Ljubljana, sobota, 24. septembra 1955 Leto XXI Stev. 224 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List Izhaja vsak dan razen petka. // Cena 10 dinarjev ra 18M 0^ g g cGudSka. I PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SEI T. IZDAJA •LJUDSKA P BA»IC A USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL 1951 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK « OD l. JUNIJA 19S3 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO* X. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN * SPREJEM NOVIH ČLANOV V OSPREDJU SPLOŠNE DEBATE Nov načrt ameriškega zunanjega ministra za rešitev nemškega vprašanja — Sei jugoslovanske delegacije Koča Popovič: Vprašanje predstavništva LR Kitajske ni mcgoče več odlagati — Alžirsko vprašanje ni vključeno v dnevni red Neu> Y o t k, 23. sept. (Tanjug). Pod predsedstvom novo izvoljenega predsednika Generalne skupščine OZN čilskega predstavnika Josea Maze »e je včeraj začela splošna razprava v Generalni skupščini. Prvi je govoril voditelj brazilske delegacije De Freitas, ki je izjavil, da je brazilska vlada pripravljena sprejeti ujetnike iz korejske vojne, ki so pod nadzorstvom indijskih oblasti, po približno 600 aktivistov. V me- New York, 23. sept. (Tanjug). s^u so se okrepili varnostni ukre- Tretjega dne dela X. zasedanja pi. Precejšen kontingent čet va- Generalne skupščine OZN se je rujc p^pje obrambnega mini-začela splošna debate Prvih se- I strstva. orožniške enote varuje. dem govornikov — delegati Bra- -IU4 . , , jo dohode k poslopju Generalne zilije, ZDA, Kostarike, Egipta,! federacije delaP ki % blla Se ne_ lovno Klavna opor, peroni,tifn,- 2 Molotovom in Dultesom S0‘".vZ New York, 23. sept. (Tanjug). Vodja jugoslovanske delegacije ha zasedanju OZN Koča Popovič ®e je 6inoči sešel z vodjo sovjetske delegacije Molotovom. Do sestanka je prišlo na pobudo vodje ®°vjetske delegacije. Razpravljali so o perečih vprašanjih na zasedanju Generalne skupščine. Raz-Sovoru so prisostvovali jugoslovanski veleposlanik v Washing-*orm Leo Mates, stalni jugoslo- ga režima. Po vsej republiki je obsedno stanje. Radio objavlja V8#$o uro poročila, ki pozivajo prebivalstvo, naj ohrani popolen red in naj strogo spoštuje policijsko uro. V središču mesta je zelo živahno. Prvikrat v zadnjih desetih letih ljudje v kavarnah odkrito razpravljajo o dogodkih. Ugodno komentirajo poslanico generala Eduarda Lonardija prek radia, v kateri začasni predsednik republike svečano obljublja, da ljudstvo pod njegovo upravo ne bo nikdar seglo po orožju. Posebno globok vtis so napravila poročila o razpustu predstavniškega doma in senata. Buenos Aires se pripravlja na jutrišnji sprejem generala Lonardija, ki ga ves tisk predstavlja kot voditelja revolucije. Generala Lonardija še malo pozna široka javnost, s svojo minulostjo, ki izpričuje demokratična čustva, pa je bil duša vstaje proti Peronovi vladi. Kakor na podeželju so bili tudi v Buenos Airesu ganljivi prizori pred jetnišnicami, ko so izpuščali politične pripornike iz dobe strmoglavljenega režima. Vrata, ki so se odprla, da bi jih izpustila na svobodo, so se danes zaprla sa nekaterimi pe- ronističnimi prvaki in visokimi funkcionarji. Iz vseh javnih uradov so danes odstranili slike bivšega predsednika Perona in pokojne Eve Peron. Funkcionarji in državni uslužbenci so danes sneli značke peronistične stranke. stavljen, čeprav tega maršal Bul-ganin v svojem pismu ne pravii, iz sovjetskih predlogov o inšpekciji strateških točk in ameriških predlogov o nadzorovanju iz zraka. Kaže, da bo, če bodo ZDA sprejele podoben načrt v celoti, tudi SZ pripravljena sprejeti Ei-sonhovverjev načrt v celoti. V svojem pismu Eisenhovverju govori predsednik Sovjetske zveze Bulganiin med drugim tudi o vojaških oporiščih in napravah tako ameriških kot sovjetskih izven meja teh dveh dežel. V pismu je tudi rečeno, da se sovjetski vlad, ne zdi popolna izmenjava informacij. ki jo predvideva Eisemhowerjev načrt, če ne bodo upoštevali tudi vojaških oporišč in naprav. Poučeni krogi OZN pripomo-njajo, da maršal Bulganin v svojem pismu predvideva tiudii razširitev nadzorovanja iz zraka na druge dežele ne samo na ZDA in SZ. Znano je, da se ameriški načrt nanaša samo na nadzorstvo nad tema dvema deželama. Zahodne delegacije so že začele proučevati Bulganinovo pismo. Ni verjetno, da bodo o teh vprašanjih začeli razpravljati že na današnjem sestanku rarzorožitve-nega pododbora. Predsednik Tito se je vrnil v Beograd Beograd, 23. sept. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito se je danes po dva tedna trajajoči odsotnosti in obisku v posameznih krajih naše domovine vrnil v Beograd. Zahvala predsednika Kostarike Beograd, 23. sept. (Tanjug). •— Predsednik republike Josip Broz-Tito je prejel od predsednika republike Kostarike Josč Figueresa brzojavko, v kateri se mu slednji zahvaljuje za čestitke ob obletnici neodvisnosti Kostarike. INTERVJU NOVEGA ARGENTINSKEGA PREDSEDNIKA Brez političnih ambicij London, 23. sept. (AFP). Novi argentinski predsednik Eduardo l^orvardi je v intervjuju s posebnim dopisnikom časnika »Daily Mail« izjavil, da obsega njegov novi program razpis svobodnih in splošnih volitev v 220 dneh, ter pripoznanje popolne svobode tisku in sindikatom, katerih naloga bo »braniti koristi delavcev, ne pa da branijo vlado«. General Lonardi je potem izjavil, da namerava spremeniti ustavo, »da bi bilo predsedniku onemogočeno dobiti po vrsti dva mandata«. Novi predsednik Argentine je pripomnil, da on in njegovi kolegi nimajo »nobenih političnih ambicij«. »Jaz sem predvsem vojak. Ljudstvo samo bo moralo izbrati vlado, ki jo hoče imeti, brž ko bo vojska izpolnila svojo nalogo, namreč upo-stavila mir in svoboščine,« je izjavil Lonardi na koncu. mednarodnem položaju. Predvidevajo, da bodo splošno debato zaključili konec prihodnjega tedna. Vodja jugoslovanske delegacije, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, bo predvidoma govoril v ponedeljek dopoldne. Prvega dne splošne debate je bilo sproženo vprašanje sprejema novih članov in bilo označeno kot glavni problem, ki bi ga bilo v«nski predstavnik v OZN vele- j treba rešiti že na tem zasedanju. Poslanik dr. Jože Brilej ter člana [ Brazilski predstavnik je izjavil, da nobeno vprašanje ni tako važno za OZN kakor sprejem novih članov. Egiptovski predstavnik se sovjetske delegacije Jakov Malik k* Georgij Za rubin. Državni tajnik'za zunanje zadeve se je sinoči sestal tudi z v°djo ameriške delegacije in zu-hanjim ministrom Dullesom. Oba državnika sta razpravljala o delu Generalne skupščine in o perečih Mednarodnih vprašanjih. ♦ Indija odklanja stalni sedež v Varnostnem svetu? , New Delhi, 23. sept. (AFP). — . Ves indijski tisk je davi objavil današnji seji izmenjala informa-Vest indijske agencije Press Trust cije o uveljavitvi nedavno dose-of India, češ da je Indija odklo- ženega sporazuma o repatriaciji hila stalni sedež v Varnostnem civilistov obeh dežel. Razen tega svetu, ki so ji ga ZDA ponudile, sta izmenjala tudi misli o drugi V uradnih krogih v New Delhiju točki dnevnega reda. Pa pravijo, da to poročilo ne Delovna seja ameriškega in kitajskega veleposlanika Ženeva, 23. sept. (AFP). — XVII. delovna seja ameriškega veleposlanika Alexisa Johnsona in kitajskega veleposlanika Dang Ping Nana je trajala eno uro in 45 minut. Oba državnika sta na drži in da Indija ni prejela nobenega podobnega predloga. Vremensko napoved za soboto, 24. septembra Sončno vreme s povečano oblačnostjo v Zahodni S’.ovenir)i v popoldanskih urah. Temperatura brez Vft£Je spremembe. V jutranjih urah 1)0 kotaimah megla. Kitajska sindikalna delegacija odpotovala v Skoplje Beograd, 23. sept. (Tanjug). — Kitajska sindikalna delegacija je odpotovala danes iz Beograda v Skoplje. Obiskala bo tudi Aran-djelovac, Kragujevac, Niiš, Mavrovo in Ohrid. Z DRUGEGA PLENUMA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE 0 uveljavljanju in problemih plačnega sistema Včeraj se je začel v Beogradu pod predsedstvom D jura Salaja drugi plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Sestanka se je udeležila tudi delegacija Vse-kitajske sindikalne federacije s podpredsednikom Liu Nino IZ velikim veseljem,« je rekel podpredsednik V sok i tajske federacije, >je naša delegacija prispela v J uigoslaviijo in prinesla s seboj globoko čustvo tovarištva in spoštovanja, ki ju poji kitajsko ljudstvo do narodov Jugoslavije. . Dovolite, da Vaim prek Vas pa vsemu delavskemu razredu Jugoslavije, ki se junaško bori zn izgradnjo socializma, sporočim bratske pozdrave.« Na koncu je Liu N ing I izročil predsedniku Salaju darila, ki so jih poslali kitajski sindikati našim. D juro Salaj se je prisrčno zahvalil za darila ter v imenu Centralnega sveta in delavskega razreda Jugoslavije sporočil delavskemu razredu Kitajske tovariške pozdrave. Poudaril je, da bodo prvi tu navezami stiki rodili sadove ter pripomogli k tesnejšemu in prijateljskemu sodelovanju med sindikati Kitajske in naše drža ve. Razen več organizacijskih vprašanj je bila na dnevnem redu plenuma tudi analiza uveljavljanja plačnega sistema v gospodarstvu v letošnjem letu. Referat o uveljavljanju in problemih plačnega sistema je prebral tajnik Centralnega sveta Norbert Veber. REFERAT NORBERTA VEBRA Letos uveljavljene spremembe v plačnem sistemu naj bi predvsem odstranile nekatere bistvene pomanjkljivosti sistema obračunskih plač. Spremembe se zrcalijo v načinu formiranja plač v delovnih kolektivih, v katerih se glavni del plač delavcev in uslužbencev določa na podlagi individualnih plač, ki se določajo s tarifnimi pravilniki. Za čim večje »podbujanje se vsi zneski, ki jih delavci zaslužijo s preseganjem norme, izplačujejo ne v breme do- bička, marveč v breme proizvodnih stroškov. Da pa bi spodbudili varčevanje in sploh znižanje stroškov, smo določili premiranje delovnih kolektivov, to se pravi večjega deleža podjetij pri dobičku, če se stroški znižajo. Razen tega imajo ljudski odbori pravico zvišati oziroma znižati raven tarifnih postavk za 5®/e glede na ustrezno raven obračunskih plač iz lanskega leta. Spremembe so pomenile korak liaprej v primerjavi s prejšnjim sistemom. Toda dosedanje izkuš-aje so pokazale, da je več stvari, ki bi jih bilo treba analizirati, tembolj ker bi morali sindikati v tej zvezi sprožiti tudi konkretne predloge o morebitnem zboljšanju oredipisov, predvidenih z uvaljav-1 jen jem novega družbenega plana. S predpisi smo se tudi letos zakasnili in ljudski odbori zaradi zakasnitve z družbenimi plani niso mogli pravočasno sprejeti svojih družbenih planov in določiti potrebnih elementov za sestavo tarifnih pravilnikov. Delno so krivi tudi sami ljudski odbori, podjetja ter sindikalni organi in podružnice. Pri sprejemanju tarifnih pravilnikov smo napravili precej napak. Mnogi so bili obdelani premalo ali slabo, z nejasnimi postavkami in protipravnimi določ- bami, da so jih morali pristojni organi vrniti v dopolnitev. Zato smo pravilnike sprejeli z zakasnitvijo. Konec avgusta ie bilo sprejetih šele 113 pravilnikov ali 0,6 "/o celotnega števila podjetij t naši državi. NEDOPUSTNO ZVIŠANJE RAVNI PLAC Potem je referent opozoril na to, da nimamo enotnega kriterija za usmerjanje tarifne politike v okviru te ali one gospodarske panoge. Čeprav je treba vskladiti tarifno politiko in med različnimi panogami še nadalje proučevati plačni sistem, bi bilo dobro upo-staviti pri Centralnem svetu stalno širšo komisijo, ki bi se ukvarjala s tem vprašanjem. L .etos je prišlo do nedopustnega zvišanja ravni plač, tako da so podjetja navidezno predvidela večje število delavcev z nizkimi tarifnimi postavkami in »višala tarifne postavke na delovnih mestih, ki so v resnici popolnjena. Razen tega so podjetja samovoljno prekategorizirala delovna mesta, tako da je bil zgrešen cilj. ki smo ga hoteli doseči z možnostjo zvišanja plač za 5°/«. Anketa je pokazala, da ima od 64 podietij 2' povprečno tarifno postavko višjo od po- (Nadaljevanje na 2. str.) Premiranje - bistvena prednost v novem sistemu plač Iz referata Norberta Vebra na plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) ne kolektivu še zmeraj neznaten vprašanja plač in izpolnjevanja vp rečne obračunske plače v lton- del doseženega učinika, m drugič, norm. stkem Lotu, zviiišame za 5*/», in to da bi proučili vprašanje vplivanja zvišanje se gibLje v več primerih c('n n,a prizmatnije premij. Zato ni celo od 15 do 25 °/o. i billo treba proučiti tudi predlog, Posledica povezovanja ravni j da bi zneske promiij vključili i v tarifnih postiavik z liamskiimii pla- proizvodno čeno, tako da bi hkrati čaani je biJa, da smo vse necnwko- 1 predvideli ukrepe za zagotovitev mernosti in nepravilnosti, kar j ih je billo v prejšnjem siiistetmu, večinama prenesli in obdržala tudi v novem sistemiu. Nepravilne odnose ijniamo še zmeraj in posile- reailnositi premiiijskiih osnov in kontrole nad i 7>plačevanjem premij, Posameizina podijetja 60 šla preveč v širino in si prizadevala, da bi s preinirainjem za- dioa tega je neenakopravni po- jela čiln* večje število delavcev in fložari podjetij. 'Ile neenaikomer- .uslužbencev. Takšna miravnitev nosti je treba tako ali diruigaeejbi utegnila razvodeniti ves si-popraviti ne glede na morebiitae steni im ga potisniti na zamotani n.nifteljinje spremembe v plačnem j sistem dvojnega plačevanja za sistemu tembolj, ker je mnogoisto normalno delo. Plačevanje pniinieriorv, da imata dve istorodni delavcev po normi naj sploh ne podjetji v dveh okrajih, ponekod vpliva na morebitno premiranje l»a tudii v istem oikrajiu, dokaj raiz- delavcev, ki to zaslužijo, lično naven tarifnih postavk. Neprm'‘ilnoeti v zvišanju ravni tairiifiniiih postavk so se zrcalile v tem, tla simo v mnogih primerih uporabili zvišanje večidel za zvišanje tarifnih positavk samo višjih ZAGOTOVITEV GMOTNE PODLAGE TN SKLADOV ZA PREMIRANJE Vzporedno z delom za nadaljnje izpopolnjevanje premi-kategorij uslužbencev, ne pa tudi ranja pri nas bi moraili za za-delavcev (uslužbencem smo zvi- gotovitev ustrezne gmotne pod-šaili plače linearno ne glede na lage in skladov za premiranje delo, ki ga opravljajo); posamez- popraviti instrumente razdelitve nikii iiz vodilnega kadra, zlasti dobička in spremeniti predpise, uslužbenci z nezadostno prakso xia podlagi katerih bi odstranili ali zaposleni pri majihnih pod- ! vpliv spremembe cen na prizna-jetjiih, so dobivali glede na ostale n je premije. Eno izmed poscib-delavoe in uslužbence nesoraz- nih vprašanj, iki ga še nismo ure-memo viisoke tarifne postopke, Idili, je vprašanje plačnega siste- pnnniHTiri ,rnia iln njegovih specifičnosti v PRAVILNIKI O NORMAH j posameznih gospodarskih pano- IN PREMIRANJU jr ali (n. pr. v 'trgovini, gradbeni- Napake smo delaili tudi v se- štvu, gostinstvu, kmetijstvu, že-sta vljanj u praviln ikov o normah, leznioi. službi PTT, po morskem Težnja pri tem jie bila, da bi v gospodarstvu itd.), delo po normi vključili tudi tista ; Važno vprašan je, za katero se delovna mesta, na katerih je to j morajo sindikati tudi zanimati povsem neupravičeno in nesmo-, in ki ga je treiha urediti, je za-trno, ali pa se je dogajalo, da so gotovitev ustrezne stalne eviden-hoteli ponekod delo po storilnosti. ce o plačah, ki doslej ni biila po- razširiti na vse delavce itn usluž ben-ce bodii v oblitki »občasnega točkovanja dela« ailii pa v tako i meno varn i h »tkolektivnmh norim a h za vse podjetje« (primer grafikov v Reogradu). To vprašanje ne zahteva samo, da poiščemo metodo in kriterij za določitev stvarne norme, marveč tudi, da se postavimo na določeno stališče v vprašanju delavskih plač. Kaikor je namreč važno im upravičeno, da nerealne norme spremeniiimo, prav tako je važno itn upravičeno, da upoštevamo tudi pravice delavcev, da so v ustrezni meri deležni naraščanja individmalne in splošne storilnosti. Ena izmed bistvenih prednosti v novem sistemu plač je pre- polna in tudi časovno ni ustrezala, tako da je praktično sploh ni bilo moč uporabljati. Na koncu referata je poudarjeno, da Te ena najvažneiših nalog nadaljnja okrepitev plačnega sistema v celoti, predvsem pa izpopolnitev sistema oblikovanja plač v podjetjih, da bi še bolj spodbudili dlelovne. kolektive in posameznike k povečanju storilnosti in znižanju proizvodnih stroškov,. !; r . , !'!■.. V razpravi na plenumu so bile poudarjene nekatere nepravilnosti, ki zavirajo normalno uveljavljenje novega plačnega sistema v gospodarstvu. Razprava je pokazala, da sta pri sestavljanju tarifnih pravilnikov v glavnem miiiranje, ki je šole v začetni fazi, prišli do izraza dve nepravilno-ker ga v večini podjetij še ne uporabljajo. Razen objektivnih so tudi drogi, razlogi, da premij še nismo vpeljali. V referatu je izražena potreba, da bi v tem sistemu spremenili dve osnovni stvari: prvič, da bi zagotovili večjo gmotno podlago za izplačevanje premij, ker osta- stl: prikrivanje kvalifikacij in navajanje večjega števila delavcev, kot ga je predvideval plan podjetja. V gradbinstvu se je dogajalo, da so spričo tega, ker podjetja ne poznajo v naprej svojih proizvodnih nalog, sprejeli nepopolne tarifne pravilnike, kar je privedlo do neurejenega Kar zadeva izpolnjevanje norm, je bilo poudarjeno, da je zlasti v gradbinstvu vprašanje preseganja norm nerazjasnjeno. Pravilniki o normah v gradbinstvu so bili sicer sprejeti, toda na plenumu je bilo sproženo vprašanje meril za določanje normalnega preseganja norm, ker še ni dovolj jasno, ali je treba za osnovo imela delovno skupino, samostojno gradbišče, samostojni obrat ali pa celotno podjetje. Tudi pri uveljavljanju sistema premij je prišlo v podjetjih do izraza več nepravilnosti. V nekaterih podjetjih teže za tem, da bi premije predvideli za vse delavce in tako so celo planirali, da bi delavcem, če bi plan izpolnili stoodstotno, izplačali še po eno plačo, če bi ga izpolnili 105-odstotno, dve plači itd. Hkrati so bili pojavi, da so premiranje docela zanemarili. To velja za gradbena podjetja Bosne in Hercegovine, medtem ko so na Hrvat-skem dajanje premij zanemarili z izgovorom, da podjetja nimajo sredstev zanje. V razpravi so tudi opozorili na to, kako ponekod določajo premije. Tako so v nekaterih podjetjih predvideli pre- _ ________________ mije samo za vodilno osebje, med- j dvomno največja kmetijska raz-tem ko so delavce zapostavili, j stava, kar jih je bilo po vojni Plenum nadaljuje delo. ' prirejenih v naši državi. Vzpostavitev zvezne komisije za jesensko setev Sprememba odloka o višini premije za kvalitetno seme Na včerajšnjem sestanku Zveze kmetijskih zbornic v Beogradu so ustanovili zvezno komisijo za jesensko setev. Razen generalnega tajnika zveze inž. Vojina Popoviča so v komisiji predstavniki Glavne zadružne zveze FLRJ. Glavne zadružne zveze Srbije in Vojvodine, kakor tudi predstavniki Narodne banke FLRJ ter Združenja kmetijskih posestev Srbije in Hrvatske. Komisija je pooblaščena, da lahko stori potrebne ukrepe za normalni potek setve. Upravni odbor je sprejel tudi priporočilo, naj bi pri vseh republiških in področnih zbornicah ustanovili podobne komisije. Upravni odbor je sklenil spremeniti odlok o višini premije za kvalitetno seme. Na podlagi tega so višino premije za pšenično seme zvišali za 2 din pri kg, pri ječmenu in ovsu pa za 10 din pri kg. Tako bi premije za pšenično seme znašale od 12 do 1fi din, za ječmen in oves pa 20 din pri kilogramu Otvoritev novosadskega jesenskega velesejma Danes dopoldne bodo svečano odprli novosadski jesenski velesejem, na katerem bo okrog 1300 razstavljalcev iz raznih krajev naše dežele in iz drugih držav razstavilo okrog 3000 raznih kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov. Letošnji velesejem v Novem Sadu bo ne- IZ ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO Proizvodnja za široko potrošnjo narašča Po krajšem zastoju v juliju se | je naša industrijska proizvodnja i avgusta ponovno občutno povečala, zlasti kar zadeva blago za široko potrošnjo. Podatki Zveznega zavoda za statistiko kažejo, da je bila proizvodnja avgusla za 32 °/c večja od povprečne mesečne proizvodnje 1953 ali za 18 % večja od povprečne proizvodnje v lanskem letu. Najbolj je narasla proizvodnja v tekstilni industriji, industriji usnja in obutve, dalje v živilski in kovinski industriji ter še nekaterih j drugih panogah. Tovarne in podjetja 17 industrij- i skih panog so proizvedla v prvih osmih mesecih letošnjega leta za petino več blaga kakor v istem obdobju lanskega leta. Tako so hi-drocentrale in termocentrale proizvedle za 28 % več električne ener-1 gije, kar je treba predvsem pripisati začetku obratovanja dveh največjih hidroenergetskih objektov — >Jablanice« in »Zvornika«. Domača industrija je domačim in tujim kupcem dala za 41 % več proizvodov kakor v osmih mesecih lanskega leta, črna metalurgija pa je vzlic težavam, ki so nastale spričo pomanjkanja deviznih sredstev povečala proizvodnjo za 35 f/o. Razen tega je bilo opaziti občutnejše spremembe glede povečanja obsega in izboljšanja sestave proizvodnje v elektroindustriji, industriji usnja in obutve ter v barvasti metalurgiji, ki je dobila dve veliki tovarni za predelavo bakra »Sevojno« in »Sve-tozarevo«, Pri večini tovarn prihaja čedalje bolj do izraza prizadevanje, da bi izbiro povečali in tako zadostili potrebam gospodinjstev in kmetijstva. Velimir Stojnic sprejel izvedenko OZN za socialno zaščito Clan Zveznega izvršnega sveta i Velimir Stojnic je sprejel včeraj g. Nuno Seiler, izvedenko OZN [ za socialno zaščito. ZVONIMIR i BERNOT Po dolgotrajni bolezni je v torek popoldne umrl v Ljubljani tov. Zvonimir Bernot, upokojeni časnikar, znan zlasti med starejšo generacijo naprednih in revolucionarnih borcev za pravice delovnih ljudi. ELEKTROGOSPODARSTVA ne smemo iztočiti iz povezanosti z ostalim gospodarstvom K načrtu Skupnosti jugoslovanskega^ elektrogospodarstva za uvedbo enotnih cen električne energije Pred dnevi smo po Tanjugu objavili vest o elaborata, ki ga Je Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva predložila gospodarskim organom Zveznega izvršnega sveta s predlogi za družbeni plan elektrogospodarstva v letu 1956. Po tem elaboratu naj bi se uvedle enotne prodajne oene za električno energijo, hkrati pa naj bi se Izvedla obsežna reorganizacija celotnega elektrogospodarstva. Trgovci in pridelovalci Nedaiveto seno poročali o poslovanju nekega vojvodinskega podjetja, ki se je pojavilo v Savinjski dolini, znavii po pridelovanju levnelja, ln ponujalo ondotnlen pridelovalcem za Itenelj cezi«, znatieo višje od dOKOvoo'-jeeilia. V tene prlaooeru je bilo navlja-iaje eeai škodljivo tembolj, ker razlika med nižjo lae višjo ceno sploh eio bi šla v proizvodne namene ln ker bt utegnilo to omajati dotie*laujo zelo koristno prakso v tem kraju, tla gre del odkupne cene v investicijske sklade za poepes&evanje hmeljarstva. Takšni primeri konkurence med odkupovale! niso osamljeni. So ve6, fiesto jih sploh nihče ne obsoja, eevar-vefi jih eeekaterl celo zagovarjajo x najrazličnejšimi pravnimi ln gospodarskimi arguonentl. Ce pa te pride do kritike, tedaj obravnavajo vso zadevo v glavneeu saeno lz vidika za. ščite koristi potrošnikov, ne pa povezovanja trga s proizvodnjo. l*rl tem največkraet uporabljajo sple>šne trditve, češ da je naš trg prost ln enoten, da Je treba torej vsakemu odkupnemu podjetju prlpo-znatl pravico, da nastopa na katercen-koll pridelovalnem področju v vsej države. Zagovorniki takšna* prakse tudi poudarjajo, da bi bilo treba v načelu dovoliti vsakemu podjetju, naj samo določa odkunpo cono, češ da dražje aidkupovanje hkrati poenenl, da bo trg sprejel UKtrezno prodajno ceno. In tako se spričo že uzakonjene prakse o obveznem dogovarjanju, o odkupnih ' rSlt cenah nenehoma kršitve r navijajo »s teen pa slišimo tudi razne argumente o svobodi trgovanja. Spričo sedanje nestabilnosti trga kmetijskih pridelkov, dalje nezadostne tehnične opremljenosti trgovine ln prometa, »lasti pa neiadoaotna kmetijska proizvodnja je res praezna sleherna razprava o tako Imenovani svo. bodi trgovanja. Sicer pa lil tudi povsem urejen trg zahteval ustrezno organizacijo ter povezovanje In sodelovanje med trgom ln proizvodnjo. To je zlaestl potrebno našemu trgu kmetijskih pridelkov, na katerem se spreminjajo ceno tako rekoč Iz dneva v dan In od področla do področja In nr katerem lena tudi najmanjša motnja v preskrbi zelo neprijetne posledice ta. cene. V čem Je pravzaprav svobaoda trgo. vanja? Vsekakor ne v organiziranem nastopanju oalkupovnleev, v tem, da se v posameznih pridelovalnih središčih zbere mnogo kupcev, k| navijajo oene, v drugih krajih pa pridelovalci ne vedo, kam Ul s svojimi pridelki. Kako naj se pridelovalci v takšnem položaju »ploh znajdejo glede presoje rentabilnosti pridelovanja tega ali onega pridelka, ko niti teden dni vnaprej ne vedo, kakšne bodo cene? Saj jo tudi njim ljubši stabilni trg kakor neprestano skakanje cen. Prava prosta trgovina prav zahteva organiziran In stabilen trg, na katerem vsa. ko odkupno podjetje vnaprej ve. s kolikšnimi količinami pridelkov lahko računa, kakšno je razmerje med ponudbo ln povpraševanjem v okviru celotnega jugooolovaetskega trga, kako se bodo razvijale sezonske cene Itd. Vse to sovceia zahteva ustrezno organizacijo kmetijskega trga, strokovne kadre ln tehnično opreenljenost, predvsem pa povoaovanjo trgovine a proizvodnjo. V naši trgovini s kmetijskimi pridelki že lahko dosežemo takšno orga-nlzauljo, da ImmJo postale sedanjo razmeroma visoke ceno nekaterih pridelkov vzpodbuda za večje prldelkfe. Potrošniku je Jasno, da cene ne mo. rejo paestl. dokler povpraševanje presega ponudilo. Jasno pa mu Je tudi, da lahko sleherna kaonjunktura na trgu pozitivno vpliva na pridelovanje. Zdaj pa se največkrat dogaja, da od velikih razlik med odkupnimi ln prodajnimi cenami nimajo koristi ne potrošniki, ne pridelovalci, pa tudi ne sama trgovina glede zboljšanja njene tehnične opremljenosti, marveč da gredo te razlike v glavnem v razne sklade, za kritje neupravičenih zgub v trgovini, za srealstva komeene In za o*staIe, često povsem neekonomične Izdatke. Zadnje časo se uveljavlja pobuda posameznih trgovinskih eoodjetlj, da lvl se čvrsto povezala z določenim pridelovalnim podv^ečjem. dn M podpirata pospeševanje pridelovanja In tako z medsebojnim spoznavanjem m>-treb In možnosti pritisnila določen pečat stabllnoaotl prldelovanlav In trgovine. Takšno prakso je treba vse. stransko podpirati, pa tudi šfl vrednost Pokojni Zvonimir Bernot se je rodil 16. decembra 1879 v Ljub- osnovnih sredstev prenizka, kar lja™ ietrtl sm so^a B.er; pa velja za vse naše gospodar- ^ obiskoval v stvo. Zato se da to vprašanje re- t 171 K™' ševati le skupaj za^vse goapo- Se k t darske panoge. Tudi vprašanja i , /..j > amortizacije ne moremo l«&no a^ZTratcm in ^km^lu pr”^Ž’l obravnavati za elektrogospodar-1 kmalu prevzet stvo. Koliko pa gre pri tem za tolikokrat poudarjeno »propadlo« amortizacijo, ki naj bi se čiimprej nadomestila, je treba vsekakor povedati, da je ta amortizacija propadla le za posamezni objekt, ne pa v okviru skupnosti, saj so se iz sredstev, ki bi morala ostati posameznim objektom iz naslova amortizacije, gradili drugi objekti. Ce bi se uveljavili planski in- mesto tajnika stranke. V dobi, ki je bila značilna po revolucionarnem gibanju, p a tudi močni frakcionistični dejavnosti, se je pokojni Bernot živo zavzemal za interese delovnih ljudi in se ne-utrudoma boril proti slehernemu izkoriščanju. Do Zivkovičeve diktature leta 1929 je urejal lista »Socialdemokrat« in »Naprej«. V neprestanih sporih z vladajočim razredom in so stnimenti, ki jih predlaga^ Skup-.j vsemi ki so skušali izrabljati lost jugoslovanskega elektrogo- polQŽaj deiovnega Uoveka, je bil spodarstva, bi se v pnmen z do- veikrc[t tudi sodno preganjan. V V?*t™rnentl povffe,a korist časopisa, ki ga je izdajal, eotna kalkulativna prodajna je prispeual dostikrat tudi znat-cena eiektnčne energije v JUgo- na gmotne žrtve ter čestokrat t vlj.L . nJ\ 67'7§ ias^nimi sre(istvi kril izdatke .m,SI®Pr v Sloveniji za 6.59 omogočil njegovo izhajanje. p° letu M29 se je moral v J rcijhjarde din ali za 89.0 /r, glavnem odpovedati časnikarstva, v Hrvatski za 5,60 milijarde din ali za 59,5 %, v Bosni in Herce- govini za 3,52 milijarde din ali za 69,8 %, v Makedoniji za 1,42 milijarde din ali za 78.5 % in v Crni gori z-? 0.63 milijarde din ali za 95.3 %. Podražitev električne energije bi bila torej občutna ne le v Sloveniii, ki ima zdaj najnižjo povprečno ceno, marveč prav tako tudi v vseh ostalih republikah. Vprašanja, ki so v zvezi s predlogom za uvedbo enotnih prodajnih cen, bomo skušali obravnavati še posebej. F. S. saj so bili prepovedani vsi napredni časopis i. Velikokrat je ostal brez dela in zaslužka ter se je po večini preživljal s privatnim poučevanjem. Čeprav ie nekoliko starejši in bolehen, Je med okupacijo sodeloval v osvobodilnem gibanju. Zvest svojim idejam je še pred smrtjo odločil, naj bi njegovo truplo ne pokopali, temveč izročili dekanatu Medicinske fakultete. Pokojnega Bernota se spominjajo zlasti številni sodelavci starejše generacije, ki so ga poznali po njegovem delu in časnikarskem udejstvovanju. D N R V N A KRONIKA Bivši francoski interniranci v Sloveniji Sinoči je prispelo v Slovenijo 42 bivših francoskih internirancev, ki so med vojno trpeli v nacističnem taborišču na Podljubelju. Na Jesenicah sta francoske goste sprejela in pozdravila sekretar Glavnega odbora ZB Slovenije Marjan Bertoncelj in član sekretarja GO ZB Kdo Turnher. Danes si bodo bivši francoski interniranci ogledali Tržič, Bled in Begunje, v nedeljo dopoldne pa se bodo podali na Podljubelj. Poročilo anketne komisije /a kmetijstvo Anketna komisija za kmetijstvo, izvoljena na prejšnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, bo do konca septembra zaključila poročilo o problemih gospodarstva. Komisija je obiskala vse ljudske republike in pregle- dala mnogo kmetijskih posestev in drugih kmetijskih organizacij- Prva številka »Vaše skupnosti« Te dni bo izšla prva številka glasila* predsedstva Zveznega odbora Socialistična zveze »Naša skupnost«. Razen članka Edvarda Kardelja ob prvi številki »Naše skupnosti«, ki obravnava problem obveščanja javnosti o gospodarskem in družbenem življenju dežele, je v časniku objavljen med drugim tudi izčrpc11 članek Kira Gligorova o težnjah v našem gospodarstvu v letošnjem letu. »Naša skupnost« ni namenjena toliko strokovnjakom, temneč predvsem delavcem in uslužbencem, ki sodelujejo v raznih organih samoupravljanja, od delavskega sveta in zadruge do svetov in komisij pri ljudskem odboru, ter v gospodarskem in političnem življenju na spi^no. / Z AH O D N O N E M S K X ZVEZNI ZBOR odobril upostavitev diplomatskih stikov s SZ Debata je bila proti pričakovanju mirna Bonn, 23. sept. (Tanjug). Za- strank. Zvezni zbor je tudi so- va stanja v »nemških področjih hodnonemški zvezni zbor je da- glasno sprejel resolucijo, s ka nes soglasno odobril uipostavitev tero potrjuje izjave kanclerja diplomatskih stikov mod Zvezno Adenauerja, dane sovjetski vladi republiko Nemčijo in Sovjetsko o tem, da lx> moč dokončne meje zvezo. Glasovali so po tri ure Nemčije določiti šele z mirovno trajajoči debati o včerajšnjem pogodbo, ki jo bo podpisala v ekspozeju kanclerja Adenauerja imenu nemške \ilade splošna nem- ihtevo po ponovni združitvi Nem-o poteku in sadovih nedavnih ška vlada, ter o stališču zahodno- čije. razgovorov med SZ in Zahodno nemške vlade, da predstavlja ves i V dnuigi resoluciji, ki je bila Nemčijo v Moskvi. V debati so nemški narod, in izjavo, da za- 'predložena v imenu vseh v sodelovali predstavniki vseh dohnonemška vlada; ne pripozna- Zveznem zboru zastopanih strank, je izraženo upanje, da bo sovjetska vlada .izpolnila obljube, dane v Moskvi kanclerja Adenauerju, da bo izpustila v Sovjetski zvezi zadržane nemiške državljane. V političnih krogih v Bonnu poudarjajo, da je bila de- zumaj okvira suverenosti zvezne republike«. Resolucija tudi poudarja, da »obveznosti, ki jih prevzema vladia. Demokratične republike Nemčije, ne vežejo nemškega naroda« in iziraža za- Socialni demokrati odobravajo Adenanerjevo politiko v Moskvi Ollenhauer je v svojem govoru izrazil prepričanje, da bo vzpostavitev diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo napravila konec »brezplodnemu obdobju hladne vojne«. Z moskovskim sporazumom se je začela, nova doba v zahodnonemški zunanji politiki, v mednarodnih odnosih pa je nastal nov položaj. Ollenhauer pa je poudaril, da takšno stališče socialnih demokratov ne pomeni, da njegova stranka odobrava dosedanjo vladno zunanjepolitično dejavnost, marveč da se omejuje samo na podporo »enega stvarnega koraka«. Ollenhauer je ponovno dejal, da so moskovski razgovor; pokazali, da pariški sporazumi ne morejo biti ključ za ponovno združitev Nemčije. Trditev bonske vlade, da bodo pristop Zvezne republike k atlantskemu paktu, ka- Bonn, 23. sept. (Tanjug). Vodja opozicijske socialno demokratske stranke Ollenhauer je danes med zunanjepolitično debato v bonn-skem Bundestagu podprl sklep vlade o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med SZ in Zahodno Washington na Adenauer j e vi strani Washington, 23. sept. (AFJ5). AmeriSka vlada se docela strinja i zahodnonemško vlado, da ni treba pripozna t i vzhodnonemške Vlade in da morajo zahodne velesile ostati v Berlinu. To je prvi odziv washing-tonskih diplomatskih krogov na poroštva, ki jih je kancler Adenauer zahteval od zahodnih sil po nedavnem sporazumu med Zahodno Nemčijo in SZ. Ta zahteva je izražena v noti, ki jo je zahodno nemška vlada, danes izročila veleposlanikom Francije, Velike Britanije in ZDA v Bonnu. PO MAROKU Alžir postaja vprašanje štev. 1 Spopadi med uporniki in francoskimi četami o Pariz, 23. sept. (AFP). Francoska vlada je sedaj prenesla težišče pozornosti z maroškega na alžirsko vprašanje. Ministrski Predsednik Faure se je dolgo časa razgovarjal s francoskim generalnim guvernerjem v Alžiru Soustellom, ki mu je podrobno Poročal o položaju v tej deželi. Sklenjeno je bilo tudi, da bo Soustelle alžirski skupščini, ki se bo sestala 27. septembra, predložil tri zakonske osnutke: o ločitvi države od muslimanske vere, o obveznem pouku arabščine in o občinski reformi v tej deželi. Alžir, 23. sept. (AFP). Ze 24 ur izvajajo francoske čete važne operacije v Veliki Kabiliji v Al-žiru. Na področju Ued Asia so razgnali skupino domačinov. Pri tem je bil en felah ubit, drugi Pa uiet. Oborožena skupina felahov je V*"*« VTj/T napadla konvoj na področju Ben Velika Britanija je članica te Duale v Kabiliji. Pri drugih lokalnih spopadih so bili ubiti še trije felahi. » Nemčijo. Opozicija se tudi strinja _ _ s stališčem, ki ga je v Moskvi bata proti pričakovanju miriva:, zagovarjal Adenauer, da ima edi- Na jibrž so stranke sprejele spo-nole zahodnonemška vlada pra- , razumem sklep o novi zunanje-vico predstavljati celotni nemški \ politični debati v Zveznem zboru narod ter podpira kanclerjeva j pred ženevsko konferenco, v ka-prizadevanja, naj bi čimprej iz tori bi predstavniki vseh strank SZ repatriirari nemške ujetnike J natanko določili svoja gledišča o viprašismju združitve Nemčije v sedanjih razmerah. Veleposlanik Bulajič pri Unuu Rangun, 23. sept. (Tanjug). — Jugoslovanski veleposlanik v Burmi Krsto Bulajič je včeraj obiskal burmanskega ministrskega predsednika U Nua in se z njim del j časa razgovarjal. Danes pa je obiskal burmanskega ministra za zunanjo trgovino in se z njim razgovarjal o gospodarskem sodelovanju med Burmo in Jugoslavijo. Paasikivi o sadovih moskovskih pogajanj Helsinki, 23. sept. (AFP). — Predsednik finske republike Paasikivi je imel sinoči po radiu govor, v katerem je komentiral sadove moskovskih pogajanj, s katerimi je Porkkala vrnjena Finski in je podaljšana finsko-sovjetska pogodba o prijateljstvu in pomoči za dvajset let. Paasikivi je dejal, da je bilo podaljšanje pogodbe nujno, da bi uredili vprašanje Porkkale. Vrhu tega je pogodba docela v skladu s finsko nevtralnostjo. »Stiki med Finsko in ZSSR,« je dejal Paasikivi, »so iz leta v leto boljši in v Moskvi podpisani sporazum le potrjuje ta srečni razvoj.« SESTANEK STALNE MEŠANE JUGOSLOVANSKO ITALIJANSKE KOMISIJE V duhu medsebojnega sodelovanja in prijateljstva Prihodnji sestanek bo v Udinah Ljubljana, 23. sept. (Tanjug). Od 21. do 23. septembra je imela v udinskem sporazumu z dne 20. avgusta 1955 predvidena stalna mešana jugoslovansko-italijanska komisija prvi sestanek. Na sejah je pripravila in odobrila pravilnik o poslovanju. Delegaciji sta se medsebojno obvestili o ukrepih, ki sta jih storili njuni vladi in krajevne oblasti, da bi zagotovili uveljavljanje udinskega sporazuma. V tem oziru so na sejah proučili nekatera obe strani zadevajoča vprašanja, ki so nastala v začetnem obdobju v zvezi z uveljavljanjem sporazuma. Formulirali so tudi pripombe in predloge, ki jih bodo sporočili pristojnim oblastem in po potrebi predložili v odobritev obema vladama. Predlogi se nanašajo na izdajanje dokumentov, graditev pomorskih in kopnenih prometnih prog, na carinske olajšave, na socialno zavarovanje, na izmenjavo veterinarskih in zdravstvenih ob- I Francoski parlamentarci pri Bulganinu in Hruščevu »Francozi bodo sami dovolj modri, da bodo rešili problem Severne Afrike« je dejal Hruščev Moskva, 23. sept. (AFP). Predsednik sovjetske vlade Bulganin in prvi sekretar CK KP SZ Hruščev sta sprejela včeraj v Kremlju francoske parlamentarce, ki se sedaj mude v Sovjetski zvezi. V razgovoru je Hruščev izrazil obžalovanje, ker se je Francija od- kor tudi enotnost in moč Zahoda rekla »dobremu francosko sovjetske, prisilili SZ, da bo zapustila [mu sporazumu, naperjenemu proti Vzhodno Nemčijo, se je pokazala nemškemu militarizmu, ščev pripomnil, da trgovinski odnosi s Francijo vsekakor niso zadovoljivi, pripomnil pa je, da tega ni kriva Sovjetska zveza. V razgovoru o Daljnjem Vzhodu je bilo sproženo tudi vprašanje Kitajske. »Prej ali slej«, je rekel Hruščev, »bo Francija morala pri- poznati Kitajsko. Ce pa tega ne bo storila, Kitajska zavoljo tega ne bo nehala obstojati.« Kar zadeva Kitajsko, sodi Hruščev, da bi bilo nujno potrebno urediti naslednja vprašanja: sprejeti jo v OZN, vrniti ji Formozo in likvidirati Cangkajško-vo vojsko. kot popolnoma napačna, je dejal Ollenhauer. Vodja socialnodemokratske stranke je tudi kritiziral včerajšnjo kanclerjevo izjavo, da bo imela bonnska vlada za »izraz neljubeznivosti«, če bodo druge države, ki imajo diplomatske odnose z Zvezno republiko, vzpostavile takšne odnose tudi z Demokratično republiko Nemčijo. To izjavo je Ollenhauer označil kot ultimat. ker nihče v Franciji ne more reči, da SZ grozi tej deželi. Ko je neki francoski poslanec sprožil vprašanje Severne Afrike, je Hruščev rekel: »Problem Severne Afrike je francosko vprašanje, in sodim, da bodo Francozi sami dovolj modri, da bodo to vprašanje uredili.« Ko je predsednik Bulganin obdolžil Francijo, da s svojo diskriminacijsko politiko nasproti trgovini z Vzhodom ovira sovjetsko francoske gospodarske odnose, je Hru- MED FRANCIJO IN SOVJETSKO ZVEZO SO MOŽNA pogajanja na najvišji ravni menijo v Parizu Pakistan pristopil k tur.ško-iraškemu paktu Karači, 23. sept. (Reuter). Pa-kistam je danes pristopili ik paktu za medseibojno varnost in sodelovanje, ki sta ga februarja letos podpisali Turčija in Irak. Tudi I zveze. Prejšnja pakistanska vlada iMohamedla Alija je privolila, da CIPRSKO VPRAŠANJE Dullesovi predlogi nesprejemljivi je izjavil podpredsednik grške vlade Kanelopulos se pridruži zvezi julija, tmieset dnii, preden je odstopila. Egipt in nekatere druge arabske dežele so ostro nasprotovale tu rško-i raškemu paktu poudarjajoč, da le-ta uničuje enotnost Arabske lige. Indijski ministrski predsednik Nehru je kritiziral Veliko Britanijo, ker se je pridružila tej zvezii, o kateri je rekel, da Pariz, 23. sept. (Tanjug). — Francoski politični krogi sodijo, da bližnji sovjetsko-franeoski razgovori ob obisku predsednika F£ura in zunanjega ministra Finaya sredi bktobra v Moskvi dobro kažejo. Včerajšnji sestanek francoskih parlamentarcev z Bul-ganinom in Hruščevom, kakor tudi tema, o kateri so se ob tej priložnosti razgovarjali, vodi tukajšnje kroge k sklepu, da so »pogajanja na najvišji ravni« med Francijo in Sovjetsko zvezo ne le možna, marveč tudi, da se Francija zanje dokaj zanima. Davišnji pariški tisk se je precej razpisal ob tem sestanku. Med drugim objavlja obširno poročilo iz odgovorov Hruščeva in Bulganina na vprašanja francoskih parlamentarcev. Dasiravno tisk v celoti še ne komentira teh odgovorov, pa vendarle v politič- zumevanjem; tretjič, sovjetski predstavniki so zahtevali podporo Francije zaradi skupnega odpora proti ponovni nemški oborožitvi. Dasiravno je večina francoskih parlamentarcev naklonjena takšnemu stališču, pa tukaj poudarjajo izredno kočljivo stališče francoske vlade spričo njenih obveznosti do Zahodne Nemčije na temelju pariškega in bonn-skega sporazuma. Prepričani pa so, da je nekaj možnosti, zlasti glede na nadaljnje popuščanje splošne napetosti, da bi odgodili ali skrčili zamišljeno zahodno-nemško oborožitev, in četrtič, sovjetski predstavniki so zahtevali od francoskih parlamentarcev, naj se zavzamejo za to, da bi bila LR Kitajska pripoznana. Predsednik francoske vlade je baje temu naklonjen. vestil in na druga tehnična vprašanja, za katera je pristojna stalna mešana komisija. Drugi sestanek stalne mešane komisije bo 8. novembra v Udi-nah. Medtem bosta predsednika obeh delegacij v stalnem stiku, da se bosta obveščala o pripravah na prihodnji sestanek komisije. Zasedanje je potekalo v duhu medsebojnega sodelovanja in prijateljstva. Na nadaljnje delo stalne mešane komisije lahko torej gledamo z optimizmom. DELO ODBORA ZA ZUNANJE POSLE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Proučitev osnutka zakona o ratifikaciji sporazuma med Jugoslavijo in Italijo Beograd, 23. sept. (Tanjug). — Odbor za zunanje posle Zvezne ljudske skupščine je dobil v proučitev osnutek zakona o ratifikaciji sporazuma med Jugoslavijo in Italijo o dokončni ureditvi vseh medsebojnih obveznosti gospodarskega in finančnega značaja, izvirajočih iz mirovne pogodbe in postopnih sporazumov, ki se nanašajo na to pogodbo. S tem sporazumom, sklenjenim v Beogradu lani decembra, je saldo vseh medsebojnih terjatev in dolgov določen na 30 lijoncrv ameriških dolarjev v korist Jugoslavije. S protokolom o uporabi tega zneska je predvideno, da bomo 17 milijonov dolarjev porabili za nakup opreme za tri hidrocentrale po 60 MV in eno hidrocentralo ter za nakup potrebščin za proge visoke napetosti in transformatorske postaje. Ostalih 13 irtilijonov dolarjev bomo porabili za nakup raznih potrebščin za reprodukcijo in potrošnjo. Predvideni rok dobav znaša tri leta. je povzročilla ogorčenje na Sred- j n'h krogih poudarjajo kot ponj em Vzhodu. Atene, 23. septembra (Agencija Atene). V uradnem poročilu, objavljenem danes v Atenah, je rečeno, da so na včerajšnji popoldanski seji grške vlade proučili položaj, ki je nastal potem, ko je Generalni komite Generalne skupščine OZN odklonil zahtevo, da bi vprašanje Cipra vključili v dnevni red. Uradno poročilo pripominja, da so člani vlade soglasno odobrili odločno stališče grške delegacije v Združenih narodih. Pred to sejo grške vlade je Podpredsednik Kanelopulos na sestanku parlamentarne skupine gibanja zbiranja grškega naroda Rjavil, da so nesprejemljivi Dullesovi predlogi, naj bi Grčija Makarios nadaljuje boj za Ciper Nikozija, 23. sept. (Reuter). Poglavar grške pravoslavne cerkve na Cipru arhiepiskop Makarios je danes izjavil, da bo kmalu pozval ciprsko prebivalstva, naj začne »novo fazo pasivnega odpora* proti britanski »pravi na Cipru. To je izjavil po sklepu generalnega komiteja Generalne skupščine OZN, da ne bo Priporočil razprave o ciprskem vprašanju. »Ciprsko prebivalstvo je sklep Renernlnega komiteja sprejelo s skrajno nejevoljo,« je izjavil Makarios. »Sklep, da ciprskega vprašanja ne bodo vključili v dnevni red Generalne skupščine OZN bo imel nedogledne posledice, za katere je docela odgovor.^ Velika Britanija.« opustila zahtevo po vključitvi vprašanja Cipra v dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN, in sicer zato — je pripomnil Kanelopulos —, ker se grška vlada brez natančnega in za Grčijo sprejemljivega predloga o ureditvi ciprskega vprašanja ni mogla odločiti, da bi umaknila svoj predlog, naj Generalna skupščina razpravlja o tem vprašanju. sebno pomembne tele elemente: prvič, Hruščev je poudaril, da je problem francoske Severne Afrike »zadeva, ki jo morajo urediti samo Francozi«. Ta izjava je bila sprejeta z odkritim zadovoljstvom, saj je Francija s tem utemeljila svojo zavrnitev, da bi o tem vprašanju razpravljali v OZN; drugič, sovjetski predstavniki so predlagali, naj se razši-Rim, 23. sept. (Tanjug). Taj- rijo trgovinski in gospodarski nik demokrščanske stranke Fan- stiki med obema deželama. Fran-fani je odpotoval v Zahodno cija je zainteresirana na širši tr-Nemčijo, kjer se bo sestal s pred- govmski menjavi s Sovjetsko Dokumente o svečanem pristopu Pakistana k paktu je sprejel iraški zunanji minister Ba-šajan iz rok pakistanskega veleposlanika Kuraišija. Fanfani odpotoval v Zahodno Nemčijo stavniki zahodnonemške demokrščanske stranke in bonnske | vlade, fanfani se bo posvetoval tudi s kanclerjem Adenauerjem. I zvezo, vendar so doslej takšne francoske napore, kakor tukaj poudarjajo, sovjetski gospodarski predstavniki sprejemali z nera Z VSEH STRANI SVETA: Von Brentano na sestanku treh zunanjih ministrov Washington. 23. sept. (AFP). Nemško veleposlaništvo v VVashingtonu je sporočilo, da bo zahodnonemški zunanji minister von Brentano prispel v torek v New York, kjer bo prisostvoval drugemu delu sestanka treh zahodnih zunanjih ministrov. Von Brentano bo obvestil zunanje ministre Francije, ZDA in Velike Britanije o nedavnih nem-ško-sovjetskih razgovorih v M skvi, posebno še o vprašanju združitve Nemčije in o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo. REDNA TISKOVNA KONFERENCA V TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE Murphy bo prispel v torek ANGLIJA POŽAR NA LADJI London, 23. se.pt. (AFPl). Sinoči je Izbruhnil na ladji »Cohhiston« v liverpoolskem pristanišču hud požar. Ta 16.000 ton težka ladja je bila natovorjena z bombažem. Požar Je naglo zajel notranje prostore. Veliko število gasilcev skuSa požar pogasiti. TIBET PRVI KORAK ZA USTANOVITEV AVTONOMNEGA TIBETA Lasa, 23. sept. (Neva Kitajska). Danes so storili prvi korak za ustanovitev avtonomnega Tibeta. Ustanov, ljen je bil urad, ki naj bi utrl pot prlprravljalnemu odboru za ustanovitev avtonomne pokrajine. Urad vodi visoki funkcionar tibetanske krajevne uprave Kalum Jgabu Jgvang Igme. ANGLIJA VELIKI MANEVRI BRITANSKEGA LETALSTVA London, 23. sept. (AFPl). Veliki manevri britanskega letalstva se znčno danes oh sodelovanju letalskih sil ostalih v NATO včlanjenih de-el. Med temi manevri, ki bodo trajali do 2. oktobra, naj 1)1 proučili protiletalski obrambni sistem britanskega otočja. TURČIJA PREPOVEDANO IZHAJANJE ČASNIKA Carigrad, 23. sept. (AFP). V okviru odločb o izrednem stanju. Je bilo dane« prepovedano za nedolofien čas Izhajanje ankarskega časnika »Mede-nlet« zato, ker Je objavil članek o po. ložaju turško manjšine v Grčiji. IZRAEL NOVI PETROLEJSKI VRELCI Tel Avlv, 23. sept. (AFP). Izraelski minister brez listnice Dove Jožef Je danes izjavil novinarjem, da so v južnem Izraelu, ne daleč od Gaze odkrili velike petrolejske rrelce * dobro nafto. DELO KONGRESA ARABSKIH IZOBRAŽENCEV Jeruzalem, 23. sept. (AFP). Kongres arabskih izobražencev v Jeruzalemu je sklenil poslati poglavarjem vseh arabskih vlad brzojavko, v kateri protcstllra proti »nedavnemu Izraelskemu napadu na Odžel Haflr v Gazi«. Danes Je kongres sklenil ustanoviti devet odborov, ki bodo med dru. glm obravnavali tudi naslednja vpra-ščonja: načrt za ustanovitev federalno unije rabskih dežel, zadevo iz Palestine pobeglih Arabcev, medarab. ske odnoša.1. problem Severne Afrike, borlio proti kolonializmu in druga vprašanja. ARABCI NAPADLI AVTOBUS Pariz. 23. sept. (AFP). Izraelski radio poroča, da sta danes ob na. padu skupine Arabcev na avtobus, ki je vozli lz Safeda v Ilalfo. bila ubita dva Izraelca, deset pa jih je bilo hudo ranjenih. Arabski napadalci so vrgli v avtobus dve bombi, zatem pa so začeli streljati na potnike s strojnicami. General Lonardi prispel v Buenos Aires Buenos Aires, 23. sept. (AFP). Predsednik začasne argentinske vlade general Eduardo Lonardi je danes prispel z letalom v Buenos Aires. Na letališču so ga sprejeli predstavniki vojaške junte. General IiOnardi je v poslopju predsedstva vlade prisegel v navzočnosti kardinala Copella, zatem pa je z balkona govoril zbrani množici Beograd, 23. sept. (Tanjug). — »Jugoslovanska vWla z naj večjim zanimanjem spremlja razvoj dogodkov med Grčijo in Turčijo in prizadevala si bo prispevati oim-več k temu, da bi nastale težave prebrodili,« je izjavil danes predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draško-vič. Na redni tiskovni konferenci je tudi rekel, da se pogajanja z Italijo o sklenitvi sporazuma o investicijskih kreditih in sporazuma o ribolovu na Jadranu ugodno razvijajo. Dejal je, da bosta, kakor kaže, ta dva sporazuma kmalu sklenjena. Predstavnik Draškovič je uradno potrdil vest, da bo v Jugoslavijo prispel pomočnik ameriškega zunanjeea ministra Bobert Murphy. G. Murphy bo prispel v Beograd 27. septembra v zvezi z izmenjavo misli o vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo. Dopisnik italijanske agencije ANSA v Beogradu je zastavil predstavniku državnega tajništva za zunanje zadeve nekaj vprašanj. Prvo vprašanje se je glasilo: »Po vesteh iz Moskve bo maršal Tito odpotoval v SZ novembra. Ali nam lahko te vestd potrdite ali demantirate?« Branko Draškovič je odgovoril: »Nobenih podobnih vesti iz Moskve nimamo. Kar zadeva ~ot predsednika republike, boste kakor poprej ob podobnih primerih pravočasno obveščeni.« Na dirugo vprašanje, kaiko presoja jugoslovanska vlada dogodke v Argentini in ali je pripravljena pri/poznati novo vlado generala J/onardija, ie Branko Draškovič odgovoril: »Glede prvega dela vprašanja nimamo komentarja, kar zadeva drugi del, pa bo jugoslovanska vlada pravočasno določila svoje stališče.« Na tretje vprašanje dopisnika agencije ANSA. ali bo jugoslovanska vlada pripoznala vlado Demokratične republike Nemčije, je predstavnik državnega tajništva odgovoril, da bo jugoslovanska vlada rešila to vprašanje v duhu svoje splošne politike. Na vprašanje dopisnika italijanskega časnika »Corriere della Sera«, ali so resnične vesti iz Londona, o katerih pravijo, da prihajajo iz jugoslovanskih virov — da bo prišlo do razpustitve Kominforma, je predstavnik Draškovič rekel, da o tem nima nobenih obvestil. PRED KONFERENCO TREH Zadovoljivi rezultati VVashington, 23 sept (AFP). V vvashingtonskih diplomatskih krogih se je zvedelo, da se bliža h koncu delo ^kupine strokovnjakov ZDA. Velike Britanije in Francije, kateri pripravljajo sestanek zunanjih ministrov treh velesil, ki bo 27. in 28. septembra v New Yorku. Včeraj dopoldne je bila nova seja strokovnjakov. Njih naloga je spraviti v sklad stališča treh držav in obvestiti zunanje ministre o tistih točkah, v zvezi s katerimi bi utegnila nastati morebitna nesoglasja pred ženevsko konferenco zunanjih ministrov štirih velesil. Vzlic temu da so bili razgovori tajni, sodijo, da so predstavniki treh dežel dosegli precejšnje uspehe. K OSNUTKU UREDBE V CESTNIH SKLADIH Pomisleki glede nove obremenitve CESTNEGA PROMETA V cestne sklade naj se stekajo dosedanji neposredni in posredni prispevki \ za uporabo cest Osnutek uredbe o ustanovitvi in upravljanju cestnih skladov je vzbudil med koristniki cestnega prometa veliko zanimanje. Splošna je sodba, da bi bila ustanovitev takih skladov potrebna in koristna, saj bi bili ti skladi pomemebcn korak na poti k samoupravljanju na tem važnem področju, zlasti (e bi napravili še korak naprej in dali' okrajnim cestnim upravam več samostojnosti. Seveda pa je osnutek uredbe hkrati povzročil mec( koristniki cestnega prometa precej vznemirjenja zaradi novih občutnih obremenitev prometa, ki jih predlaga ta osnutek. Naš cestni promet je že tako močno obremenjen z raznimi dajatvami in visokimi stroški, da visoke prevozne tarife že otežkočajo prevoz marsikaterega blaga, zlasti za preskrbo potrošniških središč z raznimi živili, kakor s sadjem, z zelenjavo, mlekom itd. Te prevozne tarife pa se še dvigajo zaradi rastočih stroškov prevoda. Maloprodajne cene za razna živila, ki jih je treba dovažati iz daljših relacij, so še danes zaradi visokih prevoznih stroškov v mnogih krajih dvakrat do trikrat večje kakor v bližini pridelovalnih okolišev. Osnutek uredbe predvideva povišanje prispevka ob registraciji vozil in uvedbo posebne takse na gorivo in mazivo. Letni prispevek ob registraciji naj bi po tem osnutku znašal za tovorne avtomobile deset tisoč din od vsake tone nosilnosti, za avtobuse po 2000 din od vsakega sedeža, za prikolice tovornih avtomobilov 5000 din za tono nosilnosti, za osebne avtomobile in specialna cestna motorna vozila 10.000 din, za cestne traktorje s prikolico liO.OOO din in za motocikle 2000 din, raizen tega pa je predviden letni prispevek za vozove z živalsko vprego 1000 din za vsako vozilo. Po drugi strani pa naj bi znašala posebna taksa na V Prometni zbornici LRS je o osnutku uredbe nedavno razprav- delovno območje s tem, da bi prevzele tudi ceste I. in II. reda. Postale naj bi finančno samostojni zavodi, pri čemer bi bili okrajni cestni odbori posvetovalni in nad- NEKAJ PODROBNOSTI S KONGRESA ZOBOZDRAVSTVENIH DELAVCEV Nova pota in načini zdravljenja zob Po petih dnevih dela je bil v četrtek popoldne zaključen I. kongres zobozdravstvenih delavcev Jugoslavije, ki je bil pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita. Po zadnjem strokovnem predavanju je povzel besedo predsednik kongresnega pripravljalnega odbora docent dr. Brenčič. V nekaj besedah je podal zaključne misli tega kongresa ter se zahvalil vsem delegatom in referentom za njihovo udeležbo. Kongres stomatologov, denti-stov in zobnih tehnikov je imel izključno delovni značaj, saj je zorni organi teh zavodov. Glede i bilo skupno podanih 65 referatov tehničnega izvrševanja cestne vzdr- iz najrazličnejših področij nji-ževalne in gradbene dejavnosti pr. | hove dejavnosti Prav pregled bi bili ti zavodi vezani na republi- ! referatov pa nam pokaže, da ta ško upravo za ceste. | kongres jugoslovanskih zobo- Po zadnjih informacijah iz Beo- zdravstvenih delavcev ni imel grada je bila medtem na pripombe ■ toliko nacionalni kolikor medna- prevozniških podjetij ter njihovih ljala sekcija za ceste, ki je prav združenj oziroma prometnih zbor-tako izrazila svoje tehtne pomisle- njc jz{j£lana nova redakcija osnutke proti novi obremenitvi cestnega jja urc(]be, kjer so določila prvot-prometa. Prevladovalo je mišljenje, nega osnutka deloma spremenjena, da jc treba črtati določbe o novih Tako naj bi se v cestni sklad sle-taksah za registracijo, kot reden j ).)v|j posredni prispevki, ki že danes bremenijo cestni motorni promet v obliki prometnega davka na bencin, plinsko olje, maziva itd. Kot nova obremenitev bi ostal le nov prispevek ob registraciji, ki pa bi se določil v polovični prvotno predlagani višini. Ostal bi tudi prispevek vprežnih vozil, kakor je predlagano, in pa odkupnina kot nadomestilo za tri dnevno osebno delo na cesti. F. S. dohodek pa naj bi se v cestne sklade stekala sredstva, ki jih poberejo v zvezi s cestnini prometom kot prr . etni davek. llkrati je sekcija mnenja, naj bi ustanovili le republiške in okrajno cestne sklade. Sredstva cestnih skladov, morajo biti namenjena predvsem vzdrževanju cest, zvezna cestna uprava pa cest ne vzdržuje. Zato naj bi s sredstvi cestnih skladov ra zpolagali tisi j, ki ceste dejansko vzdržujejo, to pa so republiške in okrajne cestne uprave. Dohodke, namenjeni cestnim skladom, pa naj bi delili tako, da bi šlo od vseh dohodkov 30 % v republiški sklad, ki vzdržuje ceste I. in II. reda (teh je v Sloveniji 2800 km), 70% pa v okrajne .cestne sklade, ki vzdržujejo ceste III. in IV. redn, ti pa bi porabili 50% za vzdrževanje cest III. reda (v Slo- . veniii 5072 kml in 20% vjdrJo- Sc I’rc<1 ustanovitvijo občino veniji 011/^ K m J 111 -'U /e za vzffa ,,„spcSc- rodni pomen. Večidel predavanj so namreč podali gosti iz tujine; s tem je bil dan kongresu poseben poudarek, ko so le-ti izmenjavali svoje strokovne izkušnje z našimi zobozdravniki. V stomatološki sekciji je bilo 65 predavanj, od tega je 11 referatov prispevala Ljubljana, po enega Beograd in Zagreb, potem pa si sledijo inozemski referati: Nemčija 14, Avstrija 7, Francija 4, ČSR 2 in Turčija 1. Dentisti 60 slišali 11 referatov, od tega jih je bilo 7 iz Beograda, eno iz Ljubljane in tri iz Avstrije. Od desetih predavanj za zobne tehnike jih je bilo 7 iz Ljubljane, po eno pa iz Ptuja, Beograda in Nemčije. Nedvomen uspeh tega kongresa so bile ugotovitve o novih načinih zdravljenja. Tako so referenti poročali, da ni več daleč, ko bomo začeli zdraviti zobne korenine z jonoforezo, to se pravi, da s posebnim aparatom, ki ga že izdeluje »Jugodent« iz Novega Sada in je bil razstavljen na dentalni razstavi na Gospodarskem razstavišču, izvedemo elektroste-rilizacijo zobnih, kanalov. Pri težjih primerih gnojenja zobnih korenin, ko ni pomagal noben drug način zdravljenja, so si doslej morali pomagati s kirurškim posegom. Ta pa bo po novem postopku skoraj docela odpadel. Na j več ja novost, ki smo jo slišali, je postopek, ki ga zobozdravniki označujejo z odonto-stomatofacialno kirurgijo. Preprosteje povedano: v brezzobo čeljust bo odslej ustavljena fiksna proteza. Po posebni kirurški poti bo postavljeno pod DEJAVNOST OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV V LJUBLJANI Kmetijstvo in obrt hrbtenica občine Ljubljana—Rudnik gorivo in mazivo, namenjena cest- j tako, da bi republiške uprave za | vatl^kmetijstvo, nim skladom, pri pogonskem materialu za motorje po 15 din za kg in pri mazivu za motorje 30 din za kg. Koristniki cestnega prometa opozarjajo, da že danes dajejo velik prispevek za uporabo cest in to ne le s takso za regisl racijo, ampak tudi s tem, da plačujejo visoke cene za gorivo, mazivo, nadomestne dele, gume itd, v katerih so vključene znatne postavke prometnega davka in uvoznih koeficientov, kar znese v Sloveniji nad eno milijardo din letno. Podražitev goriva in ostalega materiala je bila svojčas utemeljena prav s tem, da morajo tisti, ki uporabljajo ceste, v tej obliki prispevati za vzdrževanje cest. Ce smo se torej odločili ustanoviti cestne sklade, potem bi bilo najpravilneje, če bi se vsi ti neposredni in posredni prispevki za uporabo cest stekali v cestne sklade. ceste ostale še naprej proračunske j Od skupnih 17.(HI0 lia površino ustanove v okri iih nn ml Ki imajo samo gozdov nnd 7800 ba. Od ustanove, v okrajih pa naj bi se- ianfika|etnoea narodnega dohodka, ki danje uprave za ceste dobile širše j© znašal 632 milijonov, odpade na NOVE REČNE LADJE Nosilnost povečana za 10.000 ton — Tranzitni promet v ČSR in druge dežele — Sisaško pristanišče bo treba modernizirati RAZSTAVA »ŽEBELJ IN VIJAK« OD ANTIKE DO DANES OD 2. DO 10. OKTOBRA V KROPI Sisak, septembra. — Z dograditvijo ladij donavskega Lloyda v ladjedelnicah Pulja, Beograda in A patina se bo nosilnost nažega rečnega ladjevja povečala za 10.000 ton. V Beogradu bodo kmalu dogradili dva nova vlačilca, medtem ko v Apatinu obnavljajo vlačilec »Učka«, grade pa tudi tri nove. Dva tankerja, ki so jih izdelali v puljski ladjedelnici »Uljanik«, sta prisipela te dni v Dubrovnik. Plula bosta namreč po Jadranskem, Jonskem, Sredozemskem, Egejskem, Marmornem in Cmem morju, da bi prižla tako po Donavi v jugoslovanske rečne vode. V Puljii grade še dva takšna tankerja, od katerih bo imel vsak 1000 ton nosilnosti. Naše ladje so spričo normalizacije odnosov s sosednimi in nekaterimi drugimi deželami začele v tranzitnem prometu igrati važno vlogo. Nedavno je v sisaško pristanišče prispelo na stotine vagonov burmanskega riža, ki. so ga pretovorili na vlačilce. Le-ti so potem odpluli proti Bratislavi. Trinajst vlačilcev je odpeljalo 5800 ton riža in 3800 ton kromo-ve rude. Za prevoz blaga po Savi in Donavi ee zlasti zanimajo Ceho-slovaki. Tako se sedaj predstavnik češkega veleposlaništva v Beogradu mudi v Sisku, da bi se seznanil z možnostmi prevoza te vrste. Tu domnevajo, da bodo preko Reke oziroma Siska še nadalje prevažali riž, sladkor, cement, gradbeni les in nekatere rude. Ko bodo začele pluti vse ladje, ki jih sedaj grade, se bo promet znatno povečal. Spričo tega bo nastal problem ekspedi-tivnosti pri delu, ker sisaško pristanišče ni dovolj modernizirano. Zato zahteva povečanje mednarodnega prometa izgradnjo večjega in sodobnejšega pristanišča v Sisku. Do povečanja prometa pa bo prav gotovo prišlo, ker se za prevoz blaga zanimajo tudi nekatere tvrdke iz Avstrije, Madžarske in Nemčije. D. L. kmetijstvo 280 milijonov dinarjev. Ce pomislimo, da Ima »Uteiiailla« sama 171 milijonov dinarjev narodnoKa do. liodka, prav lahko ugotovimo. da sc občinski odbor nI zmolil, ko se Je odločil za pospeševanj« kmetijstva. Spričo tega ko osnovali v novi občini poeebeu Svet za kmetijstvo. Le-ta naadljuje pred enim letom (že v prejšnji organizacijski obliki) začeto delo, Komisija Ima že nekaj uspehov. Tako Imajo področja, kjer delajo različne poNkuse, med drugim proučujejo tudi kakovost zemlje. liarjanska zemlja je slaba. Kolikor je kmetje niso zanemarili med vojno in prva leta po vojni, so jo uničile poplave. Rezultat tega nazadovanja kmetijstva so kisle barjanske trave, barjanska bolezen pri živini, anemija konj Ln slaba kakovost pridelkov. Z refnlacljo lijubljanskeca barja bo ta teiava doloma reftena. Se vedno ni zatrta inJseJ, ki govori o Barju, kot vrtnariji ljubljune. Seveda ne bodo uresničili te misli v nekaj letih. Na občinskem odboru menijo, da bo to trajalo morda 50, morda pa še več let. Dolo nove občine Uubljana-Bud-njk Je v glavnem steklo. Največ te. žav so Imeli s socialnim skrbstvom. Takoj, ko so ljudje zvedeli za prenos poslov na občino, so se v velikem številu začeli obračati nanjo. Klastlč-no vodstvo Jc uvidelo polo/.aj lu sprejelo v službo še enega referenta, te ob začetku svojega poklovanja so so lotili urejanja socialnih podpor. Tako so socialno podporo nekaterim ljudem, katerim ni sodila, odvzeli, &a druge potrebno pa Jih že urejajo. Ob predaji obveznosti stanovanjskih zadev občinskim odborom so v tej občini (morda tudi drugod) nastala ostra, dotlej zatrta trenja med po. samezniml občani. V zadnjih dneh so zabeležili namreč nekaj prisilnih pre-solltev ln vselitev, k) nikakor nlss v skladu z odlokom Okrajnega ljudskega odbora o stanovanjskih zadevah. Glc-do preselitev In vselitev v stanovanja sc morajo prebivalci obračati edinole na občinski ljudski odbor. Četudi niso našli še človeka, ki bi lahko vodil Gospodarski svet, le-ta že P« svojih močeh posluje. V bližnjih dneh bodo v Svetu za gospodarstvo osnovali komisijo za obrtništvo. Le-ta bo Imela i.alogo, pospeševati v tem delu IJuhljanc obrtništvo. Ugotovili so namreč, da ima njihova občina lepe možnosti za razvoj obrti. Mladino, ki sluznico in podkostnico posebno kovinsko ogrodje, ki bo nosilo most za takšno protezo. To so že poizkušali, toda za sedaj je to možno izvesti le v enem od stotih primerov. Ta odstotek pa se bo s časom, ko se bo tehnika tega postopka razvila, dvignil. Trenutno imajo pri nas težave z nabavo aparature za izdelavo potrebne kovine, kar je zvezano z velikimi stroški. Ena največjih pridobitev za naše gospodarstvo je dognanje prof. dr. Knappwosta iz Tubin-gena, ki je dognal, da je za preprečitev zunanje okvare zoba (kariesa) zelo primeren kalcijev fluorid, ki ga imamo v zadostnih količinah v naši državi. Doslej so uporabljali samo natrijev fluorid, medtem ko domače surovine niso upoštevali, češ da je škodljiva. Prof. Knappwost pa je v svojem enoletnem študiju naše rude dognal prav nasprotno, da je kalcijev fluorid bolj primeren za zdravljenje, da o škodljivosti sploh ne govorimo! Na ta način si je naša država prihranila devize za uvažanje surovine iz inozemstva. Nemški profesor pa je izdelal tudi industrijski postopek za predelavo naše rude in bo tovarna »Lek« v Ljubljani v kratkem začela izdelovati tablete. Pozdraviti je gesto prof. dr. Knappwosta, ki je dal pravico na patent naši mladini, da bi s temi sredstvi izvedli profilaktično zdravljenje. Razen stomatološke je bilo tudi v drugih sekcijah nekaj zanimivih predavanj. Tako so zobni tehniki slišali o ndvem postopku uporabe. nylona za proteze. Z uporabo te umetne snovi se bodo, v primerjavi z današnjimi postopki izdelave, zmanjšali stroški za izdelavo protez. Ob zaključku kongresa so nas zobozdravstveni delavci presenetili s projekcijo filma, ki je prikazoval potek tega kongresa. Na nazoren način so povezali potek počasi, Kakor ra- Lkongresa z uspehi naše stomato- stejo potrebe. Doslej imajo zaposle- floške klinike v Ljubljani in nas nlh le devet uslužbencev. JJrže se zla. tudi povedli s filmsko kamero na uf* ^'^pulL^^ežav^tina^o | °be dentalni razstavi v Srednji le z vodilnim! uslužbenci. viSo kva- zobotehnicni Soli in na Gospo-IIMclrani nslulbenel zahtevajo tudi na.« literaturi?« sem vprašal. »To je včasih žalostna stvar. Včasih, me je groza, kaj vse se piše in fabulira na partizanske teme. Literatura hodi često po drugih poteh, kot pa so jih prešli partizani. Težišče partizanskega gibanja ni bilo v tem, da bi tehtal sebe, ali se boš predal gestapu ali ne, niti ne v nečloveških izživljanjih okupatorja in v osebnih tragedijah posameznikov. Pri branju raznih partizanskih zgodb pa dobi človek občutek, da so bile te stvari začetek in konec našega partizanskega gibanja. In vendar je bilo vedno in predvsem važno ono novo življenje, v katero so borci verovali in zanj umirali. To je bila ona visoka moralna sila partizanstva. To je bila končno ona predanost preprostih fantov za novo, ki bo moralo priti, za drugačno življenje in novega človeka z novimi karakternimi lastnostmi. Spominjam se, da je bilo zlasti v prvih letih vojne v tem pogledu tudi marsikaj pretiranega. Vse pa je izhajalo iz ene zahteve: da sl kot partizan tudi kot človek nekaj drugega, boljšega, torej povsem človeško moralni problem. Kdor pozna partizan- ske edinice samo od daleč, ali le iz časa po kapitulaciji Italije, tega ne pozna. Se slabše je z onimi, ki partizanstva sploh niso doživeli. Ti pišejo danes partizanske zgodbe, ki pa so vse drugo prej kot veren prikaz časa, ljudi in dogodkov. Naši fantje so bili čudoviti. Bili so duše. Bile so med njimi in v njih velike, lepe, polne in čudovite stvari. To je bilo treba doživeti, to je treba danes izluščiti iz teme preteklosti, oživiti in napisati. Naše pisanje pa jadra čestokrat po svoji slepi poti. Pogreva stvari, ki s partizanščino, z ljudmi — partizani nima nobene zveze. Edina vez je nepravilno in nemoralno izkoriščanje in izrabljanje velikih partizan- »So stvari..ki jih j e treba videti in nanje reagirati kot človek« skih tem. Večinoma se primeri, da nekdo nekaj sliši, zgodba pa mu služi zgolj kot okvir za psihološke in kompleksne malverzacije izmišljenih partizanskih junakov. Ta literatura našemu partizanskemu firtbanjti ni ne v čast ne v korist in taka kot je, blodi daleč od resnice.« Moral sem mu pritrditi. Se več: do danes imamo na to veliko temo predvsem memoarske zapiske ali izmišljene skonstruirane štorije. Oboje je daleč od literature. Drobni osebni doživljaji se morajo umakniti organizirano zasnovani literarni podobi, ki bi s svojimi usodami in značaji izpričala celotno tragiko in veličino tega usodnega in za nas tako pomembnega časa. Ne, ne mislim omalovaževati dela mnogih pisateljev, ki so se z najboljšo vero in voljo lotevali partizanskih tem. Resnica je, da je mnogokrat ostalo vse samo pri volji in veri, teksti sami pa so zgolj bolj ali manj uspeli poskusi in fragmenti. Pravega teksta še ni. Srbi imajo Cosiča, mi pa še čakamo nanj. »Jaz nisem tak pesimist, tudi dobro partizansko literaturo bomo dobili. Pravzaprav tudi vse, kar je že bilo napisanega, ni tako slabo. Važno pa je predvsem eno: pošteno obravnavanje ljudi in dogodkov iz tega časa in seveda literarna vrednost. Meni tudi drugače pomeni človek predvsem toliko, kolikor je res človek. To tudi pisatelj. Trdim, da nihče ne more kaj prida ustvariti, če ni sam iskren, pošten in dober človek, vsaj njegove literature ne morem brez pridržkov sprejeti. Kot človek se bo pošteno in resnicoljubno loteval problemov življenja. So stvari, mimo katerih človek ne more in ne sme z brezbrižnostjo, stvari, ki jih je treba videti in nanje reagirati kot človek. Včasih so to majhne reči, a iz njih lahko zraste veliko. Mnogih še ne moremo pozabiti in jih bomo celo življenje nosili s seboj. To pa je povsem nekaj drugega, kot veliki moralni konflikti tehtanja med domovino in izdajstvom, ki straše po naši partizanski prozi.* »In kaj ti počneš?« »V službi sem.* »Ne mislim tega. Kaj pišeš?* »Malo, zelo malo.« In to je bilo vse. Noče govoriti. Niti ne o tem, da ima v tiskarskih strojih zopet novo knjigo novel z naslovom »Krivda Jarčekove Kristine«. Želel sem, da mi kaj pove o svojem zadnjem delu, pa je bilo vse bob ob steno. »O knjigi bodo govorili drugi, ko bo izšla. Vsaj upam, da bo. Za zdaj pa ne kaže o tem izgubljati besed, zlasti ne meni. Ono, kar bi mogel tu reči, sem skušal povedati v samih novelah. Če sem uspel, bodo sodili drugi.« »Je kaj partizanskih vmes?« »Tudi.« Molk. Kasneje sva govorila še o Slovenski Matici. Godina je namreč upravnik te zgodovinske slovenske ustanove. Razkazal mi je prostore: častitljiva kulturna tradicija, na stenah vise slike nekdanjih predsednikov, vse je urejeno po starem in človeku se zdi, da ■ je v hipu zašel več desetletij nazaj. Potem je tu še skladišče knjig. Čudno: Matica ima v skladišču razmeroma malo neprodanih knjig. Zupančičevi prevodi Shakespearovih dram, Goljeve pesmi (Večerna pesmarica) in povojne izdaje Prijateljevih esejev. Stara knjigotrška pesem se ne ponavlja pri Matici. Kje so vzroki? Kako je Matica prišla do tega? »Slovenska Matica si pomaga z naročniki. Imamo 2500 rednih naročnikov in tako sedaj naše knjige več ne ostajajo. Razen tega je odbor Slovenske Matice pri izbiri programa Izbirčen in previden. Matica nadaljuje svojo tradicijo izdajanja najkvalitetnejših svetovnih in domačih tekstov. Knjižni programi se iz leta v leto izpopolnjujejo tako v številu kot v kvaliteti izdanih knjig. Kot vse kaže, bo Matica sčasoma med slovenskimi založbami zopet zavzela svoje staro mesto.* S tem sva tokrat končala. Nadaljevala bova pomenek morda kmalu na kakšnem literarnem večeru ali kje na cesti. Najbrž bo to nadaljevanje mnogo manj uradno, četudi zato nič manj prisrčno. Vsekakor pa zanj ne bodo vedeli ne stavci in ne bralci časopisov, kar pa je pogosto prej dobra kot slaba stvar. TONE PAVČEK NEKAJ NOVOSTI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Bčnčzit E.: Dictionnalre critique et documentaire des peintres, »cul-pteurs, desslnatcurs ct graveurs de tous les temps et de tous les pays . .. Nouvelle 6d. T. 1—7. (Parls) 1948—1954. (C II 116 943) DFG. Aufbau und Aufgaben der Deutschen Forschungsfiemeinschaft. (Godesberg 1955.) (122 562) Hčriat Ph.: L/Innocent. Pariš (1954). (F 56/1955) Hougron J.: Les Aslates. Pariš 1954. (F 40/1955) Hugo V.: Journal 1830—1848. 7e Ed. Pariš (1954). (F 66/1955) Jahrbuch der Osterreichischen By-zantinischen Gesellschaft. Bd 3. Wien 1954. (132 863-3) Lltt T.; Wege und Irrwege ge-schichtlichen Denkens. (1.—5. Tsd.) MUnchen (1948). (121 579) Mčrimčc P.: Carmen. Arsfcne Guil-lot. — L*abb6 Aubain. (Trois nouvel-les.) Pariš (1947). (138 124) Rolland R.: Printemps romain. Pariš 1954. (F 97/1955) Satnt-Picrre M. de: Les aristo-crates. Pariš 1954. (F 29/1955) Science in progress. . .. Ed. by G. A. Baitsell. Ser. 3. New Haven (4. print. 1948). (90 216-3) Southern R. W.: The Maklng of the Middle Ages. (Reprint.) London (1953). (132 231) Steinmann J.: Pascal. Pariš 1954. (F 99/1955) Stembridge J. H.: The world. A general regional geography. 2. ed. (Reprint.) (London 1954.) (122 598) Stolz O.. Rechtsgeschichto des Bauernstandes und der Lanriwirtschaft in Tirol und Vorarlberg. Božen 1949. (132 871) 1 Nova sezona v ljubljanskem Mestnem gledališču Režiser Jože Babič nam bo drevi predstavil ruskega dramatika * A. P. Čehova z njegovo dramo »Utva«, ki bo na odru Mestnega gledališča v Ljubljani doživela svoj krst na Slovenskem. S Pierre Bonnard - slikar lepote Imenitna Švicarska galerija »Kunst-ha.lle Basel« je priredila veliko razstavo francoskega slikarja Pierra Bonnard a. ki je 7-brala najbolj pomembna dela toga znamenitega po-impreeiomističnega slikarja. Razstava obsega 173 del, med njimi 98 oljnih slik, drugo so gvaži in akvareli, grafični Mati im knjižno ilustracije ter oelo dve plastiki. Pierre Bonnard se jo rodil lota 1867 v kraju F on ten ay aux Rosos pri Parizu kot uradnički sin. Sprva je Študiral pravo, ko pa je bil star 21 let, j« lačel slikati in se na Akade. mi ji J uli an seznan ili s eftlo vrsto pozneje slavnih slikarjev, kakor so Sili Vuillard, Vallotton, Denis in Seru- | sier .Le-ta je močno vplival na mladega Bonnarda im združi! tudi prijatelje v skupino, ki si je nadela ime >nabis<, kar po hebrejsko pomeni; razsvetljenci, preroki. V tej družbi je Bomnard dolgo čaaa občeval in tudi razstavljali. Bonnarda sta is spočetka hudo cenila Renoir, Se bolj pa Toulouse-Lautrec, kateremu so zlasti njegove litografije močno ugajale. Zanimivo je, da je Bonnard dosegel prve javne uspehe ravno s plakati in litografijami za ilustracije in z osnutki za pohifitvo. Spočetka je pri njem očiten vpliv japonskih barvnih lesore-ww, tako da se ga je prijel vzdevek »hudo japonski nabi«. Bonnard je slikal predvsem preproste predmet« in motive iz vsakdanjega življenja, samo da so »budili njegov rafiniram čut »a lepoto. Zlasti je rad slikal zenske akte, pokrajine in morje, tihožitja in port- SVETOVNI GLASBENI FE-STIVAL 1956 Mednarodne družbe za novo glasbo bo od 5. do 10. junija 1956 v Stockholm«. OPERA PO ONEILLOVI DRAMI. Prva opera, ki jo je razpisala Koussevitskyjeva glasbena ustanova, je bila pravkar z velikim uspehom izvajana v gorah Berkshira, v Tanglewoodu v Angliji. Opera temelji na drami 0’Neilla »The Rope« (Vrv). Glasbo je skomponiral Louis Men-nini. Razgledi po svetu ZENA V VODSTVU BRITANSKEGA MUZEJA. Za vr&llca dolžnosti konservatorja geoloike- K oddelka Brltskega muzeja v ndonu Je bila Imenovana dr. Helen Marguerlt MuIr.Wood. M ra Mulr-Wood Je prva žena, ki Je dosegla vodilno mesto v tem muzeja. 83 DNEVNIKOV IN 300 TEDNIKOV Uhaja zdaj v Združenih državah v tujih Jezikih. Njihova skupna nnklada Je 4 milijone Izvodov. Samo v New Vorku dnevno Uhaja l inllljnn Uvodov; akn bi za primerjavo navedli, da dnevno bereta tak časopis vsaj dva človeka, b| U teea sledilo, da se poslužuje vsak četrti New-;orčan neangleSklh časopisov. RAFAEL KUBELIK, slu slav. nega violinista Jana Kuhellka. prevzema v začetku sezone 1155-195C umetniško vodstvo Covent Gardena v Londonu. Kubellk Je sdaj dirigent v Amsterdamu. UMETNIŠKA SLIKA POTUJE Z OBOROŽENIM SPREMSTVOM. AngleSka vojj/u ladja »Cumbei«-land« Je prevažala te dni mojstrsko delo Caravaggia »Obglavljenje Janeza Krstnika« z Malte v Neapelj. MalteSka vlada jo transport slike zavarovala za iOO.MO funtov Sterllngov. Iz Neaplja jo bodo odpeljali, prav tako z oboroženim spremstvom, v Rim. kjer jo bodo restavrirali. FRANCOSKI KNJIŽEVNIK LEONCE PE1LLA |{|). ki je lili dalj časa gost naSe države. Je odpotoval. Za nas Je naJzanlmlveJSI njegov roman »Zlati golobi«, ker se dogaja v Dubrovniku med drugo svetovno vojno, ('ez nekaj me. seeev bo IzSel v hrvaščini. V BUKAWE (Belgijski Kon go) Je bila v drugi polovici av. fusta Interafrlska znanstvena onferenca, katere se Je udeležilo okrog sto delegatov Iz pokrajin južno od Sahare. Posvetovali so se o socioloških, etnoloških, antropoloških, gospodarskih In populacijskih problemih. PRVOTNI ORAD VZHODNO-GOTSKEGA KRALJA TEODO-RIKA so odkrili pri Izkopavanjih Italijanskega arheologa prof. Maria Mazottlja. Ostanki gradu so hllt odkriti pod ruSevlnaml poslopja, ki so ga navadno razkazovali kot palačo vzhodnngntske-ga kralja. FRANCOSKI FILMSKI TEDEN V MOSKVI Francoska filmska Industrija upa, da ho ob obisku ministrskega predsednika Edgarja Faurea v Sovjetski zvezi lahko oktobra meseca organiziral.! v Moskvi teden francoskega filma. Filmi niso Se dokončno Izbrani ln Je privolitev za njihovo predvajanje odvisna od francoske fn sovjetske vlade. Obenem bodo obiskali Moskvo tudi francoski filmski Igralci, med njimi JeaM Gahln, Martine Carol. Yves Mon-tan, Simone Slgnoret. Dany Robin ln Jean Marals NEMŠKA KRITIKA sc zelo pohvalno Izraža o nastopu zagrebškega Študentskega kazallSta na VII. mednarodnem festivalu Študentskih gledallič v Erlangenu, Nastopili ko z deli Thorntona W!lderja »Dolgi božični zajtrk*. T. Wllllamsa »Posledice slalie ve. verJe« ln Držlčevn komedijo »Novela od Stanca«. Prlliodn.ll festival bo v Saarhrilcknu ali Istanbulu. ZNANI FRANCOSKI ZUR-NALIST Paul Gentlzon Je umrl star 70 let v Lutryju, kamor se Je umaknil, ko ea Je fašistični režim Izgnal lz Italije, kjer Je lili dopisnik »Tempsa« od leta 1927 do 193!) Prej Je bil dopisnik francoskih listov na llalkanu (1922-1927). Napisal Je tudi več knjig, med njimi zgodovino Ataturkovlii reform v Turčiji In abesinske vojne. rete. Posebno odikar so Je bil prceeJU na jug, ga je prevzela barvitost pokrajine in preio nje razlita bleščeča sončna luč. Tako so nastale čudovite sredozemske krajine, polno an" tične veselosti in poganske življenjske sile. Ndso mu zastonj rekaili »pesnik luči im barv«, ta.ko pirvineka » prirojena, zraven pa izvirna in pr?" prosta je njegova težnja po odkrivanju lepote na svetu. Značilen je njegov izrek: »Prav v vsem je mogoče najti lepoto«. O njegovem stališču do barve v slikar* stvu povedo marsikaj naslednje njegove besede; »Barva m« Js potegnila za seboj, skoraj nevedoma »e10 ji žrtvoval obliko. Toda res je, d* oblika obstoji im da je ni mogoč® svojevoljno Izbrisati ali spreminjata-Torej mi je bilo treba, naučiti se risam Ja.« Ta razstav« enega izmed najbolj pomembnih umetnikov nafte dobe j® bila prirejena tudii v »Breri« v Milanu in v Muzeju v Nici. L. A. Zadnji dan I. mednarodne grafične razstave »Ob zaključku I. mednarodne grafične razstave — njeni rezul" tati in perspektive« je naslov predavanja Zorana Kržišnika, umetnostnega zgodovinarja in sekretarja odbora te pri nas doslej največje manifestacije grafične umetnosti. Predavanje ba v Modemi galeriji na zadnji dan razstave v nedeljo 25. septembra ob 11. uri. NOVI PROGRAM REDNE ZBIRKE SLOVENSKE MATICE 1. »Zgodovina Slovenskega slovstva« — I. del (od začetka do 1848). 1. France Bei)k: »Črna srajca«, roman. 3. J. J. Rousseau: »Izpovedi« — II. del. Te tri knjige veljajo za redne naročnike 1300 din broširane, 1840 din vezane v celo platno. — Naročnina se lahkd plačuje v obrokih. Rousseau: »IzpoVedi«, I. del (vezano v celo platno 480 din) je na razpolago samo v Slov. Matici. Pravkar je izšla Milka Kosa: »Zgodovina Slovencev«. Knjiga velja 1200 din vezana v celo platno. SLOVENSKA MATICA ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^^ Scmgaj 264 ■r^aevr- »Bal? Kako to?« Helen se je sklonila naprej, da bi jo opazili. »Zal to ni več skrivnost, da je bil moj mož pregrešnega ln razvratnega značaja. Dobival je napade, imel'je fiksno idejo, da ga vsi preganjajo. Zdravniki so mi rekli, da so takšni napadi predhodniki delirium tremensa,« je rekla in se spet naslonila nazaj. Naglo se je ozrla na Franka, pa se ji ni posrečilo, da bi ujela njegov pogled. Sir Kingsdale je globoko vzdihnil. Neutolažljiva in jokajoča vdova bi mu bila ljubša. Ne bo lahko oprati tega Russelli, je pomislil. Niti smrt ga ne more oprati. »Vam ni bilo do denarnice gospoda Russella. Opija niste hoteli Pokojni Russell vam niti ni bil simpatičen. Ali mi lahko pojasnite, zakaj srte ta teden vsako noč preživeli v njegovi družbi?« je vprašal Kurta strogo. Kurt ga je zamišljeno pogledal, ogledoval ga je ko nekaj zabavnega. Sir Kingsdale-Smith je začutil, da. mu postaja nekam neprijetno. Njegovo srce je med dolgim bivanjem na Kitajskem trpelo: če ni pravočasno pokadil svojih dveh pip opija, mu je začelo srce utripati počasneje, bolj rahlo in neritmično. »Dovolite, da malo pomislim,« je dejal Kurt brezbrižno. »Tu ste zadeli na točko počakajte « je rekel. »Mislim, da vem. Gospod je pripadal razredu, ki sem ga zmeraj sovražil in ja,* sovražil zaničeval sem ga in menil, da je smešen. Pripadal je gospodi. Pripadal je gosposki družbi in vendar je storil klavrn konec. To mi je delo dobro. Da, tudi jaz sem propadel. Malo prej ste z nevljudno pripombo namignili na moje razmerje z damami. Jaz sem propadel, sir Kingsdale-Smith, ker sem zabredel v težavne razmere, ki jim nisem bil dorasel. Takole hočem to povedati, zabredel sem v razmere, ki jih lahko prebrodi samo Zid, ne da bi propadel. Židje razcveto v izgnanstvu in preganjanju. Mi pa propademo. Thomas Mann sicer pravi nekje, da so težavne razmere ugodne ali nekako tako, pravi pa tudi, da ni nič bolj nehigieničnega od življenja. Zato « »Kdo pa je Thomas Mann?« je vprašal sir Kingsadle-Smith. »Najbrž niste ničesar slišali o njem, slr> je dejal Kurt brezbrižno. »Pesnik. Nobelov nagrajenec. Največji Nemec. To je res nepomembno. Reči pa sem hotel tole: Gospod je zrasel v ugodnih razmerah, denar, družina, bogata, vama, svobodna dežela, vse. In vzlic temu je propadel to d6 človeku našega kova dobro. sir, to ima za nas veliko privlačnost ln vrednost. Rad sem gledal, kako je napravil visoki gospod pujsa iz sebe, čeprav mu voda ni tekla v grlo kakor meni. Ne vem, ali me boste razumeli, sir. Med tem Russellom in menoj je bilo nekaj skupnega, in prositi vas moram oproščen ja, če bom uporabil za to veliko besedo-samouničenje. To je bilo tisto, samouničenje. In z zadovoljstvom sem gledal fanta, kako se uničuje. Samouničenje.« Sir Kingsdale je nakremžil obraz, ko da mu Je prišel v usta neprijeten okus. »Vrnimo se k dejstvom in pustimo psihologijo ob strani,« 3e rekel. »Bila sta v hotelu Krizantem in ostala sta tam « »Ne dolgo; vsekakor ne dovolj dolgo za visokega gospoda-Pokadil je bil menda šele pet pip opija, šele, pravim, ker je trajalo zelo dolgo, preden se mu je kaj poznalo. Imun, razumete? Pijancev menda tudi narkoza ne prime zlepa, a?« je vprašal in se vprašujoče ozrl na doktorja Haina. Zdravnik je naglo prikimal. »Pet pip, to za našega gospoda sploh ni bilo nič. Komaj dovolj da se je zbudil. Potem je prišlo nekaj vmes, policija ali nekaj podobnega. Morda jo je hotela policija zagosti Japoncem, lastnikom hotela. Vsekakor so naju dekleta postavila pri zadnjih vratih P°^ kap. In tako sva stala na cesti, ob dveh ponoči, jaz popolnoma trezen, gospod pa je čedalje glasneje zahteval več. Nobene možnosti ni bilo, spraviti ga domov in ga položiti v njegovo nebeško posteljico. Po peti pipi se je še bolj bal svoje žene kakor po drugi-Taka je bila ta reč.« »Ja?« je vprašal sir Kingsdale, zdaj že sam radoveden, se je še zgodilo tisto noč. Se preden pa je Kurt nadaljeval, so se vrata odprla in dva Rusa sta pripeljala za komolce v sobo nekega kulija. Bil je Yen, v dokaj snažni obleki. Odprta, modra jopica in široke hlače, z evropskim klobukom na glavi, od katerega se ni mogel ločiti niti potem, ko je bilo konec sijajnih ur v sinovi družbi in ko je svileno obleko spet prodal. jPočakajte,« je rekel sir Kingsdale-Smith in iztegnil svoj tenki kazalec. Yen je obstal odprtih ust pri vratih, ko da Je pri' Dravljen na usmrtitev. pred desetimi leti in danes MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V P0RT0R02U KDO BO PRVAK? PRED DVOBOJEM Z BOLGARSKIMI ODBOJKARJI Naši reprezentanti pred težko nalogo Po daljšem premoru bodo beograjski ljubitelji odbojke Imeli priložnost videti dve zanimivi meddržavni tekmi. V soboto se bodo sestale moAke ln ženske reprezentance Jugoslavije ln Bolgarije. Ta dva dvoboja obetata lepo borbe. MoAki roprcvaontancl Jujroalavije ‘H Bolgarije sta se boriil doelej 6e«t-krat, izid je neodločen — v&aka jo Po trikrat zmagala, Bolgari p»a imajo za en 11 bi boljdo razliko. Trenor Sirotanovia jo ukrenil vso (60 jo...!), da l>i bili reprezentanci čimbolje pripravljeni za sobotni boj, čeprav je za to solo malo fcasa — samo 5 dni. Iteprezentanti trenirajo »kupno dvakrat dnevno, najvažnejša naloga pa je vigmti moštvo in i 7,1 »oljnati tehniko tor Udarce na mroži. V odbojkarnkl zvezi so nam z vesoljem sporoftiili, da Ivo v reprezentanci nnstopij tudi Mikina, kar bo znatno oikropilo iua*o inofttvo, saj •odi Mikina mod naAo najboljše iu najbolj iz>kučene odbojkarje. Mislimo Pa, da ni prav, ko SlrotanoviA ni npofttevatl odbojkarjev inii ri^bornkoga Branika, ki trenutno vodijo v zvctt-ni ligti. PRED MEDNARODNO NOGOMETNO TEKMO JUGOSLAVIJA B : NEMČIJA B Mladi učinkoviti V trening tekmi proti kombiniranemu moštvu »Ljubljane« in Odreda so zmagali z rezultatom 7:1 V četrtek popoldne je H reprezentanca Jugoslavije na Centralnem stadionu. o Ljubljani premagala kombinirano enaj-storico nogometašev Odreda in •Ljubljane« z visokim rezultatom 7:1 (21, 2:0). Igra je trajala 3 x 30 minut, uspešni per, Dranllec Hofmann ter napadalca Stanko Lorger jc prevzel vodstvo 1 Wa'!.e ,m Neuschafer. _ , , , , n__t 1 lcknio v Beogradu bo sodil Madžar pri prvi oviri. Romun Opris Fstvan Zolt. Pomožna sodnika sta tudi 'prvi desno) ga Je sicer vso progo Madžara Jano« Polerecki In ('.era Boros. »lovil«, vendar brezuspešno. (Po- j snetki IZ Celja: D. Skrlep) I bamjanl In Josip Epert. »E LA JV« TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE PRI LESCAH (SLOVENIJA — JUGOSLAVIJA) Portorož, 2T. septembra. V drugem kolu finalnega tekmovanja II. mednarodnega moštvene-šahovskega turnirja v Portorožu ni bilo posebnih presene-pnj. Položaj se razčiščuje, kma-‘u pa bo že ztiano, kdo bo namesto ljubljanske Olimpije Prvak. Jutri dopoldne bodo num-reč igrali zadnje kolo, popoldne Pa bo velik brzopotezni turnir, katerega se je prijavilo 52 tioštev. Rezultati: A SKUPINA » . I. podskupina: Partizan : NSK J 2:2, Zagreb : Hietsing 1,5:2,5, *». podskupina: Borac : LSK I Mladost : Branik 1,5:2,5, III. Podskupina: Metalac : PTT 1:5, Maribor : Železničar (Bgd) ~’5:1,5, Hietzing II : Olimpija I •»5:1,5, Zvezda ra : NSK 1,5:2,5. V tej skupini vodita v I. pod-skttpini NSK I in Partizan s 4,5, ^ II. LŠK 6 pred Mladostjo 5, v 1*1. Maribor in PTT 5, v IV. Hiet-zinjt II 5,5 točke. B SKUPINA I. podskupina: Jedinstvo : LSK II 3:1, Torjjedo : Sombor 0,5:3,5, II. podskupina: Napredak : Obrtnik 2:2, Rudar I : Bačka Topola 4:0, III. podskupina: Zvezdara II : Koper 2:2, Takovo : Jugovinil 3,5:0,5, IV. podskupina: Teksti-lac : Železničar 0:4, Solidar- nost : Sapho 3,5:0,5. C SKUPINA I. podskupina: Svoboda : Ponikve 2,5:1,5, Savinjčan I : Na-pred 3,5 :0,5, II podskupina: Udarnik : Radmifikd 2:2, LUSK II : Svoboda 3,5:0,5, III. podskupina: Železničar : Rudar II 2:2, Jesenice : Radovljica 1:3, IV. podskupina: Ljutomer : Jugo- montaža 0:4, Ognjen Priča : Gra-fički zavod 2,5:1,5. D SKUPINA I. podskupina: Edo Blažek : Sežana 1:3, II. podskupina: Vu-kica Mitrovič : OTJ 2:2, III. podskupina: Šmarje : Zenska reprezentanca Ljubljane 2:2. Ob vznožju Karavank leži letovišče Begunje s prelepo dolino Drago, kjer se je sredi rodovitnih iin skrbno obdelanih polj v dolini pod gorntnii, polnih sadovnjakov, bogatih gozdov im vodne sile, v poslopj u nekdanjega mlina (kjer je bil prod drugo svetovno vojno majhen tekstilni obrat) zasidrala po osvoboditvi Tovarna športnega orodja — današnji »Elan«. Nekaj pogumnih mož in farntov — potomcev starih mizairjev, kovačev iin žagarjev — je zaoralo v ledino. Le-ti so sa pred 10. leti izbrali staro poslopje za kraj svojega delovanja. To so bili: Rudi Finžgar, znani smučaT$ki skakalec in od začetka vodija tovarne, Jože Gašperšič, Ivan, Miha in Rudolf Finžgar, Vlado Jurančič, Mirko Gorše, Jože Smole, Janez Vipotnik, Slavko Ažman in drugi. Prvo leto je obratovala samo smučarska delavnica, ki jc do konca leta 1946 izdelala že nad 800 parov smuči. Ze naslednje leto pa so odprli še sedlarsko in kovinsko delavnico, z leti pa so dogradili še strojno-miLzairsko, kovaško in čolnarsko delavnico, sušilnico, lepilnieo, lakirnico in pri-rezovalnioo lesa. Prav taiko so začeli žagati les na lastni žagi, zgradili novo upravno poslopje in uredili skladišča. Danes zaposluje delovni kolektiv »Elana< že okrog 200 delavcev, ki »zdelujejo nad 200 najrazličnejših športnih, telovadnih, planinskih, reševalnih, zaščitnih in podobnih potrebščin. Samo nekaj številk: Rekvizitov za zimski šport so v 10 letih izdelali skoraj 150000, za lahko in težko atletiko 58.000, za razne športne i*Te 48.000, telo- V ospredju med drevjem: sedanje upravno poslopje »Elana«, na vzpetini v ozadju: gradnja novih tovarniških objektov vadmega orodja 38.000, reševalnih naprav in zaščitnih sredstev 34.000. opreme za turistiik© 9500, rekvizitov za vodni šport 800. Razen tega so izdelali še skoraj 80.000 raznih drugih športnih potrebščin (zložlj-rvih postelj in stolov, okovja, robnikov, podjetnikov, čevljev, jopičev in podobno). Opremili iin montirali so 16 kompletnih telovadnic društva »Partizan« po naši domovini. Pri tem pa seveda niso všteta razna druga manjša orodja, popravila in številne usluge naročnikom. Vrednost naštetih izdelkov znaša skoraj eno milijardo din. Narodnega dohodka so v letih svobodne graditve ustvarili blizu 369 milijonov dinarjev, za inve- sticije pa so porabili okrog 78 milijonov dinarjev. Od tega največ za gradnjo nove tovarne, ki bo v glavnem že leto6 dokončana. Ob današnjem prazniku obratujejo v novih in modemih poslopjih žie priprava in prerez lesa, dve prostorni sušilnici s temporirnico z vsemi pomožnimi prostori. Dograjen je tudi že nov električni transformator, v surovem stanju pa tudi centralni obrat. S svojo požrtvovalnostjo in delovnim poletom ter strokovnostjo izdelkov delovni kolektiv tovarne >Elan< po pravici užiVa nedeljen sloves doma in v inozemstvu in to ne samo med športniki, telovadni iin planinci, ampak tudi v vsej ostali javnosti. DNEVNE NOVICE VSEM PODJETJEM, URADOM, USTANOVAM in UPRAVIČENCEM DO OTROŠKEGA DODATKA V zvezi s pozivom z dne 3. sept. letos glede predlaganja potrdil v smislu določil 61. člena nove uredbe o otroškem dodatku, opozarjamo, da so ta potrdila (na obrazcu Drž. založbe Slovenije — 8,34 a) dolžni predložiti le tisti upravičenci, ki Imajo dohodke od kmetijstva ali druge, davku zavezane dohodke. Ostalim upravičencem ni treba vlagati niti zadevnega potrdila, niti »Izjave o gmotnem stanju«, kil je na Istem obrazcu. To opozorilo dajemo zato, ker so nekatera podjetja nabavila obrazce za vse upravičence, in so zato tl pošli. — Obrazci bodo v nekaj dneh ponovno na zalogi. — Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. Tečaji stenografije ln strojepisa pri Društvu stenografov In strojepiscev v Ljubljani. Dnevni fn večerni tečaji — začetni, nadaljevalni in višji. Informacije, vpisovanje pri Ekonomski srednji šoli, Prešernova 8 (telefon št. 22-893) od 10—12 ln pri Administrativni šoli, Roška 15 (telefon 30-917) od 10—13 ln od 16—19 vsak dan, razen sobote popoldne. Obvestilo. Republiški Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije v Ljubljani Miklošičeva cesta 7, sporoča vsem prosvetnim društvom, odsekom. okrajnim odborom prosvetnih društev ln Oktalim, da ima nove telefonske številke, ln sicer 30-880 in 32-577. Uprava Pediatrične klinike v Ljubljani prosi vse starše bolnih otrok, da v času od 24. sept. do 3. okt. zaradi odsotnosti večjega števila zdravnikov ne prihajajo na kliniko na kontrolne In ambulantne preglede in da prihajajo glede sprejemov samo s težko bolnimi otroki. Za ambulantne preglede se obračajo na otroške dispanzerje in ambulatorije socialnega zavarovanja. Vsaki kopeli nog žlico »JELA« soli. »JELA« sol krepi 'živce, osvežuje ln preprečuje neprijeten duh po potenju. »KROSAN« že poznaš kot najboljše sredstvo za ohranitev krompirja pred gnitjem. Pravočasno sl ga oskrbi v zadrugi, semenarni, drogeriji. KONCERTI Upravi Slovenske filharmonije se ve posrečilo pridobiti velikega argentinskega dirigenta Juan Jose Castra za ponovitev I. simfoničnega koncerta. Repriza bo v torek, 27. septembra ob 20.15 za abonente »Reprlznega« abonmaja, preostale vstopnice bodo v prodaji v ponedeljek, 26. sept. jn v torek, 27. septembra pri blagajni Slovenske filharmonije. I. simfonični koncert Slovenske filharmonije bo dne 26. septembra ob 20.15. Kot gost nastopi argentinski dirigent Juan Jose Castro. Kot solist pa Karlo Rupel. Koncert bo za »Rumeni« abonma«. Abonenti prejmejo 2. števtiilko koncertnega lista pred koncertom pn večerni blagajni, kt bo sprejemala tudi abonma za »Koncertni list«. Slovenska filharmonija razpisuje »Repriznl« abonma, ki bo obsegal po dva najbolj uspela simfonična koncerta iz rumenega, rdečega in zelenega abonmaja. Prijave sprejema dnevno med uradnimi urami (od 8—13 ln od 17—19) do vključno 26. septembra dopoldne v računovodstvu Slovenske filharmonije. GLEDALIŠČA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 24. sept. ob 20: Cehov: »Utva«. Premiera. Izven. Otvoritev sezone. Nedelja, 25. sept. ob 20: Cehov: »Utva« Izven. Torek, 27. sept. ob 20: Cehov: »Utva«. Abonma red Torek. Vstopnice so * tudi v prodaji. Sreda, 28. sept. ob 20: Cehov: »Utva«. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 24. sept. ob 20: Končino: »V soboto se poročim«, veseloigra. Izven. Nedelja, 25. sept. ob 20: Konfino: »V soboto se poročim«, veseloigra. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. Vpisovanje abonmaja je dnevno v pisarni od 16—12. Rezerviranje tel. št. 312-860. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sobota, 24. sept. ob 20: Jan de faertog: »Pod nebom zakonske postelje« (Sopotnika). Izven. Gostovanje članov Slovenskega narodnega gledališča lz Trsta. Nedelja, 25. sept. ob 16: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Izven ln za podeželje. CELJSKE VESTI MESTNO pLEDALlSCE CELJE Nedelja. 25. sept. ob 14: Friedrich Forster: »Sivec«. — Gostovanje v TopolSlcl. VESTI IZ TRBOVELJ Zdravniško dežurno službo od sobote od 14. ure do ponedellka, do 7. ure opravlja dr. Vladimir Komo-rovsky. Umrli so v Liuhljani Fani Bauč, oskrbovanka MLO. Pogreb bo danes ob 16 na Zalah. Anica Kemperle, šivilja. Pogreb bo danes ob 16.30 na Zalah. Jože Prešeren, uslužbenec splošne bolnišnice. Pogreb bo danes ob 17 na Zalah. VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Sobota, dne 24. septembra 1955: lekarna »Studenci«, Gorkega 18. Nedelja, dne 25. septembra 1955: lekarna »Center«, Gosposka 12. Rodile so: Marija Jeromel, 26 let, kmet. tehnik, Muta — Gorazda; Ljudmila Goljat, 24 let, nameščenka, Rače — Alojza; Zorica Dular, 22 let, tkalka — Martina; Milena Bračko, 33 let, gospodinja, Hotinja vas — Mirico; Marija Kralj, 23 let, tkalka, Makarska vas — Ivana; Slava Batagel, 23 let, gospodinja — Ireno; Marija Lešnik, 40 let, gospodinja — Zdenko; Ana Cvikl, 27 let, nameščenka — Danico. Poročili so se: Matovič Milisav, 28 let, poročnik — Ljubica Haler, 18 let, šivilja; Franjo Jurešič, 28 let, ključavničar — Zofija Podlesek, 28 let, nameščenka; Anton Brecelj, 40 let, sanitetni tehnik — Jelica Perko, 33 let, modistinja; Jožef Jakopin, 22 let. kovinostiskar — Mirna Miklavc, 21 let, kroj. pomočnica; Aleksander Han-želj, 23 let, elektrovarilec — Marija Loparnik, 23 let, zlagalka blaga; Gabrijel Strnad, 28 let, voznik — Katarina Koletnik, 25 let, gosp. pomoč ; Andrej Horvat, 21 let, ključavničar — Silva Valenti, 18 let., predica; Zvonko Senkinc, 19 let, inštalater — Marija Strumbelj, 21 let, strugarka; Franc Prosenjak, 24 let, mizarski pom. — Ružiča Hamer, 25 let, j>redica; Mihel Novak, 23 let, ključavničar — Silva Koražija, 23 let, nameščenka; Blaž Pučnik, 69 let, upokojenec — Marija Zagode, 51 let, gospodinja; Alojzij Trdan, 24 let, ključavničar — Marjeta Peršon, 20 let. teh. risar; Ciril Balažič, 29 let, belilec blaga — Ernestina Spes, 25 let, dvojilka; Dušan Mlinarič, 21 let. nameščenec — Maksimiljana Simšič, 20 let, nameščenka; Miroslav Premk. 30 let, nameščenec — Ana Gmajnlč. 25 let, delavka; Rajmund Murks. 22 let, krojaški pom. — Marija Oder, 24 let, tkalka; Karl Mar-ksel, 23 let, mizar — Angela Kodrin, 27 let, delavka; Franc Galun, 21 let, ključavničar — Jožefa Kristl, 21 let, šivilla; Ivan Gonza, 22 let, barvar — Štefka Januš, 20 let, delavka; Boris Goriun. 27 let, filmski tehnik — Martina Janežič, 18 let, gradb. tehnik. Umrli so: Alojzija Pišec, 71 let, gospodinja; Viktor Črnko, 58 let, postrešček; Leopold Lorbek, 62 let, upokojenec; Anton Pliberšek, 35 let, strugar; Justina Vajs, 69 let, upokojenka. VESTI IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota. 24. sept. ob 20: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Premiera. Režija Peter MaCec k. g. Red Premierski in izven. — Otvoritev sezone 1955-56. RADIO LJUBLJANA Spored za soboto, 24. septembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 6.25 Reklame 6.35 Mozaik lahke glasbe — 7.10—7.30 Igra orkester Stanley Black — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Domač spored izvajajo Štirje flosarji in Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka — 11.45 Pojte z nami, otroci! 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Jože Kregar: Vzimovanje vrtnine — 12.40 Virtuozne skladbe za klavir — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Majhen sprehod z evropskimi zabavnimi in plesnimi orkestri — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — posflušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz Literature: F. Tjutčev: Nedosegljivi slikar narave — 15.45 Koncertni valček: O. Strauss: Improvizacije; J. Strauss: Vaške lastavice; E. Waild- teufel: Ljubko — 16.00 Novi filmi — 16.10 Koncert po željah — 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Okno v sveti Irski nacionalisti spet na dolu — 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Millka Skoberneta — 18.35 Jezikovni pogovori — 18.50 V ritmu angleškega valčka — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Veseli večer: Tutti-frutti — 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m — 22.15—23.00 UKV program: Modemi ritmi — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). V3 ČISTUNI PRAČEK NLAk je v kuhinji in kopalnici nepogrešljiv in čisti najbolje. RAZPIS Delavski svet podjetja »TUBA« razpisuje mesto šefa računovodstva Pogoji: višja ali srednješolska izobrazba z večletnim samostojnim delom v računovodstvu. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov »TUBA« LJUBLJANA, Kamniška 20 Uprava kliničnih bolnišnic v Ljubljani javlja žalostno vest, da je po dolgotrajni in težki bolezni umrl njen dobri in vestni uslužbenec JOŽE PREŠERN Pogreb bo v soboto, 24. t. m. ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Žalah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Uprava kliničnih bolnišnic v Ljubljani Oglašujte v našem listu! KINEMATOGRAF! PREDVAJAJO KINO »UNION« Angleško-italijanskl barvni film »Romeo in Julija« Tednik: Filmske novosti št. 38. — Predstavi ob 16 ln 19. V glavni vlogi Susan Schental ln Laurence Harvey. Ob 22 premiera ameriškega filma: »Greh noči«. V glavni vlogi Spencef Tracy in Katherina Hepburn. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. Razpis štipendije za mlinsko Industrijo. Na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. Ust FLRJ št. 32 ln 33-55) razpisujemo 7 mest štipendij za učence 4-letne Srednje tehnične mlinarske šole v Novem Sadu za šolsko leto 1955-56. Pogoji: v poštev pridejo kandidati, ki Imajo veselje do mlinarskega poklica ih so že delali v mlinski stroki ter so uspešno dovršili osemiletko ali 4 gimnazijske razrede. Prav tako se lahko vpišejo mlinski vajenci, ki so uspešno dovršili vajeniško dobo in položili zaključni izpit. Kandidati ne smejo biti starejši od 21 let. Prošnje Je vložiti do vključno 28. sept. 1955 na Strokovno združenje podjetij mlinske Industrije in mlinov LRS, Ljubljana, Parmova št. 37, poštni predal 312. r i - ■ i DROBNI OGLASI RAZPIS. Dekanat pravno-ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani razpisuje mesto knjižničarja ali bibliotekarja v knjižnici pravnega oddelka. Pogoji: diploma na pravni fakulteti, znanje tujih Jezikov (predvsem angleščine, francoščine in nemščine). Prednost imajo mlajši prosilci, ki so event. že delali v bibliotekarski stroki in se žele trajno posvetiti temu poklicu. Nastop službe takoj. Pismene prošnje s priloženim življenjepisom Je treba vložiti v tajništvu pravnega oddelka na Univerzi v Ljubljani do 4. oktobra 1955. PLOSCICE ZA OBLAGANJE ali pod., rabljene, 16 X 16 cm, prodam. Franc Koncilja, M. Mengeš ‘23 3261 DRAP ZENSKI ČEVELJ je bil v soboto, 17. sept., izgubljen od glavnega kolodvora do Ježice. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri »Keramiki«, Nazorjeva 8, Ljubljana. 5285 SPREJMEMO VEČJE ŠTEVILO KLJUČAVNIČARJEV, veščih ročnega dela alt orodjarjev, po možnosti vojaščine prostih. Plača po tarifnem pravilniku — dogovoru. Puškama Kranj. 3223 »ROG« - tovarna koles - Ljubljana, Trubarjeva 72 sprejme v stalno zaposlitev 2 strojna tehnika za samostojno delo v tehnološkem oddelku priprave dela (normativi in delovni načrti) za osnovna sredstva. Ponudbe pošljite na gornji naslov ali se osebno zglasite v tajništvu podjetja. __________________________________________________________ , 3234 Ugodno prodamo tovorni avto znamke ,SPA‘ • nosilnost 3,5 tone • v voznem stanju • z rezervnim diferencialom • za 2,000.000 dinarjev "TlV SPLOŠNO gradbeno podjetje »STAVBAR« — VITA KRAIGHERJA 8/1. M 475 MARIBOR — TELEFON 26-34 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER SPREJME V SLUŽBO: 2 pravna referenta z večletno prakso v upravno-pravnih in premoženjsko-pravnih zadevah; 1 pravnega referenta z večletno prakso v gospodarsko-pravnih zadevah; 1 gradbenega tehnika z večletno prakso za odsek za investicije; 1 arhitekta-urbanista z večletno prakso; 2 gradbena inšpektorja s fakultetno izobrazbo ali gradbenega tehnika z večletno prakso; 1 zdravnika za sanitarno inšpekcijo; 5 finančnih inšpektorjev s fakultetno izobrazbo ali ekonomsko srednjo šolo z večletno prakso v finančnih poslih; 1 inženirja-agronoma z večletno prakso; 5 ekonomistov s fakultetno izobrazbo ali ekonomsko srednjo šolo, s prakso v plaMranju in izdelovanju ekonomskih analiz; 1 arhivarja za Okrajni ljudski odbor; 5 administrativnih moči s perfektnim obvladanjem strojepisja, po možnosti tudi stenografije. I Prošnje z izčrpnim življenjepisom in pregledom dosedanjih zaposlitev je dostaviti na naslov: OKRAJNI LJUDSKI ODBOR — KOPER 3253 KINO »KOMUNA«; Ameriški barvni film: »Ostroga«. Tednik: Filmske novosti št. 38. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi: James Stewart dn Janet Ledgh. KINO »SLOGA«: Premiera ameriške-, ga filma: »Ujeto mesto«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 matineja Istega filma. — V glavni vlogi John Forsythe in Joan Camden. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa uro pred predstavo. KINO »SOCA«: Ameriški baj-vni film: »Poletno gostovanje«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. — V glavni vlogi Gene Kelly, Judy Garland. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »RADOMLJE«: Ameriški barvni film: »Amerdkanec v Parizu«. Tednik. Predstava ob 20. KINO »TRIGLAV« Avstrijski film >>Hannerl« Tednik. V gl. vlogi Hannenl Matz in Paul Hdrbiger. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje «4*riD«nni(66lll«(l*n6l86IIC6l661*6UI8llllll6( »KINO VIC« Ameriški barvni ttlm »Bagdadski berač« Tednik. Predstave ob 16. 18 in 26-V glavni vlogi Ronald Colman in Mari ene Dletrtch. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje. JESENICE: »RADIO«: Ameriški barvni film: »Lilll«. Predstavi ob 18 in 20 »PLAVŽ«: Ameriški barvni filnri »Trojna ljubezen«. Predstavi ob 18 ln 20. KOROŠKA BELA: Ameriški barvni film: »Lili«. Predstava ob 19. CELJE: »UNION«: Ameriški fltoi: »Hčerka Belle Star«. Predstavi ob 18 ln 20. »DOM«: Ameriški film: »Tujec na begu«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Ameriški film: »Začarani otok«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Ob 22 ameriški barvni film: »Nežna pesem«, v glavni vlogi Joan Cravvfort In Mi" chel Vatlding. »SVOBODA«: Premiera ameriškega filma: »Ljubezen na bojišču«. " Predstavi ob 18 in 20. LETNI KINO »PARTIZAN«: Amer. film: »Ljubezen na bojišču«. Predstava ob 19. KINO »ŠIŠK A« Avstrijski film »Dva v avtu« V glavni vlogi Hannerl Matz, W?« Albach-Retty in Hans Moser. Režija Ernst Marischka. Predstave ob 1»> 18. in 20. Prodaja vstopnic od 1’ dalje. Na sporedu samo še danes in Jutri. PRODAMO: 3-tonski tovorni avtomobil znamke »Ford« v zelo dobrem stanju; velik vzidljiv gostinski štedilnik; transformator - firme Brown Boveri, tipa 1330, 50 KWA, napetost primarna 6000 V, sekundarna 400/231 V; trasformator - firme Bergman, Berlin, tipa DOA 75/6, 75 KWA, napetost primarna 6000 V, sekundarna 400/321 V; 2 avtomatski oljni stikali za nap. 6000 V. Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280 3252 TRGOVSKO PODJETJE »2 I T 0« — LJUBLJANA - PARMOVA 33/111 išče inženirja kemije ali agronomije Nastop službe takoj. Delovno mesto' šef laboratorija. Plača po tarifnem pravilniku. 3250 UPRAVA AVT0P0DJETJA »PRIMORJE« — PIRAN razpisuje mesto računovodje - bilancista Pogoji: Ekonomska fakulteta ali ustrezna srednja šola z najmanj 5-letno prakso v računovodskih poslih. Prednost imajo kandidati s specializacijo v prometu. Plača po tarifnem pravilniku. Reflektanti naj predložijo pismene ponudbe do 30. septembra 1955 upravi Avtopodjet ja »Primorje« Piran. Upravni odbor podjetja 3251 List izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica« Ljubljana. Kopitarjeve ulica 8/1IL, telefon St 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon štev 11-613 m Kulturna rubrika telefon St 21-887, Nazorjeva ulica 10/U. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 89-181 — Telefon za naročnino ln oglase 81-030 - Mesečna naročnina 250 din. za tuilno 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-2-1393. — Poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo C Ob štiridesetletnici trboveljske termoelektrarne: DO SPOMLADI ŠE NOVIH 20.000 kW Pogled na trboveljsko termoelektrarno, ki praznuje te dni svojo Štiridesetletnico obstoja Trbovlje, 23. septembra Več ko prijetno je obiskati delovni kolekta-v, kjer se vsak delavec od srca raduje svojega dela, kjer nikomur nobena stvar ni pretežka im prebetežna, kjer vsakdo skrajnosti napenja duha in svoje fizične sile zaradi nečesa, kar vsi tako nestrpno pričakujejo. Prav takšen občutek vas prevza-rne, ko obiščete kalorično elektrarno v Trbovljah. V dveh kotlih divje kurijo, po tisoč in še več ton premoga na dan. V turboge-neratorski dvorani, ki vsa sije v čistoči, se na vso moč vrtita obe turbini, oba generatorja pa grmeče divjata, da se tresejo vse raz-sežne stavbe centrale. »Vozimo z najhujšo, tako rekoč zadnjo br-z'no,< hudomušno-veselo pripovedujejo razgreti in zasopli kurjači 'n umirjeni in preudarni strojniki. »V rekah je malo vode, zato gasimo električno stisko z divjim °gnjem pod našimi kotli...« Potem malo zastanejo, pa še pristavijo: »Po dva normalna plana delamo na meseci« Skozi odprto in razparano steno gledamo doli na sivorjavo Savo, ki se usahla v Majhen curek leno pretaka čez izlizane čeri. »Ko bo Sava spet pol-na, si bomo malo oddahnili, mi *n stroji. Preje ne bo miru in telefoni bodo kar naprej tulili: imate še kaj elektrike, dajte še elektrike I« Ce trušča in nekakšnega začasnega nereda niste vajeni, se boste težko znašli v centrali. Stari del s svojimi kotli in generatorjema nemoteno, divje noč in dan obratuje. V vsej tej preciznosti časa in dela pa hkrati delavci, zidarji, polirji, kopači in maltarji, monterji in mehaniki, kovači in varilci, inženirji in tehniki grade in ustvarjajo novo tretjino elektrarne. Med kupi opeke, betonskega železa, malte, samokolnicami, med orodjem, dvigali, vrvmi, lesenimi opaži, med vsem tem vnanjim neredom dan za dnem nastaja nova tretjina elektrarne. Delavski svet in njegov upravni odbor zasedata, razpravljata in se sestajata pogosteje, kot sta se bila v prejšnjih letih. Skrbi, velikih in drobnih, ne manjka, če bi jih gasil noč in dan. In tega tudi nihče ne skriva, z obraza direktorja in slednjega delavca jih razberete, te neprestane skrbi. Ali iz vsega tega kaosa se že kažejo obrisi tistega novega, tistega tako težko pričakovanega, kar izvablja na sicer zaskrbljene obraze odkrito radost. Slast graditve, slast ustvarjanja prevzema ves delovni kolektiv s tolikšno silo, da odkrito čutite, kako je delavsko samo- upravljanje že za lep kos prevzgojilo vse te delovne ljudi, ki se zdaj čutijo trdne in zavestne gospodarje, odgovorne za vse, kar se dogaja v centrali, za dnevno proizvodnjo električnega toka in za rojstvo povečanega obrata. Zdaj pa prgišče zgodovino Kakor zrel mož, takšno starost doživlja v teh dneh trbovej-ska termoelektrarna. Točno štirideset let bo, kar je sila premoga in pare pognala prvo turbino in začela v generatorju vzbujati prve električne iskre. Gori v črni dolini, na Vodah, je zaživela leta 1905 z močjo 500 kw. Ccz deset let je zrasla na 2000 kw, da si še vsa primitivna z desetimi malimi kotli, ki so jim kurili z dragim premogovim Orehovcem in zdrobom. Do leta 1922 je živela in gnala rudniške naprave ter skromno razsvetljevala zgaranim rudarjem njihove težke noči in mrzel mrak. Od leta 1912 do 1915 pa so za Savo, ob rudniški separaciji, zgradili novo termoelektrarno z dvema turboagregatoma in močjo 9000 KW. Zakaj rastoča mehanizacija pemogovnika je terjala čedalje več električne energije, hi-drocentrala Fala na Dravi pa je tudi iskala ob nizkih vodah pomočnika, ki bi namesto nje pol- Montaža novega kotla, ki bo vsako uro dajal do 135 ton pare za pogon turbin nil omrežje. Ta »električna ženitev« je delniškim družbeni obetala lepe dobičke ter jim hkrati dala monopol nad vsem električnim gospodarstvom v Sloveniji. Leta 1923 so jim sicer delavci elektrarne, solidarni v štrajku z rudarji, bridko zagodli, ko so z mino razgnali parni kotel in s to eksplozijo glasno povedali, da so z revolucionarnimi rudarji v jamah istih misli in v solidarnosti trboveljskega proletariata pripravljeni na vse. Svojega upornega duha in svojo pest so elektrarniški delavci dvignili v vsej ostrini tudi deset let kasneje, ko so spet solidarni z rudarji leta 1933 stavkal* in se tolkli za višje mezde. Da bi bila pogonska sila kotlov čim cenejša, so 1938 elektrarno modernizirali tako, da so mogli kuriti kotle, z premogovim prahom, ki je bil dotlej odpadni del proizvodnje premoga in ga je voda odnašala v Savo. Ob modernizaciji je elektrarna dobila novo turbino z zmogljivostjo, 12.500 kW. Finančni uspeh je navzlic zakulisnemu trenju med kapitalisti vzpodbudil Trboveljsko družbo, d je 1940 naročila še večji kotel s 110 tonami pare na uro in tur- bino s 24.000 kW. Tako je slednjič narasla trboveljska termoelektrarna s svojo modernizacijo na 36.000 kW zmogljivosti. 2ivljenje iz lastnih sil Komunisti in člani Osvobodilne fronte pa tudi partizanska pest, ki je z vseh rebri in zasavskih gozdov varovala utrip slovenskega življenja v teh revirjih, vsi ti so budno pazili na vsak korak nasilnika, na vsako namero okupatorja. V tistih zadnjih dneh in urah so prestrezali vsak gib nasilnika, da bi obvarovali elektrarno in da bi tako svobodna domovina v tistih prvih letih imela vsaj za silo električne energije. V svobodi so se spet znašli vsi elektrarniški delavci, ki so odšli v partizane. Med 64 tovariši pa se jih na stara delovna mesta ni vrnilo 14. Z žalostjo v srcih ali vendar ponosni v brezmejni svobodi so se delavci lotili dela, zakurili kotle in pognali stroje ter začeli urejati zanemarjeno gospodarstvo. V tisti stiski prvih let so se začeli zanašati edinole nase ter so zategadelj začeli urejati lastne delavnice, izdelovati sami stroje in naprave, sami opravljali vsakoletni remont strojev in vseh naprav. V nekaj letih so se naučili -iega tistega dela, za katerega je nekoč elektrarna najemala izključno tujo delovno silo. Tako je v nekaj dobrih letih zrasel samostojen in tehnično izurjen elektrarniški delavec, elektrarniški strokovnjak. Ti skromni a marljivi ljudje pri tem niso iskali hvale, čutili so, da so gospodarji v centrali, da zanjo odgovarjajo in se zavedali, da bodo imeli takšno centralo kakor bodo znali v njej gospodariti ter jo tehnično vzdrževati. V desetih letih samostojnega gospodarjenja je opravil delovni kolektiv celo vrsto takih vidnih strokovnih in tehničnih del, ki so šele dala današnji centrali njeno modernejšo podobo in tehnično dognanost. Montirali so razprašilno napravo in vodovod, izdelali dopolnilne stroje za črpanje hladilne vode iz Save, montirali transformator za 110 kW in 35.000 k\Va, montirali prostozračno postajo 110 kW, preuredili notranje stikalne naprave, izdelali transportne naprave za premog in strojno opremili premogovne bunkerje, samostojno montirali nove lopatice turbine, izdelali mehanično napravo za razkladanje vagonov, zamenjali in montirali hladilne cevovode. Samostojno so izdelali naprave za Ogromni rotor v turboagregatu Je lepo očiščen in bo spet legel v svoje gladko ležižče Sedanji delavski svet, ki dobro vodi elektrarno in se z ndjvečjo skrbjo posveča gradnji nove tretjine elektrarne Stavkajoči revolucionarni delavci so z mino leta 1923 razgnali zbiralec pare ln s to eksplozijo udarili po izkoriščevalcih osuševanje velikih transformatorjev, s katerimi so v Jugoslaviji osušili, popravili in obnovili nad 100 velikih transformatorjev. Predolga je vrsta vsega tega dela, ki postavlja kolektiv na eno izmed najzaslužnejših mest posebno zategadelj, ker so vsa ta dela v večji meri opravili po lastnem navdi« hu in z lastnimi silami. Ob rojstvu novih 20.000 kW Oba kotla, veliki in manjši, žal ne dajeta toliko pare, da bi mogli do kraja pognati in izkoristiti oba turbogeneratorja. V izgubo je tako stalno odhajalo okoli 10.000 KS (konjskih sil). Misel, da bi to izgubo izravnali z dopolnilnim kotlom, se je iznenada razrasla v večjo zamisel, da postavijo tretji, največji kotel s 135 tonami pare na uro, nanj pa navežejo še tretji turboagregat za 20.000 KW. V glavah je s presenetljivim navdušenjem dozorel načrt, ki naj da trboveljski centrali dokončno podobo jn moč 56.500 kW. Resda je najlaže začeti novo gradnjo in da je najteže dograjevati, razširjati in preoblikovati. Ali na edinstven in mojstrski način so glave tehnikov in delovne roke delavcev železniške mostovne delavnice iz Ljubljane, celjskega »Betona« in ljudje iz same elektrarne opravili težko gradbeno delo. Na presenetljiv način so čisto preprosto dvignili cel kos stavbe s streho vred in s podzi-davo tolikanj povečali stavbo, da bo v njej dovolj prosfora za novi kotel in vse naprave. Na tesni prostornini v savski rebri ni bilo drugega izhoda. Razširiti se niso mogli, zato je bilo treba iti kvišku. Kotlovnica je zdaj napravljena in v njej že teko h kraju montažna dela novega kotla. Ob njem pa tudi že pripravljajo prostor za tretji turboagregat. Za praznovanje štiridesetletnice bodo prvič dali kotel pod pritisk. V zgodnji pomladi prihodnje leto pa se bo tudi že začel vrteti tretji generator in z lepim deležem ojačil električno energijo v našem omrežju. Trgovina s pepelom, Sava in ribe pa nov gradbeni material Do 1200 ton premogovega prahu požro vsak dan elektrarniški kotli. Strahoten kup premoga! Nič manj strahoten pa ni kup pepela, ki ga odlaga ves ta divji ogenj, ki žari v kotlih. Od 7 do 10 ton je tega pepela na uro, vsako uro. Hladilna voda, ki jo črpajo iz Save, odplavlja na svojem po- vratku ves ta pepel v Savo. Nekam je treba z njim, saj bi sicer v tej savski soteski že zdavnaj zasul ljudi in vso pokrajino, če bi šel skozi dimnik v ozračje in se nato posedal. Kajpada pogled na Savo ni kdo ve kako razveseljiv, pa tudi ribam pepel ni v hasek in'veselje. Ali podoba je, da bodo kmalu tudi temu nevšefneuiu vpraianju prišli do živega. Ponekod po svetu so začeli pepel uporabljati kot odlični gradbeni material, dodajajo ga cementu pri velikih betonskih gradnjah. Tako so Avstrijci pri gradnji velikanske hidrocen-trale Kaprun odlično izokristili pepel kot gradbeni material. Naša inženirja Pipan inCerar sta to stvar Tako so gradbeniki in delavci dvignili cel kos stare kotlovnice in podzidali novo koristno posnela in že so v teku vse priprave, da začno v elektrarni pepel koristno uporabljati. Namesto da ga voda odplavlja v Savo, bodo pepel s pridom uporabljali pri gradnji hidrocentra.l in pri drugih večjih betonskih delih. Tako bo elektrarna razen električne energije dajala tudi gradbeni Vnaterial. Nova pridobitev bo vsekakor razveseljiva ne le za delovni kolektiv, ampak tudi za naše gradbeništvo, kjer bomo lahko prav pri najvefjih gradnjah prihranili velike množine dragega cementa. Delovnemu kolektivu trboveljske elektrarne, ki tako, zvesto in dobro upravlja ta veliki obrat, ga neguje, obnavlja, razširja in skrbi, da je neprestano v stanju dajati v najbolj kritičnih dneh dovolj električne energije našemu gospodarstvu in našemu življenju, gre ob štiridesetletnici zasluženo priznanie. Radost, ki jo v teh dneh doživljajo vsi ti delovni ljudje, je pa tolikanj bolj prisrčna, ker izvira iz zavesti, da so na svojem mestu storili vsi in vsakdo, kar so mogli največ storiti, da bi na.n bilo vsem vsak dan bolje in bolje. R 0 B 0 J »SveJt&D&M&^a. 'z.Cdi '< Z letalske razstave v Angliji Piše: dr. A lian Hunter tajnik britanskega astronomskega društva Spričo umetnih satelitov, ki jih nameravajo spustiti 1957 v vesolje, spričo pohoda na mesec, ki ga nameravajo organizirati Se za življenja naše generacije, ni preuranjeno vprašanje: »Kam pa potem, ko bomo dosegli planete?« Ali bo človek sploh kdaj mogel dosečd zvezde? mislimo samo, da pred enajstimi svetlobnih let, a je vendar samo *leti, ko so z raketami »V 2« bom- | tna izmed neštevilnih velikanskih bardirali London, nihče ni resno skupin zvezd, posejanih po vesolju, mislil, da je možno poslati rakete k>. J'*1 vidimo mi kot spiralne me- r.unina površina — v ozadju naša Zemlja V primeri z razdaljo med zvezdami, se zdi razdalja med posameznimi planeti — ki je za preprostega človeka videti velikanska — neskončno majhna. Najbližja zvezda je tako daleč od Zemlje, da postane kilometer smešna mera za določanje takšnih razdalj. Ta zvezda je namreč od nas oddaljena 40,000.000,000.000 km. Ker je računanje s kilometri nepri. memo, uporabljajo zvezdoslovci raje za mero razdaljo, ki jo svetlobni žarek doseže v določenem časovnem razdobju. Hitrost svetlobe znaša 300 tisoč kilometrov v sekundi. Zarek svet-lolbe bi z zemlje dosegel Mesec v nekaj več kot eni sekundi, zato pravimo, da je mesec oddaljen dobro svetlobno sekundo od nas. Sonce je oddaljeno skoraj 9 svetlobnih minut. Toda najbližja zvez- da je oddaljena od Zemlje več kot štiri svetlobna leta! SE VEDNO NEZNANKA ne vročine pa človeški organizem ne more prenesti. Naše Sonce je precej tipična . zvezda in temperatura na njem zna- Cetudi bi popotnik, lu bi se na- | ša kakih 2000o c Tudi njemu bi onemi na zvezde, lahko potoval s I se bilo nevarno približati bolj, ka-hitrostjo svetlobe, bi vendarle mo- | kor se mu pribijža pianet Merkur, ral presedeti v raketi štiri leta, da ; Edin0j kar je sk()raj verjctn0( je lo> bi dosegel najbližjo zvezdo. Pii tem ^ b0Cj0 bodoči raziskovalci zvezd je treba poudariti, da bo znašala ugotoviH da plaIK,ti krl>žijo okrog npnHiii/lnnih nnlminn ! •• . hitrost predvidenih potovanj v ob močju našega sončnega sistema le ko;7k7k;^]i;'da“];\emu“7ako“ desettisočinko hitrosti svetlobe! Za ! zvezd.Ze seda j imamo precej podat- sedaj še ne poznamo sredstev, da bi na primer rakete napravili tako hitre, da bi se njihova brzina približala hitrosti svetlobe. Toda takšno hitrost so že dosegli v laboratoriju z delci atoma. Čeprav bo potrebno za takšen preokret revolucionarno odkritje, le-to teoretično- ni nemožno. Po- Ce se bodo te domneve potrdile, bodo bodoči popotniki v vesolju našli planete, na katerih bodo morda živela živa bitja. Todi to bo šele začetek poti Zavedati se moramo namreč, da je nekaj ducatov svetlobnih let za astronome kaj skromna številka. Naša Mlečna cesta meri 100.000 v vesolje. SAMO DELČEK glice. Raziskovalce vesolja čaki torej še obilo dela. Človek v svoji vede- Ko bo naše znanje s področja željnosti ne bo popustil. Sčasoma jedrske fizike naraščalo, bomo ob- bo, o tem smo trdno prepričani, vladali čedalje več sil. Zdaj uporab- dosegel tudi daljne zvezde! ljamo te sile strahovito neučinkovi. to. V atomski bombi se sprosti samo Pfvj civilni VjHot 16 UTR?! droben delček potencialne energije ” • uranovega jedra, v vodikovi bombi Prejšnji teden je umrl v Bex-pa še celo manjši del energije vo- hillu v Angliji letalski kapetan dikovega jedra. Bill Lawford, najbrž prvi pro- Kdo bi utegnil vprašati: Cernu metni pilot v zgodovini letalstva, se truditi, da bi dosegli hitrost svet- Star je bil 70 let. Leta 1919 je lobe? Moderna fizika odgovarja: Ce pilotiral prvo potniško letalo bi dosegli in presegli hitrost 300 ti- znamke »De Havilland« na zrač-soč kilometrov v sekundi bi se ves ni progi London—Pariz. Dvignil teoretični sestav moderne fizike se je v Hounslowu in priletel v zrušil. No, saj to ne bi bilo prvi- dveh urah in č trt na letališče To je angleški bombnik Vulcan, ki je bil razstavljen na veliki letalski razstavi v Farnboroughu, v bližini Londona. Njegova posebnost je v ve' 'h delta krilih, koder ima vdelane štiri reaktivne motorje. Ostali tehnični podatki niso znani. Človeško telo ie sestavljeno IZ30BILIJONOVCELIC krat v zgodovini znanosti! Sodobna teorija, ki določa fizikalne meje možnih hitrosti, je precej dobra. Toda precej dobre teorije utegnejo prekositi še boljše teoretike ugotovitve. Teorija, da Sonce kroži okoli zemlje, je bila precej dobra, saj so ji verjeli 15 stoletij, toda vendarle je morala svoje mesto odstopiti boljši teoriji. V naravi utegne obstajati svetlobni zid«, podoben zvočnemu zidu, pojmu, ki se je v zadnjih letih v aerodinamiki močno udomačil. Morda temu ni tako, toda takšne teorije bodo vsekakor pospešile človekove polete v vesolje. A VENDAR NEDOSEGLJIVO Toda če govorimo o potovanju na zvezde, se moramo zavedati, da se jim ne smemo približati bolj, kakor se planeti približajo svojemu soncu. Temperatura na zvezdah znaša namreč najmanj 800° C, takš- Le Bourget pri ‘arizu. Povprečna hitrost je znašala 160 km na uro. V letalu je bil samo en potnik. Razen tega je vzel pilot pošto ter pošiljko fazanov in sladke smetane, ki so jo poslali iz De-vonshira v Pariz. fr Vsak dan odmrje S v človeškem telesu fr bilijon celic,________ fr ki jih kostni mozeg fr nadomesti Če bi bid pračlovek pred 30 tisoč leti izgubil vsako sekundo svojega življenja po eno celico svojega telesa in če bi se bilo to nadaljevalo do naših dni, bi sicer imel bilijon telesnih celic manj, toda to se mm ne bi poznalo. Na teži hi izgubil samo 2 do 3 kg, torej triidesetinko svojih celic. Pray toliko jih izgubi človek vsak dain, kajti sestavljen je Faulkner o ameriški mladini Ameriški pisatelj William Faulkner je v Rimu izjavil, da je silno naraščanje mladinskega kriminala v ZDA samo posledica zloma ameriške družine. »Starši so krivi. Starši ne skrbc dovolj za otroke. Eni so preveč zaposleni, drugi pa zanemarjajo otroke, ker hočejo udobno živeti. Otroci so željni ljubezni staršev, pa zaman hrepene po njej. Ker nimajo pravega doma, gredo na cesto in organizirajo tolpe. Zanemarjeni otroci kradejo in ubijajo, toda ne zato, ker hočejo ubiti, marveč zato, ker si s tem pridobe pravico do članstva v družbi, ki jo doma pogrešajo«. Vas San Sebastiano, 50 milj od Rima, je pretekli ponedeljek porušil hudournik, ki Je pridivjal skozi njo. Popolnoma je bilo uničenih 50 hiš, dva prebivalca pa sta izgubila življenje. •> *XXVXXXXXXXXXXXXXNXX>X^X>XXXXVV>>>^V>XXXXXXXXXXXXXXX>XXX^ Pripoveduje: JANEZ KLEMENČIČ Mie: MARJAN AMAIIETI 34. Muržo je nenadoma postal pozoren. Proti 55. Volk je pograbil Muria za vrat, a je 5«. Murio ga je ie nekajkrat stresel, potem svoji navadi je bil £udno nemiren; ipičil takoj bolestno zajavkal in odskočil. Pes pa ga jo izpustil in globoko zajel sapo. je uiesa in lovil veter. Toni ga je rado- je imel okoli vratu kovinast obroč, posajen Skozi grmovje je vodila sled: tod je Sivec vedno gledal. »Stavim, da je danes nekaj z ostrimi jeklenimi bodicami. Take obroče odnesel ovco. Brez oklevanja je zdrvel po narobe!« je zagodel In ie hotel iti po imajo vsi psi ovčarji na Sar planini, da jim sledi. V drobnem, vztrajnem drncu je tekel puiko. Vtem pa se je na drugem koncu pai- volkovi ne morejo tako lahko do iivega. skozi grmovje in praprot. Nenadoma se je nika ie zamajalo grmovje in na najbliijo Zdaj je napadel Murio. Nizko ob tleh se je ustavil in se prihulil k tlom. Nedaleč stran ovco je planil velik siv volk. Murio je drvel pognal v napadalca in ga od spodaj spret- je počival Sivec, poleg njega pa je leiala tja, a ie je iz grmovja planil drugi volk in no popadel za goltanec. Volk se je otepal na tleh uplenjena ovca. Tudi Sivec je čutil se vrgel nanj. Pes je odskočil In sprejel boj. z vsemi silami, vendar je njegov odpor bliiino zasledovalca. Njegove oči so ae naglo peiaL zlobno bliskale. približno iz 30 bilijonov celic in od teh se jih obnovi vsak dam bilijon. Človek je celični orjak. Vse na njem je sestavljeno iz drobnih celic — nohti, lasje, kri, koža in organi. Maščoba pod kožo je sestavljena iz milijard bleščečih kroglic, tudi celic. Isto velja za milijarde celiic naših kosti. Celo možgani, to najdrobnejše živčno tkivo, ni nič drugega kakor 14 milijard dirobnih celic, s katerimi mislimo. Enako zgrajeno je tudi življenje direvesa, rastline ali metulja. Vse je sestavljeno iz celic. Samo praživali so vsaka zase po ena celica itn razmnožujejo se z delitvijo, tako da so nekako nesmrtne, če ne poginejo v boju za živ- no do 100 milijonov razmnoževalnih celic. Tako se v človeškem telesu od rojstva do smrti nenehoma nadaljuje nastajanje in■ od; miranje. Ce živi človek 25.000 da1' nastane v njegovem telesu 25.000 bilijonov celic. Ce bi hotel človek prešteti celice 70 let starega člo-veka, bi moral živeti 750 milij0' nov let. o vek u izpade las, eden iz-. NASREDIN IN NJEGOVA KRAV\ Nasredin je imel kravo, ki n' bila za nobeno rabo. Sklenil jo le med 40 do 50 dnevno, in za to se \ prodati in odgnal jo je na seje^' sploh ne zmeni. In vendar pomeni to košček človeka, saj je las sestavljen približno iz 50.000 celic. Ce se umivamo ali krtačimo, odvržemo milijone kožnih celic. Ce se vrežemo v prst, je v vsaki kap-1 Iji krvi, ki nam odteče, 7 milijo-1 nov celic. V krvi človeškega telesa je * kaikih 22 bilijonov celic. Pod moč- ( nim mikroskopom so videti ka- » Ljudje boiji,« /e kričal, \tu krava, ki ne daje mleka, ki ne fc“' svojega telička in ki napada s parklji in rogmi vsakega človek«i ie ga le dohiti. Kdo jo hote A'u' pitif* Seveda je nihče ni maral. Tedaj pa je pristopil sosed, *’ je sliSal Nasredinovo pripavcdoVn’ nje o kravi in mu počepnil na uh0, , , - .... ^ i »Cuj, tako se krave nikoli 1,1 kor vbočeni novčiči Te celice po- \ bni zncbiL Daj dn „• pokaieffl< tujejo po zriah, dolg.h kakih m(kako je lrebn s,on7i. stopi malo tisoč kilometrov. Žile človeškega ) slrnn , telesa bi lahko torej dvakrat ovdilj okrog Zemlje. Ce bi položili krvne celice enega človeka v vrsto. In sosed je odgnal kravo P° sejmu in kričal: *To kravo prodajam. Izredno le slrSci £,“$«* s;»— 311 H" L ---5 samem človeškem telesu. )nJem T' "V* P Krvne celice žive 2 do 4 trdne. ( za ° potem pa so obrabljene in kon-/TT ’ čaijo na »pokopališču rdečih krv-) prodal ,ako dobro kravo'' niih < telesc v vranici, kjer zgore.' Vsaik dan odmrje v človeškem te- i lesu bilijon celic, med njimi tudi mnogo krvnih, ki jih obnavlja kostni mozeg, v vsaki sekundi ka-1 kih 10 milijonov. Noben stroj na , svetu ne izloči tolikšnih količin nadomestnih delov. Krvne celice sodijo med tiste, ki jim je odmerjeno najkrajše življenje, ki se morajo torej hitro ( obnoviti. Samo za obnovo krvi . nastaja v kostnem mozgu stalno na milijarde delitev celic. Za rast ( izpadlih las nastane dnevno v, koži na glavi milijon celičnih delitev. V spolni žlezi .-nastane dnev-1 Umetni dež v Avstraliji Napredek Avstralije glede raz- ) lega. Janez gre s prijateljem 1,9 izprehod. Mimo privozi eleganten avto. Janez pozdravi gospoda volanom in pravi: »To je moj K°' voja znanosti o umetnem dežju ' so poudarili nedavno na lčonfe-' renči avsrtralsko-novozelandskega' Združenja za pospeševanje zna-1 nosti v Melbournu. Na konfe-1 renči je govoril predstojnik radio- | fizikalnega oddelka Združenja za . znanstvene in industrijske raziskave dr. Bowen. Potrdil je svojo' prejšnjo trditev, da so dosegli I avstralski strokovnjaki na področju umetnega dežja že lepe/ uspehe. Glavna ovira so veliki stroški. Prejšnji poskusi s suhim ledom so bili bodrilni, tpda zelo dragi. Zato so zdaj suh led za-1 menjali z dimom srebrnega jo-1 dida. Velika prednost te kemika- i lije je v tem, da je mnogo učin-. kovitejša od suhega ledu. Njena pomakljivost pa je v tem, da jo' ; je treba potresati zelo visoko, do ( Ž 6000 metrov. »Res? Kaj pa dela?« »Podpisuje pisma, ki jih o°' sim jaz na pošto.« »... razen tega bi rad P1^' pomnil, da sem sesalec prahu P°' daril za god tebi.« .