Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo |e v Mariboru,
RuSka ceata 5, poitni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. ^Pravti Maribor, Roška cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za državo SHS znaša meeečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1 50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335.	—	Reklamacije	se	ne	irankirajo.
Stev. 18.
Sobota 3. marca 1928.
Leto III.
C
Franjo Vul*.
Italijanski fašizem ima za seboj ipnor Matteottija, Horthiyeva Madžarska umor Samogiya, »demokrat* in »ustavna« Jugoslavija pa u-
01 °r Franja Vulča.
Toda od teh treh svetlih in nesmrtnih mučenikov je bil najbolj mu-in najstrašnejše umorjen Franjo Vulč.
In če se bo mogla fašistična Ita-hja, ko bo polagala račune pred zgodovino, vsaj zagovarjati z revolucionarno nevarnostjo, ki je pretila režimu, istotako se bodo lahko sklice-vali Horthijevi krvoločneži na krvave zakone protirevolucije — kako bo ?a naš režim opravičil pred svetom m pred zgodovino ta svoj strašni, nepojmljivi čin?
V Jugoslaviji ne predstavlja delavsko gibanje na žalost nobeno, pa prav nobeno nevarnost za režim; ono je razcepljeno, izčrpano, od reakcije, brezposelnosti in gladu že zdavnaj razgnano in onemogočeno. Poleg tgga je Jugoslavija absolutno agrarna dr-fava'..ak° bi bil ves industrijski pro-letarijat združen in organiziran, na borbo pripravljen, bi ga bilo v najboljšem slučaju komaj 10 odstotkov celokupnega prebivalstva. Nobena opas-nost ne grozi režimu s strani delavstva, bilo socialističnega ali komunističnega naziranja. To priznavajo sa-Wii direktni eksponenti režima.
Zakaj so tedaj mučili, izprebili, polomili rebra, roke in noge Franju Vulču in ga nato vrgli kot paket v Donavo?
Kako boste, vlastodržci, opravičevali pred svetom in pred zgodov1 flo ta vaš zločin, za katerega ne najdete nobene, prav nobene utemeljitve v notranjem položaju države, nobene utemeljitve niti z vašega režimskega reakcionarnega stališča?
Fran Vulč je bil naš človek, Slovenec, iz Bovca, torej iz zatiranega Primorja, intelektualec, ki je ves živel z narodom, silna organizacijska moč, požrtvovalna, pogumna, v duhu odrešujočih nfcukov vzgojena. Fran Vulč je bil v delavskem pokretu na le-vici, ali v konsolidiranem in združenem delavskem gibanju bi bil igral Slavno in najsvetlejšo vlogo, bi bil dvignil slovenski delavski pokret iz nižine v višino. Fran Vulč je izšel iz nacionalno odgojene sredine in družine in bil je v svoji prvi mladosti go-
reč nacionalist, ki je kot človek, ki v svoje ideje veruje, bil vedno pripravljen, dati zanje svoje življenje, in je zato ob izbruhu svetovne vojne stopil kot dobrovoljec v srbsko armado in prelival svojo kri na vseh frontah, boreč se kot junak, izpostavljajoč neprestano svoje življenje. Za njega so imeli vsi poveljniki samo besede občudovanja. Šele po vojni, ko je videl, kako se stvari v uje-dinjeni novi državi razvijajo, je začel razmišljati in se polagoma približevati delavskemu gibanju. Izstopil je iz »Narodne Obrane«, v kateri je igral vidno vlogo, in šel med delovni narod. Živel in deloval je nato v Ljubljani, odkoder je odpotoval v Rusijo, za katero je vedno koprnel, odkar je kot dobrovoljec spoznal vso širino velike ruske duše. Vrnil se je čez nekaj let v Jugoslavijo, v Belgrad. Nikomur ni skrival, da je bil v Rusiji, toda belgrajski policiji je bil dovoljni razlog, da ga vrže v glavnjačo. Kaj se je tam ž njim zgodilo, smo slišali te dni ob priliki razprav v parlamentu o razmerah v glavnjači.
Tega dobrovoljca, ki se je kot Slovenec boril za Srbijo na vseh frontah, so grdo mučili, da izsilijo iz njega neka obtežilna priznanja za komunistične obtožence, ki jih on kot značajen človek ni hotel obremeniti. Iz-mrcvarili so ga, polomili mu rebra, roke in noge in ko je izdihnil, so gledali, da se rešijo njegovega trupla, da se izognejo javnemu škandalu. Poslanec Kosanovič je izjavil, da je bil ponoči vržen kot paket v Donavo.
Tako.
Zadnja pisma Frana Vulča, tega velikega, večnosti zapisanega delavskega borca in Slovenca, vsebujejo naslednji odlomek:
»Bil sem dobrovoljec-legionar in boril sem se na Dobrudži, na Solunu in na Kajmakčalanu in hotel sem dati svoje življenje zato, da moje ljudstvo doseže svobodo. Videl sem pa in spoznal, da je moje ljudstvo le zamenjalo jarem in da je pred njim še težka borba, borba, ki je skupna zatiranim delavcem in kmetom vseh narodov, sveta borba proti kapitalizmu in imperializmu, ki gazita človeštvo. Od tega spoznanja sem živel skromno za ta cilj in za ta cilj sem pripravljen vedno umreti.«
Tako se je zgodilo.
Franjo Vulč, svojo pot hodimo v delavskem pokretu, ali ko napoči velika ura in nas Tvoj duh pozove, odgovorili bomo: Navzoči!
Slava Tebi!
Kapitalistične metode, ali kako razdvajajo podjetniki delavstvo.
Marsikdo se vpraša, kako je mogoče, 9* se velika množica delavstva pusti od žalega števila izkoriščevalcev poljubno ter vsako ceno eksploatirati ter izkoriščati, Zavedajoč se tega ali pa tudi nezavedajoč **■ Ker človek ni tako kot n. pr. živina, ki ^ zna misliti, ampak človek zna misliti in bi ''»rala množica vedeti ter se zavedati, kdaj *r v koliki meri jo mala peščica ljudi izkorišča. Mnogo delavcev je to vedelo že vavn0 in so začeli delavci ustanavljati strokovne in pozneje tudi politične organizacije, se ubranijo čezmernemu izkoriščanju. In .lovske organizacije so prinesle tudi orga-n,ziranim mnogo sadu. Ne mislim tu našte-k*li. kaj so vse delavci potom svojih or-Sanizacij dosegli, ker to ni moj namen da-in ker bi me to predaleč zavedlo. Ko i Podjc‘aiki videli, da so delavci solidarni o da drže skupaj ter da je treba s tem ra-Onati, so začeli razmišljati, kaj storiti, Predvsem, kaj bi se naj ukrenilo, da se de-avstvo razdvoji, da se ga na ta način oslabi. n umni podjetniki so iztuhtali različna
sredstva.
Eno glavnih teh sredstev je, da so za-Ceu kapitalisti ustanavljati lastne delavske
organizacije, ki bi naj bile na las podobne onim, ki so si jih delavci sami ustanovili. Podjetniki so se sicer sami organizrali, toda ker jih je razmeroma malo, jim to ni mnogo zaleglo. Zatorej je bilo treba še med delavci ustanoviti take »strokovne« organizacije, v katere se bodo delavci zablodili. Na čelo takih organizacij pa kapitalisti niso mogli stopiti sami, zato so morali kupiti take osebe z delavskih krogov, ki so se dale kupiti. Seveda je bilo za take organizacije treba nekakega gesla, sicer bi se delavci lahko vprašali: kaj pa nam je treba še drugih organizacij, ko vendar imamo že svojo. Zato se je take podjetniške organizacije krstilo za krščanske ali pa narodne strokovne organizacije. Da sc opraviči ustanovitev takih antidelavskih organizacij, se je reklo, da se delavske organizacije premalo ozirajo na vero ali pa, da so celo protiverske ali prottnacionalne. Med delavstvom se na žalost ni težko našlo nekaj izdajalcev, ki so za dobro ali tudi slabo plačilo (izdajalsko nagrado) vršili oni posel med delavstvom, katerega podjetniki sami ne morejo vršiti. Takšne kulijske ali kakor jim navadno pravimo žolte organizacije se silno razlikujejo
od pristnih delavskih, ker te organizacije vedno delavstvu v resnem momentu padejo v hrbet, ker so zato tukaj.
Krasen primer za to so te dni prinesli avstrijski socialistični listi, iz katerih je razvidno, kako in koliko žrtvujejo podjetniki, da oslabe delavske vrste, kako postavljajo ob volitvah lastne kandidate v delavskih okrajih in koliko plačajo agitatorjem, ki naj delajo razpoloženje med delavstvom za osebe, ki bodo imele nalogo protidelavske zakone ustvarjati.
V mesecu aprilu lanskega leta so se vršile v Avstriji državnozborske volitve. Za te volitve je izdala »Zveza industrijalcev«, ki ima svoj sedež v krasni palači na Schwarzenbergplatzu na Dunaju, silno veliko denarja. Samo »Stahhverksverband« je izdal za gornještajersko volilno okrožje 740 milijonov kron, to je 592.000 Din, Dne
3.	marca 1927 je prejel takrat brezposelni Franc Schuster v Korneuburgu od tajnika glavne zveze industrijalcev, dr. Siegfrieda Camuzzia, brzojavno povabilo, naj se takoj zglasi v tajništvu glavne zveze. Isti se je povabilu odzvaL Dr. Camuzzi je Schusterja poslal v parlament k poslancu Greilerju. Poslanec Greiler je vprašal Schusterja, da-li je pripravljen iti na Gornještajersko na volilno agitacijo za velenemško stranko, ter mu je ponudil 17 milijonov (13600 Din) za šest tednov. Schuster, ki je bil brezposeln, je ponudbo sprejel. Schuster sedaj pripoveduje vse dogodke, ki so se odigrali v volilni dobi in pozneje. On pravi:
»Moje mnenje ter moje študije o resnično tuji ter ljudstvu tuji politiki vele-nemcev so se uresničile. Od tiste ure, ko sem bil poslan na Gornještajersko, sem se čutil hlapca industrijalcev. Najprej sem se moral gospodom od »Zveze« predstaviti, da me spoznajo. Potem sem se seznanil s tajnikom dr, Pavlom Weitzerjem, ki mi je dal navodila in ob enem 60.000 kuvertov z imeni delavcev v različnih industrijah na Gor-nještajerskem.
Podjetnik sestavlja poslancu govor.
Dne 9. aprila 1927 sem se peljal s poslancem Greilerjem v avtu iz Brucka v Thorl na volilni shod. Avito je dal vele-industrijalec Pengg na razpolago. Kandidat Greiler je dobil od Pengga precej obširen, s strojem napisan volilni referat, v katerega se je med vožnjo zatopil in se enkrat glasno ter ironično zasmejal ter rekel:	»Glejte,
glejte, podjetnik (Pengg) mi je celo sestavil besedilo, kako naj pred njegovimi delavci govorim!« Čim bolj se je bližal dan volitev tem bolj pogosto so se kandidati Zveze industrijalcev s Schusterjem kočirali od kraja
do kraja v avtomobilih gg. fabrikantov. Tovarnarji so pač mislili na uspehe, če že ne pri volitvah, pa vsaj pozneje, , ko se bo Schusterju ter ostalim kapitalističnim plačancem posrečilo socialistične vrste razbiti. Zato so naročili Schusterju, da naj med tem izdela generalni načrt za razbitje delavskih organizacij.
Obratni špiceljni
Schuster se je res lotil tega dela ter je že 22. aprila predložil načrt zgoraj imenovanemu tajniku Camuzziju, ki je njegov načrt ne le odobril, marveč ga imenoval sijajno delo, katerega bo takoj dal razmnožiti ter predložiti gospodom od »Verbanda« v študij. Načrt je bil sestavljen približno tako-le:
Dobro zgrajene socialno demokratične organizacije, 'katere bi se kvečjemu moglo z vojaško disciplino primerjati, bi bilo težko od zunaj razbiti, zato jih je treba od znotraj skušati razbijati. V to svrho rabim krdelo od najmanj 150 do 200 ljudi, katere moram vsakega posebej popreje dobro poznati ter preskusiti. Takšne ljudi je treba najmanj enega ali dva v posamezne obratne oddelke kot delavce lansirati, ki tam med delavstvom rovarijo ter vrše propagando za kapitalistične interese stranke. Jaz bi pa izdajal letake z vsebino: Premoženje rdečih strok, organizacij, bilance različnih strok, zvez", računske zaključke rdečkarskih bolniških blagajn, o procentualnem razmerju režij ter stroškov napram dajatvam, o celokupnih dohodkih itd. Nadalje bi izdajal statistike o številu uradniške armade socialdemokratov, njihovih tajnikov ter njihovih plač in dnevnic. Nemogoče je na to rdečo armado tako vplivati, da bi takoj vrgla rdečo puško v koruzo ter takoj sprejela puško velenemške stranke ali celo krščanskosocialne. Mnogo lažje je ljudi tako zastrupiti, da začno sami proti svojim voditeljem revoltirati ter da nehajo prispevke plačevati. Šele pozneje enkrat bi se potem začela energična propaganda za velenemško stranko. Vsekakor je treba previdno delati, da se ne bi brezplodno velikih vsot razmetalo. (Glej narodno-socialistično gibanje v 1.1922/24.)
Gospodi na Schwarzenbergplatzu se je Schusterjev plan silno dopadel ter so izjavili, da ga je treba samo uresničiti ter tiranijo marksističnih voditeljev zlomiti! — Dodati imamo k temu samo eno: Koliko je podobnih Schusterjev med slovenskim delavstvom, ki za Judeževe groše opravljajo naj-grši posel, kar jih postoja na svetu! Zatorej bi moral veljati boj delavstva najprej proti izdajicam; šele, ko se te uniči ter iztrebi, boj proti izkoriščevalcem.
Proti centralizmu in birokraciji.
Mariborsko delavstvo je protestiralo proti centralizmu in birokraciji v našem socialnem zavarovanju, proti zapostavljanju delavcev pri upravah zavarovanja, proti neumestnim šikanam zavarovancev.
Protestni shod, ki ga je sklicala naša stranka proti nevzdržnim razmeram pri bolniški blagajni v nedeljo v Qambrinovi dvorani, je bil najbolj zgovoren dokaz, da je naše delavstvo sito jerobstva gospode, ki se je polastila njegove najvažnejše inštitucije, socialnega zavarovanja, katerega si je delavstvo priborilo šele z velikimi žrtvami in1 ni gospoda, ki sedaj v njem odloča, zanj niti s prstom mignila. Velika' Gambrinova dvorana je bila nabito polna delavcev, ki so dajali duška svoji ogorčenosti nad izkušnjami, ki so jih imeli v zadnjih letih pri iskanju svojih pravic kot zavarovanci.
Predsedoval je s. Krajnik. Prvi je poročal s, Eržen. Protestiral je proti ukinitvi izplačevanja hranarin pri ekspozituri, ki si ga je mariborsko delavstvo svoj čas z energičnim nastopom pridobilo. To ukinitev motivira OUZD s tem,, da je izplačevanje po-.tom poštnih položnic uvedeno v vsem
E' tvnem življenju in d* je denar v jubljani bolj varen ko v Mariboru, kjer so zadnjič neki zlikovci ponoči vlomili v blagajno in da denar v Ljubljani nosi obresti, pri ekspozituri pa ne. Vse te izgovore je zavrnil: izplačevanje na licu mesta je bilo pri nas poprej vedno v navadi in je v Nemči-
Ji in Avstriji še sedaj povsod tam, tjer so sedeži bolniških blagajn in je delavstvo bolj kompaktno naseljeno
daljenejše podeželske kraje, kjer so delavci redko naseljeni. Mariborska ekspozitura šteje 12.000 članov, od katerih jih je najmanj 8.000 v mestu in bližnji okolici, ki morajo itak hoditi tedensko v ordinacijo k ekspozituri in si ob tej priliki lahko dvignejo hranarino. Mesto tega se jim pa zdravnikova nakazila odvzamejo in pošiljajo v Ljubljano, odkoder šele čez več dni dobe denar po pošti, ali pa morajo v mnogih slučajih sami iti na pošto ponj. Pri tem se jim pa še od vsake pošiljke odtegne po 2 Din za dostav-nino. Zavarovanje je zato tu, da nudi v potrebi čim hitrejšo pomoč, ne pa da se ista zavlačuje. Pri tej proceduri se večkrat zgodi, da se izkaže pri članski evidenci pri ekspozituri in pri OUZD kaka diferenca in tedaj se začne dopisovanje sem in tja, katera je pravilna in član čaka v takih slučajih na izplačilo hranarine po več tednov. Ekspozitura bi vse take diference takoj na licu mesta reševala, če bi se ji pustilo shranjevanje prijavnih listov v lastnem arhivu, kakor je bilo to nekdaj v navadi. Nadalje je s. Eržen navedel več konkretnih slučajev, kjer se je zavarovancem godila očitna krivica. Živahne protest* je vzbudila navedba izjave predsednika OUZD, češ, da je zato boljše, če se nakazuje hra-narina po pošti, ker jo v tem slučaju dobi v roke žena; če jo pa mož dvigne pri blagajni, jo pa že med potjo za-
Po pošti se pošilja denar samo v od- | pije, (Klici: Potemtakem smo mi vsi
Verujte mi, najboljši in najmoineJSi cestni in itrapac Čevlji so
>KAR0< ČEVLJI
Maribor, KoroSka c. 19
pijanci! Potem imamo v Sloveniji
78,000	notoričnih pijancev!)
Svoja izvajanja je s. Eržen na kratko ponovil še v nemškem jeziku.
Nato se je priglasil k besedi klerikalni član ravnateljstva OUZD, g. Semenič, ki je skušal zagovarjati stališče ravnateljstva OUZD glede ukinitve izplačevanja v smislu znane izjave, ki jo je priobčil v »Slovencu« predsednik Krek. Delavstvo ga je nekaj časa mirno poslušalo, ko pa je izjavil, da se za Maribor ne bo delalo nobenih izjem in da se bo moral navaditi tega, kar je drugod v navadi, je nastal v dvorani vihar ogorčenja, ki je trajal celih 10 minut in le s težavo se je posrečilo predsedniku raz-burjeifcst pomiriti in omogočiti g. Semeniču nadaljevanje. Ko pa je priznal upravičenost naših zahtev in da je kljub temu v ravnateljstvu radi strankine discipline proti njim glasoval, je nastal nov hrup. (Klici: diktatura, lepa doslednost!)
Kot tretji je govoril s. Ošlak in izvajal: Pri zadnjih občinskih volitvah je klerikalni listič »Mariborčan« očital mariborski bolniški blagajni, da je domena rdečih petelinov, da je v nji strašanski nered in da delavci pesti stiskajo, ko slišijo imenovati bolniško blagajno, vse po zaslugi socialistov. Konštatiram, da so klerikalci pisali tako o bolniški blagajni v trenutku, ko so imeli (po lastnem imenovanju) od 16 članov ravnateljstva 13 svojih zastopnikov, a socialistom so pustili samo 2, to sem jaz in s. Čobal (poleg
1 demokrata). S kako logiko morejo potem govoriti o socialistični domeni. Socialisti nimamo v bolniških blagajnah nobenega vpliva več od leta 1922, ko je stopil v veljavo novi zavarovalni zakon, po katerem je uvedena pariteta, to je enako število delodajalcev, kakor delojemalcev v u-pravi OUZD (to je 8 proti 8). In ker žal danes še nismo tako močni, da bi bilo vsaj listih 8 delavskih zastopnikov socialističnega prepričanja, bomo imeli še mnogo dela, predno bomo to dosegli. (Po starem zakonu je bilo delodajalskih zastopnikov ena tretjina, a delavskih dve tretjini. Takrat seve je samo delavstvo odločalo v bolniških blagajnah, zato pa je tudi plačevalo dve tretjini zavarovalnih prispevkov, sedaj pa samo polovico.) A, kljub temu, če vpoštevamo Številčno moč organiziranega delavstva, od katerega je pretežna večina v naših strokovnih organizacijah organizirana, medtem ko imajo klerikalci m demokrati le brezpomembne drobce, bi nam pripadalo več zastopnikov kakor samo dva. Iz vsega tega je razvidno, da so si klerikalci oblast pri Okrožnem uradu uzurpirali in da o kakem socialističnem vplivu ne more biti govora. Enake razmere so tudi
Eri Središnjem uradu v Zagrebu, (pravni stroški pri OUZD znašajo 18 odstotkov vseh dohodkov, če pa pre-iskujamo socialni položaj nameščen-stva, zlasti podrejenega, vidimo, da je zelo mizerno plačano in se nahaja v težki gospodarski krizi. Večino stroškov požrd okoren, kompliciran in birokratičen aparat. Očita se nam, da
s svojimi zahtevami po reformi zavarovanja ogrožamo zavarovanje sploh, ker da delodajalci tudi zahtevajo spremembe, seve s svoj prid. Izjavljamo, da na prvem delu zakona o zavarovanju delavcev ne bomo v nobenem slučaju pustili ničesar popravljati. Spremembe so potrebni samo ostali deli zakona, ki govorč o ustroju. Delavstvo si je zavarovanje priborilo in ga bo znalo tudi braniti.
Veliko razburjenje je vzbudila novica, da namerava Okrožni urad ukiniti na Štajerskem vse ekspoziture, razen v Mariboru in Celju. Torej, mesto da bi se nam dala širša samouprava, se nas hoče še bolj centralizirati. Mi ne ogrožamo zavarovanja, temveč gospoda, 'ki z našimi pridobitvami eksperimentira in misli, da smo njeni posktisni kunci. Ta gospoda misli menda, da je vsak delavec tako študiran, da ima cel zakon in statut v mazincu, da bo mogel dopisovati z OUZD, kakor bo on zahteval, da se bo vse poslovanje vršilo kar po pošti? Niti večina delodajalcev ne zna reševati svojih obveznosti pismenim potom, kako naj se zahteva to od delavcev? Že sedaj so bila odmerjena ekspozituram prevelika okrožja, kar je bilo zvezano z ve- “ likimi težavami, ker se mora dosti j^adev reševati na licu mesta, v oddaljenih krajih. Kar bi se prihranilo z ukinjenjem ekspozitur, se bo na drugi strani razmetalo za neprestane in daljne potnine in dnevnice urad-ništvu. To je vse, kakor bi se hotel kdo z gnojnico umivati. Zahtevamo življenja zmožne avtonomne zavarovalne edinice, za mariborsko oblast pa samostojen Okrožni urad v Mariboru, ki bo sam odločal v svojem delokrogu in sam razpolagal s svojimi sredstvi.
Govorniku so navzoči živahno pritrjevali.
Nato je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija:
Resolucija.
Mariborsko delavstvo, zbrano na javnem protestnem shodu dne 26. febr. 1928 v Mariboru, protestira proti centralistično-birokratičnem načinu izvajanju zakona za zavarovanje delavcev Središnjega. urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, potom svojih Okrožnih uradov, in zahteva:
1. da se mariborski ekspozituri OUZD takoj zopet vrne pravico izplačevanja bolniških podpor;
2. da se z zavarovanimi člani ravna pri zdravniških preiskavah čim obzirnejše in vestnejše, tako kakor je to v navadi v privatni praksi. Tudi se naj zavarovancem ne predpisujejo manj vredna zdravila in zobni nadomestki, kakor bi se za isti slučaj predpisalo v privatni ordinaciji. Radi tega naj izostanejo vse interne okrožnice in navodila, ki naročajo zdravnikom drugače postopati;
3. da se pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev preneha s sistemom komisarjev ter da se čimprej razpišejo volitve v upravo Okrožnih uradov;
4. da se deluje na tem, da se sedanji neznosni centralistični in birokratični sistem v naših zavarovalnih institucijah, predvsem pri Središnjem uradu, čimprej likvidira in zamenja z zdravo samoupravo avtonomnih zavarovalnih edinic, po vzorcu sosednjih srednjeevropskih držav. Vendar pa naj bo v posameznih pokrajinskih zavarovalnih edi-nicah ali Okrožnih uradih koncentriramo vse zavarovanje in se naj separatistične bolniške blagajne, kakor »Merkur«, likvidirajo. Take samoupravne edinice naj tvorijo med seboj zvezo, katere naloga naj bo:
a) da izdaja interpretacije zavarovalnega zakona in da čuva nad pravilnim izvajanjem istega,
b) da zbira statistike in objavlja nje rezultate,
c) da kontrolira pravilnost finančnega gospodarstva svojih članic.
Vsi drugi posli se pridržujejo samoupravam avtonomnih zavarovalnih edinic. V obče pomembnih socialnih vprašanjih pa odločajo skupne konference avtonomnih edinic, ki lahko poverjajo zvezo z izvršitvijo istih;
5. da se za mariborsko oblast ustanovi Okrožni urad za zavarovanje delavcev, s sedežem v Mariboru.
Končno je še s. Bahun ožigosal razmere pri železničarski bolniški blagajni, ki se je je tudi polastila reakcija in vstvarila v nji nevzdržne razmere. Bolniki morajo po več tednov čakati na podporo.
Ta impozantni shod je zopet pokazal, da je v Mariboru gibanje in kjer je gibanje, tam so tudi zahteve.
Novi davčni zakon.
, .	■	•	•	_	■	r
Iz govora s. Petejana v Narodni skupščini dne 3, febr. t. L
(Nadaljevanje.)
Že po sedanjem zakonu o davku na ročno delo so bili oproščeni tega davka vsi mladostni delavci do 16. leta in vsi delavci od 65. leta naprej. V novem davčnem zakonu je pa vse to črtano in bo moral ta davek plačati vsak delavec ne glede na to, koliko let ima.
Po starem zakonu se je davek plačeval samo od rednega zaslužka, to je od osemurnega dela, oziroma od mesečne plače. Vse drugo je bilo davka prosto. Po novem zakonu bodo pa morali uradniki in delavci plačevati davek od vseh rednih in izrednih dohodkov, ki jih imajo.
Kakor sem že prej povdaril, se je takrat, ko je šlo za obdavčenje in dustrijalcev, bank itd., upoštevalo vsemogoče okolnosti, pri obremenitvi delavskih in uradniških plač se pa ni vpoštevalo niti to, kar mora plačati delavec in uradnik za bolniško penzijsko zavarovanje itd. Vpoštevalo se ni bolezni, niti dinge nesreče, ki se lahko pripeti v družini posameznika. Iz tega vidimo, da ta zakon ne vpošteva za delavca in u-radnika nikakršno olajšanje, kakor to tpostoji za vse druge.
Gospodje, ki so delali ta zakon, so pa pozabili še na nekaj drugega, namreč, da bi bili vzeli vsaj to, kar smo imeli pred ujedinjenjem v stari Avstriji. V stari Avstriji je znašal namreč v 1. 1914 in 1915 eksistenčni minimum, ki je bil oproščen davka, 1600 zl. kron. Ako »poredimo vrednost denarja z vrednostjo, ki ga je imel 1. 1914, bi moral danes znašati eksistenčni minimum najmanj 23,000 Din. Tudi če v zameno relacijo samo 1 : 10, bi moral danes znašati eksistenčni minimum 16.000 Din 'letno. Toda vse to se ni vzelo, marveč se je celo dosedanji eksistenčni minimum znižal.
Iz tega boste razumeli, da delavci nikakor ne morejo biti zadovoljni s tem načinom obdavčenja, ker se proteste in resolucije, ki so jih sprejele posamezne delavske organizacije,
ni uvaževalo, temveč se je preko vsega sprejelo samo io, kar so hoteli gospodje iz vladne večine.
Omenil sem že poprej in povem še enkrat, da mi nismo protivni direktni obremenitvi, temveč smo celo prijatelji tega, ker je direktna obremenitev najpoštenejši in najpravič-nejši davek. Tisti, ki ima več, naj plača tudi več, a tisti, ki ima manj, pa seveda tudi manj. Toda pri nas je to h?š obratno. Pri nas znašajo indirektni davki nad 81 odstotkov, direktni pa samo približno 10 odstotkov, Delavec in uradnik je moral že sedaj plačati 20 odstotkov svojega zaslužka za posredne davke, po novem zakonu bo pa moral plačevati še višje direktne davke, kakor so bili dosedaj.
Gospodje, vzemite, da znaša povprečni zaslužek industrijskega delavca 35 dinarjev dnevno. Od teh 35 Din mora plačati 20 odstotkov indirektnih davkov, potem pa še 3 odstotke direktnih davkov, skupaj torej mora plačati 23 odstotkov davka od zaslužka. Ako vzamete vse to, potem vas moram vprašati, kako more z ostankom svojega zaslužka preživeti sebe in svojo rodbino.
Radi tega je zahteva delavskega razreda, da naj vlada in davčni odbor pri obdavčevanju upoštevata vsaj oni eksistenčni minimum, ki je že pred vojsko bil v veljavi in ki odgovarja relaciji med prejšnjo vrednostjo krone in današnjo vrednostjo dinarja in če bi to ne bilo mogoče, naj bi se pričelo obdavčevanje šele od 300 dinarjev tedenske plače naprej in samo od te vsote naj bi se odmerila davčna stopnja, ki je ugotovljena po tem zakonu.
Razen tega moram ugotoviti še to, da pri malih zaslužkih stope rastejo hitreje ko pri velikih zaslužkih, tako da so najnižje plače proporcionalno, da so obdavčene bolj nego pa mesečni zaslužki od 9, 10, 11 in 12.000 Din. Na podlagi predloženega načrta, ki nam ga je predložil davčni odbor,
Cenen nakup blaga
in k temu še znatne plačilne olajšave samo pri dobro znani tvrdki
L. ORNIK
Maribor, KoroSka 9
 -------- — ^ " 7 "	^	--
Bogata izbira vsevrstnega tekstilnega blaga in vseh oblačilnih predmetov.
Vse kar kdo za obleči si želi Pri ORNIKU na obroke lahko doM'
vidimo, da je vse dobro, ki se je **■' zalo v uvodu, že izgubilo svojo vre*' nost pri delavcu, ki pride v deset« stopo in zasluži recimo 241 Din 04 teden. Od tega zaslužka mora na®' reč plačati 7.50 Din brez invalidski" in k emonskih doklad, ki so odprav ljene, to je nad 3 odstotke od celo" kupnega zaslužka.
(Konec prihodnjič-)
Dnevne novice.
Sedaj, ko je Korošec notranji mj' nister, bo gotovo najprej odpravi* beograjsko Glavnjačo in »Zakon o za' ščiti države«. Saj so klerikalci Ž« davno rotili, da bi ga odpravili, če fr imeli moč v rokah. Posebno pri vo* litvah, kadar so se hoteli komuni' stom prikupiti. Bomo videli, je rekel slepec.
V dunajskem parlamenta se ie
prošli teden vršila javna in ostra de-bata proti postopanju fašistične It*' lije v raznarodovanju nemške manj' šine na južnem Tirolskem. Mala, ra Z' orožena Avstrija se torej prav nič ne ženira Mussolinija, a močna, do zob oborožena Jugoslavija ima tak strab pred njim, da si nihče v našem parla-mentu ne upa nastopiti na ta način \ zaščito primorskih Slovencev. Naš* rojaki gotovo zavidajo tirolske Ne®' ce za njihovo moralno podporo, ki j? imajo pri svojih rojakih , v Avstrij1-Naša javnost se pa za Seiipla skriva-
Nemška socialno - demokratična stranka pridobila 45.061 novih čl*' nov. — Nazadovanje pri komunistih' Berlinski »Vorwarts« poroča: Obračuni socialnodemokratičnih okrajnih organizacij za zadnje četrtletje 192'? so pokazali sledečo sliko: Bilo je ob" računano: dne 1, januarja 1927 za 823.520 članov, dne 1. januarja 1928 za 868.581 članov, V isti številki lista »Vorwarts« poroča sodrug Kiinstlef o stanju komunističnih organizacij * Berlinu za september. Od istega navedene številke so bile povizete it tiskanega letnega poročila, ki je bilo komunističnim delegatom za zadnj1 okrajni strankin zbor izročeno in ka-terega sprejem je moral vsak pisme' no potrditi. Vsled tega ni mogoče dvo* miti, da isto ne bi bilo pravilno. Dne 30. septembra 1927 je bilo v celokup' nem berlinskem okraju, h katerem!1 se še prišteva Brandenburg-Lausitk skupno 15.924 članov, katere je tvo* rilo 9951 moških, 2773 žensk in 3200 ljudi brez poklica. Na^ Berlin odpad« 13.449 članov komunistične strank«’ V poročilu se povdarja, da komuni' stična stranka od četrtletja do četrt' let j a nazaduje glede članstva. V letu 1925 je znašala celokupna zguba n* članstvu 20.6 odstotkov, v letu 192® 21.6 odstotkov in v letu 1927 pa 17 * odstotkov v celem okraju. Gibanje števila članov za okraj Berlin-Bran' denburg-Lausitz, odgovarja približn0 ostalim delom države. V Badnu Wurtembergu, je nazadovanje še n»1' brž večje. Na vsak način pa socialn0 demokratična stranka napreduje med tem ko komunisti nepreneho«1^ nazadujejo. — Kakor pri nas!
Gospodarska kriza v Italiji. ZadnJj* italijanska statistika, t. j. od mesec novembra, kaže, da je gospodars^
Zobje čvrsti in beli, usta sveŽj* in lepa, to je uspeh zobne pasfe
„PEBECO“■
kriza v Italiji resna. To krizo je povzročila brezmiselna politika faši-stovske oligarhije, ki je začela pred enim letom. Bankroti se- množe zelo hitro. Leta 1923 je bilo na mesec 474 bankrotov, leta 1924 že 607 in leta
1926 pa kar 654. Lani so bili bankroti po številu še bolj poskočili. Prve mesece jih je bilo 882 na mesec, v mesecu oktobru so pa poskočili kar na 1024. Nepotrebno je naglašati, da je italijanski tisk poročal nekorektne številke, tako, da je javnost mislila, da se gospodarski položaj obrača na bolje. V prvih mesecih lanskega leta se je uvozilo za 17.083 milijonov lir blaga, za 21.824 milijonov lir pa v deset mesečih predlanskim. Korigirane številke pa povedo, da se je v prvih deset mesecih leta 1927 uvozilo za 12.775 milijonov lir, v letu 1926 pa za 16.287 milijonov lir. Iz tega sledi, da je za prvih deset mesecev deficit leta 1927 znašal 1398 milijonov lir, leta 1926 pa 5558 milijonov lir. Ampak meseca oktobra 1926 je bila lin' vredna 22 centimov v zlatu, po prvih deset mesecih leta 1927 pa 28 centimov, Iz tega se da sklepati, da je pak meseca oktobra 1926 je bila lira deficit za prvih deset mesecev leta
1927 je pa dosegel 1247 milijonov zlatih lir. Italija izgubiva od mesca do meseca svoje bogastvo, da krije mednarodni dolg. Tako izgleda slavna imperialistična rekonstrukcija, ki jo je zamislil fašizem. Samoposebi se razume, da so pri obubožanju Italije najbolj prizadeti delavci. Celo načelniki fašisitovskih unij so kritizirali nepravilno bilanco mestne občine milanske, ker postaja draginja vedno bolj neznosna. Cene za življenjske potrebščine so se znižale od meseca oktobra leta 1926 do meseca avgusta leta 1927. Ravno v tem času se je pa mezda znižala od 20 do 30 odstotkov. V mesecu septembru lanskega leta je bilo 305.930 popolnoma brezposelnih delavcev, 133.568 pa deloma brez deta. Kaj takega še ni bilo v Italiji skozi desetletja.
Kako je v Parizu preskrbljeno za žejne. Pariz, ki slovi kot mesto veseljačenja, rajanja in tudi orgij, ima
32.000 gostiln, kavam in kabaretov, v katerih se prodajajo alkoholne pijače. Na vsakih 75 prebivalcev Pariza pride ena gostilna, kavarna ali kabaret. V vsi Franciji je okrog pol milijona točilnic opojnih pijač. Ljudje, ki se preživljajo s prodajanjem Vin, likerja in piva, se smatrajo v ekonomskem pomenu besede za »neproduktivne«, ker ne dodajajo ničesar k bogastvu dežele. Bogastvo se namreč steka »po grlu« v nič. Vzlic temu,, da se Francove smatra za trezen narod, je alkoholizem tudi v Franciji precej akuten problem. Ista francoska statistika, ki navaja omenjeno število gostiln, izvaja nadalje, da je izmed
150.000 oseb, kolikor jih v Franciji umrje vsako leto na jetiki, 135.000 alkoholikov. Triinpetdeset odstotkov morilcev in 70 odstotkov beračev v Franciji je žrtev alkohola, trdi poročilo.
Vojna med Ameriko in Anglijo.
Sovjetski listi v Moskvi smatrajo, da je petrolejska vojna med ameriškimi in britskimi družbami začetek oboroženega konflikta, ki se izvije prej ali slej med Združenimi državami in Veliko Britanijo. — Časopisi, kot »Izvest ja«, ki so oficijelni organ sovjetske vlade, resno komentirajo nedavni govor ameriškega admirala Plunketta, ki je rekel, da je vojna med Ameriko in Anglijo neizogibna. To je svarilo Ameriki — pravijo »Izvestja« — da se naj pripravi na vojno, dokler je še čas. In Amerika se res pripravlja. Kaj drugega naj pomeni zahteva moma-ričnega tajnika Wilburja za nove bojne ladje? Nekaj časa bo trajala ljuta tekma v gradnji bojnega brodovja na obeh stranehr Atlantika, potem pa pride spopad. »Ekonomičeskaja 2izn« piše, da Amerika izpodriva angleško olje ne samo v vzhodni Evropi in za-padni Aziji, temveč tudi na vzhodu, na Kitajskem, kjer so angleški imperialisti vedno smatrali trg za izključno svoj. — Sovjetski listi dalje pišejo, da bo Amerika še letos pokazala svojo imperijalistično moč v Evropi. Bojno brodovje, ki obišče Tanger, bo obiskalo tudi Sredozemsko morje in tgipet, Palestino, Sirijo in Turčijo.
Papež je šel med bankirje.
Vatikan si izposojuje v nevvjorških bankah denar! Kakor poroča »Reuter« od 21. II. iz Čikaga, se bo čika-ški nadškof, kardinal Mundelein, v kratkem podal v Rim v svrho poročanja o emisiji posojila eden in pol milijona dolarjev (84 milijonov dinarjev), ki se ga bo najelo v Zedinjenih državah za Vatikan. Posojilo se bo porabilo za zgradbo novega kolegija de propaganda fide (za širjenje vere) v Rimu, Tako torej! Kaj pa Petrov novčič in pa milijonski dohodki od vsakoletnega romanja v Rim? Moj bog, sicer je tudi že dosedaj delala sveta cerkev roko v roki s kapitalom, vendar tako, da tega navadni verniki niso videli in katoliški škofje so v pastirskih listih preklinjali bankar-stvo, ki zbira kapitale na zemlji ter izžema na nekrščanski način ubogo ljudstvo. Sedaj pa stopa cerkev jasno na plan kot kapitalistično podjetje in škofje bodo morali to, kar so dosedaj v javnosti proklinjali, blagoslavljati. Na ta način bo vera še bolj pešala.
Izvoz živine iz Jugoslavije. Kakor znano, je Jugoslavija za izvoz živine v Avstrijo na drugem mestu, kajti na prvem stoji Rumunska. Dunaj, ki dobi vsak teden po 10.000 do 15.000 glav preskrbuje z živino Rumunska in Ogrska, medtem ko velja jugoslovanska živina (Zagreb) kot drugovrstna. Izvoz iz Jugoslavije je sicer prost carine, toda Avstrija zahteva carino za uvoz. — Dunaj dobiva tudi iz Poljske in Češke precej živine.
V Romuniji pridobiva parlamentarna opozicija, simpatija vedno širših mas, kar dela Bratianovi vladi vedno večje skrbi. 20. febr. se je vršil v Ploesti velik shod opozicije, ki se ga je udeležilo nad 10.000 ljudi. Kot govorniki so nastopili socialisti, ki so sklenili z narodno kmečko stranko enoten nastop. Po shodu se je vršil velik demonstracijski obhod.
V Rusiji so po mestih zopet morali za gotova živila uvesti živilske karte. Manufaktura se pa oddaja samo članom zadrug.
Knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani. S februarjem mesecem je končana zimska sezona, najugodnejša za knjižnico. aZto bomo podali primerjalno sliko o prometu med lansko in letošnjo sezono za mesece september—februar. Obiskovalcev: leta 1926/27 2181, leta 1927/28 8285 ; izposojenih knjig: leta 1926/27 4660, leta 1927/28 16.648; dohodkov: leta 1926/27 Din 5329.50, leta 1927/28 Din 26.622.25. Napredek za 6103 (ca 280 °/0) obiskovalcev, za 11.988 (ca 257 B/o) izposojenih knjig in za Din 21.292.75 (ca 400 °/0) dohodkov. Te primerjalne številke menda ne potrebujejo nobenega komentarja. Rednih članov ima knjižnica s 29. II. 1928 1203. Vpisujejo se vedno novi.
Zahvala. Krajevna organizacija S, S. J. v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem sodrugom dn sodružicam, ki so sodelovali na spominskem večeru in nedeljski prireditvi v počastitev spomina na s. Franceta Železnikarja dne
25.	in 26. februarja 1928 ob 25 letnici njegove smrti. Zlasti se še zahvaljuje za sodelovanje pevskemu zboru »Cankar« in železničarski godbi »Zarja« v Ljubljani, kakor tudi organizacijajm, ki so počastile pokojnika, ki je sodeloval ob njih graditvi, z udeležbo z zastavami.	Predsednik.
Dr. Ferdo Kern: »Prva pomoč ponesrečenim živalim in nekatera druga navodila lastnikom domačih živali.« 1928. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 128 str. s ^ 93 slikami. Cena Din 34.—, s poštnino Din 36.50. — »Prva pomoč ponesrečenim živalim in nekatera druga navodila lastnikom domačih živali« je naslov nove knjige, ki jo je napisal živinozdravnik prof. dr. Kern, upravnik državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani in bivši profesor za živinozdravništvo na višjem gospodarskem učilišču v Križevcih. Do sedaj sta izšli dve izdaji te knjige v srbohrvaškem jeziku, ki sta popolnoma razprodani. Slovenska izdaja je še dopolnjena, prevod pa je 'napravil g. živinozdravnik dr. J. Kunc. Pisec pravi, da je napisal te knjige, ker se je prepričal, da je naše ljudstvo o najna-vadnejših vprašanjih prve pomoči pri živini vseskozi nepoučeno, da so ljudje v takih primerah brez vsakih pripomočkov in da se v skrbi za živino lotevajo popolnoma brezmiselnih in celo škodljivih sredstev. — Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54, ali pa pri Podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13; velja Din 34.—, poštnina Din 2.50.
BISERHOKU 20B7E DEHTJEČAUSTA
SARG-0V
mm
N
Priporočamo našim p. n. čitateljem
novo otvorjeno trgovino A. Kumper-ščak v Studencih glasom današnjega oglasa.
Pred vojno ste nosili čevlje mesece dolgo brez popravil, držali pa so tudi več let; taki so Karo čevlji.
Vestnik »Svobode*1.
Sanacija podružnice »Svobode« v Ljubljani. Ljubljanska podružnica »Svobode« se že več kakor dve leti nahaja v krizi, ki se javlja v tem, da njeno članstvo ne deluje in da ni aktivno. Čeprav je bilo dosedaj že precej poskusov za sanacijo ljubljanske »Svobode«, vendar se to še ni zgodilo in je vse delovanje podružnice ostalo na isti mrtvi točki. Šele po zadnjem občnem zboru, ki se je vršil v preteklem mesecu, se je končno vendar napravil pameten in umesten sklep podružničnega odbora za sanacijo ljubljanske »Svobode« s tem, da pristopijo v podružnico vsi člani SK »Svobode«, ki pa dosedaj niso biil člani podružnice in pozive aktivnost podružnice. Za ta predlog so se izjavili soglasno zastopniki SK »Svobode«. Nalogo, da se izvede čimprej ta fuzija in vstop SK »Svobode« v ljubljansko podružnico, sta prevzela ss. Franjo Cileš in Pavle Kovač od SK »Svobode«. — Tako se bo končno vendar napravil red, ki je bil toliko potreben in se bo poživilo delovanje podružnice, ki bi morala biti najbolj agilna izmed vseh podružnic v Sloveniji.
»Svobodaši«, pripravimo se na 1. Maj!
1, Maj — dan mobilizacije vseh proletarskih bojevnih sil — je pred nami. Na letošnji 1. Maj mora pokazati »Svoboda«, da je vredna1 članica delavskega razrednega gibanja.
Na predvečer 1. Maja naj prirede dramatične sekcije proletarske igre. Centralni odbor jim jih bo pravočasno poskrbel. Sodelovati morajo tudi vse druge sekcije: telovadci, pevci, tamburaši, godbeniki. S tem bomo u-veljavili svoj Higled v delavskem gibanju in pokazali proletarijatu, da more 1. Maj dostojno proslaviti le marksistično izobražen in vzgojen proletarijat. Mlajše podružnice, kjer še ni posameznih sekcij, naj proslave 1. maj s primernimi predavanji' in recitacijami.
»Svoboda« bo proslavila predvečer 1. Maja v znamenju sloge vseh razredno zavednih delavcev.
Pričakujemo, da bodo vse delavske organizacije proslavile tudi sam 1. Maj s skupnimi manifestacijami, da bodo v skupnih sprevodih korakali tudi »Svobodaši« — telovadci, športniki, dramatiki, pevci, godbeniki!
Na delo za prvomajsko proslavo!
Centralni odbor »Svobode«.,
Opozorilo vsem podružnicam!
Poleg materijala za proslavo Maksima Gorkegia bodo prejele te dni vse podružnice važno okrožnico glede notranje organizacije »Svobode«. Pričakujemo od vseh odborov, da bodo vsa navodila točno in hitro izvršili.
Centrala »Svobode«.
Sirite naS list!
Maribor.
Samomor iz obupnosti 26. februarja, ob 3. uri zjutraj, se je 52 letni železničar in vratar na Koroškem kolodvoru, Anton Šauperl, iz obupnosti obesil. Umrli, obžalovanja vredni Šauperl je imel 4 na pol preskrbljene in 5 nepreskrbljenih otrok. Mesečne plače je imel samo 1500 dinarjev, s katero plačo je moral vzdrževati svojo mnogoštevilno družino. Njegova plača ni rastla, pač pa so rastli njegovi izdatki, ker kakor vsakdo dobro ve in zna, so se živila v zadnjem času znatno podražila. Da bi otrokom nabavil obleko an obutev, na to še misliti ni mogel. Videti svoje stradajoče otroke na pol nage, je res neznosno in tudi on ni mogel tega več prenašati in zato si je raje sam vzel življenje, čeprav je dobro vedel, da ima služiti samo še eno leto, da dobi svojo celo pokojnino. Dne 27. februarja ob treh popoldne so ga pokopali na pokopališču v Studencih. Pogreba se je udeležilo nad 600 oseb. Tudi godba železničarjev mu je zaigrala mrtvašnico in žel, pevsko društvo mu je zapelo nagrob-nico, pri čemer se je solzilo marsikatero oko mnogoštevilnih pogrebcev.
Nazadovanje obrtnikov v Mariboru. Pred kratkim sta prišla dva veletrgovca v Mariboru v konkurz, zadnje dni pa sta dva veleobrtnika odpovedala službo svojim uslužbencem, ker ne moreta shajati radi tega, ker sta od vseh strani preveč obremenjena in ker radi pomanjkanja denarja ne moreta izterjati svojih terjatev.
Celje.
V nedeljo, dne 26, iebr. se je vršil občni zbor ‘krajevne organizacije SSJ za Celje-okolico. Udeležilo se ga je številno članstvo. Ss. Hrastnik in Bohm sta referirala o delu krajevne organizacije v preteklem letu. Iz referatov. je bilo jasno razvidno, da organizacija v okolici Celje napreduje. Številni, dobro obiskani članski sestanki, shodi in stalno napredovanje glasov ob volitvah v preteklem letu pričajo, da se delavske vrste konsolidirajo. 0 komunalni politiki in taktiki socialističnega kluba odbornikov ije poročal s. Plankar. Navzoči so navdušeno odobravali postopanje socialističnih delegatov v občini. V odbor so bili ponovno izvoljeni vsi prejšnji odborniki, ki niso ponovne izvolitve odklonili, tako da predseduje še nadalje marljivi s. Hrastnik.
Na občnem zboru se je sklenilo, da bodo socialistični delegati v občini zahtevali brezpogojno takojšnjo parcelacijo Ježovnikovega travnika, izvršitev vodovodnega vodnjaka v »Lastnem domu« in pri teh vprašanjih ne bodo gledali na sredstva. Z enako odločnostjo se bodo 'borili tudi za vsa druga vprašanja, ki so si jih bili zastavili.
Umrla je žena cinkamiškega delavca s. Jezernika na zastrupljenju krvi. Po delu — ji mir!
V nedeljo, dne 18. t. m. ob 2. uri
se bo vršila oddaja občinske zemlje v najem potom licitacije, Sodrugi, ki se za to zanimajo, naj se na licu mesta, na cesti, za okoliškim očinskim pokopališčem, oglasijo.
Prihodnja seja občinskega sveta okoliške občine se bo vršila 18. t. m. v sejni dvorani na Bregu. Seja je javna in ima vsak, ki se za občinsko politiko interesira, dostop.
4. veliki vsedelavski
priredijo v dnevih 26., 27. in 28. maja 1928 združene soci-jalistične organizacije v Celju
A.: »Kateri čevlji so najboljši?«
B.: »Mislim, da nobeni.«
A.: »Mislit se pravi nič vedeti.«
Bv: »No, kaj pa ti misliš?«
A.: »Nič ne mislim, vem pa, da so Karo čevlji najboljši!«
Trbovlje.
26.	februarja 1928. Socialistični poslanec sodrug Petejan v revirjih.
Zagorje. Danes dopoldne se je vršil tu v nabito polni dvorani na Lokah sijajno uspeli shod sodruga Pete-jana. Delavci so izvajanju sodr. govornika sledili z napetim zanimanjem. Delavstvo je med predvajanjem ogorčeno vzklikalo proti sedanjemu režimu, ki je nevzdržen in proti vla-stodržcem, ki ne poznajo usmiljenja in ne pravic za delovno ljudstvo. Zborovalci so odšli domov z zavestjo, da je treba podpirati razredni boj in delati na ojačenju socialističnega po-kreta.
Trbovlje. Danes popoldne ob 4. uri se je vršil v dvorani Delavskega doma zelo dobro obiskan shod, na katerem je govoril socialistični poslanec sodr. Petejan. Otvoril je shod sodr. Klenovšek, ki je po kratkem nagovoru na navzoče takoj podal besedo sodr. Petejanu, ki je najprvo govoril o političnem položaju v državi. Med drugimi je dejal sledeče: Imamo zopet novo vlado. Imeli smo jih že mnogo in jih bomo še. Pravkar smo zopet preživeli vladno krizo. Kako je nastala poslednja kriza, bi radi izvedeli? Trije vzroki so bili. Prejšnja vlada je bila volilna1 vlada. Vsaka vlada, ki ima volilni mandat, ima policijo; tako si izvojuje večino. Posebno se to zgodi v spodnjih 'kra jih, kjer so še ljudje bolj nedisciplinirani. Davidovič, demokrat, ki ima za seboj tudi mnogo glasov, je bil nezadovoljen, ker ni bil v vladi, ozir. pri vladnem koritu. In ker je Davidovič dokazoval Vukičeviču, da si je slednji pridobil večino s pomočjo policije, je bil to eden vzrok, Da ne vlada v državi svoboda in enakopravnost, to mora biti res, ker to trdi buržuj. V Makedoniji ni nobene varnosti. Tam mnogo ni v redu. To vidimo mi in na to gleda zunanji svet. Drugi vzrok nezadovoljnosti je lakota, posebno v Črni gori in Hercegovini.
Tretji vzrok je zunanje posojilo. Za ta denar bi se mogla vršiti javna dela: popravljati mostove, graditi železnice, pomagata stradajočim itd. Vsega tega ni. To so bili vzroki, radi katerih je vlada g. Vukičeviča morala demisijo-nirati. Imeti bi morali koncentracijsko vlado, v kateri bi bili zastopniki vseh treh narodov. Kriza je rešena, a imamo vlado brez koncentracije. Vse to sestavljanje vedno novih vlad je le boj za korita, za ministrske sedeže. Zato se radikali trdno držijo na vladi s pomočjo policije. Pri nas se sistem vladanja ne bo izpremenil, dokler se bodo menjavale samo figure na politični deski. Socijalisti hočemo izpre-membo sistema, tega pa ne bo storila nobena izmed meščanskih strank, — Radič je bil nekdaj republikanec; pod režimom Pribičeviča je bil preganjan in zaprt, sedaj je z njim v objemu kakor bratec z bratcem. — Sedaj imamo zopet vlado. Nova vlada je stara vlada. Eno je v tej vladi za Slo vence važno: Dr. Korošec, predstavnik SLS, ki ima večino Slovenstva za seboj, je postal minister policije. On bo vodil politiko velesrbstva in radikalne stranke. Dr. Korošec naj ne nadaljuje politike, ki se je začela na Zaloški cesti in politike, ki jo je Pri-bičevič nadaljeval v Trbovljah dne 1. junija 1924. — Gospodarski položaj v državi je katastrofalen. Vlada je kapitalistična, ščiti interese kapitalizma. Državni proračun znaša za prihodnje leto izdatkov 7 in pol milijarde. Kapitalistični razred je pri tem olajšan, pretežno breme pride na delavca. Polovica proračuna se porabi v neproduktivne svrhe, kot: plača ministrom (ministrski predsednik ima
50.000	Din plače, ostali ministri pa preko 30.000 Din), — Bilo pa je v tej kratki dobi, kar obstoja Jugoslavija, že 105 ministrov. Posebne vrste državnih stroškov so tudi »penzije«, ki jih imamo v Jugoslaviji zopet tri vrste: Različni advokati, ki so bili v državni službi, so na lastno željo upokojeni. Ti imajo svojo službo in še pen-zijo po vrhu. Drugi so politični pen-zijonisti. Vsaka nova vlada pometa s prejšnjim uradništvom in namesti novo. Prejšnji uradniki so upokojeni, ne da bi imeli zadostnega števila let službovanja; po penzijoniranju opravljajo še privatno službo in imajo polno pokojnino. Takih penzijonistov je v naši državi okroglo 100.000. Tretje vrste
Kolesarji« pozori
Prihaja (h, ko bo tr«b« Vaša koles* popraviti' emajlirati In poniklatl. — Vse to Vam tzvril po jako nizki cent tvrdka
Justin Gustinčič
trgovina In mehanlina delavnica
Maribor, Tattenbachova ulica Sl. 14 nasproti Narodnoga doma.
BrezkonkurenCne cenel	BrezkonkuranCn«	cent1
znamke
več
Glavno zastopstvo šivalnih strojev „Dttrkopn“, — Veliko skladišč* plaMev in zračnic svetovne zni „Mlchelln'‘. — Zastopstvo koles „Waffeiirad Steyr“, »Penreot”, „Ip«cli“ in drugih znamk koles. — Zastopstvo moiornih koles .PucliM. — Bogata zaloga vseh nadomestnih delov za Ista, kakor tudi za vse druge znamke koles v naših krajih. — Specljalna delavnica za popravila šivalnih in pisalnih strojevter njih vseh nadomestnih delov. Vedno v zalogi igle in olje prvovrtsne znamke
penzijonisti so pa naši kronski pen-zijonisti, ki stradajo in umirajo od lakote. Država bi morala valorizirati delavske fonde, a tega ni storila. O-goljufala je pa delavce, ko se je izvršila premenjava kronske vrednosti v dinarsko vrednost. Akcije podjetnikov so že zdavnaj valorizirane, delavski fondi pa še ne. — Uradništvo je treba depolitizirati, ne da so sluge partizanstva, ampak izvrševalci zakonov. Vlada se za delavce ne briga nič, za socijalna vprašanja buržujska vlada nima smisla. — Nadalje je govoril sodr. Petejan še o davčnem sistemu, o glavnjači, kjer pretepajo in mrcvarijo poštene ljudi in zaključil svoj govor z Marksovimi besedami: Delavci! Ne pričakujte rešitve od zgoraj. Osvoboditev delavcev izpod kapitalističnega jarma je delo delavcev samih! — Živahno odobravanje in ploskanje govorniku je bilo dokaz, da se je množica z njim popolnoma strinjala. Nato je sodr. Klenovšek zaključil shod.
Hrastnik.
Zahvala. Vsem delavcem - tovarišem, kakor tudi gospodom iz Kemične tovarne v Hrastniku, kateri so mi za časa moje bolezni darovali vsoto Din 516.50 in sicer po sodrugu Jošt Ivanu Din 312. in Obrčkal Ivanu Din 204.50, se najsrčnejše zahvaljujem.
Franc Zupan.
Zabukovca.
Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« v Zabukovci ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 18, marca 1928 ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih s. Iv. Cocej v Megojnicah. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev; 2. poročilo odseko ; 3. raznoterosti. — Sprejemajo se tudi novi člani, zlasti prijatelji petja. — V slučaju, da ni večine članov navzočih, se bo vršil občni zbor eno uro pozneje, ki bo sklepčen ob vsakem številu članstva. Opozarja se zamudnike, da poravnajo članarino za preteklo leto. — Dramski odsek zgoraj omenjene podružnice bo priredil v nedeljo, dne 4. marca ob 4. uri popoldne v dvorani g. Amalije Piki v Grižah komedijo v treh dejanjih »Skopuh«. Ker je igra zelo interesantna, prosimo, da se je delavstvo udeleži v čim največjem število.
Odbor.
Zagorje ob Savi.
Izjava. Podpisani sem bil na javnem shodu, katerega je priredila SSJ v nedeljo, dne 26. februarja 1928 dopoldne na Lokah. Govornik je bil s. Petejan, narodni poslanec socialistične stranke; govoril je obširno o krizi in terorju v naši svobodni državi ter ožigosal vse meščanske stranke. Žel je splošno odobravanje vsega navzočega občinstva. Če bo šla stranka po tej poti naprej, bo tudi delavstvo dobilo zopet zaupanje v njo, ter se organiziralo in konsolidiralo v enotno fronto, da bo sposobna voditi boj proti krivici, katera je vsaki dan večja. Apeliral bi na vse ostale voditelje v socialistični stranki, da bi tudi vodili pravo delavsko politiko, da bomo lahko zagovarjali vaše delo med delavstvom in na drugi strani onemogočili vsako kritiko, ker ta škoduje konsolidaciji. Na tej podlagi tudi vstopam v socialistično stranko Jugoslavije. — Bivši dekalist Kosmus Franc, steklar v Zagorju.
Senovo.
Krajevna politična organizacija SSJ sklicuje za nedeljo, dne 11. marca t. 1. obvezen članski sestanek ob 10. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma. Na programu je sestava kandidatne liste in agitacijska navodila za občinske volitve, lci se bodo vršile 6. maja t. 1. — Proletarci! Mi vsi smo zainteresirani, kakšna naj bo v bodoče občinska politika! Ne držimo križem rok, ne pozabimo, kako se je gospodarilo pod klerikalnim absolutizmom, kakor za časa županovanja in sedanjega gerentovanja. Proti klerikalni paroli: »Ali ne bo več ljubega miru v občini«, postavljamo naše geslo: »Nikdar več v industrijski občini 'klerikalnega ali meščanskega žu-
Eana!« Pokažimo, da smo tudi mi valificirani, akoravno nimamo gruntov, zato pa imamo zdrave in poštene možgane. — Na plan za pravice zatiranih v občini; naša moč je v zavednosti!
Odbor krajevne polit, organ. SSJ,
Čevlje po meri
kakor tudi vsakovrstna popravila iz najboljšega maierl-jala, sol dna in todna Ugotovitev po najntij h cenah.
August Gusel, (evlj. mojster I Maribor, Frankopanova ulica Nr. SS
Malti letaj (ezula
na vsakovrstne' šivalne stroje. Istotam zaloga najmočnejših šivalnih strojev In koles. Stroji na obroke 1000 Din ceneje edino pri tvrdki Oabranja, Maribor, Kralja Petra trg 1.
Nabirajte
nove
naročnike
SAMO V TRGOVINI
IOS. KARNIČNIK
MARIBOR,GLAVNI TRG 11
kupite moderne samoveznlce, ovratnike, srajce, klobuke, Čevlje, gotove obleke In vse druge modne In oblačilne predmete, po Isredno nizkih reklamnih cenah (da se trgovina vpelje.)
Nikdo naj ne opusti poizkusa!
Itarotalte in iiriie »Del. Politiko"!
„Diirkopp“ Šivalni stroll,
bodisi za čevljarje, krojače, šivilje ali z domačo porabo, so bili in ostanejo vedno najboljši. — ' tsebno pa opozarjam čevljarje, da Imam v zalogi levlEn« stroju (Linksarm). najboljše kakovosti in po brezkonkurenčnih cenah, proti 10 letnemu jamstvu. — Se priporoča JUSTIN GUSTINČIČ, trgovina in mehnn. delavnica. Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma.
,JINIPER“
zeleno francosko žganje z brlnjevlm ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd.
„JUNIPER“ PRSNI KARAMELE
»o edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumarlja, kosmatike, kemikalij In galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
studenCanii
Kupujte samo v prvi novi manufakturnl trgovini
A. KUMPERŠČAK
STUDENCI, ALEKSANDBOVA CESTA ST. 48
poleg cerkve Sv. Jožefa. — Zapomnite si cene:
Delovno perilo: srajce od Din 30 — naprej; spodnje hlače od Din 19'— naprej; moške nogavice od Din 550 naprej; povrhne obleke za ključavničarje samo D115; izgotovljene obleke iz sukna Din 300'—; izgotovljene obleke tz cajga Din 150'—; damske nogavice v modnih barvah Din 8’—.
Velika Izbira pomladanskega sukna, platna, zefirja itd.
Moderne ovratnice, ovratniki itd. Galanterijsko blago
in šolske potrebščine, vse po najnižjlh cenah.
■ ■
PREVZEM GOSTILNE :|
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel
GOSTILNO „ZRINJSKI“ SEDAJ GOSTILNO KOSIČ
V FRANKOPANOVI ULICI STEV. 11
Točil bodem prvovrstna domača in dalmatinska vina po najnižjlh cenah. Postreglo se bode tudi s toplimi in mrzlimi jedili. —
V nedeljo, dne 4. marca t. 1.
otvoritev gostilne x domaCo zabavo
in pojedino domačih klobas itd.
Za obilen obisk se priporoča
ANTON KOSI«, GOSTILNIČAR
Tiskar: Ljudska tl,kanu d. d, v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.