Poit ni na plačana v gotovini. Posamezna Številka t din Leto L Trbovlje, 9. Julija 1918 Štev. 19. 'fcp/osih Osvobodilne fronte okrojo Trbovjtfe 'pt Vred kongresom KPJ Rudarji obrata Klotredež Izpolnjujejo obveze v čast V. kongresu KPJ • Skupina rudarjev obrata JKotredež, ki izpolnjuje obveze v čast V. kon- gresu KPJ Rudarji obrata Kotredež v rudniku Zagorje izpolnjujejo obveznosti, ki so si jih zadali v čast V. kongresu KPJ na ta način, da so se najboljši aktivisti odločili, da do 21. julija izven delovnega časa nakopljejo 500 ton premoga. Skupine delavcev v kateri so sc zbrali na jboljši, so poleg svojega delovnega časa delale še po štiri ure in dosedaj nakopale 301 tono premoga. IX) 21. julija pa bodo izvršili še ostalo, kar so si zadali. Zaradi njihove izredne požrtvovalnosti in ljubezni do domovine in partijo dajejo s tem naj- Proti kmmčniin obtožbam CENTRALNEM« KOMITEJU KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE Beograd. Vfto osnovne partijsko organizacije tnt območju Okrajnega ltomlteta KPS v Trbovljah so razpravljal^ na ovojih sestanki o izjavi CK KPJ v zvezi z resolucijo Informacijskega biroja Komunističnih partij o stanju v KPJ. Enodušno obsojajo lažno trditve Informacijskega biroja KomunlMtičnth 1'iu-tij, ker poznajo pravilno l»ot naSe Partije in njenega vodstva, s Titom na čelu. Globoko obsojam© neuteano-Ijene obtožbe In klevete, ki imajo namen zrahljati enotnost nagega delovnega ljudstva pod vodstvom KPJ. Za. to ponosno izražamo neomajno zaupanje in ljubezen do KPJ In njenega vodsva, kt nas jo vedno učilo ceniti in spoštovati vse bratske Partije z boljševiško na čelu in vos resnično demokratični svet, ki se skupno z nami bori proti imperializmu. V naši borbi za sodallzom In v potrditev pravilnosti stališča naše KPJ lepši odgovor n© vse neupravičene očitke proti našemu naj višjemu vodstvu CK KPJ. S prekournim delom na prostovoljni bazi pa so tudi pri|io-mogli, da je obrat Kot rede/ dosegel mesečni plan za mesec junij in ga presegel za 2.1 %. Izpolnjevanje obveznosti rudarjev obrata Kotredež naj služi vsem ostalim obratom iu delovnim kolektivom za vzgled, da do.21. julija Izpolnijo zadnje obveznosfi. To bo olienem najlepše darilo in priznanje CK KPJ. s tov. Titom na čelu, ki »a nam dala v vsaki borbi tako silno orožje, da smo zmagali, smo globoko uverjemi, da premagani© vse težavo samo z novimi dokazi. Zato podvojimo sile v borbi za plan, za ljudsko posojilo, za gradnjo zadružnih domov, kar nam vse vzgaja novo kadre, predano marzlznm-leni-nlzmu. To odločno stališče KP v našem okraju so ugotovili člani okrajnega nilteju KPS neposredno na terenu in ga iznašajo ponovno na svoji današnji seji. Trbovlje, 2. julija 1948 Okrajni komite KPS Trbovljo čudno tekimovanje Z ozirom na to, da je danes tekmovanje v naj večjem razmahu, sta si tudi v Zagorju napovedala dva stavben© oddelka tekmovanje iu to čudno tekmovanje. Ko greš po cesti, ki vodi na železniško postajo, vidiš na lesnem izkla-dišeu o vložila vse sile v pomoč ljudski oblasti, za okrepitev njene demokratičnosti in za izvedbo njenih nalog pri /gradnji socializma Tuko pri delu za dvig industrijske proizvodnje, z udarništvom in novatorstvom, s Slednjo in izboljšanjem kvalitete proizvodov, kakor v delu za socialistično rekonstrukcijo kmetijstva, za razvoj kmetijskih zadrug in organizacijo borbe za večji donos v kmetijstvu, bo Zveza Iiorcev med svojimi člani in med širokimi ljudskimi množicami razvijala duha požrtvovalnega dela z© skupnost, zn dvig blaginje naših delovnih ljudi. 5. Predstavniki borcev NOV Slovenije v imenu vseli svojih bojnih tovarišev in v imenu vseh žrtev, ki so jih dali jugoslovanski narodi v borbi proti fašizmu, odločno protestiramo proti nasilju nad našimi brati koroškimi in primorskimi Slovenci, ki so sc skupno z nami junaško borili proti fašizmu zn svojo osvolioditev. Protestiramo proti temu, da jim danes imperialistični krogi odrekajo pravico do zdrližitve_ z ostalimi brati v Jugoslaviji, (la jih eelo preganjajo, obsojajo" in znpjrajo zaradi ^njihovega antifašističnega prepričanja ter ščuvajo in vzpodbujajo proti njim fasade in nacistične elemente. 6. Prvi kongres Zveze Iiorcev Slovenije odločno protestirn proti delo- vanju sovražnikov miru in izzivanju nove vojne. Kongres obsoja zločinske napade ameriških imperialistov in njihovih satelitov na svolmdo in neodvisnost narodov, olisoja oboroženo, krvavo nasilje nad svoliodoljulinimi gibanji. Prvi kongres Zveze borcev NOV Slovenije poziva vse napredne in človečanske sile v svetu v borim proti novemu fnšizrnn. v obrambo mirn, napredka in demokracije, v liorho za prijateljske in enakopravno odnose med narodi, za vse ono, za kar smo se borili in dajali tako velike žrtve v drugi svetovni vojni. _ . Prvi kongres Zveze borcev NOV Slovenije Do 5. iulifa 'e bilo vrisano v trboveljskem okra'o 7,872.000 din 1 ndskega posojila Vpis ljudskega posojila petletnega plana jc zadobil širom cele države velik razmah. Vpisovali so delavci, kmetje, nameščenci in mladina, ki so v vsej državi v prvih 2 dueli in pol vpisali 2.224,931.000 dinarjev posojila. Številke prvih dni nam dokazujejo veliko ljubezen našega delovnega ljudstva, ki se bori ra izpolnitev plima in ki s podpisom posojila daje odgovor na vse klevete, iznesene proti naši državi, naši Partiji in našemu dragemu maršalu Tilu. Vpis posojila v našem okraju je prvi dnu dosegel vsoto 3,500.000 di- rudnika Zagorje, kdo bo razbil več kosov zidne opeke. Tudi strešna opeka jo nedaleč od (n na prostem in si jo lahko kdor koli prisvoji. narjev, «1 katerega je največjo vsoto vpisalo prebivalstvo Trbovelj 1,342500 dinarjev, Zagorje 540.000, Hrastnik 931.750, Radeče 8&.000. Prvi dnn jc dosegel lepo vsoto tudi KLO Dol pri Uradniku 85.000 dinarjev. V kmečkih predelih je vpis prve dni potekal slnlio, knr je pripisati slabi predpripravi Med delovnimi kolektivi so se prvi dan najbolje odrezali v steklarni Hrastnik in rudarske podružnice. Vpis pa je stalno naraščal, tako da je bilo v so-linto vpisanega že 5.792.950 dinarjev, še vedno so naj večje vsote dosegali delovni koleklivi. Do ponedeljku opoldan je v okraju Trbovlje vsot" narasti« na 7,972.000 dinarjev. Vseh (Nadaljevanje na 2. sirarni Pravilna vzgofa današnje Hitri tempo razvoja naše industrije v zvezi z uvedbo planskega gospodarstva in izvajanja naše prve petletke, postavlja pred nas vedno večje naloge v pogledu dviga in vzgoje novih nižjih, srednjih in višjih strokovnih kadrov. Da je vprašanje vzgoje novih kadrov problem od katerega pravočasne rešitve zavisi vse nadaljnje izvajanje petletnega plana nam dokazuje pomen, ki ga temu vprašanju posveča najvišje vodstvo naše države. Nešteti govori naših vodilnih državnikov, govori tov. Tiita, tov. Kardelja in Kidriča, objavljeni v dnevnem časopisju nam potrjujejo, da je to osnovno vprašanje ter njega pravilna rešitev pogoj za uspešno izvedbo ostalih gospodarskih načrtov. Kajti jasno mora biti vsakomur, ki zasleduje razvoj našega gospodarstva v zadnjih letih, da številni objekti, ki so danes v gradnji in ki jih še bomo gladili potrebujejo za svojo dograditev veliko število strokovno izvežbanih moči. Še večje število strokovno izvežbanih moči, pa bodo ti objekti potrebovali, ko bodo dograjeni in bodo pričeli služiti namenu za kaiterega so grajeni, če v tem trenutku ne bomo imeli dovolj iz-vežbanega osebja, bodo vse te stavbe in naprave v njih brez vrednosti ker ne bodo mogle ničesar pripomoči k borbi naših narodov, za gospodarski dvig države. Ker pa gradimo nošo Industrijo po točno začrtanem planu, nas take težkoče ne morejo in ne smejo zateči nepripravljene saj točno poznamo obseg razvoja In potrebe novonastajo-joče Industrije. Zeto moramo in naša ljudska oblast tudi posveča posebno pozornost vprašanju strokovnih ka- kodrov je najvažnejši problem borbe za izpolnitev plana (Nadaljevanje s 1. strani) vpisnikov je bilo 9300 in povpreček 850 dinarjev na osebo. Najvefjo vsoto je doseglo Trbovlje 3,700.000 dinarjev. Od te vsote je vpisala rudarska podružnic,i potom svojih pododborov 1,450.750 dinarjev. V posameznih pododborih so vpisali največje zneske v Centralnih rudarskih delavnicah tov. Odlazek Polde, nameščence, 10.000 dinarjev, njegova žen« pa 5000 dinarjev, tov. Dular Lojze, pomočnik direktorja uprave Zasavskih premogovnikov 6000 dinarjev, tov. Pečar Otmar, personalni referent rudnika Trbovlje 5000 dinarjev. Rudarska podružnica rudnika Trbovlje je napovedal« tekmovanje vsem rudnikoim v državi za 'im večji vpis posojila, in sicer, kn-erl rudnik bo proceniualno dosegel lo 10. Julija nnjvečjo vsoto. V Ilrnsl-iku je bilo vpisanega 1,650.500 di-nriev. Vsota, dosežena v Zagorju, znašu '.550.000 dinarjev, od tega podružni-n rudarjev 1,066.500 dinarjev. Najboljši rudarji, ki so vpisali največ, o: Gostiša Francn. delavec, 10.000 dinarjev, tov. Čebela Anton, predsecl-ik rudarske podružnice 10.000 di-nrjev, tov. Čebela Frane, rudar, 3.000, tov. Jerin Pokle, rudar, 5000 ’’nar jev. Radeče je doseglo vsoto 164.500, 'ilanl most 135.000. Vrhovo 20.500, ’nrje 13.750, St. Iminbert 17.250. . Gotard 36.000, Sv. Urh 11.000, *. j n rij pod Kninom 29.250, Razhor '250. Mlinše 31.750, Marno 24.250, "ke-Kisovec 66.000, l/ika pri Zida-in mostu 24.250. Kotredež 22.250, 'nke 76.750, Gabersko 22.000, Dol i Hrastniku 122.250, Dole pri Li-'i 10.500, Dobovec 25.250, Cemše-k 55.750, Čeče 42.250, Breg 4250. Vseh vpisnikov je bilo: kmetov 6, ki so vpisali 301.500 dinarjev, lavccv 5831, ki so vpisali 4,854.520. lužbcnccv 1760, ki so vpisati 1 mini 848.000, obrtnikov 175, kisovpi-' 194.000, mladine 513, ki je vpisala .250 in drugih poklicev 446, ki so Hali 370.000 dinarjev. Vsota, ki je > vpisana do srede zvečer, znaša J,785.750 dinarjev. Bodoči k;uffi pri delu drov predvsem tudi zaito, ker vemo, da spada ravno proces izgradnje kadrov med najdolgotrajnejše in najtežje procese sploh. Za vzgojo novih strokovnih kadrov v rudarstvu kot osnovni panogi našega gospodarstva je zvezna Vlada izdala vrsto ukrepov. Med prve spada ustanovitev Rudarskih industrijskih šol, katerih naloga je vzgoja dobrih kvalificiranih delavcev rudarske stroke. V našem bazenu tmdPn trl Rudarske industrijske šole in sicer v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Po-goj za sprejem v šolo je uspešno dokončana osnovna šola, da je kandidat star najmanj 14 let, ter dia je duševno in telesno zdrav, šolanje na industrijskih rudarskih šolah traja 3 leta ter se deli v dva dela: teoretični, katerega namen je poglobitev in razširitev splošne izobrazbe ter teoretična izobrazba v rudarski stroki ter praktični del pri katerem se gojenci uvajajo v praktično delo njihovega bodočega poklica, pri čemer jim služi v oporo pridobljeno teoretično znanje. Po uspešno zaključenem šolanju gredo absolventi šole na obrate kot kopc-ški pomočniki, po enoletni praksi pa so avtomatsko povišani v kopače. V okviru rudarskih 'industrijskih šol v Trbovljah in Zagorju obstojata kot vzporedna oddelka tudi kovinarski in elekitro oddelek, katerih naloga je vzgoja kvalificiranih delavcev kovinske in elektro Stroke za potrebe podjetja. V treh letih obstoja so naše rudarske industrijske šole dosegle že vidne uspehe. Iz začetnih poizkusov In težav se postopoma razvijajo v dobro organizirane strokovne šole. Z internatskima provizorijema, ki sta v gradnji v Trbovljah in Za gorju in, ki bosta dokončana do pričetka novega šolskega leta, pa bo omogočen vstop v šolo tudi učencem iz oddaljenejših krajev, ki jim sedaj radi perečega stanovanjskega vprašanja to ni bilo mogoče. Z dotokom novih sil bo na ta način tudi omogočena izpolnitev visokega planskega vpisa, ki je predpisan za novo šolsko leto. V prihodnjem letu pa je v programu gradnja novih stavb z vso potrebno opremo modernih industrijskih šol. Z zaključkom šolskega leta 1947-48 zapuščajo prvi absolventi naše rudarske Sole in vstopajo v produkcijo. Njihova naloga je, da bodo s svojim delom praktično dokazali kaj jim je nudila in kaj jih je v pogledu njihove strokovne izobrazbe naučila šola. Posebno pa je še njihova naloga, da prekinejo s starim mišljenjem, ki še vla. da v vrstah naših rudarjev, namreč, da Je rudarski poklic zaničevan in manjvreden poklic, za katerega ni potrebna nobena posebna vzgoja. S svojo strokovno sposobnostjo in z lju- beznijo do svojega poklica bodo na ta način pripomogli k dvigu ugleda celotnega rudarskega poklica. Absolventom industrijskih šol, ki so pokazali pri zaključnih izpitih posebno znanje in, ki imajo voljo in veselje do nadaljnjega študija, pa je z vpisom v delavski itehnikum omogočeno nadaljnje strokovno izobraževanje. Delavski tehnikum v Trbovljah, ki bo pričel z rednim poukom 1. septembra letošnjega leta, ima rang srednje strokovne šole. Obsegal bo tri oddelke: rudarski, strojni in elektro oddelek. Pogoj za sprejem je, da je kandidat star najmanj 17 let ter da je kvalificiran delavec v stroki, ki se ji namerava posvetiti. Pri vpisu morajo prijavljend, izvzemši obsolvente industrijskih šol, polagati sprejemni izpit, šolanje traja 3 leta, po uspešno položenem zaključknem diplomskem izpitu pa prejmejo absolventi naslov diplomiranega tehnika. Učencem ki pokažejo izredne uspehe je omogočen nadaljnji študij na tehnični fakulteti. Za kandidate, ki nimajo zadostnega znanja za uspešno položitev sprejemnega izpita obstojajo pripravljalni tečaji, ki jim posredujejo potrebno znanje. Poleg navedenih dveh ustanov, katerih naloga je redna šolska vzgoja novih, nižjih in srednjih strokovnih kadrov, pa se vrši na naših rudnikih še veliko število različnih strokovnih tečajev, ki omogočajo tistim nekvali-ciranim in polkvalificiranlm delavcem, ki niso imeli prilike potom redne šolske vzgoje pridobiti potrebno strokovno znanje, pridobitev tega znanja v skrčenem obsegu, ter s tem tudi pridobitev višje kvalifikacije. Večina teh tečajev pa je le prehodnega pomena in bodo prej ali slej ukinjeni, ker je redna pot za pridobitev potrebnega strokovnega znanja in odgovarjajoče kvalifikacije samo šola. Pravilne norme so predpogoj pravilnega nagrajevanja že sama beseda norma nam pove, da je to izraz, s katerim se izraža nekaj normalnega, naravno mogočega. Vse na svetu, bodisi mrtva stvar ali živo bitje, mora imeti pogoje, da lahko obstaja oziroma uspeva. Vsi ti pogoji pa so za vsako Stvar normi-rani. Ce niso pogoji, oziroma norma izpolnjeni, ne more uspevati nobena stvar. Mi vemo, da rabi rastlina gotovo količino vode, katero pa ji je narava točno predpisala oziroma normirala. če tej rastlini prilijemo še malo vode in nudimo še ugodnejše pogoje, bo ta rastlina uspevala še bujnejše. Nesmiselno pa bi bilo, da bi se trudili vsiliti rastlini več vode, kot ji je to predpisala narava, oziroma ji je iz popolnoma naravnih zakonov nemogoče vsrkati. Kot za vsako stvar v naravi, tako je tudi za človeka postavila že narava sama norme. Ena od teh, v kateri so skrite vse ostale norme, je star pregovor, ki pravi: »Brez dela ni jela«. Če se bomo vsi trudili, delali in dosegali normo, bo naša država in z njo mi vsi, dobro uspevala, če bomo pa kot rastlini, prilili k našemu delu še malo več volje In zavesti in kot damo rastlini gnojila tn sonca, dali delu še boljšo organizacijo in izpopoi nitev, bom5 normo ne samo dosegali ampak tudi presegali. S preseganjem pa znatno večamo hitrost, s katero se bližamo našemu cilju —socializmu. V normi so zapopadena prav vsa pr* zadevanja, nas vseh v borbi za plain, ki je porok za lepšo in boljšo bod^c-nost Prev toliko, kolikor je plan va-žen za dosego željenih ciljev, je norma važna za dosego plana. Ker je ravno z besedo norma povedano prav vse, je dolžnost slehernega državljana, da se z normo čimpreje seznani, jo pravilno razume, upošteva in pošteno izpolnjuje in presega. Ravno v našem bazenu pa smo že mnogokrat naleteli na ljudi, ki norme sploh ne razumejo, oziroma je no-čajo razumeti. Odsek za norme na UŽP je pri tolmačenju, ob priliki povišanja nerealno postavljenih norm, na-letel na gotovih obtnatih na očiten od-por, zaradi nerazumevanja istih. Vsak pa, ki normo razume, razume lahko tudi to, da je norma neirea.no,, če jo ves kolektiv presega za več kot 36%, gotovi pa celo za 80—100%. 1'uleg nerazumevanja, norm, pa. je prav pogosto opaziti tudi nespoštovanje In premalo zavesti, norme pošteno izpolnjevati in presegati. Dogodilo se ;e, računajoč na poštenost in zavednost delavcev, ki so delali po normi, da ni tehnični nadzornik vodil točne kontrole pri izvrševanju dela, ampak je pisal v knjigo lažno javljene številke brezvestnega delavca. Tudi na ta način lahko postane norma »nerealna«, seveda na škodo zavednih delavcev. Vre delavstvo, sindikalni funkcionarji in tehnično vodstvo, naj strogo kontrolirajo dela v normi da se izognemo takšnim in sličnim primerom. Vsi dajmo viso podporo normircem, da se ta najvažnejša naloga, za pravilen ln enakopraven razvoj vsega dobrega za skupnost, čim preje reši in da se čim preje postavijo realne norme, po katerih bo vsak delavec dobil za storjeno delo pošteno plačilo. K. V. Organizacija agitk Radi poživitve kulturnega prosvetnega dela na gradnji zadružnih domov jc Izvršni odbor ljudske prosvete predvidel organiziranje manjših pokretnih kulturno prosvetnih skupin, nazvanlh agitke. Naloga agitk je, da s svojim programom dvignejo delovni elan in polet na gradill&člh. Ker so to predvsem potujoče skupine je potrebno, da je njihova oblika primerna tem zahtevam. To je, da je elastična. Paziti je treba, da vsled tega ne W trpela kvaliteta progama. Program naj bo pester ln revolucionaren, predvsem pa sodoben. V Ilustracijo navedem obliko take ra, harmonikarski zbor, pihalni kvartet, agitke: Okrng 15 članov pevskega zbo-par recitatorjev ln dober referator, ki bo Imel pred nastopom aktualen referat. NaSa naloga je, da takoj pristopimo k formiranju teh agitk, če jih pa žc Imamo, je naSa naloga, da jih učvrstimo In jim damo globoko politično vsebino. Vinko T. Vsak obrat in vsaka vas mora imeti dopisnika za »Zasavskega udarnika« BMo& naloge In razvoj ekonomije Zasavskih premogovnikov Ekonomija Zasavskih premogovni-1 ^a- Na več parcelah »mo viiloli go- ... .. 1 I 1 ! II | v | • I e f/V '/nciMOn/V .. I 1 .. .. kov v Hotemcžu pri Radečah ima v načrtu, da do prihodnjega leta po-veča saditev zelenjave od sedanjih 11 lia 20 ha. Na ta način se ho vsaj delno približala nalogi, da nudi dobro zelenjavo našemu delavcu. Ekonomija, katero upravlja uprava Zasavskih premogovnikov po svojem upravniku tov. Rošu Dušanu, je šele osem mesecev v upravljanju Zasavskih premogovnikov. V teku osmih mesecev pa jo na ekonomiji prišlo že do velikih sprememb. Predvsem je bil narejen plan, da se sadi čim več zelenjave. V letošnjem letu bo na razpolago preko 50.000 paprik, veliko število paradižnikov in 1 vagon čebule. Zelje kaže zelo lepo tor je nasajenega preko 40.000 sadik. Zgodnji krompir se že prodaja na trgu. Vodstvo ekonomije je poskrbelo, da je bila vsa zemlja obdelana, pri pregledu pa se je našla njiva, ki ni bila preorana in je last nekega kmeta. Celotno gospodarstvo je otežkočeno, ker je nekaj tujih pairc“l, ki so vmes mod parcelami ekonomije, kar je V z ruk, da delo ne gre tako naprej. Delo sc vrši večinoma s stroji, tudi ckopavanjc. Delavke so prav pridne, 6aj se je način dela precej izboljšal. Lansko leto je ena delovna moč oko- pavala 1 dolgo vrsto 2'h dneva, lotos pa to izvrši v enem dnevu, pa ne Santo eno vrsto, ampak 2 vrsti in pol. P.ri ogledu ekonomije smo opazili slabo gospodaren je še od lanskega sto zasejano ajdo, katera se je v lanskimi letu slabo spravila in jo je veliko ostalo na parcelah, sedaj pa cvete po nepotrebnem med ostalimi kulturami. Ogledajj smo si tudi veliko n jivo v izmeri 3 ha, na kateri je bil posejan ječmen. Iskali smo, pa nismo mogli najti 20—30% razsutega ječmena, kakor so to bili dani očitki v časopisju, da se je slabo go-spodarilo in nepravilno ravnalo pri spravljanju ječmena. Vsak pameten človek razume, da pri žetvi pride gotov odstotek v izgubo. Vsega skupaj pa je prišlo vstrah največ 2 do 3%. Cas je že, da se več pomaga z dobrimi nasveti in manj z nepotrebnimi očitki, čeravno je utemeljena kritika tudi potrebna, če hočemo, da 1)0 ekonomija Hotemež dosegla tisti cilj, kateremu je namenjena. Poleg večjega posevka zelenjave »o v načrtu tudi druge preureditve. Povečan bo hlev za krave mlekarice, v gradnji je hlev za prešiče, v katerem bo prostora za 250 prašičev z mladiči. S postopno preureditvijo je predvidena gojitev do 1000 prašičev. Dosti 1» še dela, da bo ekonomija dobila tisto lice, ki je potrebno in pa, da bo v celoti lahko zalagala vse tri revirje potrebno zelenjavo. Nuditi ji bo treba vso pomoč, da bo vodstvo ekonomije, katero se danes trudi z vsemi silami za prospeh, res čutilo, da mu hočemo resnično tovariško pomagati. Hej partizan, stopi na plan Na predvečer I. kongresa Zveze borcev iz NOV se je v Ljubljani vršila slavnostna akademija, katero je priredil mestni odbor Zveze borcev. Na akademiji so nastopali tudi trboveljski pevci in orkester z Gobčevo kantato »Hej partizan«. Partizanska kantata, katero so izva jali pevci Zarje ln lini vse do velike zimske ofenzive, ko eo kulturniki zamenjali umetnost s puško. Prišla je osvoboditev. Marsikaterega izmed tistih, ki so bili pri prvi uprizoritvi kantate ni bilo več, toda ostal je njihov spomin. S spominom na tiste so »e pevci Zarje zopet zbrali pod vodstvom tov. Rudija Dolničarja Prvo izvajanje »Partizanske kn ntate« 1.1944 v Gornjem gradil orkester delavske godbe, Ima za seboj slavno preteklost. Prvič je bila izvajana v letu 1944 v Gornjem gradu. V sestavu IV. operativne cone se je osnov« J a tudi kulturna skupina, katera pa je bila sestavljena iz samih re-virčanov. Tov. Radovan Gobec, ki je vodil kulturno ekipo je estavil in uglasbil partizansko kantato, ki predstavlja borbo slovenskega ljudstva in je posvečena slavni XIV. diviziji. Kantata je doživela oto prvi uprizoritvi popoln uspeh. Pesem in godba je spremljala naše borce v Savinjski do- in ponovno naštudirali partizan, kantato. Predvajana je bila v Trbovljah v vseh krojih Zasavja in lansko leto z veliki muspehom v Zagrebu, na proslavi obletnice ustanovitve OP. Na predvečer L kongresa Zveze borcev pa je bila kantata ponovno predvajana v veliki unionski dvorani v Ljubljani, tokrat pod taktirko skladatelja. Partizanska pesem je doneia v veliki dvorani in nas spominjalo na partizanske dni, na dni borb proti sovražniku in nas opominjala na borbo dela za izpolnitev plana. Goriški Slovenci med nami V soboto dne 10 t. m. obiščejo Trbovlje goriški Slovenci, predvsem kolektiv Tovarne cementa in salonita Anhovo, da vrnejo obisk svojim tovarišem iz Cementarne Trbovlje in pa, da si ogledajo Trbovlje sploh. Iz srca pozdravljamo ta obisk, prvi obisk goriških tovarišev v naši sa jasti dolini. Vedo, da prihajajo k nam iz njihovih sončnih goriških brd z zar padne meje naše države v stisnjeno kotlino črnega diamanta, ki pa je vedno prednjačila v borbenosti in predanosti, vedo, da prihajajo k tovarišem, ki eo se kot oni sami trdno In vztrajno borili za dosego boljše bodočnosti za svojo nacionalno svobodo in socialne pravice, za socializem, ki ga pri- naša naša ljudska država. Ta njihov obisk naj bj bil samo še bolj trden dokaz, da se delovni ljudje naše ljudske države zavedamo, da živimo v vel.ki bratski skupnosti, ki ima jasen cilj pred seboj, ki neomajno zaupa v naše državno vodstvo, id bo če treba s puško v roki vodila borbo proti vsem in vsakomur, ki bi hotel rušiti našo državno skupnost in naše pridobitve. Prepričani smo, da bodo Trboveljča ni gostoljubno in bratski sprejeli naš« goriške Slovence in bodo dokazali s svojim obiskom na akademiji v soboto ob 20. uri zvečer v Delavskem domu, kjer bodo nastopili poleg gostov tud člani Sindikalnega gledališča, da ved/ ceniti vse žr tve in vso borbo naših go riških rojakov. Sindikalno gledališče Trkovlje na naši severni meji Na povabilo rudarskega sindikala iz Mežice je gostovalo Sindikalno gledališče iz Trbovelj v soboto in nedeljo dne 3. in 4. julija v Mežici. Uprizorili so dve igri in sicer v soboto zvečer Fodorjevo Maturo in v nedeljo popoldne škvarki-nov Izpit za življenje. Obakrat je bila obširna dvorana razprodana. Občinstvo je igralce pri obeh predstavah nagradilo s priznanjem. V soboto je po predstavi na odprtem odru pozd-avil goste predsednik rudarskega sindikata ter jim podaril lep šopek. V imenu gostov se je zahvalil tov. Odlazek Polde, ki je podaril kot simbol ti-boveljskega reovirja malo jamsko svetilko. Ob tej priliki so se izmenjale misli za bodoče stike in medsebojna gostovanja. Poudarila se je tudi skupna trdna volja, da z vsemi silami nadaljujemo borijo za uresničenje petletnega načrta ter za izgraditev socializma, kakor tudi neoniajeno zaupanje v vodstvo države in partije s tovarišem Titom na čelu. Po predstavi je bil družabe večer, kjer so sc gostje in domačini \ prijetnem razgovoru še bolj podrobno pogovorili o vseli problemih kulturno prosvetnega udejstvovanja sindikalnih organizacij. S sličnimi gostovanji se naj bolj utrjujejo prepotrebne vezi ter izmenjujejo tekom dela nabrane skušnje kar je posebno potrebno za velike rudarske centre, kot sta baš Mežica in Trbovlje. Na koncu bi še pripomnili, da so trboveljska podjetja z polnim razumevanjem omogočila to gostovanje, za kar jim izrekamo najlepšo zahvalo, posebno pa Upravi zasavskih premogovnikov, ki je dala na razpolago avto s prikolico za prevoz igralcev in kulis. Tudi se zahvaljujemo rudarskemu sindikatu v Mežici, ki nam je šel vsestransko na roko in prav po očetovsko skrbel za nas. Posebno zahvalo pa izražamo tov. Lasniku, ki je prebil ves ča6 gostovanja z nami in nam sproti izgladil vse težkoče. Trboveljska je zaključita svoje delo V nedeljo, dne 27. junija je imela gimnazija v okrajni dvorani sklepno proslavo, katere so se udeležili tudi zastopniki oblasti. Pionirski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, prvošolki sta prisrčno recitirali dve pesmi, tre-tjošolki pa sta 6pretno zaplesali ruski narodni ples. Učenke I c razreda -so zaplesale Titovo kolo. Ravnateljica tov. E. Musarjeva je v svojem govoru pokazala uspehe in nodostatke v vsem delu. Poudarila je, da mora dati naša domovina dovolj kadrov, strokovnjakov, inteligence, brez katere ni socialistične izgradnje. Petletka je nedeljiva enota, zato ,na šolski fronti ne smemo zaostajati zn politič-. niini in gospodarskimi uspehi. Cc primerjamo naš šolski uspeh z njimi, moramo ugotoviti, da ni zadovoljiv. Gimnazijo so obiskovali 403 učenci, od teh joh je izdelalo 260, to je 64°/o, popravni izpit ima 111 učencev, padlo je 30 učencev. Izdelalo ni torej 141 učencev, to je 36®/o, kar je vsekakor prevelik odstotek. Današnji dijak pa se ne sme zadovoljiti samo z delom v šoli, če hoče biti povezan z življenjem. Zato se izživlja v pionirski oziroma v mladinski organizaciji. Pionirska organizacija šteje 289 članov. Tedensko so imeli redno sestanke. Za gradnjo zadružnih domov so zbrali 142.5 kg železa in 63 kg stekla, za grške partizane so prispevali 816 din. Zbirali so prispevke za primorske Slovence, zdravilna zelišča itd. Uspehe v šoli so izboljšali v učnih krožkih. Organizacija ima dramski odsek, ki ga vodi tov. prof. Sorlahova. Odsek jo sodeloval na vseh šolskih in javnih prireditvah. Tretjcšolec Glavač je izročil 1. četi I a razreda zastavico in proglasil drugošolca Kneza in prvošolko Greša-kovo za udarnika. Izročil jima je lepi knjižni darili. Višješolci so organizirani v mladinski organizaciji. Vsak razred ima delovno grupo, študijske sestanke je imel vsak razred zase. Skupne konference so bile vsakih 14 dni; na njih je bila podeljena prehodna zastavica v tekmovanju v uspehu, v vedenju i.n izvenšolskem delil. Največkrat si je osvojil zastavico VIT, razred. Organizacija ima več odsekov: pevskega dramatskega, šahovskega, modelarskega, harmoniknirskcga m fi/kulturn.i aktiv. Pevski zbor, ki ga vodi tov. prof. Ponikvar, je s pionirskim zborom sodeloval na raznih pro- slavah in priredil samostojen koncert v Zagorju in v Trbovljah. Dramatski odsek je n<} koncu leta dvakrat z uspehom uprizoril Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi«. Šahovski krožek je priredil brzopotezni turnir zn prvenstvo srednjih šol Slovenije, kjer si je delil s peto ljubljansko gimnazijo 2. in 3, mesto. Udeležil se je tudi masovnega turnirja v Celju, kjer je dosegel 50®/o vseh točk. Modelarski krožek je pridno delal v zimskem času, na spomlad pa je nekoliko popustil, ker mu je zmanjkalo gradiva. Harmonikarski krožek, ki ga vodi sedmošolec škobrne, se je lepo uveljavil na raznih prireditvah. Fizkul-turni aktiv je priredil interne laliko-atletske tekme. Udeležil se je tudi tekem v odliojki, tenisu in lahki atletiki v Brežicah, sodeluje, tudi v tekmovanju med sindikalnimi mladinskimi aktivi v nogometu, odbojki in šahu. 16 mladincev je doseglo fiz-kultumi znak. Tov. ravnateljica je poimensko izrekla 27 učencem in učenkam polivale in razdelila knjižne nagrade. Najvišje pohvale, pohvale po celotnem učiteljskem zboru, 6ta bila deležna prvošolec Čibej in sedmošolec Škoberne, ker sta se odlikovala poleg vestnega učenja tudi v izvenšolskem delu. Tov. ravnateljica je končala: »Z odličnimi in prav dobrimi uspehi v prihodnjem šolskem letu v borim za močno, g«xsiKxlars'ko neodvisno Titovo Jugoslavijo!« Tov. prof. Simčič je pokazal, kako je lepo uspevalo delo v dijaškem domu. Od 32 učencev jih je zdelalo 25, od teh je 7 odličnjakov. 10 najboljših je obdaril s knjigami. Nadzornik tov. Beg je \ imenu okrajnega odbora prisrčno čestital in dejal, da je prepričan, kako Iki mladina izpolnila vsa pričakovanja, katera stavi narod vanjo. Vsak naj sklene: »Sem in bom za boljše življenje v veliki in srečni Titovi Jugoslaviji Sekretarka okraj. LMS tov. lisjakova je poudarila, da mora v bodočem letu mladinska organizacija še več storiti za politično vzgojo mladine, pri čemer bodo služile skušnje v preteklem letu. S šolskim letom nikakor ni končano delo, saj kliče 'Primorska, gradnja nove Gorice, proga Sežana—Dutoyljo, počitniške pionirske kolonije in druga dela. Ob sklepu so vsi zapeli država® liinrno ter se razšli, polni dobrih sklepov, da se hočejo dobro odpočiti. T jeseni pa z novimi močmi in z večjim zagonom nadaljevati delo. Stran 4 Obnsvljen je pačitniSki dem v Bsflmi Okrajni sindikalni Svet je kupil etavfoo za počitniški doni v Bakru. Mnogo je bilo dela, da se je stavba obnovila. Preje opuščena, izgleda sedaj, kot pravkar na novo zgrajena. Svetle in zračne sobe v I. in II. nadstropju prijazno vabijo in čakajo na počitka in razvedrila potrebnega rudarja, da bi si po trudapolnem delu v bitki za plan za časa svojega letnega dopusta načrpal novih moči, da bi s podvojenim elanom zopet vložil vse sile za dosego plana. Prav posebno pa pride to do izraza v rudarstvu, ki je Počitniški dom OSS Trbovlje v Bakru osnova vse ostale industrije, da se nudi rudarju ob priliki rednega letnega odmora prav vse možnosti, kako bi čimbolj udobno in čim manjšimi stroški čim več pridobil, ne samo v obliki odmora, temveč tudi v obliki razvedrila. Nedvomno bi* bil najbolj primeren kraj baš počitniški dom v Bakru. Že sama sprememba krajevnih pri.lk, milo obmorsko podnebje našega sinjega Jadrana, možnost kopanja v udobnem Bak-.rskem morskem kopališču, krasen razgled 3 te rose pred domom ali z oken I. In II. nadstr na diven ln svojstven Balearski morski zaliv, bi blagodejno vplival na izčrpane Juš rvne in telesne sile našega delavca. Z lahkoto' pozabiš na ves trud in napore svojega težkega poklica v mirni sanjavi noči ob morskem zalivu, prisluškujoč mirnemu poigravanju morskih valov, ki te trenutno potegne lz stvarne realnosti vsakodnevnih skrbi ln truda. Okrajni S.ndikalnl Svet Je stavbo počitniškega doma popolnoma obnovil. Vsa zidarska, mizarska in elektro-inštalaterska dela so gotova. Zidarska dela pri obnovi Je obavbo Bakarsko mestno gradbeno podjetje, mizarska dela za celotno stavbo je pa napravil delovni kolektiv mizarske delavnice CRD. Za to delo, v katerega so vložili ogromno truda proti malenkostni denarni nagradi, zaslužijo jav- no pohvalo ln priznanje vsega trboveljskega delavstva, sledeči tovariši: And ri nek Mihael, Dežman Ivan, Jamšek Edi, Pirc Jože, Vrhunc Janez ter za ključavničarska dela tov. Medvešek Viku Tudi O. S. S. jim izreka prav iskreno zahvalo za vestno in požrtvovalno delo, ki so ga vložili v tej akciji, zavedajoč se, da s tem svojim vlaganjem ne koristijo samo sebi, temveč Bkupnosti. Iskrena zahvala gre tudi Upravi Zasavskih premogovnikov, ki je šla v vseh ozirih na roko, v kolikor so ji možnosti dopuščale, že s tem, ko je uprava dovolila uporabo strojev In orodja za izvršitev mizar, sklh del je pripomogla, da se je delo lažje in bolje izvršilo. Ker Okrajnemu Sindikalnemu Svetu ni uspelo izposlovati subvencije niti pri Centralnem odboru Enotnih sindikatov v Beogradu, niti pri glavnem odboru v Ljubljani, ni na razpolago denarnih sredstev za nabavo notranje opreme. Tudi svdječasno Izvedena nabiralna akcijo, v Trbovljah, zaradi nepravilne izvedbe in nezadostnega propagandnega prepričevanja, ni imela zadovoljivega uspeha, saj se je nabralo med celotnim delavstvom Trbovelj le 32.000 din. Dejstvo je torej, da zaradi pomanjkanja finančnih , sredstev dom ne more pričeti takoj | služiti svojemu namenu in ga verjet-' no v letošnji sezoni ne bo mogoče otvorltl. Zakaj sc aktivisti ne udeležujejo sej ? Kljub temu, da sc na pododl>ore vedno pravočasno pošiljajo vabila, obveščajo osebno posamezni referenti za vse sestanke, oC gotovi aktivisti ne odzovejo in ne pridejo kljub večkratnim opominom. Ako pogledamo konkretno, je bil sklican za dne 5. julija 1948 sestanek kulturnih referentov, katerega se pa niso udeležiti tovariši iz Vzhodnega obrata, iz Dobrne, iz Bazenske in iz Rud magazinov. Kljub j temu, da so se pravočasno obvestili, 'nimajo niti toliko čuta odgovornosti, ' da bi poslali svojega referenta iz ko-1 misije, ako je dotični službeno za-| držan. Prav zaradi tega, ker redno ne prihajajo na sestanke, imamo pododbore in to predvsem na Vzhodnem obratu, čigar referen; se najslabše udeležuje sestankov, ima najmanj naročnikov na Zasavski udarnik, ne more razpečati nobenih brošur, sploh ne ve in ne more vedeti, kakšne naloge ima izvrševati. Ogromno je napak, ki bi se dale odpraviti, ako bi omenjeni referent imel čut odgovornosti. Po mnenju odbora referent za kulturno delo na Vzhodnem obratu sploh ne odgovarja in je že čas, da se aktivist, ki se ne zaveda, da je izvoljen od ljudstva, krafckomalo zamenja, kar bi se na omenjenem obratu lahko že zdavnaj zgodilo, rc Odlomki iz dnevnike NOB iž Španije (Nadaljevanje) Zadnje dni v Španiji, do konca januarja 1949, se je obroč okoli nas čedalje bolj zo-ževal. Begunci, civilisti in republikanska vojska z orožjem, pa tudi nekatere edinice brez orožja, so se grupirali pri izhodiščih v bližini francoskih obmejnih stražarnic. Stražarji so imeli stroge ukaze, da ne smejo za nobeno ceno nikogar spustili v obljubljeno deželo, dvestotih bogatili družin v Franciji vladajoče klike, kateri je tedaj načeloval socialni demokrat in multimilijonar Leon Blum. Ta francoska vladajoča klika ni mohnli-z.irala Francoze iz francoskega naroda, kateri je z vsemi močmi podpiral demokratično Španijo, nego nepismene in neupočene črnce iz Afrike. Te čete 90 vodili najbolj revolucionarni elementi, oblečeni v generalske, oficirske in podoficirske uniforme. Za vsak slučaji če bi bilo treba likvidirati kakih pol milijona ljudi. Toda napredni naredi sveta so ukrenili vse, da se ta usluga fašizmu ni izvedla. Avantgarda proletariata je organizirala celo vrsto prote6tnfii stavk po vsem 6vetu, da se ni moglo izvesti masovno masakri -ranje tega trpečega naroda na francoski meji Španije v februarju 1949. V tej eri je bila bolečina vsega naprednega človeštva sveta strašna, obtoževala je liste, ki eo nosili odgovornost za vse trpljenje demokratičnega španskega naroda, ki sj je po demokratičnih načelih izvolil svojo ljudsko oblast, ki si je želel biti svoboden ter v miru graditi svojo lepšo bodočnost. Narodi Španije imajo izredno dobre lastnosti in sposobnost za izgraditev socializma v svoji državi, ker so po značaju in duhu zelo družabni ljudje. Pod izrednima pogoj* je v toku državljanske vojne bilo na vasi kolektivno. Po nekaterih krajih je bito to delo zelo dobro organizirano, zlasti v centralni Španiji je bela zemlja, orod- feronta pa na masovnem sestanku javno ožigosalo. Cas je že, da se sleherni aktivist zaveda, da je bil na tajnih sindikalnih volitvah izvoljen od članstva in da je treba to dolžnost, za katero ga jo ljudstvo izvolilo, tudi častno izvrševati. Trboveljski okraj s 25» jsamjfcm zaključil kantrahonje žitaric nijem zaključit lcontrahiranjc žltar Tekmovanje, ki ga je napovedal trboveljski okraj Jesenicam, Kočevju, Mozirju in Prevaljam, da bo do 25. junija prekoračil plan kcntrahlranja, je svojo obvezo v določenem roku tudi izvršil. Celotni plan je prekoračil za 272.6%, plan belih žit za 305%, plan koruze pa za 134%. Vseh pogodb je bilo sklenjenih 953. Ta uspeh, da je bil plan presežen, se kaže predvsem v novem sistemu trgovine po vezanih cenah, s pravilnim prikazom kmetovalcem na sestankih in z ustno agitacijo. Po vseh KLO, razen v Dolu pri Hrastniku, so sklepale pogodbe Kmetijske zadruge. V Dolah pri Litiji in Kotre-dežu so kmetovalci sami prihajali v zadrugo, kjer so sklepali pogodbe. Najboljše uspehe je dosegel KLO Radeče, ki je prekoračil plan za 505% in si je na ta način osvojil prehodno zastavico, katero mu je podelil Okrajni LO Trbovlje. Najslabši v kontrah'-ranju je KLO Dol pri Hrastniku, ki ni dosegel plana, Izpolnil ga je samo 70%. Plan po nekaterih KLO je bil sicer nizko odmerjen, so si pa ravno ti odbori prizadevali, da ga čim riše prekoračijo. Caamizija Ljubljana: SFD Proletarec Zagorje 5:3 V prijateljskem srečanju sta sc v nedeljo dne 4. julija sestala na zelenem polju v Zagorju moštvi Garnizije iz Ljubljane in- SFD Proletarca iz Zagorja, ki je novi ligaš druge slovenske lige. Obe moštvi sta nastopili v najmočnejših postavah ter predvedli igro v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Prvak Slovenije Garnizija, se je predvsem izkazal v lepi tehnični in hitri igri. Moštvo Proletarca vkljub porazu ni zaostajalo in prcdvcdlo igro kakršno v Zagorju še nismo videli. Končni rezultat 5:3 je realen in odgovarja poteku igre. Nogometna sekcija Zagorje si je zadala nalogo, da preskrbi moštvu SFD Proletarca čipi močnejše nasprotnike, da bo temeljilo pripravljen, ko sc prične jesensko prvenstvo. Temu vzgledu naj bi sledilo tudi moštvo Rudarja iz Trbovelj, ki že dolgo časa spi spanje pravičnega. Slavko Msto-diffee v Trbovljah V soboto dne 3. t. m. so se vršile v Trbovljah cestne hitrostne dirke na progi 3700 m. Proga je vodila od fizkultur-nega doma do Trbovelj II. in nazaj. Udeležba motoristov ni bila zadovoljiva. Tako dejanje in postopek motoristov, ki so člani pa se ne udeležujejo društvenih prireditev je vredno grajanja in obsodbe, ker ne izj>olnjujcjo članskih obveznosti. Trboveljsko prebivalstvo pa je pokazalo zelo velik interes za priredite,v saj je prebivalstvo vkljub dežju izdržalo nu mestu Starta do konca dirk. Namen dirk je bil, da se od trboveljskih motoristov izbere najboljše vozače, kateri bodo zastopali trboveljsko društvo na gorskih dirkah v Šoštanju. Rezultati dirk so bili sledeči: V kategoriji 125 cm je dosegel najboljši čas mladince Cestnik 3.33 minut. Ka-< tegorija 250 cm najboljši čas Bivic Mirko 3.33. Kategorija 350 em najboljši čas Forte Srečko 3.30. Kategorija 500 em najboljši čas lian Tone. Iz rezultatov je razvidno, da naša mladina res napreduje in da z interesom goji motoristom v Trbovljah. Boksarski dvoboj — Riadar : Polet Maribor V nedeljo 4. julija se je vršil na stadionu SFD Rudarja boksarski dvoboj med ekipo SFD Poleta iz Maribora in ekipo SFD Rudarja. Končni rezultat dvoboja je bil 11:5 za Polet. Ekipi Poleta sc jo poznalo, da ima večjo rutino in za seboj že več nastopov, dočim je sekcija boksa pri Rudarju mlada. Rezultati posameznih borb so bili sledeči: Pionirji: Herzog (Polet) : Štoficki (Rudar) neodločeno; Starejši: v igri Herzog II. (Polet) : Borušak (Rudar) je v prvem kolu zmagal z knock autom Itoru-i šok, ki jo prvak Slovenije v mtišjl kategoriji. Borba med Hagom (Polet) in čalsom (Rudar) se je končala po točkah v korist Calsa. V igri Furlan (Polet) : šeber (Rudar) je zmagal Furlan po točkah. V peti borbi med Zoljo (Polet) in Radenškoin (Rudar) je zmagal Zolja po točkah. Igra Žohar (Polet) : Korbar (Rudar) se je končala v prvi rundi z zmago Žoharja s k. o., v naslednji igri je Tretjak (Polet) premagal v prvi rundi s k. o. Lesa (Rudar), Viola (Polet) : Martinčič (Rudar) je zmagal Viola po točkah. Pri-t reditvi je prisostvovalo preko 500 ljudi. To je bila prva večja prireditev te vrste v Trbovljah, ki pa je pokazala lep napredek trboveljskih boiksačev. Ali že veste ...da Je moštvo odbojke zaprosilo za pokojnino. ... da Je FD »Rudar« sindikalno društvo. .. da bo Cementarna zaradi pomada v nogometu verjetno organizirala aktivno prvenstvo v tenisu, ker ni v tej1 panogi Izgubila še nobene Igre (za? to, ker so lastniki rele e tov nameščeni v Cementarni). ... da dobiš najobllnejša in noj dražja jedila na moto mitingih. ... da Češko nogometno moštvo zato ni moglo priti v Trbovlje, ker aranžer za tekme ne obvlada češkega jezika. je m vprežna živina skupna lastnina. Vse to je po izvedbi zakona o agrarni reformi bilo na razpolago vsemu kmečkemu ljudstvu. Vinograde, oranžne plantaže, oljnate nasade in vso zemljo odvzeto zemljiški gospodi, so obdelovali kolektivno. Jasno je, da so se v to širokogrudno demokracijo vrinili elementi, s škodljivimi, tujimi teorijami, zlasli v Kataloniji, kjer jo bila trockistična in anarhistična organizacija močna. V to so se vrinili provokatorji iz eoyraznega tabora, kar je močno vplivalo iLa razvoj dogodkov med španskim narodom, zlasti v februarju 1949. Omeniti hočem nekatere pojave, katere smo opazili v Kataloniji, ki pa so bili le tx>Lj lokalnega značaja. Na polmer 3. rud j a 1937, ko so anarhisti vdrli v prostore združene mladine, sindikata in vojaške in civilne uprave, kateri niso bil* v rokah anarhistov in trockistov ter eo trgali republikanske, komunistične in socialistične zastave iz prostorov, k j so bili še Okrasom od prvomajskih proslav. Beta kolona se je tedaj pripravljala vzet« oblast v svoje roke, kar pa se ji ni I»osrečilo. To 60 preprečile Lister-Kampezino brigade, katere so bile prišle z vso opremo v Barcelono. Borl»e so trajale v mestu več ur, kjer eo so anarhisti in trockisti zabarikadirali [»oti maroifostantoin, kaleri so protestirali proti anarhiji teli edinic. l*o aretaciji nekaterih oficirjev 27. anarhistično in (Pum) trockistične diviw.jo se je prod vrhovnim vojaškim sodiščem izkazalo, da so LLIi vtihotapljeni preko Francije fašistični oficirji te edinice, ki so namenoma organizirali svoje podrejene borce in oficirje, da bi se. uprli vrhovni komandi v Kataloniji in v Španiji sploh. Sirili so tudi proti mednarodnim brigadam sovražno propagando, češ, da so to komunisti iz Rusije, kar pa ni bilo res, ker v niednarodnih brigadah ni bilo niti enega sovjetskega državljana, še manj pa vojakov iz rdeče armade, ker se je sovjetska vlada strogo držala politike nevmešavanja v notranje zadevo drugili držav. Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavsk ih premogovnikov telefon 54. - Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Staue