Jeseničana obdarovana na dunajski drsalni reviji Letošnjo dunajsko drsalno revijo v Celovcu si je ogledalo več kot 64.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Revijo so si ogledali v rekordnem številu tudi Jugoslovani, več kot 13.000. Med nedeljskimi izletniki ki jih je prišlo v dneh revije v Celovec sta si ogledala revijo tudi Jeseničana Anton Arh in Stanko Ravnik. Prvi je imel 12.000. in drugi 12.001. vstopnico. Oba jubilejna gosta je pozdravil v odmoru vice župan Selding in jima izročil pismene čestitke župana ter spominsko darilo, medtem ko jima je predstavnik revije Haanap-pel podaril zlato in srebrno zapestno uro. Jubilejna gosta — Jeseničana je po- leg štirih solistk revije pozdravil in jima čestital tudi jugoslovanski generalni konzul Pirkovič. Srečna obiskovalca letošnje drsalne revije v Celovcu Anton Arh, referent prodajnega oddelka in Stanko Ravnik, direktor računovodstva Železarne Jesenice, bosta imela prav gotovo najlepše spomine na nedeljski izlet v Celovec, ki sta ga organizirala s posebnim vlakom poslovalnici IZLETNIK in KOMPAS z Jesenic. Omenjeni poslovalnici imata lepe zasluge, da je obiskalo letošnjo drsalno revijo nad 13.000 Jugoslovanov. Marca •trn 29. februarja !964 ^.^^ Stran 4: 0 ŠE O »ETIOPSKEM CESARJU«, KI JE OBISKAL BOHINJ Stran 5: O GLASBA IN OTROK — Ali ima otrok posluh za glasbo ali ne? Stran 10: $ KAKO PRIDE DO NAS VODA, KI JO PIJEMO Optimizem Radovljiška občina z Bledom in Bohinjem zajema zadnja leta že kar 27 odstotkov vsega prometa v turizmu Slovenije. Toda v pomoč za investicije je lani dobila le komaj 7 odstotkov iz republiških virov čeprav so hotelske in gostinske zmogljivosti v tem kraju hudo zastarele in imajo na Bledu skoraj polovico manj postelj kot pred vojno. Ko so to razpravljali na posebnem posvetovanju gostinskih in turističnih' delavcev Gorenjske na Bledu je eden izmed navzočih vstal in dejal: »Ce je torej turizem v tem kraju tako važen za dohodke v zveznem in republiškem merilu bi morali razni ljudje iz Ljubljane in Beograda priti k nam, vprašati kaj potrebujemo, s čim naj nam pomagajo v naših težavah.« „ Vsi navzoči so planili v buren smeh, ki se dolgo ni umiril. KAREL MAKUC In lepega dne v marcu se bo zatresla zemlja pod nogami, zabobnelo bo in hiše se bodo zrušile na naše glave. In konec bo tega pregrešnega sveta in naše duše bodo na satelitih poletele v vsemirje, na Venero, Luno in Mars. In v prah in v pepel in v nič se bo povrnilo vse, kar nam pomeni danes še največjo blaginjo: fički, frižiderji, televizorji, iskrenost, dobrota, delavski sveti in tako naprej — prosto po izbiri vsakega posameznika! In vse se bo začelo spet znova in od začetka in človek bo spet na sestankih krojil svojo srečo in usodo. In ... In tako dalje. Ampak čisto zafes: v petek, trinajstega marca ob treh popoldne bo potres z epicentrom nekje med Kranjem in Ljubljano. Morda, pravijo neverni (tudi taki so danes še med nami!), ne bo potres ravno tega dne in ravno ob napovedani uri, bo pa brez dvoma do konca marca. Nič zato, kajne, če smo že toliko časa trpeli in nestrpno čakali, bomo pa še tistih štirinajst dni stisnili zobe in naveličano, kot ljubljanski in kranjski h',v"~-"*-!. hodHi v služ- Zaselek stogov, ki so v Bohinju povsem značilno grajeni, pred vasico Studor daje tamkajšnji pokrajini ben čar. Foto: Franc Parim res bo in na sestanke in v oštarije. Potem bo tako vsega konec. Kako nazarensko bo to lepo! Upokojencem ne bo treba več jamrati in razmišljati, od česa sploh živijo. Direktorji (majhni, večji, veliki in največji) bodo v miru božjem zaspali, ker jih ne bo več preganjala skrb, kako zapraviti svoje direktorske plače in kako pretentati delavski svet, da bodo vsi dvignili roko. Računovodje ne bo več tlačila mora od skrbi, kako bodo živeli ubogi uslužbenci s tako nizko plačo in s pufom za fič-ka. Kmetijci se ne bodo več delili na socialistične in privatne, ampak bodo složno za isto mizo jedli 'kruh, spečen iz moke, ki sta jo skupno ( v k > operacijski proizvodr.' ) pridelala zadruga in hribovski kmet. Številne integracije gospodarskih organizacij in upravnih skupnosti ne bodo več moderne, ker ne bodo služile nobenim osebnim interesom. In tako dalje. Pa še enkrat: in tako naprej. Skratka: potres bo, ker ga hočemo. Menda ga je napovedal celo neki skop-ljanski profesor, ki je baje napovedal že tistega v Skopju. Da bomo vedeli, koliko ljudi bo umrlo in koliko jih bo še ostalo, menda posebne komisije po stanovanjih in hišah že popisujejo, koliko nas je in —kakšni smo. Toliko nas ni kot Kitajcev, za to dam roko v ogenj, kakih petintrideset tisočkrat manj nas pa je in tudi to je nekaj. Škoda, da bi se vsi odselili na ne vem kateri planet, pa čeprav s sateliti, ki so danes moderni. Ljudje pa se bojijo za svojo kožo. Nekateri bolj, drugi manj. Marsikdo bi komu privoščil, da ga potres malo poruka. Upajmo, da ta višja sila ne bo izbirala po obrazih in koži, kot včasih izbirajo miličniki in še kdo drug. Pred bogom- smo vsi enaki! so rekli včasih. Kako naj pa rečemo danes? Morda bomo enaki pred potresom? Prorok, ki napoveduje potrese vseh vrst ._ SOJENJE v Dallasu 2E DRUGI teden teče v glavnem-mestu Teksasa, kjer so 21. novembra lani ubili ameriškega predsednika Kennedija, sodna obravnava proti ubijalcu osumljenega atentatorja Osvvalda Leeja. Na zatožni klopi sedi lastnik nočnega lokala Jack Ruby, ki je dva dni po umoru ameriškega predsednika v dallaškem zaporu z enim samim strelom v želodec zavozljal dallaški zločin tako, da bo najbrž tudi po razsodbi ostal skrivnosten in neraziskan. ODKUPNINA ZA SINA — 920.000 MARK Konec decembra so ugrabili dvajsetletnega sina znanega pevca in igralca Franka Sinatre. Vrnili so ga proti odkupnino 920.000 mark. Odslej pazi nanj nekdanji nogometaš Ed Pucci, ki je študiral ekonomijo. Franka spremlja na turneji po Evropi Pel bo v Nemčiji in Londonu. Tedensko 7r"s'i!?i 11 7S0 mark. Frank Sinatra mlajši z varuhom, ki stalno pazi nanj E. ZELLER O VAROVANKI MARIKI KILIUS Trener drsalcev Marike Kilius in Hansa-Jurgen Baum-lerja je označil varovanko takole: »Hladna je do konca prstov, gospodovalna kot šef protokola, pametna kot najbolj izkušena gospa in zelo častihlepna. Nikoli jo ne bi sentimentalnost pripeljala do tega, da bi vzela milijon, če pred njo ležita dva.« ZVEZNI MINISTER IN ŠPORT Zvezni minister Hermann Hocherl je bil na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Ko je obiskal olimpijsko naselje, se je pogovarjal tudi s tekmovalcem v hitrostnem drsanju Traubom. Med drugim je vprašal, če bo še kaj nastopal. Traub mu je odgovoril, da bo startal še na progi 10.000 metrov. Minister ga je zaskrbljeno vprašal: »Je proga zelo hrib- vita?« PROTI AVTOMOBILOM NA OBROKE Ana Mangani, italijanska filmska igralka, je v nekem Intervjuju izjavila, da ne bi smeli prodajati avtomobilov na kredit. Pravi, da bi tako Tprianižaii nrnm<>tni kaos v ■fant. Ali bodo razkrili resnico o težkem zločinu? RESNICO SKRIVAJO PO ZAČETKU v dallaški sodni palači se mnogi sprašujejo, ali je namen sojenja res povedati resnico o dogodku, ki je v novembru vznemiril ves svet. Dvomi so tehtni in nakopičeni. Tudi v ameriški javnosti na to domnevo odgovarjajo z orgorčenostjo. Profesor Lind, ki je proučeval dallaški zločin je prišel do naslednjega zaključka: »Lahko podvomimo, ali sploh kdo utegne pomisliti, da je tu, v teh Združenih državah mogla obstajati zarota za umor predsednika. Ce je zarota bila, aH del zvezne vlade lahko želi, da bi jo skrili. Izvolitev porote, začetek obravnave, izjave, ki so bile do sedaj izrečene pred sodiščem kažejo, da v sodni dvorani najbrž ne bomo zvedeli vse resnice o zločinu, ki se je pripetil v Dallasu, v mestu, kjer ljudje govorijo: »Ce bi vse svinje Teksasa spremenili v eno bi zadostovali samo trije sunki z njenim rilcem in zgradili bi lahko novi panamski prekop.« DOKAZI OSWALDOVEGA BRANILCA PRAVNIK Marc Line je prevzel obrambo pokojnega Osvvalda Leeja, ki ga je dal-laška policija obtožila za umor predsednika. Po Lanovi analizi so nastale tri teorije o tem, v katerem trenutku je morilec streljal na predsednika, s kakšnega kraja in kako je bilo mogoče, da je bil predsednik ubit od zadaj, progla pa je šla skozi vrat od spredaj. Po njegovem mnenju je tajna policija prisilila zdravnike v Dallasu, da so spremenili svoje zaključke o položaju krogle. Lane je tudi dokazal, da v Dallasu ni šoferja taksija s tašnim imenom, kot so ga navajali. Dva dni po umoru ameriškega predsednika Kennedvja je na hodniku dallaškega zapora lastnik nočnega lokala Jack Ruby ustrelil obtoženega Oswada Leeja. Policaj, ki je ves prizor mirno gledal, Rubvja nI skušal zadržati. Ko je slišal strel, je dejal: »Ti pasji sin!« Po izjavah zagovornika Lana razpolagata tudi z dokazi, da so se sedem dni pred tragičnim dogodkom v Dallasu sestali trije čudni ljudje v Rubvjevem nočnem lokalu »Carussele«. Eden od njih je bil Bernard Wisman, človek, ki je dal v časopis oglas preko cele strani na dan prihoda Kennedvja v Dallas (oglas je bil sestavljen v obliki tiralice), drugi je bil policist Tippit, ime tretjega pa bo objaviL čez nekaj tednov. RUBIJEV DELEŽ MORILEC Osvvalda Leja še ni sedel niti 24 ur v zaporu, ko se je že zbrala v Dallasu cela četa advokatov, ki so prevzeli ' njegovo obrambo. Najprej so ga proti visokemu odplačilu poskušali spraviti iz zapora. Ker poskusi niso uspeli je Ruby ostal v zaporu. Advokati pa se še niso pomirili. Začeli so igrati na karto, da bi Rubvja razglasili za duševno zmedenega in neprištevnega, kar bi ga po lokalnih zakonih rešilo električnega stola. Ker je sodišče pred dnevi zavrnilo tudi to trditev bodo sedaj vztrajali najbrž na dokazih, da je bil morilec neprišteven v trenutku, ko je streljal na Osvvalda Leeja. To bi za obtoženca pomenilo olajševalno okoliščino. V okoliščinah, ko je bil Osvvald Lee zapleten v čudne zveze in stike, ki vodijć skoraj do vrhov, vidijo nekateri primernega človeka, ki je plačal tuj račun. Videti je, da Osvvald Lee ni bil navaden »marksist«, ampak je bil po vsem, kar so do sedaj odkrili vmešan v čudno mrežo ameriške obveščevalne službe. Dokazov, da je ta čuden teksaški mladenič, ki je prebiral marksistične knjige, ustrelil predsednika Kennedvja, ni. Njegovo udeležbo pri zločinu bo težko' ugotoviti, ker so mu ob pravem času zamašili usta. »Ljubosumnost traja dan dlje kot ljubezen«. M. Blister, ameriška književnica »Mnogi moški bi imeli boljše žene, ko bi z njimi bolje ravnali«. Ana Mangani, italijanska filmska igralka »Bralci nočejo, da se objavlja resnica, hočejo iluzije«. E. Kroider, nemški književnik »Resnica ima dve strani: vesela je za tistega, ki jo pove in slaba za tistega, ki jo mora poslušati«. S. Dali, španski slikar »Po hrbtenici se spozna, kateri dobi pripada človek«. Stanislav Jerži-Lec, poljski satirik »Prijateljstvo se največkrat sklepa z deli, toda razdira z besedami«. M. Astor, član britanskega Spodnjega doma »Samec je človek, ki raje pere nogavice kot bi pomival posodo«. E. Kantor, ameriški komik 6000 Močan vonj se dviga iz reke. Noč postaja rdeča. Dan, še poln zvezd, skrivnosti in najstarejših človeških sanj, vstaja na obzorju. Tu snfo, kjer se je vse začelo. Vzdolž teh bregov, ki se od ekvatorja vlečejo proti Sredozemlju, je v pesku, 6000 kilometrov daleč, napisana bajna legenda stoletij. »Videl sem leve in slone, ki so se napajali v vodi, ki jo je pordečila zarja, nedaleč stran pa kamele in osle, ki so pili isto vodo. Videl sem iti mimo brezmejno vrsto vseh tistih, ki so tu živeli, kraljevali in trpeli. Prisostvoval sem borbam narodov in religij v sudanskih puščavah in razbeljenih egiptovskih stepah.« Zdi se, kot da poslušamo nekega romarja, ki je stoletja živel ob Nilu. Ramzes II., Amenofis IV-, Cirus, Kambis, Aleksander, Cezar, Napoleon, vsi osvajavci sveta so tukaj iskali moč, modrost, nesmrtnost. Vsi so spraševali to puščavo z obrazom sfinge, kje so spale in kje še spe nekatere skrivnosti človeštva. In iz tega peščenega pekla so vsi poskušali doseči raj, ki so ga že davno prej potrdili čudeži in svečeniki, raj, »od koder pada Nil na zemljo.« KJE IZVIRA NIL? Izvir nila? To je že od vsega začetka sveta velika skrivnost. »Demon, glavo bi dal, da bi zvedel, kje ti skrivaš svojo!« je grmel Neron, obračajoč se na Nil. Skušnjava je bila prehuda. Iz Asuana je poslal dve svoji stotniji, raziskovat, kje izvira »reka vseh rek.« Toda po nekaj mesecih trajajočem pohodu skozi žgočo puščavo sta se morali ustaviti na bregu nekega močvirja. »Tu se konča svet,« so dejali. In Neron, ki je zmogel vse, je bil tu nemočen. Kako more ta reka, ki teče samo skozi pesek, odnašati s seboj v morje tako ogromne mase blata? so se spraševali ljudje skozi vso zgodovino. Od kot prihaja to blato, iz katerega Egipt, »dar Nila,« srka bogatstvo in življenje? Zakaj je Nil, v nasprotju z ostalimi rekami, poleti poln vode in suh pozimi? Svečeniki, preroki, geografi, nihče ni mogel podati zadovoljive razlage. »Ali je večja bedarija trditi, da se Nil poraja pri taljenju snega ali pa prihaja iz najbolj vroče pokrajine zemlje, iz dežele, ki ne pozna snega, ampak kjer nikoli ne dežuje?« je dejal Herodot. Tudi on ni imel prav. Snega je tu dovolj. Na vrhu Ruvvenzori, ki mu pravijo »Zid, ki zapira nebo,« in ki je s Kilimadžarom najvišji vrh v Afriki (5125 m), nikoli ne zgine. Pravijo mu tudi »Oče deževja.« »Oče deževja« — to ime je dobil upravičeno. Kajti tu so nalivi pogosti. Gora, trohneča, razmočena od brzic in hudournikov, je neizčrpen rezervoar vode, od koder pada Nil v tisoč sklenjenih rečicah v velika jezera: George, Eduard, Albert. Od tod se izlivajo v Viktorijino jezero in teče 6000 km daleč preko vsega afriškega kontinenta. ONSTRAN JE DEŽELA VEČNE POMLADI Prva belca, ki sta prodirala v sudansko džunglo, sta bila Burton in Speke. To je bilo pred sto leti. Skrivnost, v katero je bil ovit izvir Nila, je bila še vedno tako popolna, kot v Herodotovih časih. Ostali svet pa je rasel, se izpopolnjeval in bil že na visoki stopnji civilizacije. V črnem srcu Afrike, v mejah Sudana, Konga, Etiopije in Mozambika pa je aila še nooolna Dredzeodovinska noč. »Onstran zgodovine ob Nilu morja blata je dežela majhnih človečkov, Id imajo zobe kot žaga in žive v drevesnih deblih. Imenujejo se Pigmejci. Imajo nekak repni izrastek kot opice. Njihova dežela je dežela zlatih sadežev in večne pomladi.« Tako je poročal Homer. Ko sta Burton in Speke prispela v »Lunino deželo«, sta mu še verjela. Takrat so bile tam, kjer je danes Uganda, Ruanda _ U rundi in celo Kenija in Tan-ganjika, na zemljevidih še bele ploskve, katerih celovitost so motile samo točke, ki so označevale verjetni tok gornjega Nila. Speke je prisegel, da bo našel njegov izvir. Potovanje je nameraval začeti na Zanzibarski obali in iti po sledeh trgovcev s sužnji ter tako osvojiti gornji Nil. Toda takoj, ko so odpotovali, so se znašli v peklu. Nastopila je žeja, mrzlica, lakota. S svojimi stotimi nosači so potovali po savanah, džunglah, puščavah. Na poti so srečavali divja plemena, ki so belce prvič videla in niso vedela, ali bi jih oboževala ali spekla na ražnju. Takrat je Burton zbolel, Speke pa napol oslepel. Dalje so jih vodili nosači. Nič več niso imeli hrane, nič več zdravil. Istega jutra pa se je po osmih mesecih strašne poti pokazalo pred njimi ogromno jezero. To je bilo v Tanganjiki, 700 km od izliva Nila. Potem je Speke sam z nekaj nosači nadaljeval pot. Se tri tedne so morali potovati. Končno so se znašli na obali jezera Nyasa, ki ga je Speke na čast svoji kraljici imenoval Viktorijino jezero. »Potreboval bi več let, da bi ga obšel«, je dejal. Vrnil se je v London in opisal svoje odkritje. Kasneje se je še enkrat vrnil v Afriko. Večina geografov danes trdi, da je izvir Nila v Jinji, poleg Riponovih slapov, ki jih je odkril Speke, drugi menijo, da je edini pravi izvir reka Kasumo, južno od Viktorijinega jezera, ki jo je leta 1937 odkril nemški raziskova'ec Waldecker. SLONI IMAJO PREDNOST Nekje v džungli stoji deska z napisom: Sloni imajo prednost na poti. Tu je vse; reka, potok, drevo, žival, kraljL To je svet, ki je obstojal pred človekom. Azijski slon je manjši in pomaga človeku pri delu.' Afriški slon pa se, velik in trmoglav, ni dal ukrotiti človeku. Tri metre visoke trave in gozd z drevesi kot strašila, prepleten z lianami, ki se zde kot pitoni; ogromne živali — nilski konji, nosorogi, ves ta svet, ki je obkrožen z zasneženimi vrhovi in tako ločen od ostalega človeštva, ima v sebi nekaj posebnega, svojega. Tukaj ni ničj človeškega. Pigmejec je škrat, Dinka, visok 2,10 m, je dolgin. V tem svetu, kjer zemlja na nekaterih mestih še vedno vre, se zdi, da še ni nič končanega, da svet šele dobiva svojo podobo. Prav na tem področju, posejanem z žveple-nimi vrelci, žive Pigmejci. Dragocenost, ki jo nabirajo sami, je sol. Obrazi mož so vsi enaki, žalostni in starikavi.~^Jiti ognja si ne znajo prižgati, tako daleč so še. Grobna tišina vlada v džungli. Na stotine kilometrov niti enega človeškega glasu. Slišati je le veter, hreščanje in kvakanje gozda, krik opice, trobljenje slona, godrnjanje nilskega konja in trde, kovinske krike ptičev. Zdi se, da se tu zbirajo vse ptice sveta. Bela čaplja ali kolibri se človeku prav tako vsede na ramo kot na hrbet ali rep svojega prijatelja — nosoroga ali krokodila. Tu je strah nepoznan. Edina divja žival je človek. Toda ne Pigmejec, Dinka ali Masai, temveč belec. Edini zakon, ki vlada tu, je zakon džungle. Pigmejci — to so ljudje, ki bi jih prav lahko dali na začetek sveta. Antropologi se sprašujejo, alj je pri njih zibelka človeštva. So bili naši predniki škrati ali velikani? Rešitve ne najde nihče. Edini dokaz je milijon let stara človeška lobanja, ki jo je našel neki ameriški znastvenik in ki jo sedaj hranijo v Nairobiju. Od kod izvirajo ti ljudje, ločeni od ostalih že od nastanka sveta? Domačini so Speku odgovarjali: »Mi smo iz dežele, kjer luna vsako noč črpa nove moči na zasneženih vrhovih in kjer prejema svojo lepo belo svetlobo.« Priredila: TONCI JALFN Tale velikan je pripeljal raziskovalce do te pigmejske družine Bohinjsko jezero je letos tako trdno zamrznjeno, kot že dolgo ne. Ljudje se po jezeru sprehajajo, vozijo z avtomobili itd. Pod mostom pri cerkvici sv. Janeza, kjer voda iz jezera odteka, se led neha — Foto: Franc Perdan Butalske divje gradnje Tale historija ni kdo ve kako imenitna, povem jo le, ker se mi je sanjala. Včasih se mi kake storije sanjajo, pa ni nobena dosti prida, kvečjemu za slovenski film in televizijo bi še bila. O butalskih divjih gradnjah se mi je sanjalo tole. Privadili so se Butalci postavljati koče brez gradbenega dovoljenja in kar v zelenem pasu, kajti taka je postava, da stane kazen nič manj kot načrt in dovoljenje in je urbaniste nič koliko boleld srce, ko so videli, kako se jim bohotijo sračja gnezda po naši prelepi Gorenjski. Pa so se zbrali občinski možje, majali so glave in moževali, kaj naj store, da prepovedo divje gradnje in jih prepovedo brez škode za urbaniste, pa tudi brez škode za stanovanjsko stisko, ki jo je takisto treba imeti na očeh. Majali so glave in moževali teden dni in še teden dni in so sklenili tako: najprej naj se Butalcefh divje gradnje prepovedo z lepo besedo — morebiti bo pomagalo. Naj se jim da primeren rok, do tega roka morajo podreti, kar je bilo postavljenega, če se ne bo zgodilo, kot je bilo ukazano, bodo vnovič stopili vkup in preudarili in sklenili, kaj bo potem. Tako so dejali in so ukazali miličniku in ko je prišla nedelja, se je usedel miličnik na moped in od-brenčal na deželo, kajti nedelja je dan, ki^ga delovni človek izkoristi podolgem in počez za divjo gradnjo. Z mogočnim glasom je dal Butalcem na znanje, da so občinski možje sklenili tako, da se jim najstrože in nepreklicno prepove nadaljevanje divjih gradenj; podreti da jih morajo do tal, to pa najkasneje v štirinajstih dneh in tako gotovo, ker bi drugače lahko prišlo drugače, in se ne ve, kako bi prišlo. Verno so Butalci poslušali oklic. Potem so na občini šteli dnevnice in so čakali, kaj bo: ali se bodo Butalci pokorili oklicu ali se bodo drznili, da se mu ne bodo — to bi bil punt! Tekli so dnevi, preteklo jih je štirinajst, tedaj šo zidovi divjih gradenj zrasli tako visoki, da iznad njih ni bilo videti Butalcev tudi, kadar so na zidarsko kozo stopili in kelo nad glavo držali. Pa ko so na občini to videli, so dejali: »Hvala statutu, ni jih več, zato jim ne bomo za kazen podirali, pa bi bilo tudi škoda podirati, ko je stanovanjska stiska. Kazen naj plačajo, pa veselijo naj se!« In so bili veseli, urbanisti pa ne. In takih primerov je povsod dosti: česar na občini ne vidijo ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni, postavim prosvete in kulture, pa socialnega skrbstva. Prihodnjič: UČ1TEU CIFIZEU in OBČINSKA BLAGAJNA. 0 »etiopskem cesarju«, obiskal Bohinj NA SESTAVEK O LEGATOVEM TONČKU KOT ETIOPSKEM CESARJU, KI JE BIL NAPISAN PO PRIPOVEDOVANJU NEKATERIH JESENIČANOV IN OBJAVLJEN V PANORAMI NA PUSTNO SOBOTO, SMO PREJELI PISMO LEGATOVE DALJNE SORODNICE JOHANE RE-PEČNIKOVE IZ SPODNJIH GORIJ. SPOROČILA JE, DA JI JE TONČKOVA POTEGAVŠČINA PODROBNEJE POZNANA IN DA JO JE PRIPRAVLJENA PODROBNEJE OPISATI. Odločil sem se, da jo obi-ščem in napišem še kaj o doslej največjem gorenjskem humoristu — Legatovem Tončku. Johana me je že nekaj dni pričakovala in bila obiska kar vesela. Kmalu sem ugotovil, da je dokaj razgledana in s ponosom govori o svojih prednikih in gorjan-skih veljakih. Iz pripovedovanja o Legatovem ' Tončku sem ugotovil, da je razgovor dobro pripravila, saj je opisala Tončkovo potegavščino tako, kot da bi se dogodila pred dnevi, ne pa pred več ko 30 leti. Takole je pričela: »Ko sem brala vaš sestavek v Panorami, sem se iz srca nasmejala in si mislila, kaj ko bi o obisku abesinskega cesarja v Bohinju napisali še kaj. No, napisala sem tisto pismo, zato hočem vaše poročilo nekoliko dopolniti. Ko sem bila nekoč pri Legatovih na obisku in je bil Tonček razpoložen, nam je o svoji cesarski karieri pripovedoval takole: Čeprav me je mnogo stalo, sem si hotel Bohinjce pošteno privoščiti. Izkoristil sem Izlet fantovskih klubov v Bohinj. Zadevo sem si dobro zamislil, si izposodil iz ljubljanskega gledališča obleko, najel maskerja, tolmača in fotografa. V bohinjskem vlaku sem naročil poseben vagon, kar ni bilo poceni. V vagonu so me preoblačili in šminkali. Ne morem pozabiti, kako strumno mi je salutiral takratni šef blejske postaje. V Bohinju so se na sprejem Heile Selassie dobro pripravili. Na postaji je bilo ogromno ljudi, tudi vsi šolski otroci z učiteljstvom. Vse je bilo v mlajih in cvetju. Po sprejemu na postaji sem zajahal belca. Krenili smo proti hotelu in vso pot so me obsipavali s cvetjem. Pred hotelom so nas sprejeli natakarji. Še se spominjam, kako me je eden natakarjev pogledal, ko sem vrč piva »eksal«. Sledile so ceremonije, pozdravi župana, predsednika turističnega drušva in ostalih ter razvitje prapora. Spregovoriti sem moral tudi jaz, moj govor pa je, razumljivo, tolmačil moj tolmač. Ugledni Bohinjci so kar tekmovali, kdo bo stal ob meni in se dal z menoj fotografirati. Slavnostnemu delu je sledilo prav tako slavnostno kosilo, po kosilu pa ples. Do tu je bilo vse v redu. Ker sem se ga pa že nekoliko nabral, se mi je med plesom delno od- Stari pregovori z novo frizuro 0 Če golob med orle zaj-de, ima gotovo dobre zveze. 9 Dvakrat da, kdor izgubi potrdilo o plačani naročnini. O Karierist barvo menja, korita ne # Drevo se na drevo naslanja, človek na paragraf. 0 Zrno do zrna pogača, kamen do kamna gorenjska cesta«. 0 če fičko čez led beži, tudi blejski turizem pokonci drži. # Dobro - blago se samo izvaža. # Z dvema občinama je težko sofinancirati srednje šole. # Kdor prej pride, vseeno zadnji čaka, če si ni dober z ambulantnim osebjem. # Kjer inozemec leži, devize pusti. # Dinar ne pade daleč od občinskega središča. VILKO NOVAK WjMIIIII I lili IUIIIIiyili„.TOWCT lepila brada in polom je bil tu. Bohinjci so v etiopskem cesarju spoznali Legatovega Tončka iz Lesc in se zavedli grobe potegavščine. Urno sem jo popihal skozi stranska vrata, sedel v svoj avto, ki me je za vsak slučaj že čakal, se odpeljal in odnesel zdravo kožo. Huje pa je bilo z mojim tolmačem. Razjarjeni Bohinjci so se meščevali nad njim. Niso ga samo pretepali, marveč so z njim dobesedno balinali. Umazan in raztrgan jih je na kolenih prosil, naj ga izpuste, ker tudi on ni vedel, da nisem pravi etiopski cesar. Ker sem jo Bohinjcem pošteno zagodel, so me seveda tožili. Na razpravi mi je sodnik očital nedovoljeno potegavščino, ki je Bohinjce mnogo stala. Izgovarjal sem se, da mlajev in vsega pompa nisem naročil, vendar ni nič pomagalo. Plačati sem moral visoko denarno kazen in več let nisem smel v Bohinj. Potegavščina me je stala ogromno, Bohinjcem sem jo pa le pošteno zagodel! je končal Tonček.« Daljna Tončkova sorodnica se je oddahnila in na vprašanje o višini kazni ni znala odgovoriti. Dejala pa je, da so govorili takrat, da je moral plačati Tonček kazen v vrednosti ene hiše. Iz tega sledi, da je Tonček svojo duhovitost drago plačeval. Johana iz Spodnjih Gorij, ki je ob slovesu povedala, da jih ve še nekaj o Tončku in še več o pozabljenih partizanskih družinah v Gorjah in na Krnici je ob zaključku najinega razgovora dejala: »Napišite le, mene pa nikar ne omenjajte! Naj mi oprosti, ker sem jo izdal, in dovoli, da jo bom za podobne razgovore še obiskal. POLDE ULAGA Glasba in otrok PROFESOR JANKO PRIBOŠIČ JE V SVOJEM NE- uspeha pa ni bilo in tako DAVNEM PREDAVANJU PRIJETNO PODAL TEŽA- mu je lahko postalo učenje VE, KI NASTAJAJO PRI GLASBENI VZGOJI OTROK, OTROŠKE NEŽNE OBČUTKE DO GLASBE, STARŠEM PA JE Z NAZORNIMI PRIMERI POKAZAL, KAKA NAJ VZGAJAJO OTROKE V TEJ SMERI. KER BI PREDAVANJE UTEGNILO ZANIMATI ŠIRŠI ecepfi klavirja ali violine celo odvratno. Orf se je zatekel k otroškim instrumentom, ki ne zahtevajo tolikšnega truda, otrok pa lahko improvizira in razvija svoje glasbene prednosti. Kateri so ti KROG LJUDI, BOM POVZELA NEKAJ NJEGOVIH instrumenti? Prav prepro-MISLI. sti: ropotuljica, palčka iz mahagoniia (lahko jih na- Prav nesrečen občutek, ce- ti. Saj je tudi naš govor svo- pravimo iz navadnega lesa), lo občutek manjvrednosti, jevrstna glasba. Res pa je, tamburin itd. lahko dobi otrok zaradi ene- da ima nekdo večji posluh . , . ga samega stavka, ki ga kot drugi. Nekomu se lahko Tl instrumenti so ču°0™ brezbrižno izgovori učitelji- prav genialno kar vije ob- pripomočki, da se otroku ca med pevsko uro: »Ti ne čutek za ritmiko oziroma občutek za nem veča in poj z nami, saj nimaš po- glasbo, pa ne more lepo aLi utrjuje. Zelo velike vrednosti sluha!« Pravilno peti. Ima pač or- *a otroka je metalofon (iz- Ali je res, da otrok nima gansko napako. Vživeli se deluJ^ Melodija Me"^. ce-posluha? Ne, to ne drži. Če bomo v usodo, da ne bo do- na 5,000 din|- "av tako mh ne bi imel posluha, bi bil ber pevec, še vedno pa je otrok razvija svojo bujno gluhonem, kajti tisti, ki ni- lahko velik ljubitelj glasbe, fantazijo s pomočjo svmčm-ma posluha, ne more govori- Skušajmo otroka glasbeno ka> barvic lt(i> D1 na lem. vzgajati od najnežnejše do- ^^^^iJSSi 5 be, naprej! Za njegov glas- 1 beni razvoj je neprecenljive vrednosti materina pesem. Ni treba, da mu zapojemo najnovejšo popevko aLi zahtevno narodno pesem, za-pojmo mu čisto preprosto pesmico za otroke. Slovenski komponist Janez Bitenc je skomponiral več ljubkih domiselne ritmične vaje. Kaj otroških pesmic, v njih se k"!a!u, razvidimo, ah ima poigrava le s petimi toni, °b™tek za "tem in ali ima Noge, glavo, vrat, peruti in torej ne presega otrokove dober posluh. Ce je tako je hrbet, slana voda, 2 srednje zmogljivosti. Z otrokovo naJbolJe» da 8a Pijemo v velika korenčka, 1 do 2 krom- starostjo bomo stopnjevali glasbeno šolo, pa čeprav je pirja, 4dkg margarine, 2 dkg zahtevnost izbrane pesmi, slar sele 4 Ieta-moke, jetra, želodec, pol večkrat se bomo spomnili tu- V primeru, če otrok ne drobne čebule, 1 dkg marga-
  • . ko črnolasim kot tudi svetlolasim dekletom. — Bluza pri kostimu je iz istega blaga in barvnega odtenka kot re«. verji, enaki so tudi sprednii štirie curnbl Ko je hudič sejal med ljudi strasti, je dal moškim cigarete, ženskam pa nove klobuke in — cigarete ... Odkar se je cigaretam tako rekoč dvignila cena, so ženske pridobile na veljavi. Je že res, da so po črki ustave enakopravne moškim, toda česa vsega niso že počele, da bi postale povsem enakopravne! Nekatere nosijo na primer že moške klobuke, obuvajo si škornje, si oblačijo hlače, pijejo šr.ops in — kade cigarete. Prav dobro sicer vedo, da so grde z moškimi klobuki na glavi; zavedajo se, da štibale škornjev skrivajo pred moškimi pogledi njihova prelepa meča; čutijo, da je njihova hoja v škornjih štorasta in brez tiste poskakujoče gracioznosti, zaradi katere moškim poskakuje srce v prsih, kadar se zagledajo v lepe nožice, obute v salonarčke z v isoko peto ..., toda za enakopravnost bi storile vse, prav vse . .. LOJZE ZUPANC In potlej sc tukaj še cigarete, krona ženske emancipacije, tako rekoč! Brez njih bi ženska enakopravnost ne bila popolna, zato premnoge Eve prištevamo k strastnim kadilkam. Naj zakonski možje še tako godrnjajo zoper to razvado, slej ko prej le zlezejo ženi pod copato ... Toda zmeraj ni bilo tako! Nekoč so bili blaženi časi, ko so se stvari odvijale drugače. Na primer pri moji babici in njenem možu. Dedek je pc opravljeni dnevni tlaki prišel domov in skočil v copate, nato pa si nažgal cigareto Že res, da cigarete ni bilo vselej pri roki in ker moja babica ni kadila, je dedek tudi ni mogel poprositi, naj mu »posodi« cigareto. Grizljal je nohte, obračal žepe, stikal po predalih in z veliko prizadevnostjo zbral nekaj čikov. In te je potem previdno slekel in jih nežno raztelesil. Če ni imel pri roki cigaretnega papirčka, je zvil smrdljivi tobak iz ogorkov v še bolj smrdljiv časopisni papir, nato pa si nažgal smotko, ki je gorela ko bakla. Puhal je ko vrhniška lokomotiva in kadil, kadil, kadil, ves zavit v smrdljivi oblak dima. In ker je bil možakar oblagodarjen s fantazijo, si je domišljal, da kadi pravo pravcato cigareto. Potlej je prišla v sobo babica, njegova boljša polovica, ki se je postavila pred dedka v razkoračeno stojo, se podbočila ko baletka, globoko zasopla in dedek se je zgrudil ko polž na soncu. Bil je namreč izkušen zakonski mož in je vedel, da babica ni zavzela te drže zategadelj, da bi se v svrho ohranitve vitke linije pripravljala na sobno gimnastiko. Ne, pripravljen je bil na vihar. In zares je babica nekaj časa vohljala po zraku, nakar je zagrmelo: »Ježešmarička, moje zavese! Saj bodo vse rumene od cigaretnega dima. Ah, tako torej spoštuješ- moje delo! Jaz perem in likam, se ženem in peham, ti pa vse zasvinjaš!« Zaradi ugleda bi dedek sicer zelo rad zarentačil, pa niti ni mogel storili, zakaj babica je že odpirala okno. In tako je moral, trpin, pogo'tniti jezo, da bi sosedje skozi odprto okno ne slišali njegovega vpitja. Tako je moj dedek zaradi ljubega miru in hišnega reda postal — ženina copata... Tempi passati! Biio je, pa ni več, bi se reklo po naše. Nikar ne mislite, da je z menoj kaj drugače.* O ne! Odkar so se cigarete podražile, sem sklenil, da ne bom več kadil. Žena pa: »1i kar jenjaj s kajenjem! Mož si. Bodi energičen!« A komaj so minili trije dnevi, sem že spet kadil. Sprva sem se trapil, da cigaret sploh ne bom več kupil, a ni minilo pet minut, ko sem preobračal vse žepe in si »ustvaril« cigaieto, sintezo pozabljenih čikov. Žena seveda ni jenjala kad'ti. Minila je ura. minili st« dve uri in pričel sem gristi nohte, vzdihujoč: »O, če bi imel zdajle cigareto . . .« Žena me je seveda slišala, a pretvarjala se je, ko da me ni. »Da, da, bog že ve kateremu kozlu rog odbije,« sem vzdihnil v drugo, da bi pri ženi vzbudil usmiljenje. Nič. Pa sem se lepo zguzil in postal krotek ko jagenjček. Mislim, da bi pričel cviliti ko kužek in mahljati tudi z repkom, če bi ga imel, samo da bi se pnliznil vsemogočni lastnici cigaretne zaloge. Vstal sem izza mize, se po prstih približal ženi, jo s tresočo roko narahlo pogladi! po hibtu in ponižno vprašal: »Saj nisi huda name. kajne, ker sem zasmradil sobo s tisto cigareto, ki je bila zares slaba zmes smrdljivih čikov. Ali te lahko prosim za cigareto, draga?« O, da ste jo videli, kako se ji je dvignil nos! »Vidiš, kakšen si!* je rekla in me pričela nekam zviška meriti, da so se mi zatresla kolena »Smrdljive čike zvijaš v časopisni papir, ker si trmast in ne poznaš olike in ne znaš biti ponižen. Zakaj sem pa jaz tukaj, a?« »Saj, saj. .« sem pričel jecljati v zadregi. In žena je odklenila predal svoic omare, kjer je skrivala pred menoj cigarete. Potegnila je eno iz zavojčka in se rni hudobno zasmejaia: »No, bo kaj ali ne?« Sram me je bilo pred samim seboi, da bi se ponižal. Ni me še zapustila zavest, da sem mož, glava družine tako rekoč. Toda hudičeva strast do kajenja me je končno premagala in sklenil sem roke v zahvalibegca. Zdaj mi je žena s cezarsko gesto poklonila tolikanj zaželeno cigareto, rekoč: »Naj bo! Ampak pazi, da ne boš cigarete nerodno utrmjal in mi posvinjal preproge . . .« No, pa recite, če ni to atavizem: če nisem tudi jaz prav takšen, kot ie bil moj dedek; če nisem prav ves, kolikor rne je v hlačah, zlezel pod ženino copato!? To pa še ni najhujše! žena je na lepem prejenjala kupovati cigarete, ko je dognala, da sem se spet zasužniil svoji stari s:rasti In prav pasje se mi godi, odkar moram sam kupovati podra/ene cigarete in — jih delni z ženo. »Mož si. Skrbeti moiaš zame!« mi je rekla. Pohleven in skromen človek sem. Pokora', am se zakonom in nikoli ne godrnjam zoper ustaljeni red. M:ni bi zavojček cigaret dnevno popolnoma zadosto- val. Zanje sicer potrošim desetino mesečnih prejemkov, a kaj bi godrnjal, če sem si pa prostovoljno naložil moderno desetino. Ampak tukaj je še moja žena. Utrujen od celodnevnega dela si torej zvečer nažgem cigareto. Kadim in uživam blagodišeči dim hudičeve travice, ki se suklja okrog plešaste glave. In že mi že- Igf na sedi na kolenu. »Lu, me imaš rad?« >Q. zelo!« pravim. »Veš, tisti kiobucek, ki sva ga včeraj gledala v izložbi ..« V trenutku mt pograbi sveta jeza. Najraje bi zakričal, da nimam denarja za takšne nepotrebne- izdatke, pa mi ljuba žena brž položi dlan na usta in me potolaži: »Ah, Lu, nikar se ne razburjaj! Saj veš, da ti je/a škoduje.« »rio, zakaj me pa potlej sploh jeziš?« onemoglo sopem. In me že privije: »Ah, saj se rada odre-čem tistemu klobučku, toda samo pod pogojem, če mi daš cigareto.« Premagat) sem. Sežem po zavojček in ji dam cigaieto Preden grem spat, si nažgem zadnjo cigareto. »Ah Lu, samo enkrat naj potegnem ... samo en dim . « pravi žena, mi vzame iz ust cigareto in krepko potegne. Privoščim ji tisti dim, toda ona mi že začne pripovedovali kaj navidez zelo važnega, da me zmoti In ko se zavem, cigarete ni več. »Ojoj, Lu, pozabila sem ti jo vrniti! Saj nisi hud, kajne?« In že mi visi na vratu in me gleda tako krotko, da zares ne morem biti jezen Tako gre iz dneva v dan. Blagrujem može, ki kade cigare ih pipe. Jaz pa kadim, žal, cigarete Moja žena kadi — moje cigarete. Drug drugega strašiva z rakom pa pljučih in tuberkulozo — kadiva pa kar naprej če ra hočem kdaj zvečer, ko sem tako rekoč že popolnoma na psu, dobiti od žene a saj polov ičko cigarete od vseh tistih, ki mi jih čez dan izmami, me žalostne pogleda in pravi: »Žal mi je, Lu! Že pird eno uro sem zadnjo pokadila.« In tako mi ne preostane drugega, ko da se tolažim z mislijo: »Ko ie hudič sejal med ljudi strasti, je dal moškim cigarete, ženskam pa — tudi cigarete . . .« Slovarček krajevnih imen I Meso, mleko, sladkor in upokojenci m ZGORNJA DOLINA V BOHINJU V tej rubriki smo že pisali o tem, kako se pravilno imenuje vas ob vstopu v Zgornjo dolino v Bohinju ■— Stara Fužina. Objavili smo tudi imena delov te vasi, ki nam jih je poslala naša dopisnica Marija Žagar. Tokrat zapišimo še nekaj besed o ostalih vaseh v Zgornji dolini. Razen Stare Fužine so to: Studor, Srednja vas, Češnjica in Jereka. O tem, kako vasi imenujejo domačini, kako se uporabljajo v zvezi s predlogi, kako se imenujejo prebivalci in kako je pridevnik, smo se pogovarjali s Francom Cvetkom iz Studorja. STARA FUŽINA se uporablja le edninsko, pride od besede fužina (v Bohinju so včasih pridobivali železno rudo). Prebivalci so F;žnarji (edninsko Fsžnar), knjižno torej Fužinar. Prvotno so rekli: grem k Stari Fužini, zdaj pa se je že bolj udomačilo na Staro Fužino ali celo v Staro Fužino. Pridevnik je f.žnarski, npr. fožnarske njive, knjižno terej fužinarski. STUDOR, grem pod Stodčr, pod Stodorom — prvotno, ker vasica leži pod hribem, ki se imenuje Studor. Zdaj pravijo že v Studor. Prebivalci so Strdorc, knjižno Studorci, pridevnik pa je sludorški (npr. stu-dorške planine). SREDNJA VAS (pravilno oziroma polno ime po Imeniku naselij je Srednja vas v Bohinju), prebivalci so Srenjan (knjižno Srenjani), grem v Srednjo vas, pridem iz Srednje vasi, pridevnik je srenjski (npr. srenjske planine, srenjske njive). ČEŠNJICA, prebivalci so Češnan (knjižno Češnja-ni), grem v Češnjico (v dialektu u Češ.nco), pridevnik je češ.njski (češ.njske planine). JEREKA. prebivalec je Jerekar, Jerekarji, grem v Jereko, pridevnik je jerekarski. K vasem v Zgornji dolini v Bohinju spada tudi Ukane, kjer imajo kmetje iz Studorja svoje najnižje planine, rovte. Pravijo: grem v Ukane, prebivalci so pa Ukančarji (Ukančarjo). Prvotno je bil Ukane naseljen le sezonsko, spomladi in jeseni, ko so Studorci gnali živino v planino in ko so se jeseni vračali z višjih planin. Tu so imeli s\oje hišice in staje za živino. V zadnjem času pa postaja Ukane vse bolj turističen kiaj, delno tudi staino naseljen. Franc Cvetek iz Studor i a nam je povedal še imena za Gorjuše in Koprivnik. Domačini pravijo: grem na G r-juše, na Koprivnik, prišel sem z G.rjuš, s Ko-privnika. Domačini so Garjušc:, knjižno Gorjušci, in KoprivnekarJD, knjižno Koprivnikarji. A. TRILER hudo zadelo, anv ak bodo lo izvedli v dveh ebrekih po 13,5 %. Sicer pa je mleka menda vedno manj. In kolikor manj bodo mol zli krave, toliko bolj bodo primorani molzti potrošnika. Končno pa, dre;1 i Tarncoiav, r---edia-gam ti, da primerno u'iam faz!« Tamoolav je o-bstal kakor Nikdar ne delajte računov novimi cenami. Priznati mo- brez krčmar ja. Po načelu »v ras, da so postopali veliko tretje gre rado«, sem zadnjič bolj taktno kot pa pred ne zaključil mojo trilogijo o davnim tobakarji, ki so po- upokojencih in sklenil, da dražili cigarete in tobak kar preidem na novo temo. Pa ti čez noč. V tem primeru pa jo včeraj — ravno ko sem si zvedel za nove cene že dan posrebal »Argo« jugo — pri- pred podražitvijo. Seveda, dirja upokojenec Tarnoslav malo nerodno je, ker v ne- Jamrovič. Moja žena si je deljo popoldne mesnice niso okamenH. ft;'sMI jem, da ga zastonj prizadevala, da bi odprte. No, pa do konca pre- bo prizadelo. Divje me j? po- mi servirala še ostali del ko- beri članek pa boš videl, da gledal in zarju": »Že '.eto in sila (repo s krompirjem na je v Kranju mleko in meso več plešem tisti ivej tupasti upokojenski način). Razbur- še vedno najcenejše. Le po- penzionistovski »če,—ća—ča«. jeni Tarnoslav je mahal pred glej, Ljubljana, Celje, Jese- Obrnil se je, z?.loputni! vrata mojim, nadaljnjih jedi voha- niče so znatno dražji kraji, in odvihral, rorpiBvii sem jočim nosom, z 52. številko kar se mleka in mesa tiči?, g'avno jed. žena pa je lahko osrednjega dnevnika z dne Seveda, tam imajo verjetno pomila krožnik, čeprav se je 23. tekočega v mesecu. »Tu tudi višje izdatke za kultu- voda za pomivanje že po-poi- poglej, kolega moj dragi, tu- ro kot pri nas v Kranju. Si- notna ohladila. Ni bilo nič le vidiš črno na belem, kako cer pa piše tu spodaj, da te hvidega, kajti gospodinje pra- so nas spet »pošlatali«. Po- nove cen:: ne bodo do!go ve- vijo. da se pos^d^, ki nI dražili so nam meso, podra- ljale. Pa tudi mlekarjem niso mastna, pcmJva lahko tudi z ži'i so nam mleko, in tule, pustili, da bi podražili mleko mrzlo vodo. glej, (pri tem mi je pred- za 27%, ker bi nas to pre- LIPE očil še številko 54 osrednjega dnevnika z dne 25. tekočega v mesecu) vidiš, tule pa že napovedujejo, da nam bodo podražili celo sladkor. Arduš, človek bi iz kože skočil. No, kaj pa ti praviš k temu?« Televizor avtoniatik žena je pričela priganjati: »Repca bo mrzla in pomila bi rada, saj se lahko pogovarjata tudi, če ti ješ zraven!« Postavila je torej glavno jed na mizo in pogled nanjo (na repo namreč), ml je vdahnil misel, kako naj odgovorim Tarnoslavu Jam-roviču, da ga potolažim in po možnosti čimprej odpravim, da bi po kosilu zaradi boljše prebave lahko položil utrujeno telo na hrastovo klop. »Vidiš, dragi Tarnoslav, vsako stvar je treba natanko premisliti, preden zavza-meš dokončno stališče. Saj so tudi mesarji in mlekarji dolgo gruntali in preudarjali, preden so prišli na dan z as roman Čudno, da tele pravzaprav ni odvratno. Ni, da bi morala odmakniti pogled, nasprotno, prevzame me, ne morem se obrniti, saj je skoraj veličastno, veličastna predstava goltajočega moškega. Podoba morilčeve slabosti. Tole je bolezen; ko bi jo lahko ozdravili, bi morda ozdravili tudi njegovo morilsko strast. Poznate Bosvveliovo »Johnsonovo življenje?« je vprašal Patrick. »Takole je najbrž žrl Samuel Johnson.« Kramerja je torej mogoče brez tveganja psovati, kadar že. Poceni maščevanja za odtrgani športni gumb iz čistega zlata. Kramer je bil odsoten; odsoten se je mašil z jedrni; strmel je v Patricka, vendar ga ni videl in znoj mu je curljal prek obraza. Od požrešnosti oznojenemu obrazu lahko porečeš vse, podobno kot morfini-stu ali kadilcu opija. Zato je poskusila. Morilec ste, Kramer« je rekla, »in veste, da ste morilec« Ni je slišal. Patrick je gledal Franzisko kot prikazen, Luigi kajpada ni ničesar razumel, Kramer pa je žrl dalje in bolščal v sobo, v umazano jedilnicb Bartolomeovega bara, kjer je razen njih sedel le bradati mladenič in bral knjigo. Kramer je nepričakovano nehal jesti. Vilice in nož je odložil na krožnik in za trenutek onemel, zatopljen vase. Potem je vstal in začel hoditi sem ter tja, okorna podoba v mlahavem zimskem plašču nedoločljive barve. »Le pazite,« je posmehljivo rekel Pulrick, sledi najlepše. Zdaj bo začel kihati.« Kramer je imel robec že v rokah, ko je izbruhnilo kihanje, stopica! je sem in tja, kihal, se brisal z robcem pod nosom pa sušil obraz, še vedno bled in kljub kihanju negiben kakor lepenkasia krinka. »Tako imenovano gastrično kihanje,« je pojasni! Patnck s hladnim, zmagoslavno veselim glasom, pojasnil mi ga je neki zdravnik. Nekateri požeruhi morajo po sleherni jedi, ki jim je ugajala, petnajst do dvajsetkrat kihniti.« Bruhnil je v smeh, ko je Kramer, še vedno kihaje, brisoč se z robcem, odšel skozi vrata. »Na zrak mora,« je rekel in se zavedel, da ni več Kramerja in so sami. Potem je umolknil. Luigi ie vstal in obračal gumbe na televizijskem sprejemniku. Mladenič s knjigo je prenehal brati in strmel v Patricka. »In zdaj,« je rekla Franziska, »ubijte Kramerja!« Patrick ji ni odgovoril. Pogledal je Franzisko. - »Nikar me ne glejte tako prepadeno,« ie rekla Franziska. »V žepu imate najbrž samokres. Na kaj le čakate?« Mladenič, ki je bral, je vstal. S knjigo v roki je prišel k njihovi mizi ifi dejal Patricku: »Nekaj čudovitega sem odkril. Poglejte te Tintoret-tove reprodukcije, signor O'Maliev, na primer oznanjenje...« Odprl je knjigo na eni izmed Slikovitih strani in jo razRrto položil na mizo pred Patricka. »Ubijte ga, ko se bo vrnil,« je rekla Franziska. »Ne, ne smete si 02'edati naenkrat celo sliko, temveč le de!, kakršenkoli izrez, posnetki so zelo dobri. Prav dobro lahko spoznate Tinto-rettovo potezo.« Brada mu je drhtela, mladenič je bil visok in koščen in brada je bila podobna divji podrasti. »Slikar je,« je rekel Patrick. »Kar dober mlad slikar.« »Saj najbrž znate streljati,« je rekel Franziska, to je vendar povsem enostavno, ko bo vnovič vstopil...« »Vzemite katerikoli Tintorettov izrez,« je dejal slikar, pa imate sliko Jacksona Pollocka. Vznemirljiva reč.« »V zmoti ste,« je rekel Patrick, »ne nosim samokresa.« - In ugotovil sem, da to ni slučajnost,« je zmagoslavno rekel slikar. »Ukvarjal sem se "s Tho-masom Hartom Bentonom, Pollockovim učiteljem; bil je pod močnim Tintorettovim vplivom. Tako torej obstaja neposreden stik med Tintorettom in Pollockom.« »Mu ne bi rekli, naj izgine?« je vprašala Franziska. »Prihodnje dni vas bom obiskal v 'ateljeju, Bruno,« je dejal Patrick slikarju, »z damo imava pravkar važen pogovor.« »Umoriti hočete Kramerja,« je rekla Franziska, »vendar se 'Vsak dan srečujeta. Umoriti ga hočete, vendar proučujete izvor njegovega kihanja. Umoriti ga hočete pa z njim jeste. Umoriti ga hočete pa dopuščate, da vam trga gumbe. Najbrž ga hočete brezhobno umoriti. Nekaj takšnega imate v mislih. Vendar pa sočasno veste, da tega ne boste storili. Moriti hočete, pa ste zamudili igro. Nebogljenček ste, da nebog-Ijenček. Od preroku Po moj m j tak, de ga skori ni človeka, de b kdaj ta prave na trofu, to se prau prerokovu al pa bel po domač povedan za naprej prou mislu, pa govoru. Men se tud zdi de ni treba bit glih preveč brihtn za tak bel ta ajnfah prerokovajne. Recima vremenarji k usak dan po cajtngah pišija kašn bo vreme morja bit že mal bel šolan, pa še tist sam enkrat na mesc uganeja, kašn bo vreme, zraun jim pa še kdaj rata. Blez sa bli učas tud preroki, k nisa bli kej prida šolan pa sa useglih velik uganil. To mende piše u svetm pism. Pa b lahk kešn reku: »Ti s trapast, pa še pobožn b biu red zraun Se nis ubenga na soje ušesa slišu prerokovat, pa na morš rečt da j tistu, kar piše res. Tist k j pisu se j lahko zmotu al pa zlegu.« To se ve de jest na trdm, da b' blo to, kar piša gvišn res, res pa je, de se tud u Lok najde kešn prerok k kej ugane. Na kar puglejte. U Lok j lan padi prebližn glih-tolk snega ket drgod. En cajt sa ga ma! stran spraulal, pol sa ga pa mal zril, pa kar prgmah pstil. Še gospodarju po hišah nisa preveč nadiegvai, de b ga spred sojih hiš spraul. Sevide gospodarji pa tud nisa naumn, de b ga na soja roka stran spraulal. Po tem takm j tud pred hišam ustau tak ket j padu, sam pohodil srna ga. Na, zdej pa na bo doug, k bo ta čudn sneg kar sam od sebe zginu. Res, de j u ene kraje bel gvirun ket drge, ampak bo tud tam še letaš preč pršu, pa sam od sebe. Vidte jest sm doug grantu zakuga sa letašna zima ria sneg u Lok tak merkal, u nedela sm pa le zvedu. Blez de j edn od tiste firme, k j za ceste pucat tekat k sa nehal sneg ukrej spraulat reku: »Bog ga j dau, sonce ga bo uzeu, mi ga bama pergmah pstil!«(?) Sam zdej se j to, kdo bo ceste pucu o Lok mal zmešal, tak de ubedn na ve, kdo bo hiše delu, kdo pa plec pucu, pa lud tis prerok se j od pucajna čist poslovu. No, ker je danes že taka navada, da pritisneš samo na knof pa imaš že oprano perilo, pritisneš na knof, pa ti pride natakar (če pride), če pritisneš na pravi knof dobiš službo — da ne bi zaostal za tako tehniko, sem se tudi jaz moderniziral s tako napravo, in to s televizorjem avlomatikom. Veste, to je najbolj moderni aparat z neštetimi kanali, kanalčki, z daljinskim upravljanjem itd. in za katerega moraš pri belem dnevu z baterijo iskati poroke, da si ga zaradi visoke cene lahko nabaviš. Kljub temu, da sem po navodilu prepleskal sobo z zeleno barvo, poskrbel za firnke in očala, pa sem imel s tem aparatom take motnje, da bi rajši 100 let čakal na rešitev pokojnine, kakor da bi še enkrat nabavil tak aparat. Že takoj v začetku, ko sem »šo!ta!« to avtomatično reč, sem opazil, da v kanalih ni nekaj v redu, ker sem videl kvintet Kovačiča, ko je igral v Zagrebu in Beogradu pod nekakšnim gradbenim odrom in ne v Ljubljani. Miki miška, čika Pajo sta se pojavila šele v poznih urah, tako da sem moral otrokom kuhati turško kavo, da so lahko pričakali to oddajo. Med oddajo mladinski TV klub je bil naenkrat tako slab tok, da so na tej oddaji sedeži postali tako nizki, da ženski spol ni vedel kam z nogami, al' na levo, al' na desno stran, ker se jim je skrčil tekstil nad koleni za celih 10 cm. Med pričakovanjem, da bi videl v kmetijski od- daji kako so v kmetijskem kombinatu Belje z vodnim! namakalnimi napravami za-močili dve milijardi škode, je nastal kratek odmor zaradi pomanjkanja »stiuje«. Skoraj neverjetno, bi človek dejal, ko imamo toliko hidrocentral. Vrtel in pritiskal b: na knofe mojega avtomatika še nadalje, če ne bi »crknil« pri zabavnih oddajah. Verjetno zato. ker se program zabavnih oddaj ne spremeni, razen imena nastopajočih, recimo, da enkrat poje Lijana Ležaj, drugikrat pa Ležaj Lijana itd. Zaradi motenj sem poklical tehnika, da pregleda aparat, če je sp!oh še normalen. V dveh minutah je ugotovil, da je vzrok motenj v aparatu samo žarnica, katero je prestavil iz levega v desni kot, in za to računal 1500 dinarjev. Pogledal sem ga tako debelo, kakor pogleda naš »maj-ster«, kadar pridem dve uri pozneje na »šiht«. Pri tem računu sem ugotovi!, da služimo na račun tistih, »ki se učijo oziroma delajo na napakah«. V kolikor je po popravilu aparat delal boljše, pa so se mi napovedovalke televizijskih oddaj stalno opravičevaie v nadaljnjih oddajah z besedami »do prekinitve je prišlo zaradi tehnične okvare na relejni postaji«. Ker je teh napak vedno več kakor pa rednih oddaj, sem sklenil, da bom kor.cem meseca in-kasantu RTV dejal: >Ne morem poravnati naročnine zaradi velikih motenj v mojem žepu.« Pozdrav GREGA če ne b ga jest prosu, de nej še za naprej kej pove, k j že za sneg tak fest pogruntu, de bo s soneova pomočjo segniu Jest b recima red vedu, če bo tcešn bog od kod pršu pa mal plec ušpricu, al pa saj pomedu. Ja, če ne hmal na bama vedi. de j asfalt res črn. Ampak jest upam, de bo po star Lcšk praks za občinsk praznk še glih tak namarn po plac ket j dons. Sevcde mrbit se bo ta cajt plec sam od sebe posušu, pa bo* veter sam od sebe tiste smeti pa prah mal stran znosu! SMOJIIA ^/%$%^%$+$I+%$%$^^ 5101439748998^5149197350^652965220571^ Mlađi talenti na preizkušnji Zgoraj nič, spođa] nič, v sredi na popevka Na sobotni izbor nastopajočih za »Veseli tobogane in »Pionirski TV studio« RTV Ljubljana, se je v Kranju priglasilo preko sto pionirjev in nekaj cicibanov. Največ jih je bilo iz Kranja, nekaj pa tudi iz Tržiča, Poljanske doline in od drugod. Ob vratih sobe, kjer so preizkušali, je bil tak naval, da je Borut Lesjak nekajkrat zagrozil, da bo začel puliti zobe, če ne bo mir. (Morda je prav ta pripomba spomnila učitelja harmonike s kranjske glasbene šole, da je otrokom razdelil listke s številkami in je potem vse potekalo kot treba.) Začudenje ob začetku: »Kdo bi si mislil, da je med našimi otroci toliko glasbenih in pevskih talentov!« Začudenje ob koncu: »Kdo bi si mislil, da toliko staršev misli, da njihovi otreci toliko z"~*"> »Vi Ho je vredno predstaviti javnosti!« Praznik dečkov »stričkov in tetk« iz televizije. Nekoliko več so je bili deležni tisti, ki so izbrali v sporedu naših narodnih ansamblov. Njihove pesmi so po obsegu manj zahtevne in mali pevci so imeli več možnosti, da jih dobro zapojejo. Več se jih je navdušilo za Beneške fante, za ansambel Borisa Kovačiča in. druge. Tudi ta izbor komisiji ni bil po volji, a obljubili so, da bodo dobrim pevcem poslali primerne pesmice in jih povabili na dokončni izbor. Dovoljujem si odgovor na vprašanje, zakaj otroci pojejo popevke ali posnemajo na- na Japon skem Krape najbrž vsi dobro poznate. To so ribe, ki žive v naših vodah. Plavajo vedno proti vodni strugi. Na Japonskem uživajo poseben ugled in pomenijo za mladino, predvsem za dečke, simbol hrabrosti, vztrajnosti in junaštva. Starši dajejo že ob rojstvu svojemu sinu velikega, lepega, iz pisanega blaga sešitega krapa z željo, da bi imel vse take vrline. Na praznik dečkov, ki ga praznujejo na Japonskem 5. maja, obesijo pred domačo hišo na bambusovo palico svoje krape. Tri do pet metrov veliki plapolajo in se upirajo vetru v veliko veselje in ponos dečkov. Na ta dan povabijo svoje prijatelje in jih pogostijo z riževimi kolači in z drugimi japonskimi slaščicami. Ta praznik praznujejo dečki do 10. leta. Vsakokrat jih obdarijo starši in sorodniki. 3. marca pa imajo praznik deklice. Na ta dan je v družini mnogo veselja. Deklice povabijo v goste svoje prijateljice, matere pa svoje znanke, da popijejo nekaj skodelic sladkega vina in se posladkajo z japonskimi slaščicami, vmes pa prijetno kramljajo. V najlepšem prostoru v hiši razstavijo na posebnih policah, pregrnjenih z rdečim žametom, najrazličnejše predmete, ki jih bodo deklice, kot bodoče žene in matere, potrebovale v gospodinjstvu ali pa si bodo Z njimi krasile svoj dom. Vsi predmeti so velike umetnine, ki jih krasijo vdelane zlate niti ali pa so pozlačene. Tako vidimo na polici lepe škatljice, riževe skodelice in vaze. Posebno svečan videz napravijo vaze s breskvinim cvetom in z japonskimi češnjami, vmes pa visijo lampione ki. Kovinarski krožek na osnovni šoli Lucijana Seljaka Potruditi se je treba, pa uspeh ne bo izostal No, pa saj ni bilo tako zelo hudo. Boža Novak je kar hitela zapisovati imena tistih, ki imajo možnost, da se pojavijo na televizijskem platnu. Zapisala jih je okoli petdeset. »Samo veliko pilo bo treba vzeti v roko in kakšno drugo pesmico, pa bo!« je rad pripomnil Janez Kuhar. PUNČKE, FANTKI IN RADIJSKI SPORED »Poglej, mucek, zgoraj ne moreš, spodaj ne moreš, pa Še v sred; se mučiš!« Tako in podobno je vzdihoval Janez Kuhar, ko so se pred njim vrstili pionirčki in pio- nirke in se silili s petjem popevk za odrasle pevce pa tud za odrasle iposlušavce. »Zakaj ne pojete pesmic o rožicah, zajčkih, srnicah, igračkali. To so^stvari za vas. Ne pa: sem zaljubljen, grem na ples, parčki in kaj vem kaj še vse(« - Fantek, ki mu je oče pred perizkušnjo popravljal kodr-ček na čelu, punčka s kot ciganček črnimi lasmi in očki in druga z, velikim cofom na kapici, pa dve deklici, ki sta zapeli skupaj in še mnogi drugi so si za to priložnost izbrali popevke in si zapravili velik del nakloni en os ti Foto: Franc Perdan rodne ansamble: zato. ker drugega navadno ne slišijo v radiu. Dopoldanske pionirske oddaje so premalo, posebno za tiste, ki so dopoldne v šoli. Skoraj vsi otroci so povedali, da so se pesmi naučili iz radija. Kdo bi se potem jezil! Menda tudi dojenčki ne bodo več jokali, ampak prepe*vali popevke!? Otrokom na uho: če hočete nastopiti na televiziji, se naučite otroške ali lepe narodne pesmice. TUDI PROFESORICA NE ZNA Priznati je treba, da je Bo- Na naši šoli imamo več krožkov: kovinarski, knjigo-veški, modelarski, graverski, pevski in foto krotek. Vsak učenec sodeluje vsaj v enemu izmed njih. Vsi krožki so dosegli že lepe uspehe, posebno pa kovinarski, katerega sem član tudi jaz. Vpisanih nas je 15. Izdelujemo razne kovinske predmete, ki jih tudi prodajamo. Za našo šolo smo izdelali stojala za rože, stojala za pepelnike, knjige in še vrsto drugih manjših predmetov. Letos smo izdelali že lepo število stojal za televizijo, ki smo jih prodali v Beograd. Z zasluženim denarjem pa <• • • • na koncu vsakega 50/- leta skupaj s hišnikom na izlet. Leta 1962 smo bili v Mariboru in na Pohorju, lani smo bili v Fiesi pri Piranu, za letos pa se še nismo odločili. Upam, da bo kovinarski krožek na naši šoli še vnaprej tako uspeval in da bo imel vedno več članov. Vinko Potočnik, učenec 8. razreda osnovne šole »Lucijana Seljaka* uspenšo lovil mlade pevce in dure in mole, ki so si jih omislili. Če so tudi oni lovili njega, so osvojili velik del možnosti, da njihovo ime pride v uredničino beležnico, drugače pa ne. In takih, ki niso še nikoli peli s spremljavo in so si povrhu še po svoje prikrojili takte in melodijo, je bilo kar precej. Neka punčka je odpela celo polovico pesmi pa še ni nihče »pogruntal«, kaj hoče zapeti. Torej: tudi otrokom je površnost prepovedana. Na splošno so se najbolje odrezali harmonikarji- nakai violinistov in desetletna pianistka, ki je s takim občutkom zaigrala Griegovo Pomlad, da je kar ni bilo mogoče pozabiti: »Tiste male rokce ...!« V splošno zabavo se je pripetilo, da je tudi »striček ob klavirju« (tako ga je krstil Janez Kuhar) odpovedal. Tc se je zgodilo, ko naj bi spremljal mlado viojončelist ko, ki si je izbrala prece zahtevno skladbo. »Nič u to«, ga je hitro potolažila, »ji prejle profesorica klavirji poskusila, pa ji tudi ni šlo. METKA SOSIČ Vrt ili« k film veli ITALIJA Novi film režiserja Maura Bologninija (Stranpot, Senilnost) je »Podkupljenost« (La Corruzione) po originalnem scenariju Uga Liberatora. Sin bogatega milanskega založnika (Jacques Perrin) misli po šoli oditi v samostan. Toda njegov oče (Alain Cluny) ga hoče na vse načine odvrniti od tega. Celo tako, da nagovori ' svojo priležnico (Rosanna Schiaffino), naj ga zapelje. Fant po doživetju ljubezni res opusti misel na samostan in se vključi v milansko visoko družbo. Toda: brez upanja, da bi bil kdaj srečen. Kritika film ugodno sprejema. Naslednji Bologninijev film bi moral biti »Casanova« z Marcellom Mastroiannijem, vendar pa kaže, da s tem ne oo nič, vsaj scenarij neprestano spreminjajo. Mastroi-anni pa ,trenutno nastopa v Filmu »Človek s petimi baloni« režiserja Marca Ferrerria. Igra lastnika tovarne bonbonov, ki je obseden« od petih balonov. Ko poči zadnjega, skoči z vrha nebotičnika ... Njegova soigralka je Cathe-rine Spaak. Najnovejši film zadnje čase telo zaposlenega Vittoria Sassmana ima naslov »Zdaj »a o ženskah.« Režiser Etto-fe Scola, njegova soigralca ?a sta Catherine Spaak in IValter Chiari. FRANCIJA George Clouzot (nazadnje je posnel »Resnico«, 1960) pripravlja končno svoj novi film — »Temna noč«. Jose-Andre Lacour, s katerim skupaj pišeta scenarij, pravi: Film bo portret ljubosumnosti, ljubosumnosti lastnika majhnega hotela (Serge Reggiani), ki je poročen z veliko lepotico |Romy Schneider). Ljubosumnost je strašna pošast, ki se hrani sama s seboj. Gonilna sila filma bo ljubosum-neževa domišljija, ki stalno bega iz preteklosti v sedanjost. Tu bo Clouzot lahko' pokazal svojo virtuoznost.« Jean-Pieire Mocky bo po svojem uspelem antiklerikal-nem. filmu »Čudni faran« »Drzavlj^e V^em jez^moT" Nje^edi£ sneh »11 veteranov«, »3 na- V^ihološki kriminalki »Mar- boBour^lgS^Uskovalca? ljubezen) snema sedaj film redmke« in »štiri za Texas.« nie«, ki je^sre^ snemanja ki med sitim? osumljenci »Zastavijalec«. V njem igra Zdaj pa Sinatra v lastni prO- jf ^ ^n (odknt- išče morilca. Rod Steiger edinega člana dukciji snema film »Robin J„ nT i u -7^' Annie Girardot, Richard judovske družine, ki uide Hood in njegovih 7«. Režira T**™* Balter m Manete tlaTt' Johnson, Alida Valli in Fran- nacističnemu iztrebljevanju Gordon Douglas, igrajo pa >fetaUe Wood igra ^n^. Eno najzanimivejših in najuspelejših ameriških del zadnjih let je film zakoncev Franka in Eleanor Perrv »David in Liza« — psihološka študija ljubezni duševno neuravnovešene mladine. Na sliki glavna igralca Keir Dullea In Janet Margolin I ZDA stavi v naslov kakšno šte- Končno je znana zasedba Režiser Sidney Lumet (12 vuko- Tako so na primer po- novega Hitchčockovega fiima. cisco Rabal tvorijo zanimiv in ki po vojni pride y Ame- poleg obveznih Franka Sina- Q dvoino vWo v filmu mednarodni igralski kvartet riko ter v Harlemu odpre t Deana Martina ^ Sam. BCasCjmia na poroki« o Iju- v filmu »Ona druga ženska« zastavljalnico. Vendar pa je m ja Davisa mi. še Bkig bezenskih prigodah sester režiserja Francoisa Villiersa. duševno povsem zlomljen in ^ Peter Fa]k VfctoJ ^nski Za SEžbo Fo ga Jacques Cousteau (Svet ti- najde nov smisel življenja Buona Barbara Rush ' šine) bo posnel v sistemu *n stik z ljudmi šele na kon- Cinerama dolgometražen do- cu mračne zgodbe, ki jo pri- kumentarni film »Osvojitev poveduje novi Lumetov film Edv.ard G. Robinson. snema francoski režiser Serge Bourgignon. morja.' Najbolj obetajoč mladi poljski režiser Roman Polan-ski (Nož v vodi) je zdaj v Parizu, kjer dela na filmu z naslovom »Poiščite žensko.« Poleg Steiger j a igra Geral-dine Fitzgerald. Poznavalci si obetajo zanimivo in vitalno delo. Kadar Sinatrov »klan« po snema film, si kaj rad po- Zelo iskana v italijanskem filmu: Pietrangelijeva »La Parmigiarsa« (na sliki), pa Damianijev »Dolgčas« in zdaj »človek s petimi baloni« ter »Zdaj pa o ženskah« ... »NOŽ V VODI«, mladega poljskega režiserja Romana Po-lanskega spada med najboljša dela poljskega filma zadnjih let. Film na nov in svež način obravnava večno temo ljubezenskega trikotnika. Igrajo Leon Niemczyk, Jo-lanta Umecka in Zvgmunt Malanovvicz. Zanimivo in vredno delo. »V SLUŽBI PANfcHA VILLE«, legendarnega generala mehiške revolucije se znajde tudi popularni pevec Luis AguiHar, kajpak v veliko veselje soborcev in publike. Igrata še Linda Cristal in Arturo Martinez. Mehiški glasbeni western? »HUZARSKA BALADA« je prikupna sovjetska komedija o mladem dekletu (Larisa Golubkina), ki ne more zdržati brez svojega zaročenca (Jurij Jakovljev), poročnika v vojski maršala Kutuzova (Igor Iijinskl), in se zato preoblečena v fanta kot zastavonoša prid hvarjem v bitkah z Napoleonovo voisko. Režiser ie Eklar Riazanov. Pa še mimogrede — «/ Najdonosnejši nemški film rej: družba MGM snema film leta 1963 ni bil noben drug »Nepotopljiva Moilv Brovvn,« kot prj nas posneti »Zaklad v katerem poskrbi za drnma- v Srebrnem jezeru.« Prodali ličnost tudi katastrofa T;ta- so ga kar v 60 držav. Seveda nika. Ker pa se Debbi Rey-» ni moglo ostati samo pri tem. nolds v filmu kar 32 preoble- če ljudje radi gledajo Divji če in ni pri tem seveda Zapad, kakor si ga pred- nikoli slabo oblečena, je stavlja Janezek, pardon: Kari zmanjkalo denarja za Titanik." May in drugi Fritzi, zakaj pa Zadevo si bodo zato izposo- ne! Jurgen Roland je že po- dili iz angleške verzije te snel »Gusarje na Mississipi- katastrofe, imenovane »Noč, ju« po Gerstaeckerjevem ro- ki se pomni« in iz ameriike- manu iz leta 1848, Herald ga »Titanika« ... Reiner snema »VVinnetouja« Za tiste, ki so nori na vo — I. del, kasneje pa bo po- do in podvodne športe: pri- snel tudi »Poslednjega mohi- jetna novica. Januarja ie bila kanca« po znani povesti Fe- na Floridi premiera v prvem nimora Coopera ... podvodnem kinu na svetu. Brigitte Bardot je v ZDA Predvajali so film ~Xenavad- dosegla svojevrsten rekord, ni Mr Limpet,« v katerem se Ameriška legija dostojnosti temu možaku sanja, da je je uvrstila v svoj indeks pre- riba. Film so vrteli v »reali- povedanih filmov že sedem stičnem «okolju: prva publi- njenih filmov, (nazadnje »Bo- ka 500 ljudi ga je videla v jevnikov počitek«). Kaj ta- dvorani 5 metrov rod povr- kega ni uspelo še nobeni šino zemlje, na platnu, po- 'drugi igralki! Vse kaže, da topljenem v kristalno čisto nima BB, vsaj po mnenju vodo. Glug, glug. ameriških katoličanov, kaj »Zdi se mi, da je moj ob- prida možnosti za nebesa... raz še vedno enak — in tako Škoda — za prebivalce raja! Ubogi stari Titanik bodo spet poterpili! In to na čisto isti nr.r.in. N.^ razumete? To- je tudi z dialogom. Samo konji so dirm.« — AuJie Murphv, ki pri 40 snema svoi 23. VVCSttl::. i ...... i.! i') voda, ki jo pijemo Voda je pač voda. V sebi skriva mnogo neprijetnosti, vendar pa brez nje ne moremo živeti. Tudi človeško telo sestavlja dobrih 60 odstotkov vode. Trenutno nam voda hodi zelo narobe, kajti po cestah jo je preveč, v strugah rek pa premalo. Tako se zgodi, da preklinjamo avtomobi: liste, ki nam pošiljajo »čedna« darilca vode, kavine barve iz mlakuž ob pločnikih na naše, pravkar zlikane obleke. Potem pridemo domov in hočemo vključiti električno pečico, pa iz radijskega aparata zaslišimo: »zaradi izredno nizkega vodnega stanja naših rek je potrošnja električne energije omejena.« Pogosto po vsem tem jezni in nemočni stopimo k vodovodni pipi, jo odpremo, nekaj časa počakamo, da voda teče (zaradi »štednje«), nato pa si natočimo kozarec bistre in mrzle vode in z njo poplaknemb za nekaj minut po grlu vse tiste neprijetnosti, ki nam jih je povzročila prav voda. Tole, kar smo napisali v gornjih vrsticah, velja seveda samo za trenutno situacijo, za zimo torej, ko vodo kljub njeni nujni uporabi še vedno smatramo za problem. Zato se raje spomnimo poletja. No, voda je problem tudi tedaj. Predstavljajte si, da ste nekje v Julijskih alpah, na višini recimo 2000 m. Sonce vam pripeka v hrbet že 5 ur. Žejni ste. Sicer je čutarica s tekočino še skoraj polna, toda tista tekočina, za katero ste mislili', da vam bo med potjo dajala moči, vas je pustila na cedilu. Želite si samo vode. Pa smo spet pri njej — večnemu problemu, večni nuji in nekje tudi večnemu zlu. Pustimo tokrat večne probleme in večna zla, ki jih voda lahko povzroči in jih tudi povzroča, za kdaj drugič, in se omejimo na to, kako rešujemo probleme preskrbe z vodo. Napisali bomo nekaj o organizaciji vodovodne mreže v Kranju in njegovi okolici. OD »ŠTIRN« DO VODOVODNEGA STOLPA »š tirna« je še vedno zelo pomemben rekvizit prenekaterega kmečkega pa tudi nekmečkega gospodarstva. Samo po K ure peš hoje iz mesta, pa jih bomo že našli, ne sicer povsod, tu in tam pa vendarle, in to take, katerim bi navsezadnje rekli lahko celo, da so »moderne«, drugod pa take, ki naš spominjajo na primitiven namakalni sistem pri Egipčanih. Pa pustimo tudi to, zakaj ta problem rešuje samo denar (cevi namreč niso zastonj). No, če že hočete, »štirne« je imel pred nekaj desetletji tudi Kranj (do leti 1921). Menda je ena stala na današnjem Titovem trgu, druga pa v bližani kina Stor-žič. Verjetno je bila še katera, vendar sta biti ti dve glavni. Tistim nekaj tisoč Kranjčanom se ni prav nič dobro godilo, če samo na vodo pomislimo. Mesto pa je raslo, z njim tudi potrebe po dobri pitni vodi in tako so se vrli mestni možje odločili za skok naprej, ki je bil za tiste čase prav revolucionaren. 2e pred samo gradnjo in pred odobritvijo načrta o vodovodu, sta med poslanci v deželnem zboru nastali dve struji, zakaj taka gradnja, kot je bilo kranjsko vodovodno omrežje, je terjala precej denarja. Nasprotniki vodovoda s poslancem Pavšlarjem na čelu so v Kranju sklicali leta 1905 celo protestni shod.' Toda odobritev načrta iz leta 1901 je kljub protestom leta 1905 dobila realno podlago v 30 procentnem deželnem prispevku, ki so ga zakonsko potrdili. S projektom so sklenili zajeti vrelec pri Cemšeniku in ga ob kokrški cesti speljati v Kranj. Glavni rezervoar naj bi stal pri Tupali-čah, medtem ko bi v Kranju postavili stolpni rezervoar, iz katerega bi se z vodo oskrbovalo mesto. Leta 1911 je bil Cemšeniški vodovodni sistem zgrajen z vodovodnim stolpom vred. In prav ta vodovodni stolp je postal nekak kranjski simbol, saj po svoji zunanji obbki rezervoarju ni prav nič podoben. Morda njegova pojava prej spominja na svetilnik. Visok je 33,5 m, njegova prostornina pa je 250 kubičnih metrov. Kako pa voda priteče vanj, boste vprašali? Z odgovorom vas ne bi presenetil, če bi dejal, da je v stolpu montirana mogočna črpalka, ki spravlja vodo v rezervoar. Toda take črpalke ni, kajti voda v rezervoar, ki je 33 metrov visoka, priteče sama. Razlaga je dokaj enostavna, posebno če ste se kdaj vsaj od daleč spoznali s fiziko. Voda priteče v rezervoar zaradi gravitacijskih sil, torej po zakonu veznih posod, ki pravi, da se gladine med seboj povezanih posod izenačujejo. V našem primeru je ena posoda rezervoar v stolpu, druga pa rezervoar pri zajetju. Med seboj jih povezujejo cevi. Ker so gladine zbiralnikov ob zajetju precej višje od gladine kranjskega stolpnega rezervoarja, voda vanj priteče sama. KAKO KRANJČANE PRESKRBUJEJO Z VODO DANES? To, o čemer smo govorili do sedaj, je veljalo morda za leta od 1911 pa do 1930. Kranj pa se je širil in vzporedno z njegovo rastjo so rasle tudi potrebe po pitni vodi. cemšeniški sistem, ki je še vedno ostal hrbtenica celotnega sistema, so razširili, s tem, da so dodali še zajetja v Novi vasi in Bašlju. S tem se je kapaciteta vodovoda dvignila na 140 sekundnih litrov, vendar tudi ta ne ustreza več. Podjetje Vodovod (ki skrbi za vodovodni sistem v Kranju, škof ji Loki in Medvodah) pripravlja rekonstrukcijo celotnega omrežja in zajetij, tako da bo celotni sistem zmogel 205 sekundnih litrov. V celotnem sistemu stoji trenutno 6 vkopanih rezervoarjev (Tupaliče, Stražišče, Nova vas, Potoče, Praprotna polica, Smlednik) in pa stolpni rezervoar v Kranju, za katerega pa so strokovnjaki pri »Vodovodu« povedali, da z rastočo porabo vode njegova funkcija rezervoarja vedno bolj slabi, pojavlja pa se naloga razrezi Inika. To so posebne naprave, ki stoje med rezervoarji ob zajetjih in potrošniki, ki imajo nalogo zmanjšati pritisk vode na primerno število atmonsfer. Najugodnejše pravijo, da je število 5 atmonsfer. Ker je potrošnja vode v Kranju precej velika, se voda v stolpnem zbiralniku bolj pretaka kot pa zbira. V slučaju, da je stolpni rezervoar poln, voda iz zbiralnikov ob zajetjih pa doteka normalno, posebni plava-či zaprejo dovodne cevi, odvečno vodo pa usmerijo po ceveh v stražiški zbiralnik. Vodovodni stolp Foto: Franc Perdan FA šE BESEDA O CEVEH, PO KATERIH TEČE VODA Ali si morda vsaj približno predstavljate dolžino glavnega cevovoda? Najbrž o njej niste razmišljali; tudi jaz nisem vse do takrat, ko me je tehnik pri podjetju »Vodovod« vprašal, če se mi vsaj približno sanja, kako dolga je vsa stvar. Seveda nisem mogel uganiti, zakaj cewi so, če bi vse zložili eno za drugo, tako dolge, da bi povezale razdaljo med Kranjem in Zagrebom, 13 km pa bi ostalo za nameček. Povsem razumljivo, da bi se dolžina neprimerno povečala, če bi k tem 173 kilometrom prišteli Se dolžino cevi, ki glavne žile povezujejo z vodovodnimi pipami v ' stanovanjih. Nemogoče bi bilo ugotoviti točno ^številko, vendar menim, da bi bilo merilo v tisočih mnogo premajhno. Kvaliteta eevi,™' ki uporabljajo v glavnem omrežju, je različna. Zavisi predvsem od cene in postopka montaže. Najraje uporabljajo azbest no-cemen t ne cevi. Lito-železne uporabljajo le tam, kjer so obremenitve velike (v mestih), najmanj pa uporabljajo cevi iz počinjene pločevine. Povprečen premer cevi se giblje okrog 350 mm. Kranjsko podjetje Vodovod ima z omrežjem precej velike težave, saj je celotna mreža že zastarela, mnogokje so preseki cevi premajhni, še bolj pogoste pa so okvare, zato v zadnjem času vedno bolj razmišljajo o preložitvi tistih glavnih vodov, ki so že zastareli. Poglavje zase predstavlja vodovodno omrežje mesta. Je staro (iz leta 1911), zato zanj obstoje zelo pomanjkljivi in nenatančni načrti. Problem je postajal vzporedno z okvarami vedno. Popraviti okvaro v slučaju, imenovan geofon, nepogrešljiv. Dela na istem principu, kot detektor za odkrivanje min, le da je veliko bolj občutljiv in da razen kovine zazna tuda najmanjši šum (iztekajočo vodo na primer). Naj bo to, kar smo napisali, za danes dovolj, zakaj ne bo dolgo, ko bo podjetje Vodovod pričelo z obsežnimi rekc«strukcijami vodovodnega omrežja, zato takrat o tem več besed. TONE POLENEC RADIJSKI SPORED (VELJA OD 29. FEBRUARJA DO 6. MARCA) Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7.. 9, 12 , 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 SOBOTA — 29. februarja 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 Slovenski glasbeni umetniki — 9.45 Igra Ljubljanski jazz ansambel — 10.15 Nekaj domačih — 10.30 Poljske narodne pesmi — 11.00 Pozor nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12,15 Kmetijski nasveti — 1225 Sobotni zabavni mozaik — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba 15.40 Naši amaterji pojo in igrajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi Ln plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — IS.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Za konec tedna s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in našimi pevci — 20.20 Kar nadaljuj Jeeves — 21.10 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA — L marca_ 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.30 Ura romantične glasbe — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Deset minut z orkestrom Alfredo Antonini — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 1350 Koncert pri vas doma — 14.10 Mednarodna evropska radijska postaja — 15.05 Odmevi iz Mediterana — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Domače melodije in nape vi za nedeljsko opoldne —16.45 Koračnice iz glasbenih revij — 17.05 Ham-mond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.05 Glasba iz znamenitih oper — 19.05 .Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Velika prijate! jsva — Stravinski — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Dunajski klasiki v tuji in domači izvedbi PONEDELJEK — 2. marca 8.05 Poje vam Gorenjski vokalni kvintet iz Kranja — 825 Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta sopraoistka Pertot in Korošec — 10.15 Klavirska poe?.ija Edvarda Griega — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Na obisku pri zabavnih ansamblih in vokalnih solistih Radia Sofilja — 1330 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušal-, ci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zabavni kaleidoskop — 18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Popevke na tekočem traku — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni akordi TOREK — 3. marca_ 8.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 8.35 Nekaj domačih — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 925 Tako pojo in igrajo v Moskvi — 10.15 Plesne miniature *— 10.40 Odlomki iz opere Nikola Šubic Zrinjskega — 11.00 Pozor nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače pesmi in napevi — 13.30 Med suitamj — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Zborovske skladbe Antona Lajovica — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvi-denje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Indonezijski vokalni solisti zabavne glasbe — 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Mariborskega komornega zbora — 2020 Radijska igra — 21.18 Trije hrvatski glasbeni avtorji — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Za vsakogar nekaj SREDA — 4. marca 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Za prijetno razvedrilo — 10.15 Narodna glasba iz Mehike in Argentine — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11,00 Pozor nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Iz arhiva čehoslovaške zabavne glasbe — 13.30 Sanjarjenje in ples — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Radi jih poslušate — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Ženski Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Chopino-va prva pariška leta — 17.35 Iz fonoteke radia Koper — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz domače koncertantne literature — 20.31 Plesni orkestri tega tedna — 21.05 Skupni program JRT — 22.10 Glasbena medigra — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami ČETRTEK — 5. marca 8.05 Z opernih «i koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz jugoslovanske produkcije zabavne gla>be — 10.15 Final- ni orkester Radia Leipzig — 10.30 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra ansambel George Shearing — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Od Budimnešte do Varšave — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Suita za flavto in orkester — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Godala v ritmu — 2320 Skupni program JRT x PETEK — 6. marca_ 8.05 Veliki valčki in operetne uverture — 8.30 Slo venske vokalno-instrumental-ne skladbe — 8.55'"Pionirski tednik — 925 Majhen dopoldanski sprehod — 10.15 Dva prizora iz opere »Hlapec Jer-' nej« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Za prijetno razvedrilo — 13.30 Robert Schu-mann: Karneval — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Domače pe*jni in napevi za popoldne — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvofaka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripoveduje nam ... — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Srečanje s pevcema Tonvjem Renisom in Mino — 2320 Skupni program JRT K I N O Kranj »CENTER« 29. februarja poljski film NOCOJ BO L MRLO MESTO ob 16. uri, amer. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 18. in 20 uri, premiera ital. barv. CS filma SAMSON PROTI NASILNEŽU ob 22. uri; 1. marca ital barv. CS fiTm SAMSON PROTI NASILNEŽU ob 10. uri, amer barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 14., 16., 18. in 20. uri; 2. marca mehiški barv. film V SLUŽBI PANCHA VILLE ob 17. in 19. uri; 3. marca mehiški barvni film V SLUŽBI PANCHA VILLE ob 17. Ln 19. uri: 4. marca ital. barv. CS film 2. marca ruski film DO* SAMSON PROTI NASILNE- VOLJENJE ZA IZHOD ZU ob 17. in 19. uri; Kranjska gora 29. februarja angl. b".rv. film VESELI KLUB MLADIH 1. marca jugoslovanski film MOŠKI 5. marca ruski fi'm DOVOLJENJE ZA IZHOD Ljubno 29. februarja ital. film KAKO LEPO JE ŽIVETI ob 19.30 1. marca amer. barv. film DVORNI NOREC ob 16. uri Duplica 29. februarja amer. barv. CS film JUPITROVA LJUBICA ob 19. uri 1. marca amer. barjt. CS film JUPITROVA LJUBICA ob 15., 17. in 19. uri 1. marca sovj. film PETER IN KATARINA ob 10. uri mladinska predstava 4. marca francoski fiim a . . c., TRETJA ŽELJA ob 17. uri 4. marca mehiški barv. film V SLUŽBI PANCHA VILLE 5. marca francoski film ob 19. uri; TRETJA ŽEUA ob 19. uri* Kranj »STORŽIČ« 29. februarja špan. ba:~v. film MADAME SANS GENE ob 16., 18. in 20. uri, premiera meh. barv. filma v SLUŽBI PANCHA VILLE ob 22. uri; 1. marca meh. barv. film V SLUŽBI PANCHA VILLE ob 10. uri, premiera sovj. barv. filma HUZARSKA BALADA ob 13. uri, špan. barv. CS film MADAME SANS GENE ob 15., 17. in 19. uri, premiera poljskega filma NOŽ V VODI ob 21. uri; 2. marca sovj. barv. film HUZARSKA BALADA ob. 16. uri, amer. barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI ob IS. uri, franc. barv. W film NJENO ŽIVLJENJE ob 20. uri; 3. marca sovj. barv. f:lm HUZARSKA BALADA ob 16. uri, poliski film NOŽ V VODI ob 16., 18. in 20. uri; 4. marca pofjski film NOŽ V VODI ob 16., 18. in 20. uri St razišče »SVOBODA« x Naklo 1. marca amer. barv. CS film ALAMO II. DEL ob 16. in 19. uri; Jesenice »RADIO« 29. febr. do 1. marca ital. franc .barv. film RIMSKA DEVICA; 2. marca franc. barv. CS film VITEZ GRBAVEC; v 3. do 4. marca ruski film DOVOLJENJE ZA IZHOD; Jesenice »PLAVŽ« 29. febr. do 1.» marca ruski film DOVOLJENJE ZA IZHOD; 2. do 3. marca ital franc. barv. film RIMSKA DEVICA 5. do 6. marca jugoslovanski film MOŠKI; Žirovnica 6. marca amer. CS film ZLATI KADILAK — komedija ob 17. in 19. uri Radovljica 29. februarja ital. film OB SOBOTNIH VEČERIH ob 20. uri 29. februarja franc CS barv. film MEČ MAŠČEVANJA ob 18. uri 1. marca franc. CS film SEDEM SMRTNIH GREHOV ob 18. uri 1. marca ital. film OB'SOBOTNIH VEČERIH ob 16. in 20. uri 1. marca franc. barv. CS film MEČ MAŠČEVANJA ob 10. uri matineja 3. marca japonski film ZARADI LJUBEZNI ob 20. uri 4. marca japonski CS film ZARADI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 29. februarja ameriški film NA DIVJEM ZAPADU 5. maTCSl amer. barv. CS 1. marca nemški W film ri'm ŠEPETANJE NA BLA-DOKAŽITE ALIBI ZINI ob 20. uri 4. marca ital. franc. barv. 6. marca ital. film SALVA-film RIMSKA DEVICA TORE GIULIANO ob 20. uri Dovje 29. februarja nemški W film DOKAŽITE ALIBI L marca amer. film NA DIVJEM ZAHODU 5. marca ital. franc. barv. film RIMSKA DEVICA Koroška Bela 29. februarja jugoslovanski film MOŠKI 1. marca an marca_ RTV Ljubljana: 1730 Ruščina na TV — 18.00 Poročila — 18.05 Pesmi — slikanica za najmlajše — RTV Beograd: 18.20 črka, na črko — RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik — 19.20 S kamero po svetu — 19.30 TV pošta — JTV: 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb: 20.30 Propagandna odaja — RTV Ljubljana: 20.45 Večer z Bojanom Andamičem — 21.45 Serijski film — 22.15 Poročila ČETRTEK — 5. marca RTV Zagreb: 10.00 TV v šoli — RTV Ljubljana: 1730 Angleščina na TV — RTV Zagreb: 18.00 Poročila — 18.05 Mendov spored — RTV Ljubljana: 19.00 TV obzornik — RTV Beograd: 1920 Narodni glasbeni instrument — JTV 20.00 T V dnevnik — RTV Ljubljana: 20.30 Študentska soba — TV drama — 22.0G Poročila. PETEK — 6. marca RTV Ljubljana: 17.30 Ruščina na TV — 18.00 Poročila — 18.05 Dokumentarni film — 18.30 Poljudno znanstvena oddaja — 18.50 Glasbeni kotiček — Gregor Strniša — 19.00 TV obzornik — 19.30 Štiristo let slovenske glasbe — JTV: 20.00 TV dnevnik — RTV Beograd: 2030 Propagandna oddaja — RTV Zagreb: 20.45 Ekran na ekranu — RTV Ljubljana: 21.45 Obisk pri kiparju Petru Černetu — 22.15 Poročila 9999999^9999^999999999999999999999999 96^03930361509^^18364539109773370339529655^3619715983495^48^10307108533716974398540^71965^12