiam - glasba 1*eijs na valu 202 -» oedelio se dobimo, «Mn inše kaj - 19.30 20.30 Glasba iz BS anaaotona ~2l730 Iz K^dnkoteke - 21.45 *** - 22.45 Zrcalo vV 2255 Glasba za ko-***** EK, 23. NOV. r*j jutro! - 8-08 Z dober dan - 8.25 - 8.40 Izberite pes- mico - 9.06 Z radiom na poti ■ 10.06 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30' Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obve stila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.06 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba • 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Kulturni globus • 20.10 Iz nafte diskoteke - 21.06 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskirni in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 14.55 Minute za EP -prenos I. programa - 15.30 V plesnem ntmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur zabavnih orkestrov r 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik 18.40 Mali koncert lahke flasbe - 18.55 Razgledi po ulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu Tone Janša - Andrej Arnol -20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 24. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Fran Sturm - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi umetniki - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna Glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba ,- 19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Od r>remiere do premiere -22.15 nformativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Misel in pesem - 22.15 Sodobna improvizirana glasba -Prelomnice - 13. del - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 26. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.06 Z radiom na poti - 10.05' Rezervirano za... 11.15 Lokalne radijske postaje se vkiučuiejo - 11.35 Znano in Eriljubljeno - 12.10 Veliki za-avni orkestri • 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo .. . 14.25 Nali poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Zborovska glasba v Srostoru in času - 18.15 laš gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka -20.00 Naj narodi pojo - 20.30 Virtuoznost Niccoloja Paga-ninija - 21.05 Wolfgang Ama-deus Mozart: Odlomki iz opere »Don Juan« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne flasbe - 23.05 Lirični utrinki -3.10 Jazz pred polnočjo -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z,.velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano YU Drugi program 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - The universitv of illinois dixie band, Rod Mason band - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom RTV Novi Sad - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 pisco čez dan - 17.40 Iz partitur orkestra »Bernard Ge-rard« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -, 18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 in priljubljeno - 14.00 - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40^ Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur Estradnega orkestra madžarskega radia - 17.55 Vprašanja telesne kulture -l6\00 Z orkestri in solisti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa :0lO TRIGLAV JESENICE ^imače aktualnosti -16JO Ponedeljkov pregled - Morda vas nalo - 17.20 Naši od-'"entitke ali Izbor do--n**hc >*nar> aktualnosti -16.30 Oddaja za Morda vas bo zani-'■'.20 Delegati sprašu-^ °*Jaja o NNNP - tV V ~**aače aktualnosti -VTJ - 16.30 Stop zelena " "lonn va« bo zanimalo .C lomače aktualnosti -16.30 Naše zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače /a vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo za nimalo - 17.20 Naši odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti • obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zani malo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12-00 Cesl-itke - Nasi odmevi - Morda vas bo zanimalo ČETRTEK, 26. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - Mladinski pevski festival Celje 81 (9) -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno - Ra-vel: Španska rapsodija, Cha-brier: Espana - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Schu-mann: Koncert za klavir in orkester v a-molu I. stavek -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Ludvvig van Beethoven: Variacije za violončelo in klavir - Josef Chuchro - violončelo, Jan Panenka - klavir - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Podoba našega NOB - XI. - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna od: daja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14 00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub -Pierre Michelot - Roosevelt Svkes - Oscar Peterson -17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 V živo z . . . • 21.00 Zavrtite, ugani te. . . - 22.00 S festivalov jazza - 22. Mednarodni festival jazza Ljubljana - 81 -8. oddaja: Big band RTV Ljubljana 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa gorenjski GLAS Iv vsak gorenjski dom PETEK, 27. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti • 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Komorni Orkester Leiningrajske filharmonije s Havanom - .14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini • 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni' program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Shirlev Scott -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.40 Odmevi z gora - 18.00 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Top pops 20 - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA ■Beli. Spor! Zbirka leposlovnih del Mesto v L R Koreji Operni spev Modra barva Iz zdrobljenega stekla, obarv. s kobalto-vim oksidom, za barvanje porcelana Nase trne za Kal. mesto Tarantv* Ruski režiser ustanovitelj -Mhat" striraoa revija Restavracija v Ljubljani JNajpomemb-j ejse pristanišče Latinsko ime Odiseja Vrata premoga Tropska rastlina Slov. baletnik (Mojmlr) Sodobniki Keltov Igralka Manganu Roman pisatelja C. Aneta (orig.) Število brez -lastne vrednosti Allskl heroj Na.v. otok v Piti Kiu Grški otok v Sporadih M-;tiT.-v Sremu Portug. tiskovna agencija Skladatelj Kogoj Azijska palma Reka v Si pritok Volge Motokro-sist šoita- Andrej Tomln Slab. odpadel sadež Srediste vrtenja Ljubezen do Idiličnega Prebivalci Jesenic Gl. mesto Jordanije Orjalka morska NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 13. novembra: slalom, manira, omenek. terasa, ela. ti .k. 1*. f^?,0n-r?°"j orsk- 'f«m- trimo, dare es na lam. angola. ro. ma. aval. va. svoboda, oralo, a var. smio. alt. enakonrfje. k,onak. baal Prejeli smo 196 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (130 din) prejme Slavko Pajntar ttocevnica 51. 1 ržio. 2. nagrado (120 din) prejme Mateja Osiaj, 8p. Besnita 27. • ). nagrado i 100 dim prejme Ančka GorSič, Kranj. M osa Pijade 9/1 Nagrade bomo poslal, po pošti K2iiiVeaaPa4*fiJf 8rede' 25' novembra do 10. ure, na naslov: Glas iiranj, Mofte Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 2. nagrada 100 din. Na vaše vprašanje — odgovarja Ljubljanska banka "A Na našo pobudo na tem mestu prejšnji petek, se nam je oglasil J. S. iz Kranja z zanimivim vprašanjem. Rad bi izvedel kaj več okrog te bančne novosti, »predhodnega varčevanja«. Otroci so takih let, da so Se v šoli, rad pa bi jim privarčeval določeno vsoto denarja, da bi jim vsaj malo pomagal še materialno, dokler ne bo čez sedem let upokojen, da bi potem mogoče skupaj spravili hišico pod streho. Zanima ga torej, koliko posojila bi dobil, za kaj vae bi lahko ta denar čez leta uporabil, kje bi lahko gradil, in kaj bi bilo z denarjem, če bi ae premislili, pa sploh ne bi gradil. Odgovor amo dobili v sektorju stanovanjako-komunalnih naložb v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske: »Kot smo že povedali v prvem članku, kjer smo pisali o. predhodnem varčevanju kot novi obliki varčevanja v banki, traja predhodno varčevanje najmanj tri leta, lahko pa tudi deset let in več. Po preteku predhodnega varčevanja se sredstva nepreklicno vežejo in dobite zanj posojilo po naslednji lestvici: Varčevalna doba — leta Višina posojila, izražena z odstotkom od vezanega zneska brez obresti 3 4 5 b 7 8 9 10 in več 350 400 450 550 600 650 700 750 Dolžino predhodnega varčevanja določite torej sami in dobite tolikšen odstotek posojila, kolikor let ste pač varčevali. Ko ste potrebovali posojilo, boste predložili dokumentacijo, enako kot pri namenskem varčevanju. Za gradnjo hiše, kot omenjate, boste morali prinesti — gradbeno dovoljenje g tehnično dokumentacijo in predračunom ter — zemljiško knjižni izpisek oziroma — dokument, iz katerega je razvidno lastništvo ali pravica uporabe stavbnega zemljišča (če bi bila to zadružna gradnja). Pa seveda tudi potrdilo o poprečnem osebnem dohodku, 'če boste pa takrat že upokojeni, pa potrdilo o pokojnini za zadnja dva meseca Morda vas zanima tudi to, na koga naj se glasi dokumentacija? Ta se lahko glasi na vas, če boste sami gradili, lahko pa na otroka. Posojilo boste lahko uporabili za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše od graditeljev stanovanj, za nakup družbenega stanovanja, zgrajenega iz sredstev solidarnosti, za zgraditev stanovanjske hiše. za Erenovo starega stanovanja ali iše, za toplotno izolacijo, za povečanje stanovanjske površine, vendar brez stanovanjske opreme, za pridobitev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju, za plačilo odškodnine ob pridobitvi stavbnega zemljišča, če se odločite za gradnjo v zadrugi, za plačilo komu-nanega opremljanja parcele, za nakup stare stanovanjske hiše ali stanovanja, vendar le pod pogojem, da prodajalec porabi kupnino, dobljeno iz posojila in namensko privarčevanih sredstev kupca le za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot preko banke. Pomembno je tudi vaše vprašanje, kje boste lahko posojilo na predhodno varčevana sredstva uporabili. Načeloma velja, da jih boste lahko uporabili le na območju Temeljne banke Gorenjske. V Kamniku ali Medvodah že ne več. ker ležita kraja sicer na Gorenjskem, vendar njihovih občin ne pokriva Temeljna banka Gorenjske. Izjemoma pa bi lahko dobili posojilo na območju SR Slovenije, če odloči tako ustrezen organ banke — trenutno odloča o tem poslovni odbor TBG — če bi ob odobritvi posojila dokazali, da boste objekt rabili za stalno bivanje. Izjemoma bi dobili posojilo tudi za gradnjo ali pridobitev stanovanja na območju SFRJ in sicer pod pogojem, da vam je za isti objekt dolgoročno stanovanjsko posojilo odobrila že vaša delovna organizacija, ki je članica LB — TBG. oziroma ima pri nas naložena svoja vpogledna sredstva sklada skupne porabe. Ce bi se pa slučajno premislili, in bi sploh ne gradili, kajti v toliko letih se stvari in želje lahko spremene, pa bi enostavno stornirali pogodbo z nami in privarčevana sredstva bi vam izplačali z veljavnimi obrestmi vred.« Vemo, da je vprašanj okrog stanovanjskih kreditov Ae veliko. V asa vprašanja pričakujemo pismeno na GLASOV naslov pod rubriko »Stanovanjski krediti«, mi pa vam bomo na tejle strani posredovali odgovore strokovnjakov Ljubljanske banke. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj O LAS 14.STRAN TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK. 13 NOVEMMA 19 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 11.11. 8.00 Poročila - 8.06 Ciciban, dober dan: Maračka - 8.15 Lolak in Bolek, poljaka riaa-na serija - 8.25 Jeienćek. otroika serija TV Zagreb -9.00 Pisani svet: Od doma do kruha • 9.30 Nova mladost dveh mest - Wernigerode. reportaža • 10.06 Po sledeh napredka - 10.36 Sah v Jugoslaviji, zadnji del izobraževalne oddaje - 10.56 T. H srd v Župan v Casterbridgeu, angleška nadaljevanka 11.45 Izgnanci, dokumentarna oddaja - 13.06 Poročila - 13.10 Risanka • 13.20 Novi Sad: nogomet Jugoslavija Lusembourg, prenos -17.30 Poročila - 17.35 Krakonos in smučarji, češki mladinski Tlim - 18.50 Nas kraj -19.05 Zlata ptica: Basen o mucih - 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj • 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Po Sheilinih sledovih, ameriški Film - 22.00 Modni utrinki 22.05 Zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 23.00 TV kažipot 2.120 Poročila Češki mladinski film Krakonos in smučarji prikazuje dokaj nenavadno zgodbo, ki se odvija v vasi na obronkih hribovja v nekih davnih časih, ko ljudje še niso poznali smuči. V ospredju sta mali Jan in Mathias, ki sta nekoč na poti srečala tihotapca, zvijačnega in skrivnostnega moža; orožniki in cariniki so mu nastavljali vse mogoče pasti, a vedno jim Jo je popihal na »dilcah«. Film Po Sheilinih sledovih je detektivka, obdana s pravim hollywotxlškim sijem, saj se zgodba odvija v tamkajšnjih zvezdniških krogih. Sheila je igralka, ki zapusti zabavo svojega moža, hip nato pa jo najdejo mrtvo. Motiv za umor ni znan. Sest let kasneje se mož odloči, da povabi na jahto družbo, kije bila zbrana ob umorit.., Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Narodna glasba - 18.00 Glasbeni album - 18.15 Drugo mednarodno tekmovanje violonistov »Vaclav Humi« - 19.00 Iz dubrovni-»kih poletnih prireditev. S. Sulek - V. simfonija • 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gore sve ta: Skalnate gore • 21.00 Poročila - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Ko morna glasba skozi stoletja TV Zagreb I. program: 9.30 TV v »oli: Boj za obsta nek, Risanka, Umetnost, TV izbor - Zadnje minute - 11.50 TV v soli: TV koledar. Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 13.20 Nogomet Jugoslavija : Luzembourg - 15.20 Ponovna srečanja, dok ume rs tarna serija - 16.05 Civilna zaščita 17.30 Poročila 17.36 TV koledar - 17.45 Zlati slavce k, otroška prireditev -18.46 Ko sem bil vojak, TV nadaljevanka 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sojenje strahu, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Šahovski komentar - 22.15 Nočni žep NEDELJA, 22.11. 9.20 Poročila - 9.25 Živ žav otroška matineja - 10.15 V. Mitnica: Anno Domini 1573, l.del nadaljevanke TV Zagreb - 11 10 TV kažipot -11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.06) - 14.30 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete -15.00 Sodni proces, angleški film - 16.50 Poročila - 16.55 »Prečuden cvet je v grapi črni...«, dokumentarna oddaja - 18.00 Športna poročila - 18.10 Sestanek v nebotičniku - 1910 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 1955 Vreme - 20.00 R. Cvetičanin: Sedem sekretarjev SKOJ, nadaljevanje in konec - 21.05 Dva dni v Weimarju, dokumentarna reportaža - 21.35 Športni pregled • 22.05 V znamenju Peter Glenville je sam napisal scenarij za film Sodni proces in ga je tudi zrežiral. Navdih je našel v romanu Breme dokazov Jamesa Barlouja. Obtoženec je neuspešen učitelj, ki ga je posilila 16-letna nimfomanska učenka, čeprav jo je učitelj ves čas zaničeval. Kdo je kriv za dramo, bomo zvedeli iz sojenja v filmu, omenimo pa enkratno igro Laurenca Oliviera v vlogi učitelja. Simone Signoret v vlogi njegove žene ter mlade Sarah Miles v vlogi motene učenke. Oddajniki II. TV 16.00 Zlata pirueta, prenos -17.30 Rokomet Jugoslavija : Romunija - v odmoru Glasbena medigra • 18.46 Za grajskimi zidovi, dokumentarna oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Beograjski festival jazza 81 - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Hvala za pozornost, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Kritična točka - 14.30 King kong, ameriški mladinski film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Veliki rop, ameriški film - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedem sekretarjev SKOJ - 21.00 Poskusni pilot Špiro. dokumentarna reportaža - 21.35 Športni pregled -22.05 TV dnevnik PONEDELJEK, 23.11. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Pravljica Ante Jakič, Arhitektura - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV. Zadnje minute - 15.30 TV v šoli: Obiščimo vojašnico. Pravljica, Rišemo, Na meji med kopnim in vodo - 17.20 Poročila - 17.25 Glasba za cicibane: Otroška srca - 17.40 Dežela pod Popocatepetlom. češki kratki film - 18.00 Za zdravo življenje, 4. del - 18.10 Otroške igračke, oddaja iz cikla Otrok in igra - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 I.Cankar: Hlapci, predstava Drame SNG Ljubljana -22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pot okoli cveta, otroška serija - 18.00 Miti in legende - 18.15 »Človek se uči, dokler živi«, 2. del izobraževalne oddaje - 18.45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Colette: Claudine, francoska nadaljevanka TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Pot okoli cveta - 18.00 Miti in legende - 18.15 TV koledar 18.26 Kronika občine Bjelovar - 18.46 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 P. Čubič: Selitev. TV drama • 20.56 Glasbeni trenutek -21.00 Ali se med seboj dovolj poznamo - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Šahovski komentar TOREK, 24. 11. 9.00 TV v Šoli: TV koledar. Obiščimo vojašnico. Jadranska obala. Dnevnik 10 • 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film. Risanka, Književnost in jezik. Mali program. Risanka, Glasbeni pouk Zadnje minute - 15.55 Šolska TV: Pohod partizanskih proleterskih brigad, Izotopi, Premikanje ledenikov - 17.25 Poročila - 17.30 Lolek in Bolek, poljska risana serija -17.40 Nihče kakor jaz. mladinska serija TV Sarajevo -18.10 Škotski ansambel Dud. 2. del - 18.30 Obzornik - 18.40 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Kdaj bo brazda daljša, aktualna oddaja - 20.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 20.55 N. Companeez: Ženske na obali, l.del francoske nadaljevanke - 22.25 V znamenju Ce ne bomo pridelali več hrane, se bomo znašli v hudih zadregah. To spoznanje ni novo. vprašanje pa je, kako doseči večjo in cenejšo kmetijsko proizvodnjo, zakaj na tistih 600.000 hektarih obdelovalne zemlje, kolikor jo je v naši republiki, ne pridelamo več, zakaj zemljo še vedno opuščamo, čeprav po drugi strani hrano celo uvažamo, zakaj odnosov na vasi hitreje ne spreminjamo in zakaj ne združevanje sredstev, dela in zemlje tako počasi uveljavlja. To so osrednja vprašanja, s katerimi se bo ukvarjala oddaja Kdaj bo brazda daljša. Francozi so nadaljevanko Ženske, kije pri njih doživela izreden uspeh, na kratko označili kot'»zgodbo o rojstvu sodobne ženske«, ženske današnjih dni, prikazano skozi usode več žena iz ene hiše. žena različnih starosti, socialnih sredin in temperamentov. Zgodba se odvija v letih 1910 do 1925. Oddajniki II.TV mreže: 1655 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Folklorna prireditev - 19.30 TV dnevnik' 20.00 Zabavno glasbena oddaja - 20.55 Portreti: Franjo Paulik - 21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Portret zemlje, brazilski dokumentarni film TV Zagreb I. program: 15.30 TV v šoli: Mi smo Titovi - Tito je naš, Od Križevcev do kalnika - 17.40 Poročila -17.45 Pustolovščina - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Danes v skupščini 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop. notranjepolitična oddaja - 21.00 Zahodna Indija, mavretanski film -22.40 TV dnevnik SREDA, 26. 11. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Mi smo Titovi - Tito je naš. Od Križevcev do Kalnika -10.00 TV v šoli. Biologija. Risanka. Kocka, kockica; Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute - 17.15 Poročila - 17.20 Cirkus - 17.45 Romantika proti klasicizmu, angleška kulturno dokumentarna serija -18.15 Okrogli svet - 18.25 Obzornik - 18.40 Jesenska sere-nada (Pihalni trio) - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Večer partizanske glasbe, prenos iz Cankarjevega doma - 21.00 Ljubezenska izjava, sovjetski film - 23.05 Poročila Zgodba domačega filma Vrnitev se godi v majhnenr dalmatinskem mestu v času treh dni. Zaradi hude nevihte v pristanišču ne more pristati ladja, na katero nameravajo žandar ji vkrcati skupino zajetih komunistov. V treh dneh poskušajo partizani prodreti v žandarmerijsko kasarno in s silo osvoboditi prijatelje. Za .nekatere so ti trije dnevi čas upanja, za druge čas groze, krvi in pekla. Oddajniki II. TV 16.56 Test - 17.10 TV dnev nik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Neven, otro ška serija - 18.15 Obramba in samozaščita - 18.46 Prijatelji Jlasbe • 19.30 TV dnevnik -0.00 Športna sreda - 23.00 TV dnevnik (do 23.20) TV Zagrebi, program 17.40 Poročila - 17.45 Neven, otroška oddaja 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika obči ne Varaždin - 18.46 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda - 23 00 TV dnevnik ČETRTEK, 2«. 11. 8.55 TV v šoli: TV koledar. Močvirje, Geometrija, Alkohol in nikotin - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi. Risanka. Pravljica, Zadnje minute - 15.50" Šolska TV: Pohod partizanskih proletarskih brigad, Izotopi, Premikanje ledenikov -17.20 Poročila - 17.25 Jelen-ček, otroška serija TV Zagreb • 17.55 Mozaik kratkega filma: S lama rs ka obrt, iranski film - 18.30 Obzornik -18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.30 625 - 22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mi smo smešna družina, otroška serija -18.15 Znanost: Glavobol -18.45 »Tikvarium«, satirični kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kino oko - 23.00 Poročila TV Zagreb I. program: 15.30 TV v Šoli: Geometrija, Alkohol in nikotin 17.40 Poročila • 17.45 Mi smo smešna družina - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Split -18.45 »Tikvarium«, satirični kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja - 20.50 SP v gimnastiki, posnetek iz Moskve - 21.35 TV dnevnik -22.00 Šahovski komentar ČP O LAS časopisne novice storitve izdelava filmov PETEK, 27. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Nemščina, Slovenščina ĆP GLAS novica oglasi 10.00 TV violi Risanka. Zgodo program. Risanka, valna reportaža, i nute - 15.30 TV v ščina. Slovenščina - I7J ročila - 17.15 češka otroika senja Telestart 81. glasbena odda Obzornik - 18.26 Voda. izobraževalna TV Zagreb - 18. prezrite - 19.10 19.24 TV in 19.26 Zrno do dnevnik - 19.56 Vi_ M. Heidisb: Ženska, vana Mojzes, zadnja < riške nadaljevanka - dnevi, ta leta nika 1946. l.del tarne serije - 22.20 V nju - 22.36 Nočni km imenovan konj Glavni junak ameriškega filma Mož, imenovan kam je angleški anstakmt J ohn Morgan (Riekšf Harris), ki ga po prt* letih popotovanja zajamejo Indijanci ii plemena Sioux. Po dolgotrajnih mučenjih, ki jih Jak* pogumno prestane, postane enakopraven član plemena, celo poroči se z Drveč*' ■ vendar... Oddajniki n. TV 16.10 Test - 16.25 Madžarska Ja] prenos - v odmoru medigra • 17.45 Pki ška oddaja - 18.15 mladinska oddaja • 1 svoj način, imrhaki stična serija 19.38 T nik - 20.00 Druihna ba, dokumentarna 20.46 Zagrebška 21.10 SP v fp-^-iffTkT tek mnogoboja n iz Moskve - 22.00 V 22.00 (do 00.00> TV Zagreb I 17.20 Obzorja, kronika 17.4© 17.45 P lavi ca. otroška - 18.15 TV koledar Kronika občine Reka Mladinski ekran. Novi Sad - 19.30 TV - 20.00 Dober glasbena t raz, serijski dnevnik opernih značaje« neveste iski fmn NOVO V KINU Gadje maturirajo je komedija, kakršnih v zadnjih letih nismo veliko videli. Gre za resnično imenitno zabavo, ki jo pripravijo lastniki zasebne šole in učenci, bodoči maturanti. Zaplet povzroči podatek, da na zrelostnem izpitu pade vedno več mladih, topa je za šolo slaba reklama. Lastniki se torej poženejo v boj proti lenosti in nediscipliniranosti učencev. Televizijski ekrani kažejo, kdo zabušava,posebne naprave zbadajo učence, kadar pogrešijo, stroji za učenje so prav tako neusmiljeni... Seveda tudi učenci niso od muh. Izmišljajo si najrazličnejše trike, da bi po čim lažji poti prišli do mature. Tudi domači film režiserja Zorana Caliča Ljubi, ljubi, a glavo ne izgubi je komedija. To je pripoved o ljubezni mladih in »sovraštvu« starejših, odlično igralsko ekipo pa vodi Dragomir Bojanič-Gidra. Bette Midlerje zvezda ročka, ki jo mnogi postavljajo ob bok edinstveni Janis Joplin. Film Vrtnica prikazuje osem dni iz življenja pevke; njene drame, radosti in razdvojenosti med umetniškim in zasebnim svetom. Film je odličen tako zaradi igre glavne junakinje kot tehnične obdelave in ga priporočamo zlasti ljubiteljem pop glasbe. Spet eden iz zvrsti znanstvene fantastike. Roj morilcev «„ strupene afriške čebele, ki napadajo Američane Na koncu se seveda naldepameten človek, ki se zlu uspešno postavi po robu Režiser je IruTn znan po svojih »filmih katastrofe«, v igralski ekipi pa {'od^ejosama znLa imena Bgrf^AgJ ^onda. Richard Widmark, Richard Chamberlane. Mel t errer m arugi. KINO KRANJ CENTER 20. novembra domaća ban-, tragikomedija KDO NEKI TAM POJE ob 16.. 18. in 20. uri 21. novembra domača barv. tragikomedija KDO NEKI TAM POJE ob 1». uri. amer. barv. pust. melodrama MODRA LAGUNA ob 20. uri, premiera frane. barv. komedije GADJE M A TURI RAJO ob 22. uri 22. novembra amer. barv. risani film SNE GUUCICA IN 7 PALČKOV ob 10. uri. franc. ban: komedija GADJE MATURIRA JO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. srhljivke ROI MORILCEV ob 21. uri 23.. 24. in 25. novembra franc. ban: ko medija GADJE MATURIRAJO ob 16.. IS. in 20. uri 26. novembra franc. ban-, komedija GADJE MATURIRAJO ob 16. uri. amer. ban. drama IGRALEC NA ŽICI ob IS. m 20. un KRANJ STORŽ IČ 20. novembra amer. ban-, akcij, film SMO KEY IN BANDIT ob 16. 18. in 20. uri 21. novembra hongk. ban: film ROKA SMRTI ob 16., 18. in 20 uri 22. novembra amer. ban: pust. film ONA TO DELA BOLJŠE ob 14. m 18. uri. amer. ban pust. film MODRA LAGUNA ob 16. uri. premiera domačega ban: filma Ul '■ BI. LJUBI. A GLAVE NE IZGUBI ob 20. uri 23. in 24. novembra domači ban: film LJUBI, LJUBI, A GLAVE NE IZGUBI oh 16.. 18. in 20. uri 25. novembra amer. ban: pust film SHE - ONA TO DEIA BOLJŠE ob 16. 18 m 20. uri 26. novembra premiera amer. ban: glasb, filma VRTNICA ob 15.30. 1745 in 20. uri TRŽlC 21. novembra franc ban. komedija GAD JE MATURIRAJO ob 16. in 18. uri. amer ban glasb, film XANADU ob 20. uri. premiera domačega ban filma lJU BI. LJUBI. A GLA VE NE IZGUBI ob 22. ur, 22 novembra hongk ban. film ROKA SMRTI ob 15. uri. amer. glasb film XA NA Dl" ob 17. in 19. uri. premiera amer barv pust. filma XA NA DU ob 21. uri 23. in 24. novembra amer. ban: pust. melo drama MODRA LAGUNA ob 17. in 19. un 25. novembra domača ban: tragikomedija KDO NEKI TAM PO.JE oh 17. m 19. uri 26. novembra amer. ban pust. krim film SHE - ONA TO DELA BOLJŠE oh 17 ,n 19. uri KAMNIK DOM ni i*%tV?lhrn amer han niian' f'lm SNE- r. ' .i.VLT: " vuii: risani /I GUUCICA IN 7 PALČKOV ob premiera ital. ban: erot. komedija vroče postelje ob 18. in 20. uri. permiera amer. ban: srhljivke roj morilcev ob 22. un 22. novembra amer. ban: mlad. film les- sueve Čarovnije ob is. un, uat han erot. komedija vroče postelje oh 17. in 19. un, pemiera amer. ban: akcij, film smo key IN bandit ob 21. uri 23. novembra amer. ban-, film she — ona to dela bouse ob 18. m 20. uri 24. in 25. novembra amer. barv glasb, film kanadu ob 18. in 20. uri 26. novembra amer. ban akcij, film smo key in ba NDIToh is. in 20. uri DUPLICA 21. novembra amer ban: pust. film SHE - ONA TO DELA BOLJŠE oh 20. uri 22. novembra premiera angl. ban: ns. filma PLEMENITI TOM ob 15. uri. domači ban: film KDO NEKI TAM POIE ob 17. in 19. uri 25. novembra amer. bari: glasb, film VRT NIC A ob 20. uri 26. novembra amer han: srhtjtvka ROI MORILCEV ob 20. uri KOMENDA 20. novembra angl. ban: film SHE - ONA TO DELA BOUSE ob 19. uri 21. novembra amer. barv film PEK h L \ VESOLJI' ob 19. un CESNJICA 20. novembra amer LAGUNA ob 20. uri ban film MODRA RADOVLJICA 20. in 24. novembra amer. barv film OTOK PIRA TOV ob 20. uri 21. novembra amer. ban: risani film TOMI JOKOM. JERI SKOKOM ob 18. un. amer ban: film DRAKULA ob 20. uri 22. novembra amer. ban: risani film TOMI JOKOM. JERI SKOKOM ob 16. uri. amer ban: film DRAKUIA oh 18. uri. amer. ban film OTOK PIRA TO V ob 20 uri 23. m 25. novembra avstral ban film HARLEKIN ob 20. un c-,.rvnA 26. novembra amer ban: film l.hGhNUA O KASTERJl' ob 20 uri BLED 20. novembra jugosl. ban: film DELO ZA DOLOČEN C AS ob 20. un 21. novembra amer. ban: film PEPELKA ob 18. uri, ital. ban. film ZBOGOM I JU BEŽEN. ZBOGOM ob 20. un 22. novembra amer. ban: risani film PE PELKA ob 16. un. nem barv. film ŽGEČKLJIVE ZGODBE ob 18. uri. jugosl ban. film DELO ZA DOLOČEN CAS ob 20. uri 23. in 24. novembra amer han film DBA KULA ob 20. un 25. novembra amer. ban: film OttE* RATOVob20. uri 26. novembra amer han: fibm KIN ob 20. uri BOHINJ BOH. BISTICA 20. novembra amer. ban-PEPELKA obl7.un 21. novembra amer ban: fibm JEZDEC ob 20. uri 22. novembra ital. ban: fibm IJU BEŽEN. ZBOGOM ob 19. ml__ 26. novembra amer. ban: fibm DBAf oh 20. uri SKOFJA LOKA SOMA 20. novembra jugosl ban: ftfm A * < %~ RE B. SURDILOVIČA ob 18. a Jtt mm 21. in 22. novembra ital. ban: film L*' Z EN IN NA BOJ ob 18. m 20. mn ŽELEZNIKI OBZORJE 20. novembra ital. ban: film Ul IN NABOJ ob 20. uri 21. novembra ital. komedija K A Ki BITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO 22. novembra lugosl komedija A» * * j RE B. SURDILOVIČA ob 18. mX.mn JESENICE RADIO 20. novembra domača drama NOtA SA ob 17. in 19 uri 21 in 22. novembra dal. ban:, fim NUJEMSE NOBODY ob 17. im /a ■* 23 in 24. novembra angl. ban fim m ATENE ob 17. in 19. uri 25. novembra domači ban RITIM ČINA ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ 20 novembra amer. ban: komemj* ** KA IZ VESOLJA ob20.un ^gf 21 in 22. novembra angl. akcy.fim m** A TENE ob 17. in 19. uri •>3 in 24. novembra ital. banr. aat NUJEMSE NOBODYob 18. mJMsn 26 novembra domači krtm. (mm m ZLOČINA ob 18. in 20. un KRANJSKA GORA 21. novembra nem. barv film CARSTVU STRASTI ob 20. mn , 25 novembra angl. akcij fmm mm ATENE ob 20. un DOVJE - MOJSTRANA 21. novembra amer. ban HORN ob 19.30 fORNobls.m 22. novembra nem. ban- Jtim ( ARSTVl r STRASTI ob 19.30 OBVESTILA, OGLASI IN OB.iavp IMPAS »LAVU A ZLATA PRAGA Odhod: 27. in 29. novembra 1981 Informacije po tel.: (061) 327-761 int. 219 in 213 Prijave: vse turistične poslovalnice Letalo — avtobus 3 dni SAMO: 3.900 din GOSTTN8KA IN DELOVNA ORGANIZACIJA Ji ■ KRANJ NTRAL TOZD Delikatesa . potrošnike obveščamo, da bodo prodajalne UBiral — TOZD Delikatesa dne 28. novembra 1981 •■prte do 17. ure Ose 1. decembra 1981 pa bodo vse naše prodajalne odprte •J 7. do 11. ure. Prodajalne CENTRAL - TOZD Delikatesa so: Delikatesa - Kranj Na Klancu — Primskovo Na vasi — Šenčur Dom — Srednja vas Krvavec — Cerklje Hrib — Preddvor Kočna — Zg. Jezersko Naklo - Naklo Klemen ček — Duplje Delikatesa - Tržič sporočamo tudi raznovrstne in kvalitetne izdelke naših »ahinj v Kranju in Tržiču. TRAJNOŽARECI ŠTEDILNIKI A KUPPERSBUSCB — ITPP Cena: .460 din Možen nakup na 6-mesečno potrošniško posojilo brez pologa in porokov. POSOJILNICA B0R0VLJE 355 ■ J? A" h'J, II Če greš v Avstrijo,menjaj pri domači POSOJILNICI v BOROVLJAH Postgasse 4, telefon: 9943 4227-3235 DRUŠTVO MODRINA Želite preživeti prijeten sobotni večer v Kranju? Pridite v restavracijo hotela Creina. kjer lahko vsako soboto zaplešete ob prijetni glasbi. Za vaše ugodje in kvalitetno postrežbo smo poskrbeli do 01. ure. Vljudno vabljeni! NA LOVSKE SPECI ALITETE V TRŽIČ Do 23. novembra vam v okviru kulinaričnih tednov v Petroiovi restavraciji na Deteljici postrežejo z zajcem v smetanovi omaki, dušenim fazanom, ragujem i/, divjega zajca, srnino stegno po lovsko, lovskim golažem, skut-nimi cmoki, krompirjevimi ocvrt-ki s skuto. krompirjevimi svalki. radič solato. Od 2. do 7. decembra bo v restavraciji teden sladic. Te dni pa je v motelu Čatež teden sladic, v motelu Podlehnik teden vegetarijanske kuhinje, v restravraciji Tepanje teden kolin in v motelu Lom teden narodnih jedi. MANDARINE »SATSUMAS« 90 KAKAO BENCO 800-g KAVA BRASIL os 1 kg OREHI s 1 kg MEHCALEC m 5-lt. S A a MARKET Restavracija in črpalka MALLE V Brodeh na Koroškem ZNIŽANO 00 20.11. - 3.12.1981 os MARELICNA MARMELADA 700-g DASH ET 18 PRAŠEK 5,4-kg OS MARGARINA "AMA cnn 05 500-g ITALIJANSKI RIŽ os 1 kg TAFT LAK ZA LASE 1 OS. G L, A S16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE POHIŠTVO LIP BLED S* bled«f» lesna industrija 64260 Bled, ljubljanska c. 32 telefon: (064) 77-661 telegram: lip bled ielex: 34 525 yu lipex Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost pohištvu LIP Bled, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Pohištvo LIP Bled s svojimi razkošnimi obli-prosto'ra menZ,'am' poudarja ,rdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi ; Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko obdelano v naravni '1 barvi lesa ali z lužili jn lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom. Prepričajte se in zadovoljni boste! SVET OBČINSKE SKUPŠČINE ZA LJUDSKO OBRAMBO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO RADOVLJICA razpisuje na podlagi 9. člena odloka o priznanjih občine Radovljica plaketo ljudske obrambe in družbene samozaščite občine Radovljica za leto 1981. Predloge za dodelitev plakete dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih in družbenih organizacij, štabi teritorialne obrambe in civilne zaščite v pismeni obliki z obrazložitvijo do vključno 5. decembra 1981. Kasnejših predlogov svet ne bo upošteval. Predlogi, ki jih je svet prejel za leto 1980, letos niso veljavni. Mercator MERCATOR ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIĆ UGODEN NAKUP POHIŠTVA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV od 20. novembra do 25. decembra 1981 Ugodnosti: MERCATORJEVEM SALONU V TRŽIČU • 3 — 5 % popusta • in posebej: za spalnico KRKA - Novoles 20 1 popusta za dnevno sobo KATARINA (v beli barvi) Brest 20 9f popusta za sedežno garnituro PINGVIN - Javor 30 *? popusta • potrošniško posojilo brez porokov • brezplačna dostava do doma — 30 kilometrov Salon je odprt vsak dan od 7. - 19. ure, ob sobotah do 13. ure. Telefon: 50-898. Dežurna inšpekcijska služba, tel. 25-901 je organizirana vsak delavnik v času od 6. do 20. ure in vsako soboto v času od 6. do 14. ure. DPD SVOBODA ŠENČUR vabi vsako soboto na PLES ob 19. uri z ansamblom ORKAN. PETEK. 20. HOVEMBM V petek, 20. novembra, ob 20. uri bo v ŠPORTNI DVORANI na PLANINI v Kranju REVIJA ZABAVNE GLASBE IN HUMOR* Nastopajo: NELA ERŽIŠNIK VLADIMIR SAVCIĆ-COBI in OPATIJSKI SUVENIRI Vstopnice prodajajo v Alpetouru oorinj8ka prioilnica GORENJSKA PREDILNICA' SKOFJA LOKA Kidričeva 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: — navijalni stroj HACOBA reg. št. 5527 — motovilo CROON LUČKE reg. št. 4830 — pisalni stroj IBM — 2 delovni mizi 2 pisalni mizi — tehtnico — električni štedilnik — pomivalno korito — 6 postelj — 4 stole — karniso — jogi Licitacija bo v torek, 24. novembra 1981 ob 10. Uri v G M predilnici Skofja Loka, Kidričeva cesta 75. Vse informacije daje splošna služba delovne orgi cije. G08TINSKA IN TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZAC ENTRAL n.sol.o. TOZD DELIKATESA n.sub.o. Kranj, Maistrov trg 11 razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZP razpisne komisije in določil Statuta TOZD proste delo«*1 naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGAM a TOZD DELIKATESA A Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih izpolnjevati se naslednje: - da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komerva" smeri, - 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih oziroma - da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali konten.-*" smeri, - 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih. - da imajo moralno-politične kvalitete in organizacijske spo><^~ -za vodenje TOZD Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpoizT vanju pogojev in življenjepisom v 15 dneh po objavi razni« * naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 - za razpisno komi*.* Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o tfH razpisnega postopka v 15 dneh po zaključku le tega. SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA ™»» TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET Skofja Loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna prosta dela oziroma naloge PROMETNIKA V Delovni enoti mednarodnega transporta Pogoji: - srednja izobrazba prometne smeri. . - 1 letodelovruh izkušenj na področju transportne dejavnost,. - pasivno znanje nemškega jezika, - znan je strojepisja Poskusno delo je .t mesece. ie ponudbe z opisom dosedanjih delovni izkušenj m do evanju pogojev naj kandidat, pošljejo v 15 dneh po ob SOZDAlSetour Skofja Loka. Titov trg 4 b. kazili , Posmene izpolnje naslov: SOZI) Alpe,,. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po iztek prijavnega roka. r Nova tkanina z nanosom — nove barve — novi vzorci Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju, tel: 25-168. TEKSTILINDUS KRANJ jjUOVEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17 STRAN G LAS •^novina '-STfSCE DOBRČA --E2JE '3 silvestrovanje ob ciznanega ansambla. -3 AT -'ESTERSKI ^ S PIJAČO rezervacije '-isca je z vplačilom Gostišče *A do vključno %mbra. -rmacije v Dobrči. jJftlrlAatSKI ZAVOD 1 ^^W8KE - KRANJ 7|JRNI VETERINARJI H.-27.11.1981 J^ni Kranj in Trtic L* CEPUDER Bogdan, j£/et., speč., Kranj, Ka-njjU, tel. 12-9*4 r*UC Drago, dipl. vet., H«, tel. 47-192 '*tino Skofja Loka J^AN Janko, dipl. km7& 1J9, tel. 99-280 iMprMR Miro, dipl. Godeiie 134, tel.62-130 Jesenice in ea -0NIK Anton, dipl. L Poljska pot 3/a, *419 služba pri Živi-N?jo veterinarskem za->orenjske v Kranju, »ea f, tel. 25-779 ali P« deluje nepreki- Ž°JNOVARSTVENA >^uje dela in delovne ^GOJITELJIC določen ca« V^oika vrtca Bled in vaa v Bohinju) S: *^nja strokovna iz-^zba vzgojiteljske ^"ezne moralnopoli-lastnosti. g Prijave je 15 dni po MVj, sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki Kadrovski sektor delovne organizacije ponovno obljavlja prosto delovno nalogo: KONTROLA FINANČNO MATERIALNEGA POSLOVANJA NA TERENU Vsebina delovne naloge: kontrola finančno materialnega poslovanja prodajaln DO na področju Jugoslavije Pogoji: — ekonomist z delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delih, ali — ekonomski tehnik s tremi leti delovnih izkušenj na enaki ali podobni delovni nalogi s pripravljenostjo, da si višjo izobrazbo ekonomske smeri pridobi. v dogovorjenem roku, — nekaznovanost in moralno etična neoporečnost. — odslužen vojaški rok Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje. 64000 Kranj. Škofjeloška 6,15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 60 dneh po preteku roka objave. bombažna predilnica in tkalnica i tržič n. sol. o. TRŽIČ, JLA 14 razpisuje ustno licitacijo — prodajo 60 RABLJENIH ELEKTROMOTORJEV Licitacija bo dne 24. novembra 1981 od 8. do 12. ure na parkirnem prostoru BPT Tržič. V izklicnih cenah ne bo vračunan prometni davek. Celotno kupnino je treba plačati ob prevzemu. Prodajalo se bo po načelu videno - kupljeno. Interesenti lahko dobijo informacije po telefonu 50-571 int. 256. Kemična čistilnica in pralnica. . dO 18. ure Drugo cepljenje: 21. 12. 1981 od 9. do 11. ure 22. 12. 1981 od 16. do 18. ure Cena dvakratnega cepljenja znaša 140, - din. Potreben znesek plača udeleženec pri prvem cepljenju. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina. brata in strica JANEZA MOHORCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Obenem se zahvaljujemo za poslovilne besede predstavniku tovarne Elan, gasilcem in predstavniku ZB ter pevcem Bratov Zupan za žalostinke. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ZAUJOČI VSI NJEGOVI Begunje, 14. novembra 1981 Tiho in vdano, kot je bilo njeno življenje, nas je zapustila naša najljubša FRANCKA HVASTI Od nje se bomo poslovili v petek, 20. novembra 1981 ob 15. uri izpred mrliške vežice v Bitnjah. Vsi njeni Breg, Drulovka, Kranj, Maribor ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA VIDICA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so se poslovili od njega, mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno hvaležni smo zdravnikom za njihovo nesebično pomoč ob njegovi bolezni in dobrim sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. VSI NJEGOVI Zg. Dobrava, 6. novembra 1981 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in brata JOŽETA HAFNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč. Zahvala velja tudi vsem sodelavcem iz LTH za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gasilcem za spremstvo in poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: žena Pavla, sinova Branko in Pavle Do rfar je, 5. novembra 1981 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina VEKOSLAVA ERMANA vojaka JLA se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem, vojakom in starešinam garnizona v Kranju in Varaždinu ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali prelepo cvetje, kakor tudi vsem tistim, ki so nam izrazili pismeno in ustno sožalje. Toplo se zahvaljujeva predsedniku krajevne skupnosti tov. Mačku, sodelavci kolektiva Iskre Kranj tov. Princu in častniku JLA garnizona Varaždin ta lepe poslovilne besede. Iskrena hvala pevcem obrtniškega pevskega zbora Kranj za petje, godbi na pihala Kranj in družbenopolitičnim organizacijam Britof za vzorno pogrebnih svečanosti. organizacijo ŽALUJOČA MAMA IN ATA Britof, 14. novembra 1981 GLAS18.STRAN OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE PETEK, 20. NOVE ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta PAVLA BRANCA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga pospremili na zadnji poti. darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalja. Posebna zahvala pogrebcem, g župniku za opravljen pogreb in sosedi Karlini in Silvi za vsestransko pomoč. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gozd Martuljek, Jesenice, Stuttgart, Esslingen MALI telefon 27-960 OGLASI (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 IPRODAM Prodam SMUČARSKE ČEVLJE. St. 37 in St :» ter 500 kosov STRESNE OPEKE, rdeče - novotex. .Šilar. Kranj. Tominčeva l.r> 11208 Prodam dobro ohranjen vzidljiv ŠTEDILNIK (rostfrei) in nov .JEDILNI KOT. Praprot nik. Loka 12. Tržič Moja ljuba mama. naSa dobra teta. sestra in tašča ANGELA KOZJEK je umrla. Pokopali smo jo 3. novembra 1981 na kranjskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste z nami sočustvovali v neizmerni žalosti, nam izrekli sožalje, jo spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njen prezgodnji grob. Prisrčna hvala Primožu Alešu, Lidiji in Rudiju Šeligo, ki so tetico imeli tako radi. Za izredno pozornost, razumevanje in pomoč med njeno boleznijo in ob njeni smrti se zahvaljujem sostanovalcem, vodstvu SDK podružnici Kranj, posebno pomočniku direktorja tov. Medveščku in mojim kolegicam in kolegom iz oddelka fin. inšpekcije ter OO ZS SDK Kranj za vence. Iskrena hvala zdravnikom dr. Stanku Novaku in medicinski sestri Kristini ter primariju dr. Igorju Vetru iz Kranja, prof. dr. Ravniku in dr. Stanoniku iz Kliničnega centra, zdravnikom Onkološkega inštituta v Ljubljani, še posebno dr. Maroltu, primarij dr. Mačkovškovi in dr. Majdičevi, ki so se tako nesebično borili za življenje moje mame, ter dr. Janezu Jančarju za izredno pozornost. Iskrena hvala tudi g. mag. Janezu Grilu za obiske na domu in g. dekanu Zdravku Bahorju za lep pogrebni obred. V GLOBOKI ŽALOSTI: hčerka Draga Horvat z možem .Štefanom, njeni Ana in Jana in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenaani ter mnogo prezgodnji izgubi ljubljene žene. mamice, hčerke in snahe TONKE ZLATE roj. Čebul j se iskreno in lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem za podarjene vence, cvetje in za izražena sožalja, kakor tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi družbenim organizacijam, GD Voglje, učencem 1. razreda osnovne šole v Voklem, njenim sodelavkam in sodelavcem Iskra - TOZD Števci, sindikalni konferenci EM Iskra Kranj, govorniku pri odprtem grobu, Savi Kranj - TOZD Konfekcija avtoplaščev in Gozdnemu gospodarstvu TM Kranj, Posebna hvala pevcem iz Šenčurja za žalostinke in župnikoma iz Vogelj in Šenčurja za opravilo pogrebnih obredov. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Albin, hčerki Renata, Mateja, ata in mama ter brat Miro z družino. tašča in drugo sorodstvo Voglje, Kokra, Visoko, 11. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE ŠMID roj. Čemažar se najlepše zahvaljujemo BGP Kranj za zdravljenje in nesebično pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se DO in sindikalni podružnici IBI Kranj, ZB Stražišče, DU Kranj in vsem za podarjene vence in cvetje, tov. Jenku za poslovilni govor ob odprtem grobu, pevcem za žalostinke, gospodu župniku ža pogrebni obred in vsem, ki ste nam v tako velikem številu izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj — Stražišče, 10. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete KATARINA SIRC roj. Erzar se iskreno zahvaljujemo soi od nikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene vence, cvetje in pozornost. Iskrena zahvala kolektivom: Exoterm, Živila - TOZD Maloprodaja, O. Š.Josip Broz Tito za vence m cvetje. Hvala pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred, kakor tudi govorniku za poslovilne besede ob grobu. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: sin Franci, hčerki Tilka in Marica z družinami, bratje, sestre ter drugo sorodstvo Predoslje, 14. novembra 1981 Prodam KRAVO z drugim teletom in 4 tedne starega BIKCA, odličnega za pleme. Zadrega 15. Duplje H065 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo. težkih od 20 do 100 kg Stanonik. Log 9. Škof ja Loka 111» Prodam KOBILO s komatom m (»UMI VOZ Adergas »t. 20. Cerklje 11198 Prodam semenski KROMPIR resi in ostera in majhne kokoši - CVERGLE. Podreča 45. Mavčiče 1}»» Prodam PRAŠIČA za zakol in jalovo KRAVO Strahinj 20, Naklo 11200 Prodam dva ŠTEDILNIKA: na olje in kombiniranega (4 plin 2 elektrika) Savska Loka 10 - Hribar Prodam plemenskega VOLA Medja Gorjuše 60. Bohinjska Bistrica 11202 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca Podbrezje 129. Duplje 11203 Prodam JARČKE - nesnice. Golnik 20 11204 Prodam 5 mesesev brejo KRAVO. Smrtnik Franc. Sp. Jezersko 14 11205 Prodam SPALNICO in KAVČ r rane Pusavec. Šmidova 15. Cirče 1120b Prodam starinsko OGLEDALO, velikost 1x2 m, starinsko ovalno MIZO in starinsko PISALNO MIZO ter črnobel TELEVIZOR, novejši tip. Kotnik. Otoče 22 11207 Prodam nov mizarski tračni BRUSILNI STROJ. Milje 17. Šenčur 11209 Prodam 1200 kosov rabljene STRESNE OPEKE Ferlan. Trojarjeva 18/a. Kranj _ 11210 Prodam LOVSKO PUŠKO bmo 16/7x57 R - 16/16. Naslov v oglasnem oddelku. H211 Prodam 180 kv. m KOMBI PLOŠČ, debeline 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. - H212 Prodam PRASlCA za zakol. 4 prm suhih DRV. smrekove PLOHE in deske (25). Britof 315 H213 Prodam 4 mesece starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Sp. Bitnje 24 .H2!4 Prodam 170 kv. m novih opaznih lip PLOŠČ, II. vrste in 200 podpornih STEBROV Informacije po tel. 26-501 od 19. do 20. ure 11215 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Glinje 13, Cerklje 11216 Prodam 3 mesece brejo KRAVO. Bil-ban, Vodice 114 11217 Prodam TELETA - BIKCA, starega 14 dni, in KRAVI, breji 7 mes. in S mes. Visoko 31. Šenčur 11218 SEDEŽNO GARNITURO, za 5.000 din, poceni prodam. Ahačič. Bistrica 183, Tržič 11219 Prodam varilni TRANSFORMATOR, 250 A, kotni brusilni STROJ in ročne vzvodne ŠKARJE. Papež. Breg ob Savi 57, Mavčiče 11220 Prodam novo rezlano POSTELJO lip Bled,- za 2.000 din. Ogled možen v soboto. Kranj, Rudija Papeža 5, stanovanje 2, Planina II. 11221 Prodam dva PRAŠIČA za zakol (od 160 kg dalje). Prešeren Anton. Doslovce 6, Žirovnica 11222 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Informacije po tel. 061-627-088 popoldan 11223 8 mesecev brejo TELICO, zamenjam za KRAVO za zakol. Pot na Josta 63. Kranj 11224 Mlade OVNE za pleme, prodam. Telefon 061-551-576 11225 Prodam 8 prm suhih DRV. Zg. Besnita 68 11226 Prodam 7 tednov starega BIKCA in dva težka PRAŠIČA za zakol. Hrastje 198 11227 Prodam KOMPRESOR, 120-litrski, polnjenje zraka 10 atmosfer v minuti. Hrastje 198 11228 Zelo ugodno prodam več parov SMUČI (majhnih in velikih). HraSe 14, Smlednik 11229 Prodam PUNTE in BANKI NE, nekaj DESK in GARAŽNA VRATA. Rakovec Ivan, Dolenja vas 30, Selca 11230 Prodam TELICO frizijko, ki bo v kratkem teletila, ter kombinirano PEČ -bojler braun. Praprotna polica 19. Cerklje 11231 Prodam borove PLOHE in »COLARI-CE«. Naslov v oglasnem oddelku. 11232 Prodam 7 kg SEMENA OLJNE REPICE, dve GUMI 19x350, dve zastekljeni OKNI. dva cementna PODSTAVKA za kozolec in 4 GUME z obroči za BMVJ. Kmetic Peter. Podgorje 127. Kamnik , 11233 Prodam tri PRAŠIČE, tetke po lOOkg. Strahinj 97. Celar „.II?34 CRUMER (melotron) MULTIMAN -S. v brezhibnem stanju, prodam. Flaisch-man.Cmgrobl Ugodno prodam uporaben ŠIVALNI STROJ vehta. Brolih Franc. Staneta Žagarja 25, Kranj ,,J1236 Prodam mlado jalovo KRAVO si-mentalko in 100-litrski betonski MESA LEC lescha. Lahovče 32. Cerklje 1123/ Prodam termoakumulacijsko PkC, 3kW (premično!. Zivulovič. Golnik o5 I J Z« JO Prodam 10 dni starega BIKCA. Podbrezje 54 " H*«« Poceni prodam električni ŠTEDILNIK. Stular Ana. Zg. Bitnje 105! Zabmca Prodam 7 mesecev Mlakar. Žirovnica 16 Prodam enoredni PLETILNI SI s imac. cena 2.000 din Telefon Prodam 2.5 kW terme PEČ Strahinj 2. Naklo Prodam KRAVO sonetna Iko « teletom. Kontno 18. Bled Ugodno prodam skoraj noro žarečo PEC Telefon 82-969 - Prodam drseča borova 3.20x2,50m. in komplet PLINSKO! PRAVO za avto. Telefon 45-267 Prodam ŠTEDILNIK na tnfc HLADILNIK in PRALNI S formacije po tel. 23-027 Prodam suha bukova DRVA gorica 10- Prodam OTROŠKO . jogiiem. Kavčič. Gradnikov« 119. dovljica Prodam SMUČE JR. 160 cm x VI in dva para SMUČARSKIH CEVI št. 40-41. Snedec. Sr Bela 41. tel. 45-229 Prodam ZIMSKI PLAŠČ, kroja. St. 40-42. iz raka. noše. . zono. za 4.000 din. Telefon 064-61-16. uri Prodam globok OTROŠKI Vt (moder žamet), malo rabljeno KOLO. peč na OLJE EM0 5. NIK za kombinirano PEČ n PEČ Telefon 061-832-883 Prodam 900 kosov STREŠNE novotex. sive barve. 1000 14x19x29. 400kg BE1 ŽELEZA, 3 kub. m LESA _ Informacije po tel. 064-50-418 od 14. ure Prodam več mesnatih težkih dor 120 kg. Oman. Skofja Loka Takoj prodam skoraj nov _ RADIATOR, moči 2000 W. Teka«' Termoakumulacijsko PEC, 6 kV.I no TUŠ-KABINO in 80-fcrcfa BOJLER, vse tovarniško Telefon 21-819 Prodam »ŽAMANJE« KaJaa. 6. Podnart Prodam ČOLN elan z motorje« i 4 KM, primeren za vožnjo na p avtomobila. Omerzel, Golnik 67 Prodam 1700 kosov nove S._ OPEKE trajnika. Vidic. Lesce, niska 2, tel. 74-467 Vikendaši: Prodam suh _ kub. m, debeline 12 x 14, di>tiha* CIRKULAR za razrez železa ltfnima koti. Ogled popoldan. 33/a, Skofja Loka Poceni prodam PLAŠČ -telečje usnje, podložen z oveiin St. 38. Telefon 25-345 Prodam zastekljeno novo 01 vica, 100x140, z montirano kompletna vrata, maha remi lefon 064-62-354 Prodam KRAVO pred prvo telitvijo. Ahčin, Sv. Duh 14. Sk< Prodam TRAKTOR deuu eno leto, približno 350 ur in 1.. fiat 404 s 50 strojnimi urami Trata 15, Skofja Loka Prodam 9 plošč BAKRI VINE. Naslov v oglasnem o«, Prodam črn PERZIANER „ iz nerca, za manjšo postavo lefon 064-62-298 Prodam PRAŠIČE, telke 200 kg. Zupančič, Posavec 16 Prodam sedem mesecev staro i - NEMŠKO OVČARKO z odličnih staršev, primemo za odličen aporter. Bajda Silvester, loka 9, Kranj Prodam 3 PRAŠIČE težke oi 1 160 kg. Zalog 17, Cerklje' Prodam SVINJO, težko okrog Podreča 4, Mavčiče Prodam nov JEDILNI KOT 50-litrski električni BOJLER -8 litrski električni BOJLER m »tf sto KAD za tuš. Stare, Trata Prodam lepo KRAVO za rakoi št. 37 Prodam 10 ton repe. Srednja Šenčur Prodam DRVA. Prase S. Prodam rabljeno SPALNICO 27-643 Zelo ugodno prodam SEDKŽS0* NITURO misel in OMARO : Telefon 27-623 Prodam dobro ohranjen kUppersbusch, kombinirano Pf kopalnico, drobne cevi za Lanovče 6 ob glavni cesti. Cerklje Prodam skoraj nov 140-iitrst DILNIK gorenje. Gregorčič. SavsteJ Kranj Ugodno prodam novo original SPALNICO sonja, sivo modre Grilc, Orehovlje pri Predosliah. 27-591 dopoldan V 87 letu starosti je umrla naSa draga mama. tašča, stara mam« ■ prababica - MINKA BALTA roj. Paravan - upokojenka Pokopali smo jo 16. novembra na kranjskem pokopališču. Zahvaliuiemo se sosedom iz Begunjske 9 in M Pijadejeve 15 »vse f*-^^TL.no cvetje. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radv.« pomoč m darovano cvetje^ , , ^ ^v>Io ^ ^roVaLCm so skrbeh za mamino zdravje, posebej dr.Sajevčevi m zdravnikom k, so skroe K tajiati Mdnje ure. Prkrčno * Svaljujemo tov riTma Tuki Nojevi » Nacetu Caharnarju z. tople zanvaijujt-mu m |epe besede ob slovesu. ŽALUJOČE DRUŽINE: Balta. Vesel. Trbič. GabrijekV in Vas* Kranj, Ljubljana, 16. novembra 1981 20 NOVEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19.STRAN G LAS *U«JA. Alojz Čimžar. Zg. 1 1 19 A '••»rihOKEN : 5- dimenzije tm 120x120. Zg 11.'i2.r> ihtave PlX)HE .Šenčur. Be- [■••^luTnijene z domačo krmo. Uai^SLS*; Prodam Mramor 16. 61292 Ig. tel. 061-662-104 DESKE za OPAŽ. tok"™ z roleto I x 1.70 m P. J., _ajaačiceva 35 I ] 329 ;T?L, ^nnoakumulacijsko PEČ JW PreHh Zdenka. Žabnica 88. 11330 ■^Jajesece starega BIKCA in ■uT2~r • ,tann P° 1 mesece. iSearur 11131 >8LAMOHEZNlCO ultra 3 Zg 11332 1 ■edežno BANJO 100 cm 50-Ii-BOJLER in hobv ČE -- ZA 4 AŽ\ Tičar Tone. Pred *M 45-032 11,33.-, 'padam ŠTEDILNIK in K A ajoriva ter POMIVALNO r«zto»iu. se v zelo dobrem stanju «ika. Zasavska t 20. Kranj 11334 prodam KRAVE ali zame t***x prodam tudi 3 PRAŠIČE 'H»do 200 k*. Dorfarje 21. Zabili » » prm suhih bukovih DRV Ujse 9. Selca nad Škof jo Loko 11336 ■ LESNO OGLJE. Bogataj, ■»ra II. Poljane nad Škof jo 11337 ^««•0. m lepih smrekovih PLO-'J*m- Bernard. Zg. Senica 16, 11338 ■ mebio, dobro ohranjeno JJ««on 27-327 11339 r* TELICO. ki bo v decembru lr^nxje23 11340 ' OMARI za v predsobo. Pod Veva 1. tel. 26-753 11341 ' dva PRASlCA, tetka po 1 Bitnje 20. 2abnica 11342 . 1 mesnate PRAŠIČE za zakol. 11343 150 kg težkega PRAŠIČA za ■»če 33, Cerklje 11344 - ŠTEDILNIK kuppersbusch. (Certije 11345 m 6 tednov staro sivo TELIČKO. »12. Cerklje 11346 * eno leto starega BIKCA. Zg. I Cerklje 11347 * (tednov starega TELETA. Sp. Cerklje 11348 }■* dobro ohranjeno DNEVNO globok in aportni VOZIČEK. >ftW7 11349 »9 mesecev brejo KRAVO. Vo-•ez. Ljubljanska 35. Radovljica 11350 * balkonska VRATA. OKNA in 'Aatonč. C. JLA 41. Tržič 11351 dobro ohranjeno DIRKALNO '■rtu. Stare Boris, Sorlijeva 21, 11352 kromiran vzidljivi ŠTEDIL-.'. Zah rovt 5, tel. 50-057 11353 dva meseca brejo TELICO, :ev. Zg. Dobrava 8, Kamna 11354 jplet GRADBENO OMA •150 11355 Mlam 4 plošče 3 mm PLO-lovak Jote, Štrukljeva 2, 11356 ■* fREZO. enobrazdni plug, ko-traktor tomo vinkovič. Pre-l Klanj H357 ■■ TRAKTOR IMT 533 deluz. Ueaitao 27, Tržič 11358 J aefatve prodam PEC na olje MOO k cal., 80-litrski BOJLER Njivo PISALNO MIZO Ogled >popoldan do 23. 11. S*tanč, Sp. 1 * tvtopark Sp. Gorje 11359 1 HLADILNIK. Telefon 24-065 11360 STROJ ZA IZDELAVO Zl--Japaj s podlogami in metalcem W*oVcementnega karo STRES i^defon 82-747 po 15. uri 11361 * rabljen razrezan LES za Demšar Franc. Ribno 57/a. [J* «1-78-241 11362 iT* * prm hrastovih in jeaenovih L *er. Ovsise 55. Podnart 1136.3 P1A3G za traktor pasqvali. •a. Studentice 15, Lesce 11364 t J dve leti starega VOLA. Zasip, * ^ Bled 11365 Prodam PRAŠIČE za dopitanje Stu-denčice 12, Lesce 11366 Prodam PLAŠČ za nosečnico, drap. št. 40. činta ninska volna, moderen kroj Milana Kusterle K4273 Blejska Dobrava 22 11367 Prodam .1 OKNA in BALKONSKA VRATA s |m>lkni. Velesovo 29. Cerklje 11422 KUPIM Kupim PLAŠČ za nosečnico. st. 40—42. Kličite po tel 064-41-037 od H. do II. ure 11254 Kupim železni .ŠTEDILNIK na trda goriva. Kalan. Zg. Senica 17. Medvode 11255 OTROŠKE SMUČI, dolžine 100cm. kupim. Telefon 27-329 popoldan -Lemut. Velika Vlahoviča 1 11l?."><; Kupim več DELOVNIH MIZ zbore tudi za republiške tudi za Šentvid pri Stični, nastopamo Gorenjci kot en Sam vodim trenutno dva zbora upokojencev: v Trticu let, v Radovljici pa sedem let čel sem z zborom v Trticu 1938 in verjetno bom v Ti tudi končal. Res si ne znam stavljati, kako bi drugače r l.jal upokojenska leta. Petje i* me življenje.« Mirko Brejc, Društva upokojencev »Danes sta tu z mano dobila to spominsko značko tudi bivša predsednika tržiškega štva upokojencev: Peter za njegovo delo po vojni, ko ogromno prizadeval, da je štvo dobilo svoje prostore Alojz Korošec, ki je bil več deset let predsednik društva is i veliko pripomogel k temu, da i naši upokojenci dobili 56 vanj. Priznanje pa je dobita naša dolgoletna tajnica Marija Stegnar. Jaz sem sednik iniciativnega odbora gradnjo doma Petra U zarja Bistrici. 1978. smo začeli lani aprila je bil pa dom Mici Franko, članica odbora Društva upokojencev Skofja Loka: »Pri nas je delo v društvu razdeljeno po krajevnih področjih in na tistem področju, ki ga prevzameš, pobereš članarino, obveščaš ljudi o čemer je pač treba in podobno. Delo nam gladko teče, ker vsi poprimemo, kadar je treba. Petnajst let že delam pri društvu in zraven bom, dokler bom le pri zdravju in močeh. Vesela sem zlate spominske značke, saj je lepo priznanje za moje delo, vendar ne delamo le za priznanja. Če prevzameš funkcijo, prevzameš z njo tudi delo in odgovornost.« Edo Ošabnik, član komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije: »Na skrbi imam organizacijo revij JHauuuV ima danes že čez sto oskrbe*«*" cev. V programu pa imamo Se •T zidavo in dopolnitev doma. V*š* ko dela nas še čaka. Človek del«1 j veseljem, posebno še, če vx2i£ ■ tem tudi rezultate svojega de*-*1 D'. Dote* zahvala, da vozilo ni zgorelo. Sopotnik Vahid Mahmuljin, star 27 let, je v nesreči utrpel hujše telesne poškodbe. Skupna škoda na avtomobilu in javni razsvetljavi znaša 45.000 dinarjev. ZARADI ZALEDENELEGA VETROBRANA NESREČA Stara Fužina - Voznik osebnega avtomobila, 23-letni Janez Cvetnik iz Srednje vasi, je v ponedeljek, 16. novembra, kmalu po deveti uri zvečer peljal od Ribčevega laza proti Stari Fužini. Pri parkirnem prostoru je dohitel skupino pešcev in se ji izognil. Kljub delno osvetljenemu cestišču in vožnji z bleščečimi lučmi voznik na ravnem delu ceste zaradi zaledenelega vetrobanskega stekla ni opazil pešca. Pešec Roman Stros. star 20 let, doma iz Stare Fužine je hodil kak meter od roba ceste. Voznik ga je zadel, tako da je Stros z glavo udaril v prednje vetrobansko steklo in potem padel na cesto. Hudo ranjenega so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. UMRL ZARADI POSLEDIC NE8REČE Robert Vlaj, star 15 let, ki.*1 nedeljo, 15. novembra, v nesreči hudo ranjen, je v Klini centru v Ljubljani še isti dan gel posledicam nesreče. Vlaja. je plazil od roba proti sredi < zadel voznik osebnega avte Jožef Bučan. RAZKRILI VZROK NESRKCl Te dni so ugotovili, kaj je čilo prometno nesrečo na škem polju, kjer se je smrtaal srečil miličnik Andrej Toa*\ Železnikov. Nesreča se je ker je voznik osebnega avl Suljo Rašič pripeljal po le« ceste in silovito čelno trčil *' šičev avtomobil. Rašić je pred ovinkom prehiteval Igorja Debeljaka. Ta je vkH1 se je zgodila nesreča, vendar J*! peljal, prav tako tudi voznik W njaka Jurij Tavčar, ki je v ča* sreče pripeljal mimo. VII. KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM od 19 — 22. novembra v hali »A« GORENSKEGA SEJMA V KRANJU Sejem bo odprt: četrtek, petek od 14.—18. ure soboto, nedeljo od 9.—18. ure ORGANIZATOR: ZVUTS KRANJ PROGRAM SEJMA — komisijska prodaja rabljene opreme _prodaja nove zimskošportne opreme — nasveti — filmi...