OSPSONJA MPZ "JUVEIMTUS" IMA POTI MLADE ZAGORJANKE DRŽAVNE PRVAKINJE NAJ VAM BO LEP PRAZNIK MLADOSTI NOVA ASTRA avtotehna ¥DS in mah kovic OPEL ■©- Spodnji log 27, Sava pri Litiji, tel./faks 061/874-112 MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO NE GLEDE "NA VOZILO ZNIŽANJE CEN VOZIL MAZDA 323P ŽE OD 323/1.3 sedan 1.875.062 SIT 2.203.362 SIT NOVI MODELI NOVE CENE ,0^ 323P/1.3/KLIMA 323P/1.5/KLIMA + ABS 323/1.3/sedan/KLIMA 323/1.5/KLIMA + ABS 2.250.262 SIT 2.531.662 SIT 2.344.062 SIT 2.625.462 SIT VELIKA IZBIRA MODELOV 626, XEDOS, E 2200, B 2500 MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO NE GLEDE NA VOZILO mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p. 1410 ZAGORJE, Selo 65 tel.: 0601/64 - 729, 63 - 399 Od maja 1998: nova mazda 626 karavan. Več varnosti, več raznolikosti, več funkcionalnosti. jr.^ zz j a 21 POMEMBNEJŠE 1ELEF0NSKEŠIEVILKE: POEICIJSKE POSIAJE ZAGORJE:61-002 IRBOVEJE: 21-102 ORASININ: 41-002 RADEČE: 81-002 EIIIJA: 061/883-142 PR0MEINE INFORMACIJE: 64-420 Ml: 0600/61-63-48 0600/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SEUŽBE): ZD RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 ZD TRBOVLJE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 Z01ITIJA: 061/881-855 NASLOVNICA: DAN MLADOSTI KOLAŽ OBLIKOVAL: Jure Tori UVODNIK Trbovcljčanke in Trboveljčani, najprej vam želim prijetno in lepo praznovanje občinskega praznika! Saj res morda življenje ne prinese vedno kar pričakujemo, pa vendar, veselimo se majhnih radosti, naredimo si jih sami! Najodgovornejši, saj so to direktorji, kaj ne, pričakujejo naslednje obdobje v konjunkturi, vsaj v svojih firmah, no, pa če bo takih več, bo tudi blaginje v tej solzni dolini več! Pa bodo tudi drugi nekaj naredili za vas. Bi skoraj verjel, da zadnje desetletje v tisočletju pomeni začetek novega veka, ki bo temeljil na zdravju, miru, ubranosti z okoljem. Pa takoj ne verjamem več, ko pogledam proti velikemu močvirju in tisti javni hiši. Se kar ne morejo dogovoriti in, kot bi pri nas rekli, uglihati. Je pa očitno, da gre za oblast, da se počasi začenjajo tudi množic bati, saj sicer ne bi dajali tolikšnih pooblastil policajem. Tako, to pa je slovenski način vstopa v novi vek in - morda v Evropo (kjer sicer že smo)! Mojmir Maček Malo vsebine m Poliči v Litiji eJŽ) "Juventus" na Češkem c34) Predstavljamo prvakinje 46;^ Likof »<5 NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 4.JUNIJA ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar. Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkilt ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o.. Kisovec. Prodaja in trženje: tek: (0601) 64-250. 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. f*- J * J . M Ji K I r w J . r^7 fPMHSER Naš zeleni detektiv je spet stikal naokoli, nebodigatreba! Tokrat je našel skrb vzbujajočo svinjarijo, saj je nametana v neposredni bližini vodnega zajetja v Strahovljah nad Siporexom! Vendar pa je to pot vsaj skrbnik zajetja znan, KOP ZAGORJE, piše. Saj čisto verjamemo, da oni niso natrosili naokrog teh odpadkov, nas pa vendarle čudi, da to kar mirno gledajo. Če bi tako stvar odkrili nekje na "gnilem zapadu", bi kdo odletel in tudi ostavko bi kdo dal. Pri nas pa... ■ -V., •: s - .»v -g ž Ja, pri nas pa bomo takole naredili: Bralce pozivamo, da se v soboto, 30. maja 1998 ob osmi uri dobimo pred vhodom v Siporex, pa se bomo skupno podali v hrib in počistili okolico zajetja. HOJLA MLADINA ZASAVCA! Po dolgem času se vam oglašamo s ŠKLAB-a, kajti obveščamo vas o dveh zelo pomembnih dogodkih. Prvi seje že zgodil, drugi pa se še bo. In to zelo kmalu! V Ljubljani v Rožni dolini seje 5.maja odvijala študentska tržnica. Kdor jo je zamudil, mu je lahko peklensko žal, kajti to je bil res velik žur. Na tržnici se je predstavilo 43 študentskih klubov, med njimi pa so se nam predstavili tudi študentje invalidi, študentske družine, svet stanovalcev študentskih domov in študentski časopis Zofa. Vsak študentski klub je poleg svojega delovanja predstavljal tudi regijo iz katere izhaja in nekaj zanjo najbolj značilnih stvari. Tako so se stojnice kar šibile pod dobrotami v tekoči in trdni obliki. Naš klub seje seveda predstavil s premogom, medico in knapovskim soncem oziroma po domače povedano "funštrcem." S seboj smo imeli tudi obvezno maskoto pristnega "knapa". Da pa ne bo kdo mislil, daje bil to samo študentski žur! Povabljeni so bili vsi župani mest, od koder izhajajo študentski klubi. Iz naših krajev se je povabilu odzval samo hrastniški župan Leopold Grošelj. Od drugih političnih oseb pa smo na prizorišču opazili še ljubljansko mati županjo Viko Potočnik, predsednika parlamenta Janeza Podobnika in prvaka stranke ZLSD Boruta Pahorja. To tržnico pa so izkoristili tudi za otvoritev 6.tradicionalnih majskih iger, ki bodo potekale ves mesec, v tem času se bodo študentje pomerili med seboj v različnih individualnih in moštvenih športih. Sedaj pa še nekaj o dogodku, ki se bo zgodil zelo, zelo kmalu. To bo seveda MEGA ŽUR, na katerem bomo združili družinske in glasbene vezi dveh Vladov - Poredoša in njegove skupine Orlek ter Kreslina in njegove skupine Mali Bogovi. Koncert bosta začeli dve predskupini: domačini GDO? in že malo bolj uveljavjena skupina iz Lilije E-llita. Koncert bo na sporedu 23.maja 1998 s pričetkom ob 19.uri. V primeru sončnega vremena (se pravi, da bomo plesali obredne plesove proti dežju) na igrišču Proletarec v Zagorju, v slučaju slabega vremena pa se bo koncert odvijal v Domu Svoboda II v Trbovljah. V nobenem primeru ne smete žura zamuditi, zato vsi mladi (tisti po starosti in tudi tisti po srcu) vabljeni na MEGA ŽUR! Ljubi te ŠKLAB in Monika yes! NOVO VODSTVO OBRTNE ZBORNICE TRBOVUE Pred kratkim se je sestala nova skupščina Obrtne zbornice Trbovlje. Ta združuje v svojih vrstah preko 300 članov - obrtnikov in samostojnih podjetnikov. Za predsednika za naslednjo mandatno dobo so izvolili dosedanjega predsednika Darka Drnovška, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Vinko Hrovatič in Peter Zupančič. IL. PLINIFIKACIJA TRBOVELJ Občinski svet občine Trbovlje je na svoji seji zadnje dni aprila sklenil, da podeli koncesijo za izvedbo projekta plinifikacije Trbovelj, podjetju Europlin d.o.o. Trbovlje. Investicija bo veljala okoli 400 milijonov tolarjev. IL. KONCERT MARIJINIH PESMI V soboto, 9.maja je v župnijski cerkvi sv.Martina v Trbovljah potekal koncert Marijinih pesmi. Na koncertu sta nastopila pevca -solista Marta Močnik, sopranistka, Edo Strah, tenor in Uroš Kovačič na orglah. Program je povezoval Jure Sešek. Koncert je bil dobrodelnega značaja, prostovoljni prispevki pa so bili namenjeni gradnji Marijinega doma v Trbovljah. IL. OBISK GIMNAZIJCEV IZ NEMČIJE Dijaki trboveljske gimnazije so imeli v prvi polovici maja na obisku svoje vrstnike iz gimnazije v Scheinfeldu, ZR Nemčija. Nemški dijaki so tako vrnili obisk trboveljskim, ki so aprila letos obiskali njihov kraj v Nemčiji. Medsebojna izmenjava ter izmenjava izkušenj pa tudi brušenje jezikov traja že pet let. Nemški dijaki so si v času bivanja v Sloveniji ogledali poleg Trbovelj še Postojno, Ptuj, Termoelektrarno Trbovlje, sprejel pa jih je tudi župan občine Trbovlje, Janez Malovrh. IL. PREDSTAVITVE NOVIH KNJIG Peto v vrsti prireditev z naslovom Naše srečanje, kijih organizira litijska knjižnica, je bila v torek, 12.maja posvečena predstavitvi nove knjige Gospod polkovnik & Berliner trač, kije izšla pri založbi Desk in družini Polič. Knjiga je tako nenavadna in svojevrstna, da zasluži pozornost bralcev. Avtorja knjige sta Radko - Jože Polič, ki pa tega romana ni dokončal zaradi prezgodnje smrti, zato je to delo opravil sin Vasilij - Vaško. Zgodba je pravzaprav avtobiografija Jožeta Poliča od njegovega rojstva do nesrečne in nenavadne smrti v Beli Krajini. Radko - Jože Polič je opravljal v Jugoslaviji diplomatsko delo, kjer je srečal številne zanimive ljudi. Tudi predstavitev je bila svojevrstna in nenavadna, saj so knjigo predstavljali vsi trije otroci Jožeta - Radka Poliča; Vasilij - Vaško, ki je vrhovni sodnik, igralec Radko - Rac in znanstvenik Svetozar. Obujali so spomine na svoja mlada leta in očeta, jih zabelili z veliko mero humorja, vse pa je spretno in brez dlake na jeziku povezoval igralec Gojmir Lešnjak - Goje. Joža Ocepek,, foto M.Š. USTANOVUEN ZAVOD KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Občinski svet ObčineTrbovljeje na svoji seji 20.aprila letos sprejel odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje. Knjižnica je sicer pod tem imenom poslovala že doslej, vendar je bilo treba ustanoviti zavod na temelju novih zakonskih predpisov in statuta Občine Trbovlje. Kot javni zavod je bila knjižnica ustanovljena z odlokom Skupščine občine 9.2.1994. Z novim odlokom pa je dejavnost knjižnice precej širša. Poleg osnovne dejavnosti nabavljanja, obdelovanja, hranjenja, obnavljanja in izposojanja knjižničnega gradiva bodo potekale tudi vzporedne dejavnosti, posredovanje in organiziranje kulturnih dejavnosti, prireditev, izdajanje strokovnih publikacij, dejavnosti povezane z bazami podatkov s področja knjižničarske dejavnosti, ekonomska propaganda, razmnoževanje, prirejanje razstav, sejmov in kongresov, drugo založništvo in izobraževanje. Ni kaj, dejavnost knjižnice je in bo tudi v bodoče zelo pestra in bogata. Potrebna bodo le še sredstva in kadrovska zasedba. II. POČASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU Zveza borcev in udeležencev NOB-ja Zagorje je pred časom pripravila slovesno letno skupščino. Na njej so nastopili tudi pevci Loškega glasu, kateri so zapeli nekaj partizanskih pesmi. Ob tem je Franc Božič poudaril pomen 27. aprila - praznik upora proti okupatorju. Dejal je, da ga praznujemo, ker je bila ta dan ustanovljena Osvobodilna fronta. Tej organizaciji je uspelo poleg vojske vzpostaviti tudi pomembno mrežo ustanov, ki jih terja civilizirano življenje -šolstvo, kultura, znanost,... JAZ PA PROSIM ZA KOŠČEK MODRINE je naslov zbirke pesmi Jožeta Sevljaka. Pesmi so bile predstavljene v četrtek, 14.maja v knjigarni Epicenter DZS v Ljubljani. Na prireditvi so sodelovali učenci OŠ Vače, sodelavci GŠ in solistka Helena Zupančič. Pesmi so namenjene otrokom; nekatere so bile že objavljene v reviji Galeb in so ponatisnjene skupaj z originalnimi ilustracijami, ostale pa je ilustriral Franci Lesjak. Nekatere pesmi so tudi uglasbene. Joža Ocepek, foto M.Š. Povsem razumljivo je, da mladi tega praznika, pa tudi kakšnega drugega ne doživljajo več tako, kot ga doživljajo tisti, ki jim je zaznamoval mladost in precejšen del življenja. Toda kakor je dano vsem generacijam, bodo tudi današnji in prihodnji mladi rodovi stali pred izzivi usode in časa, ko bodo morali sprejemati tehtne odločitve. Tedaj bodo bolje razumeli in tudi cenili generacije pred njimi ter njihove težke odločitve. Domovino smo imeli, jo imamo in jo bomo imeli - eno samo. Zato jo čuvajmo, jo spoštujmo in dostojno proslavljamo 27. april -Dan upora proti okupatorju. K.S. OBČINSKO TEKMOVANJE RK Ali ste kadilec, morda celo strasten kadilec in pokadite na dan po cel zavojček in tudi več? 31. maj je sicer posvečen Dnevu brez cigarete. No, za vsakdanji tempo pa dokaj nenavadno vprašanje, toda ob tednu Rdečega križa Slovenije, od 8. do 15. maja, so se med drugim s takšno tematiko srečevali zagorski osnovnošolci, ki so svoje znanje O delovanju Rdečega križa od začetka do danes preizkusili na občinskem kvizu, v petek, 15. maja. Alkoholizem, narkomanija, AIDS, varnost otrok na cesti, pomoč starejšim, skrb za osebno higieno, solidarnost, krvodajalstvo, 45-letnica delovanja slovenskega Rdečega križa, so zapolnili vprašalnike zagorskih osnovnošolcev na občinskem tekmovanju. Kot je povedala Barbka Rebolj, sekretarka OZ RK Zagorje, se je izbirnega tekmovanja, ki je potekalo po osnovnih šolah, udeležilo od trideset do štirideset učencev, kar je presenetljivo in pomeni spodbudo za delovanje mladih aktivistov Rdečega križa tudi vnaprej. Občinskega tekmovanja pa seje udeležilo devet učencev - po trije učenci iz zagorskih osnovnih šol (OŠ Ivan Skvarča, OŠ Tone Okrogar, OŠ Ivan Kavčič Izlake). Učenci OŠ dr. Slavko Grum s prilagojenim programom pa so pripravili razstavo risb. Komisijo so sestavljali: podpredsednica RK Zagorje, Magda Malovrh, ter predstavnici iz zagorske občine, ki vseskozi spodbuja delovanje Rdečega križa, Blanka Šmit in Vlasta Šribar. Rezultati so bili takorekoč stoodstotni in brez napak, kar je navdušilo člane komisije. S praktičnimi nagradami in sladkarijami pa so bili zadovoljni tudi tekmovalci, ki so sodelovali na občinskem tekmovanju Rdečega križa Zagorje. RR. OCENJEVANJE O UREJENOSTI KRAJEV Turistična društva v zasavskih krajih, pa tudi komisija za turizem pri Območni gospodarski zbornici v Trbovljah so se tudi letos odločili, da bodo sredi leta opravili ocenjevanje urejenosti krajev v okviru pomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja ter gesla Slovenija - Moja dežela, lepa, urejena in čista. Dogovorjeno je, da bodo na področju posameznih občin v Zasavju vključno z Litijo in Radečami opravili ocenjevanje v dneh od 8. do lO.junija, medtem, ko bo potekalo regijsko ocenjevanje o urejenosti naših krajev v času od 17. do 23.junija. Rezultate ocenjevanja o urejenosti, čistoči, ocvetličenju bodo objavili kasneje, konec junija. Rezultate bo objavila Turistična zveza Slovenije. T.L VABE PROTI STEKLINI Pristojni veterinarske oblasti naše republike so se lotili skupno z drugimi organizacijami, predvsem lovskimi društvi ter zvezo, spomladanske vakcinacije lisic proti steklini. Znano je, da je steklina neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako živali kot ljudi in jo poznamo že dolga stoletja. Ker je vakcinacija edina oblika boja proti tej bolezni, seje veterinarska uprava Slovenije vključila v evropsko komisijo za zatiranje stekline pri divjih živalih s pomočjo vab, napolnjenih z vakcino. Že leta 1995 so prvič polagali vabe s strani posebej prirejenih letal. Takšen način polaganja vab uporabljajo tudi drugod v Evropi. Vabe polagajo po vsej državi, zato obstaja možnost večjega obsega imunizacije divjih živali, predvsem lisic. Vabe bodo trosili iz letal predvidoma do 25.maja. Polaganje opravljajo piloti domačih športnih društev z višine 300m. Zato psom v tem času ni dovoljeno prosto gibanje, z izjemo službenih psov. Zato je pse treba imeti privezane. Sicer pa je treba vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. IL. RAZGLEDI S KUMA NA TV SLOVENIJA V nedeljo, 3.maja v poznih popoldanskih urah je TVS na svojem 1.programu predvajala filmski essej o Kumu (1220m) v okviru vrste oddaj Razgledi slovenskih vrhov. Tudi ta filmski zapis vključno z besedilom in režijo je opravil avtor Igor Likar, s snemalcem Janezom Kališnikom ter svetovalci Jožetom Dobnikom ter Janezom Brinarjem, Damijanom Goričanom in Milanom Kladnikom iz PD Kum-Trbovlje. Avtor je tudi ta del Slovenije prikazal z nadvse lepimi posnetki o Kumu in njegovi okolici, ožji in širši. Avtor nas je seznanil gledalce s svojevrstnim dokumentarnim zapisom o tem našem bližnjem vrhu z vsemi zanimivostmi - kulturnimi, ljudskimi, etnološkimi in še kakšnimi, predvsem tudi zgodovinskimi in geografskimi. Vse skupaj pa je avtor nekako umetniško povezal v filmski essej o Kumljanskem z osrednjim vrhom - Kumom. Film je bil v glavnem posnet že leta 1995, kar se vidi tudi iz posnetkov. tl. VAJA "POTRES 98" Osnovna šola Šmartno pri Litiji je v sodelovanju z domačimi gasilci uspešno izvedla reševalno vajo "Potres 98". Ob predpostavki, daje potres porušil v šolski stavbi stopnišče v drugo nadstropje in v podpritličje, so šolarji iz pritličja in [.nadstropja pod vodstvom učiteljev varno zapustili poslopje, učence iz II nadstropja in podpritličja pa so rešili gasilci z reševalno vrečo in lestvijo. Nato so pogasili še požar v šolski knjižnici, ki je nastal ob potresu zaradi kratkega stika in rešili iz poslopja tri učence, ki se niso mogli pravočasno umakniti zaradi poškodb. V analizi vaje, ki je potekala na šolskem igrišču, so učencem in delavcem šole spregovorili požarni inšpektor Radovan Petje, predsednik in poveljnik šmarskih gasilcev, Marjan Kahne in Andrej Hostnik ter tajnik litijske občine Martin Hostnik. Boris Žužek GRADNJA DVEH NOVIH REZERVOARJEV ZA PITNO VODO Javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje ima v načrtu, da letos zgradi dva nova rezervoarja za pitno vodo. V ta namen je Občina Trbovlje že zagotovila v svojem proračunu potrebna sredstva v višini 50 milijonov tolarjev. Manjajoča sredstva pa bo namenila Komunala Trbovlje iz svoje amortizacije. Prvi rezervoar bodo zgradili na koti 435 m v bližini domačije Škofca pod Žrebljevim hribom. S pitno vodo iz tega rezervoarja bodo pokrivali potrebe naselij naTopoletovem, na Neži in nove soseske Zgornjega Topoletova. /CŠEFT/ /CŠEFTt /CŠE/T/ /CŠEFTf /CŠEFT/ /CŠFfT/ FŠFFTi FŠFFTf /CŠFFFf FŠFFTf /CŠFFFf DARJA KANDUTI IN BORZNA DOGAJANJA: Četudi je po praznikih kazalo, da se bo močno naraščanje tečajev delnic potegnilo do izplačila dividend, v dneh pisanja članka, slabo kaže. Nekaj dnevno naraščanje cen je ob podpori nizkega prometa zamrlo. Najbolj omajani sta vrednost vodilnih delnic na Ljubljanski borzi. Vrednost delnic Krka je v zadnjih dveh dneh padla na 32.000 SIT, vrednost delnic Lek A pa na 49.000 SIT. Zagotovo bo nadaljevanje padca imelo vpliv na gibanje cen drugih delnic na borzi. Zaenkrat se še dobro držijo dosedaj manj prometne delnice. To so delnice SKB banke in Salusa, iz kotacije A ter delnice Heliosa, Fructala in Colorja Medvode iz kotacije C. Vrednost SKB banke seje podražila za okoli 3% na dobrih 2.000 SIT za delnico, vrednost Salusa pa se je močno približala psihološki meji 20.000SIT. V kotaciji Cje vrednost prvih ostala na 36.000 SIT, drugim je porastla za 1.7% na 1.750 SIT, slednje pa so skočile na 6.500 SIT za delnico. Verjamem, da je sedaj precej investitorjev v veliki zadregi, ali prodati delnice in realizirati dobiček ali čakati na izplačilo dovodend, plačati davek od izplačanih dividend ter upati, da cene ne bodo preveč padle. V večini podjetij so že napovedali datume skupščin in objavili pričakovane višine dividend. S tem je jasen tudi presek za izplačila dividend. Presek za izplačilo dividend je dan, katerega izbere podjetje,in tistim, ki so lastniki delnic na ta dan, izplača dividendo. Povprečna vrednost sedaj znanih bruto dividend glede na trenutno tržno vrednost delnic je 3%, izjema so bančne delnice, kjer znaša 5% ter delnice Krke, pri katerih je razmerje zelo nizko, znaša le 1.3%. Vsak lastnik delnic se mora sam odločiti, ali bo čakal na izplačilo dividende ali ne. Izplačana dividenda pomeni dodatno plačilo davka v dohodnini posameznika in hkrati padec cene delnice po izplačilu (če ne bodo vrednosti padale že sedaj!?!). Posvetujte se torej z borznimi posredniki in si okvirno izračunajte, koliko več dohodnine boste prihodnje leto morali plačati zaradi izplačane dividende. Posamezne vrednost delnic za že znana podjetja so naslednje: Delnice podjetja Višina bruto dividende Datum skupščine Dolenjska banka 800 19.5. BTC 310 20.5. SKB banka 70 28.5. Droga Portorož 1250 29.5. Pivovarna Laško 130 29.5. Marina Portorož 336 21.5. Mitol Sežana 84 29.5. 21. VELTRAVNA 1998 Voda pa bo služila tudi za požarne potrebe. Drugi rezervoar bodo zgradili v Gabrskem za potrebe vse širšega naselja stanovanjskih in poslovnih zgradb. Na tem območju še posebej manjka dobre pitne vode. Z deli bodo nadaljevali še prihodnje leto v okviru II faze izgradnje. tl. NADALJEVALI BODO Z ODPRAVO OVIR Potem, ko je občinski svet Občine Trbovlje pred nedavnim sprejel ob- činski proračun, bodo na voljo tudi predvidena sredstva za nadaljevanje odprave arhitektonskih ovir na glavnih cestah v Trbovljah. Del teh ovir so pred meseci nže odpravili, sedaj pa je v načrtu vgraditev preostale polovice betonskih rebrastih klančin. Te so in jih še bodo namestili predvsem za invalide na vozičkih ter družine z otroškimi vozički, pa tudi za druge pešce s težjo hojo. Izvedbo ima na skrbi IBT-PIN s svojo gradbeno skupino. U. AVTOHIŠA MALGAJ PREDSTAVILA NOVEGA CLIA Pred časom |e Avtohiša Malgaj i/. Trbovelj pripravila predstavitev težko pričakovanega novega clia, ki je, sodeč po prvih odzivih, "zadetek v polno”. Namreč prodaja novega clia je stekla zelo dobro, saj so samo pri omenjeni avtohiši v dveh dneh prodali kar 13 cliov, medtem, ko je 16 kupcev že rezerviralo tega francoskega lepotca. Novi clio je zaenkrat možen (v motornih variantah in različicah) le 1.2, 1.2 RN. 1.2 RT, 1.4 RT in 1.6 RXE, medtem, ko bo clia z motorjem 1.6 16V možno na našem trgu kupiti od jeseni naprej. Na voljo bo prav tako dizelska verzija 1.9D, ki pa bo na voljo v letu 1999. Tudi cene niso nič kaj pretirane, če pa se malce nostalgično spomnimo sedaj že "starega" clia, vam bodo izračuni pokazali, daje (glede na osnovno opremo, katero vam oba modela nudita) novi clio celo za 4% cenejši. Tako lahko najcenejšega clia dobile že za cca. 1.407.000 SIT (1.2, 60 KM, 3V), trenutno najdražji Pa je clio RXE 1,6 (5V), za katerega boste morali odšteti okrog 2.070.000 SIT. Marsikdo bo ob pogledu na zadnjo ceno zavijal z očrni, a vendarle je treba vedeti, daje pri modelu 1.6 RXE veliko serijske opreme (airbag za voznika ter sovoznika), največja novost pa je prav gotovo potovalni računalnik, ki je prav tako serijsko vgrajen v omenjeni model. Ob tej predstavitvi smo lahko slišali tudi nekaj verzov, ki so pospremili novega clia na (uspešno) pot; Kar je tlelo v celem svetu, vzklilo je pri nas, sredi cest in žarometov Clio čaka vas. TEKMOVANJE GASILCEV V novomeški vojašnici je bilo v soboto, 16.maja tekmovanje slovenskih gasilcev za memorial Matevža Haceta (prvi predsednik GZ Slovenije), katerega se je udeležilo tudi 9 ekip iz Zasavja. Skupno je tekmovalo 196 ekip. tekmovanje je potekalo v kategorijah veteranov in veterank, članic A in B ter članov A in B. V kategoriji članov A so loški gasilci med 42 ekipami zasedli 13.mesto, kar je tudi najboljši rezultat zasavskih ekip gasilcev v tej kategoriji. Tekmovanje je pokazalo, da so gasilci dobro pripravljeni in sposobni za hitro in učinkovito gašenje. Igor Goste GASILCI SO PRAZNOVALI Svojega zavetnika, svetega Florijana, so gasilci v Šmartnem pri Litiji počastili prvo majsko nedeljo. Ob lO.uri so se s prapori udeležili maše v župnijski cerkvi sv. Martina, po njej pa so izvedli mokro gasilsko vajo "Požar na Pungrtu". Praznovanje so sklenili s svečano sejo v dvorani Kulturnega doma, kjer so najzaslužnejšim posameznikom podelili priznanja in odlikovanja, v svoje vrste pa so sprejeli tri mlade člane. Boris Žužek NOVO IME, VEČJA IZBIRA - MARATON ŠPORT TRBOVLJE Na Cesti 1 .junija je imela do pred kratkim svoje prostore tudi trgovina Slovenijašport. Zaradi vse slabše ponudbe pa se je poslovodja Radovan Skubic (sicer znani ultramaratonec) odločil, da se bo priključil firmi Stemax d.o.o. iz Ljubljane, katere lastnik je znani nekdanji smučar Boris Strel. Radovan pravi, daje glavni razlog, da seje priključil tej firmi to, da nudijo več artiklov in blagovnih znamk. Že nekaj časa je bilo opaziti, da je povpraševanje čedalje večje, zato je bilo potrebno v tej smeri nekaj ukreniti. Tako vam sedaj nudijo športne artikle vseh vrst in sicer blagovnih znamk adidas, nike, lotto, Champion, asies, fruit of the loom, univerza! (dunlop) in druge. Za klube po ugodnih cenah dobavljajo tudi drese. Sicer pa Radovan pravi, da cilj trgovine ni le prodaja izdelkov, pač pa tudi svetovanje. Tako vam lahko svetujejo, kako zdravo živeti, izdelajo vam program za rekreativne teke in še kaj. Po prvih dneh obratovanja trgovine Maraton šport je več kot očitno, da se poteza že začenja obrestovati. V jeseni pripravljajo tudi novost in sicer bodo v trgovini zbirali smuči in jih nato odpeljali na servis v Ljubljano. Sicer pa imajo odprto ob delavnikih od 8.30 do 11.30 in od 15.30 do 19.00, ob sobotah pa od 8.30 do 12.30. Poleti bodo delovni čas podajlšali do 20.00. Sicer pa so vam za kakršnakoli vprašanja na voljo tudi po tel.: 22-558. Tekst in foto: Peter Motnikor Tekst in foto: Peter Motnikor I n.j. fi "ir n.77.Ji. f ■ ■ ■ _____ ZAZIBANI V OTROŠKO PETJE V sredo, 6. maja, je v trboveljskem delavskem domu potekala Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov z moderatorjem Stašem Butkovcem in selektorko Elzo Jakšič. Nastopajoči zbori so prikazali pester repertoar in z melodičnim petjem navdušili številne poslušalce. Vsega osem pevskih zborov je nastopilo, med njimi pet otroških pevskih zborov pa Zbor učencev prilagojenega programa na OS Tončke Čeč ter Dekliški pevski zbor MPZ Trbovlje in Mladinski pevski zbor Trbovlje. Trboveljčani so pokazali, da njihovi najmlajši radi prepevajo, sploh je navdušil Otroški pevski zbor Vrtca Trbovlje pod vodstvom Karmen Lindič, ki šteje približno tri ducate otrok in so poznani z vrteških nastopov. Njihovo doživeto in razposajeno petje, ki gaje pri klavirju spremljala Špela Turšič, je z glasnostjo presegel naslednji nastopajoči Otroški pevski zbor iz učencev prvih razredov na OŠ Tončke Čeč. Dirigentka Zinka Bregarje njih poskočnost ujela v dveh Bitenčevih pesmicah: Naša četica koraka in Dežek trka ter Smolarjevi: Da prijazna bodo jutra, s klavirsko spremljavo pa je postregel Matjaž Kmet. Večinoma so zbori nastopili s po tremi pesmimi, tako tudi Zbor učencev prilagojenega programa na OŠ Tončke Čeč, katerega zborovodkinja je Rosana Mesojedec, zbor pa je pri klavirju spremljala Simona Kepa. Med nastopajočimi je Otroški pevski zbor OŠ Trbovlje PE Alojz Hohkraut, v katerem pojejo učenci od prvega do tretjega razreda z zborovodkinjo Ksenijo Cizej in klavirsko spremljavo Ide Virtove, prikazal medsebojno uglašenost nastopajočih, ki so predstavili priljubljene pesmi slovenskih skladateljev in sicer Kuharjevi: Trije nilski krokodili in Prišel je otrok ter Šivicevo: Jožek ima hišico in ljudsko v priredbi Blaža Rojka: Pse, kaj lazi. Otroški pevski zbor OŠ Trbovlje, ki ga vodi Katarina Virt je prav tako prikazal, da jim zanimanje za prepevanje vliva zmeraj novega navdušenja. Zlasti posrečen program pa je za nastop izbral Otroški pevski zbor OŠ Tončke Čeč iz učencev od 2. do 4. razreda, ki ga vodi Zinka Bregar, pri klavirju pa spremlja Matjaž Kmet. S poudarkom na ljudski pesmi - med temi so za nastop pripravili Vesele godce in V strgani bajti smo bili doma - so prepričljivo izvedli publiki precej prijetne napeve. Tudi Dekliški pevski zbor MPZ Trbovlje pod vodstvom Katarine Virt se je za svoj nastop dobro pripravil. Prav tako Mladinski pevski zbor Trbovlje z zborovodkinjo Ido Virt, ki je znan s širših pevskih festivalov, delujejo pa že dvajset let, čeprav je, po mnenju zborovodkinje, za udeležbo v zboru čedalje težje zainteresirati osmošolce. Z občinske revije otroških in mladinskih pevskih zborov je bilo razbrati trud za kvalitetno prepevanje, po besedah Elze Jakšič pa je predvsem pomembno, da otroci z ljubeznijo sprejmejo pesmi, ki jih pojejo. "Pri nekaterih otroških pevskih zborih je presenetljivo veliko dobrih glasov," je še dodala Jakšičeva, "le repertoar bi bil lahko pestrejši. Pomembno pa je, daje petje kultivirano." In najsi so pesmi pritegnile z vsebino, interpretacijo ali melodijo, iz koncerta je bilo razbrati, da zmorejo marljivo prepevati tudi najmlajši. Petra Radovič LEPO POJE CICIDO! "Otroci imajo radi vsakega človeka, ki mu je v veselje, da se z njimi ukvarja, igra," je dejala Mojca Zupan, ki je že deseto leto zborovodkinja Otroškega pevskega zbora CICIDO Glasbene šole Zagorje in še dodala, da trud pri delu z otroki ne zaleže toliko, kot sproščena motivacija. Aprila letos je bil na 16. reviji MPZ Slovenije v Zagorju ob Savi, OPZ CICIDO GŠ Zagorje, ki ga vodi Mojca Zupan, izbran za najboljši pevski zbor na revijalnem delu. CICIDO-jevci od sprva dvajsetih pevcev, ki jih je prepevalo v zboru, današnji štejejo prek šestdeset otroških glasov. Vzgoja petja pri najmlajših, ki se lahko prične že v zgodnjih otroških letih, pa zahteva prefinjene nianse pristopanja, saj brez tega, daje otroku petje ljubo, navadno ni željenih rezultatov. Ali kot je dejala Mojca Zupan: "Kadar otroka petje preneha zanimati, si bo izbral drugo dejavnost." Poleg glasbenega, je pomemben tudi socialni moment, ko otrok z navdušenjem hodi na pevske vaje. Da so te prijetne, v veliki meri zavisi od zborovodkinje, ki popestri učenje novih pesmic in njih interpretacijo z igrivostjo in pestrostjo. Tako spoznavajo petje ljudskih in umetnih pesmi domačih in tujih skladateljev, včasih pa tudi zabavnih. K uspešnosti pripomore zavzeto delo, kije spodbujeno z javnimi nastopi. Teh je za otroške pevske zbore premalo, ker radi uveljavljajo svoje pevsko znanje. Občasno CICIDO-jevci petje obogatijo z Orffovim instrumentarijem, kar doprinese k vedrini in razpoloženjskosti petja. Pojejo enoglasno, nastopajo pa na vseh večjih prireditvah ob božično-novoletnih praznikih in drugih prazničnih slavjih. CICIDO-jevci vsako šolsko leto pridobijo nove člane, ki jih je navadno toliko, kolikor jih odide ter prične prepevati v mladinskih zborih. "Najtežje je doseči, da otroci s pristnim veseljem prepevajo. Pomembneje, da ne uporabiš načina, ko jih s petjem lahko zagreniš," je še dejala Mojca Zupan. Uspeva jim, da so pesmi lepo zapete in ne le suhoparno izzveneli toni. Uspeva jim, da skladbo takorekoč doživijo in izživijo, s čimer je izvedba učinkovitejša. Da pa pojejo s srcem je predvsem posledica vztrajnega dela, s katerim se razdajata zborovodkinja Mojca Zupan in korepetitorka Slavi Gregl. Med pesmimi, ki jih izvajajo, so med otroci zelo priljubljene skladbe Jakoba Ježa, posebej zanje pa je skladbo Eskimska priredil Blaž Rojko. A kadar prisluhnejo kakšnemu skladatelju, to vlije živopisnost k izvedbi pesmic. Sicer pa seje skupina CICIDO-jevcev zavoljo kakovostnega petja pred kratkim udeležila tudi republiškega srečanja Orffovih skupin v Markovcih pri Ptuju. CICIDO-jevci pa se za nastope temeljito pripravijo in "fušanje" prepuščajo le vajam, na katerih menda skrbno izbirajo repertoar pesmi. In kadar skladba z njihovo interpretacijo pridobi na kvaliteti, se veselijo vsakršnih novih zvenov, katerim navadno zborovodkinja daje dušo, otroci pa so podaljšek teh spevnosti. Seveda pa imajo že v prvem desetletju prepevanja pohvalne dosežke, s katerimi se uvrščajo med zbore, ki vokalno tehniko in oblikovanje mladega glasu spodbudno plemenitijo. Petra Radovič p rt 3 TTt n Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. MIRKU KAPUI Odmev litijskega župana na pisanje o razmerah v naši občini v obliki nekakšnih nadaljevanj, je bil v zadnji številki Zasavca označen kot enostransko, če že ne zlonamerno. Zato celotno poznavanje oziroma razumevanje pisanja zahteva tudi dodatno pojasnilo z avtorjeve strani. Z novodobno demokracijo naj bi naredili konec nekemu enoumju absolutističnih in ekskluzivističnih resnic. Imaginarne predstave o boljši, pravičnejši in ne vem kakšni še državi, pa vsaj po avtorjevem mnenju, vključuje tudi pravico razmišljanja, pa čeprav morda z druge strani brega. Vendar, kljub spremembi političnega sistema, ne pa tudi posameznih oblastnikov, ostaja vsakršno kritično razmišljanje neprimerno oziroma celo nevarno? V tem kontekstu se omenja tudi slog pisanja oziroma jezik, ki naj bi bil neprimeren. Takšno vrednotenje in ocenjevanje ter postavljanje meril pa me kar nekako preveč spominja na preteklost. Mar ni žc Durkheim pred več kot sto leti označil sodobno družbo kot organsko, katero naj bi definirala prav posameznikova različnost? Kalup prisilne enakosti ali družbeni mehanicizem komunističnih družb naj bi bil nekako že presežen, ali ne? Ne glede na glorifikacijo momentalnih družbenih sprememb se mentaliteta posameznika očitno resnično najtežje spreminja. Trditev, da je rdeča nit prispevkov denar, je le deloma resnična. Predvsem me ne zanima premoženjsko stanje posameznika, temveč med ostalim tudi smešna distribucija denarja občinskega proračuna. Za pokušino: ali so vsi občinski načelniki res upravičeni do svojih funkcionarskih plač? Po zakonu? Sodbo prepuščam pravnim strokovnjakom. Moč politike prav gotovo temelji tudi na distribuciji družbenega denarja. V normalnih političnih okvirjih naj bi vlogo kontrolorja opravljala opozicija, a temu vendarle vedno ni tako. Specifičnost razmerja moči, kjer večinsko pomladni koaliciji županuje predstavnik LDS, pač ni najbolj posrečeno razmerje za uresničevanje predvolilnih obljub množici zmanipuliranih. A vendarle, prelaganje politične odgovornosti spričo nezmožnosti konsenza le ne prepriča vseh ob opravičevanju totalne stagnacije. Zapisniki občinskih svetov, proračun in še kakšen občinski dokument, ki bi hotel širši javnosti ostati skrit, so tako tisti prišepetovalci, ki ustvarijo sliko posamezniku o posamezni zadevi. Tudi ostalo dnevno časopisje, ki se ukvarja z notranjepolitičnimi zadevami, nam pomaga ustvarjati sliko naše politične realnosti. Prav zato je moj slog pisanja, po subjektivnem mnenju seveda, odsev našega vsakdana. Tudi zato naše politične igrice ne zaslužijo nobene resne analize, temveč le svojevrstno metamorfozo, ki pa v svojem jedru skriva neko "zgodovinsko zrno resnice". Elitistična teorije družbe Vilfreda Partea, ki loči elito vladajočih in množico apatičnih in zmanipuliranih volilcev, si zato zasluži neko vrsto odstiranja o delovanju naših levov in lisic. Odobravanje večine zmanipuliranih ter njihovo spodbujanje mojega dela pa so porok, da me ne zajame kronična apatičnost spričo elitističnim inkvizicijskim grožnjam navkljub. Tomaž Barbek UPOKOJENCI OBLJUBLJAMO GLASOVE ŠVAGANU V marcu je bil v Zagorju občni zbor upokojencev, na katerem je prisostvoval tudi župan občine Matjaž Švagan. Govoril je o problemih v občini. Povedal je tudi, da mu letos poteče mandat. Z njegovo razpravo in njegovim delom smo bili vsi zadovoljni, saj seje med njegovim županovanjem v Zagorju naredilo veliko in tudi spremenilo. Z ozirom na to se je oglasil podpredsednik in dejal županu, da upokojenci predlagamo, da tudi v bodoče kandidira za župana. Na njegov predlog je nastal v dvorani dolgotrajen in neprekinjen aplavz. Dejali smo, da ga bomo ob volitvah s svojim glasovanjem ravno tako podprli, kot smo ga pri zadnjih volitvah. Upokojenci smo nepolitična organizacija. Zato volimo župana kot človeka in ne politika, ki dela za kraj in ljudi. Zato si res želimo, da nas tudi v bodoče v naslednjem mandatu vodi on, tako uspešno, kot nas je do sedaj. Še enkrat se priporočamo, da sprejmeš našo željo in sprejmeš ponovno kandidaturo za župana. Naših 3.500 glasov je namenjenih res dobremu in človekoljubnemu županu. Zagorski upokojenci. Lojze Zupan DRUŠTVO INVALIDOV TRBOVLJE Društvo invalidov Trbovlje deluje že 24 let in v vseh teh letih se je nabralo dosti del, ki društvo Predstavljajo v najboljši luči. Predsednik društva, Rudi Janežič, zdaj zastopa 704 člane, kjer se ob raznih športnih in rekreacijskih aktivnostih sooča še z ostalimi Problemi, za katere pa pravi, da nič ni nerešljivo. Njihov letošnji program je do sedaj vseboval kopalne dneve v Termah Čatež, tradicionalno srečanje invalidk, za maj imajo v načrtih izlet po Bavarski z ogledom gradov Ludvika Bavarskega in še kaj. V avgustu je predviden enodnevni izlet po programu sodelovanja pobratenih društev, njihove aktivnosti pa vsebujejo tudi počitnikovanja v objektih ZDIŠ in sicer v Čatežu, Simonovem zalivu, Termah Ptuj, Rogaški Slatini in Fijesi. Poleg vseh oddihov v naravi pa je ena glavnih točk ŠPORT IN REKREACIJA. Društvo invalidov Trbovlje tekmuje po programu športa ZDIŠ v naslednjih panogah: veleslalom, streljanje z zračno puško, namizni tenis kegljanje, balinanje, šah, pikado, ribolov in avtorally. Športniki Dl so zelo aktivni in dosegajo lepe rezultate, vendar je njihov glavni namen spoznavanje invalidov iz drugih področji Slovenije in navezovanje prijateljskih stikov. Dl pa je precej razpoznavno ravno zaradi aktivnostih športa in tako predstavlja dobro ime drugje. USPEŠNA IN ODMEVNA AKCIJA 97/98 Skozi preteklo leto je potekala akcija za nabavo aparata mobiling, teleling za srčne bolnike. Akcija je bila zelo odmevna in uspešna. V Trbovljah so nabavili 1 aparat, zagorska Občina pa je zelo pripomogla k nabavi in kupila 1 aparat za Dom starejših občanov in 1 aparat na ZD dežurne ekipe. 2. akcija je bila v zvezi z otvoritvijo doma za letovanje v Radencih. V prostorih VVZ Zagorje so razstavili izdelke ročnih del Dl Zagorje in Trbovlje. Razstava bo trajala do konca meseca julija. Zadnja sejaje govorila o razpravi o predlogu zakona invalidskih organizacijah. Težko je dobiti osebo, ki je strokovnjak na tem področju in bi pomagal Dl, ena temeljnih nalog pa je najti eno kordinacijsko telo v Zasavju. Problemi so namreč enaki od Litije pa tja do Radeč. Društva v Zasavju se tudi pripravljajo na skupščino ZDISa in zato Dl Zagorje kot kordinator Zasavsko - Posavsko regije sklicuje 29.5.98 sestanek predsednikov teh društev. In, če se vrnemo nazaj k akcijam, je zelo pomembno omeniti lanskoletno akcijo v Trbovljah za primerno stanovanje, ki gaje prejel Andrej Kokec in si s tem omogočil lažji dostop, kajti Andrej je invalid na invalidskem vozičku. AKCIJA ODPRTIH SRC-POMAGAJMO MARTINI Na Dlje prispela še ena prošnja za nabavo elektronskega vozička, ki ga komaj 28-letna Martina nujno potrebuje. Takšen voziček stane namreč 1.259.876,00 SIT in polovico teh stroškov bo pokril ZD. Za vse, ki bi bili pripravljeni pomagati Martini, bo od 2. junija naprej odprt telefon. Dobiček pa ni namenjen samo Martini, saj bo akcija za vse, ki potrebujejo invalidske vozičke. A.M. 21. VELTRAVNA 1998 WCf TRBOVLJE PRAZNUJEJO Trboveljčani praznujemo svoj občinski praznik vsako leto 1. junija od leta 1954, potem ko je leto prej (19. aprila) Zveza borcev na občnem zboru sklenila, da se proglasi 1. junij za občinski praznik, kar je potrdil tudi Ljudski odbor mestne občine Trbovlje. Na kratko se spomnimo zakaj praznik prav na 1. junij? Orjuna, organizacija jugoslovanskih nacionalistov, je bila ustanovljena marca 1921 v Splitu, prvotno z namenom, da bi branila ogrožene kraje pred italijanskim iredentizmom. Bila je zagovornica centralizma in unitarizma. Nasprotovala je "vsakemu plemenskemu separatizmu", intarnacionalizmu delavskih strank in bila nepomirjena z italijansko zasedbo krajev zahodno od rapallske meje. Združevala je predvsem drobne obrtnike, trgovske pomočnike, nižje nameščence in t. i. lumpenproletariat. Člane je dobivala tudi pri nekaterih športnih organizacijah. V svojem nastopanju se ni odpovedala tudi fizični moči svojih članov, saj so menili, da je sila dobra in plemenita, če je uporabljena za visoke in etnične ideale. Tak terorističen značaj organizacije je naletel na nasprotovanje in na enačenje s fašističnim gibanjem, tako pri Slovenski ljudski stranki kot pri delavskih strankah, zlasti komunistih. V primerjavi z ostalimi deli Jugoslavije, se je Orjuna razširila na Slovenskem najkasneje, a prav tu doživela presenetljiv odmev. Največji razmah je doživela leta 1923 (v okrog 60 krajih so nastale organizacije, članstvo ni točno znano), v Zasavju so nastale tri mestne organizacije: marca v Trbovljah, aprila v Litiji in maja v Zagorju. Napovedana je bila tudi v Hrastniku, vendar napovedanega ustanovnega zbora oktobra ni bilo. Da bi pridobili na svojo stran delavstvo v Trbovljah, so s pretvezo razvitja prapora, 1. junija 1924 napovedali svoj prihod. Seveda se je Komunistična partija na njen prihod dobro pripravila. V okolici so na boj pripravljali borce PAC (Proletarske akcijske četa). Rudarji so do Orjune gojili se drugo zamero, saj je bila nekakšna državna organizacija za razbijanje štrajkov. S svojo oborožitvijo in načinom prihoda je bil spopad neizbežen. Kdo je v splošni zmedi prvi streljal, je težko reci, vendar ostaja dejstvo, da so padle žrtve na obeh straneh (skupaj devet). V Celju je bila v dneh od 25. do 27. novembra istega leta kazenska razprava pred okrožnim sodiščem proti dvajsetim komunističnim obtožencem zaradi spopada z Orjuno. Naslednji oborožen nastop Orjune je bil v Ljubljani ob obletnici sprejema vidovdanske ustave, 28.6.1926. Spopadla se je s policijo, ki orjunašem ni dovolila pohoda po mestnem središču. Na spopad so se ostro odzvale državne oblasti in notranji minister je zaradi ljubljanskih dogodkov 30.6.1926 razpustil Orjuno. Dolgo vrsto let je bil to res praznik, okrašeno mesto je pričakalo številne goste od vsepovsod, prireditve so se vrstile več dni in skoraj vedno je bil odprt kak nov objekt, tovarniški ali morda "samo" kulturni. In ravno zato, ker je že vrsto let zaradi takšnih in drugačnih težav edino proslava s podelitvijo prvojunijskih nagrad skoraj edini znak, da praznovanje seje, se toliko večkrat spomnimo na tista leta, ko smo se lahko pohvalili, da smo: * na novo urejenem Trgu revolucije leta 1959 poslušali govor predsednika republiškega odbora Sindikatov Slovenije, Staneta Kavčiča; * leta 1962 je začel poizkusno obratovati nov rekonstruiran obrat Cementarne, v Domu družbenih organizacij (graščini-RUDIS) je bila otvoritev novih prostorov Centralne ljudske knjižnice, tapetništvo Trbovlje pa je dobilo nove obratne prostore; * leta 1963 so se pričela dela za novo tovarno polprevodnikov v Gabrskem; * leta 1964 je bilo odprto gradbišče Termoelektrarne II in novi obratni prostori Tike; * leta 1974 je bil ob 50- letnici spopada z Orjuno obnovljen muzej, pred njim pa odkrit spomenik, delo Stojana Batiča; * leta 1976 je bila slovesna otvoritev novozgrajenega, 360 m dimnika pri TET II; * leta 1977 so bile odprte tri nove poslovalnice podjetja 1. junij v bloku na Skratovini; * leta 1978 so pred občinskim praznikom pričeli krpati asfalt na glavni cesti; * leta 1980 (res šele 8. junija) je bila odprta novozgrajena OŠ na Dobovcu; * leta 1981 je Stojan Batič z darilno listino podaril Trbovljam ciklus skulptur, razstavljenih v Revirskem muzeju; * leta 1984 je bil, ob 60.1etnici spopada z Orjuno, v Trbovljah zbor pionirjev Jugoslavije; * leta 1986 je bil odprt dializni oddelek v trboveljski bolnišnici. I.I.L. 21. VELTRAVNA 1998 rv llL^l 1 PRAZNIK, KI NI LE PRAZNIK Čeprav je pred Trboveljčani praznik, imajo le redki vzrok za praznovanje. Mladi, ki v Trbovljah vse težje dobijo zaposlitev, dobesedno bežijo iz mesta, upokojencev je predvsem zaradi predčasnega upokojevanja že skoraj 30% vseh prebivalcev, če pa ne bo gradnje TET3 bo večina že sicer malo zaposlenih ostala dobesedno "na cesti". Kaj o težavah (lepše bi bilo spraševati o čem drugem) mislita predstavnika sindikalnih central, ki delujeta tudi v tem delu Slovenije? Ciril Urek. predstavnik sindikata ZSSS. naivečiega v Sloveniji, prav gotovo Pozna marsikatero težavo, ki tare zaposlene v Trbovljah. Na vnrašanie. ali vodstva gospodarskih družb in zavodov skrbijo za spoštovanje kolektivnih Pogodb, ie odgovoril: V območni organizaciji ZSSS Zasavje spremljamo uresničevanje 14 panožnih kolektivnih pogodb (v nadaljevanju KP). Ocene kažejo, da v gospodarskih družbah in zavodih skoraj v celoti spoštujejo KP in jih nadgrajujejo s podjetniškimi. Glede na novo lastniško strukturo in vlogo sveta delavcev se vse bolj uveljavlja partnerski odnos nted sindikati in upravo in tako sprotno usklajujejo odprta vprašanja iz naslova uresničevanja KP. Posebej hude probleme kršimo pri plačah po KP med delavci in zasebnimi delodajalci ter v Podjetjih drobnega gospodarstva. Delavci zaradi socialnih stisk sklepajo delovno razmerje praviloma za določen čas, in ko le-ta poteče ostajajo terjatve iz naslova plač, regresa in ostalih nadomestil. Tu delavci mnogokrat podpisujejo Pogodbe, ki ne upoštevajo zakonsko dogovorjenih osnov. Torej kršitve so? Največje kršitve KP nastajajo pred uvedbo stečajnih postopkov in prisilnih poravnav. Izplačila plač običajno zaostajajo nekaj mesecev, še posebej j c boleče vprašanje izplačila odpravnin. Preko pravne službe sindikata se po pooblastilu delavcev vlagajo zahtevki na sodišča, vendar dolgo-trajni večletni postopki spravljajo delavec v obup. Odprte so terjatve delavcev v Agrohitu, GP Rudar, Iskri Semicon, Strojegradnji in sedaj še v Peku in Kobertu. Iz področja premogovništva in energetike je odprtih pri sodiščih nad 2000 tožb za izplačilo razlik v plačah. Gradnja ali negradnja TET3, pokojninska reforma lahko nezaposlenost še povečata. Kaj lahko tu stori sindikat? Protestni shodi slovenskih sindikatov o sporni pokojninski reformi so prisilili predlagatelje k resnemu razmisleku o možnih spremembah predlaganih rešitev. Morali bi se namreč zamisliti, zakaj je to, kar predlagajo, v tako velikem nasprotju z interesi zaposlenih. Potrebno bo iskati skupne rešitve in utrditi medgeneracijski sporazum. Prisotna velika brezposelnost, predvsem mladih, povzroča mnoge socialne travme. V sindikatu vseskozi resno opozarjamo, da nezaposlenost ne bomo reševali s spremembo delovno pravne zakonodaje, ker le-ta ne daje delovnih mest, temveč z novimi programi in investicijami, ki bodo napolnile že obstoječe prazne industrijske hale. Trenutna gospodarska situacija, predvsem v družbah, ki izvažajo in drugih, kaže na to, da se bodo razmere še zaostrile. Druga največja sindikalna centrala v Sloveniji Neodvisnost-KNSS (v nadaljevanju KNSS) se v zadnjem času pojavlja tudi v nekaterih trboveljskih podjetjih. Tudi sekretarki Ljubljanske regije Evelin Merva, kamor spada tudi Zasavje, smo zastavili nekaj Evelin Merva aktualnih vprašanj. Verjetno ste dobro seznanjeni s težavami, ki pestijo Peko Trbovlje, to nekdaj uspešno podjetje in vzročno s tem tudi delavce. Je pri razreševanju takšnih in podobnih težav sindikat lahko uspešen? Sindikat KNSS je v Peku Tržič prisoten nekaj let, medtem ko je v Peku Trbovlje zaživel šele ob koncu lanskega leta. S težavami v Peku sem seznanjena posredno s strani predsednika KNSS Peko Tržič, Lombarja ter članice 10 Mojce Šoba, ki je zadolžena za člane sindikata v obratu Peko Trbovlje. Menim, da je v takšnih situacijah veliko odvisno tudi od sodelovanja sindikata. Kot primer lahko navedem uvedbo stečajnega postopka v Iskri Semicon Trbovlje v začetku leta 97, kjer naš sindikat zelo uspešno sodeluje s stečajnim upraviteljem. Sadovi tega sodelovanja so vidni. Tako je podjetje Diopin, ki je do nedavnega imelo svoj sedež v Ljubljani, v stečajnem postopku odkupilo osnovna sredstva Iskre Semicon in se preselilo v poslovni objekt Iskre. Število svojih zaposlenih so povečali izključno z bivšimi zaposlenimi Iskre Semicon. Imate podatke v katerih trboveljskih podjetjih vodilni najbolj kršijo veljavne kolektivne pogodbe in zakaj mislite, daje tako? Podatke o tem na žalost nimam, saj je zastopanost našega sindikata v Trbovljah zaenkrat še zelo slaba. Delavci podjetij, ki so še preživela v Trbovljah po vseh stečajih in ukinjanju delovnih mest, imajo preveč problemov s tem, kako sploh obdržati zaposlitev, da bi lahko razmišljali o kršenjih KP. Delodajalci s pridom izkoriščajo to apatičnost delavcev po znanem načinu in sicer: Tiho bodi, delaj in bodi vesel, da imaš delo in če ti kaj ne ustreza, vzemi "knjigo” in pojdi. Ko se delavci zbudijo iz svoje otopelosti, je ponavadi že prepozno. Z gotovostjo lahko rečem, da je naš sindikat pripravljen za razrešitev težav, ki tarejo delavce, vložiti vso svoje znanje, delo in energijo. Se strinjate, da negradnja TET 3 ter predlagana pokojninska reforma lahko še poveča število nezaposlenih , ki je v Trbovljah že tako med višjimi v Sloveniji? Kdo je kriv za takšno neperspektivno stanje trboveljskega gospodarstva? Najprej bi poudarila dejstvo, ki se ga mora zavedati vsak pravi sindikalist. Sindikati in sindikalni zaupniki si morajo predvsem prizadevati ohranjati delovna mesta, jih po možnosti povečati, skrbeti za ustrezni socialno ekonomski položaj delojemalca in seveda za "spodobne" plače. Gradnja TET3 in s tem pridobivanje novih delovnih mest oz. ohranjanje starih, je glede na to pozitivna. Toliko bolj, če bi pri sami realizaciji projekta, izgradnji in nadaljnem delovanju TET3 sodelovala predvsem podjetja iz Trbovelj oz. Zasavja, in če so pri tem upoštevana tudi vsa pravila, ki se nanašajo na ekološka vprašanja. V kolikor ne pride do tega projekta, sem mnenja, da bi lahko država sredstva namenjena temu projektu, vložila ali v že obstoječa podjetja na področju Zasavja oz. Trbovelj, ki imajo perspektive v svojem nadaljnem delovanju, pestijo pa jih finančne težave ali v financiranju drugih projektov, ki bodo dala nova delovna mesta. Predlagana pokojninska reforma je za naš sindikat sporna predvsem v podaljšanju delovne dobe oz. starostne meje upokojitve, kar pomeni zmanjševanje možnosti zaposlovanja mladih pri prvi zaposlitvi, na drugi strani pa že zaposlene "izmozgati do zadnjega". Menim, da je za takšno neperspektivno stanje trboveljskega gospodarstva potrebno pogledati širše. Za prvega krivca bi označila slovensko vlado, krivdo pa je potrebno iskati tudi v vodstvu občine. Očitno še vedno obstajajo sence t.i. starih struktur, ki so se bodisi preimenovale, prebarvale, ostale pa so na istih položajih. Predvsem pa v "isti koži". Prehod iz planskega (dogovornega) v tržno gospodarstva je mnoga podjetja in s tem zaposlene hudo udaril. Žal so krizo, ki je s tem nastala, določene strukture izrabile sebi v prid. V prejšnem sistemu so bile razredne razlike manjše ali vsaj manj opazne. Sedaj pa zaradi procesa prvobitne akumulacije kapitala in prehoda v najbolj izkoriščevalsko obliko kapitalizma, nastajata le dva razreda, zelo visoki in najnižji sloj, ki pa že prestopa mejo preživetja navzdol. Prepad med obema je vse večji, da ga je nemogoče premostiti. V tej težki situaciji se morajo delavci zavedati, da so za delodajalce predvsem element. kije trenutno potreben za realiziranje njihovih ciljev. Edina možnost za delavce je združevanjem svojih moči, kar jim omogoča sindikat. Sindikat KNSS se tega zaveda in temu primerno tudi ravna. Naš moto je ZNAMO-HOČEMO-BOMO!!! Igor Goste ANKETA 3Tične izložbe Miloš Maksimovič, žerjavist iz Hrastnika: "Izložbe dostikrat opazujem in ni važno, ali gre za trgovine z oblačili, belo tehniko ali s čim drugim. Nekatere izložbe v Hrastniku so kar primerno urejene. Je pa tako, da bolj, ko so izložbe urejene, prej si bom trgovino ogledal in tudi kaj kupil." Suzana Zver, ekonomski tehnik iz Hrastnika: "Nekatere izložbe so bolj, druge manj urejene. Če je izložba urejena, je za kupce vabljivejša. Sicer pa opažam, da imajo trgovine v privatni lastni okusnejše urejene izložbe. Najrajši pa opazujem izložbe trgovin z modnimi oblačili.” Suzana Hrustanovič, učenka iz Hrastnika: "Kar dosti opazujem razne izložbe. Všeč mi je, če so izložbe domiselno urejene. Modne trgovine so mi všeč, čeprav jih v Hrastniku ni veliko. In če je izložba dobro urejena, potem v tisti trgovini rajši kupujem." Ana Zakrajšek, upokojenka iz Trbovelj: "Ni važno, koliko star je človek, vsak si rad ogleda lepo urejeno izložbo. Kar zadeva nakupovanje, je pa itak pomembno, da zmeraj izložbe privabijo kupce." Tomaž Bohinc, strugar iz Litije: "Hja, izložbe pač pogledam in če je katera res bolj izbrano urejena, jo še enkrat pogledam. Dejansko imajo nekatere trgovine lepše urejene izložbe." . ... — 'JIH.11 Ml........... Stanislava Berčon, slaščičarka iz Litije: "Izložba ponavadi odloča o tem, ali bom v tisti trgovini kaj kupila ali ne. Za vsako trgovino je pomembno, kako aranžirano izložbo ima. Pri tem seveda ne gre toliko za tekmovanje, kdo bo imel bolje aranžirano, temveč, da z izdelki pritegnejo kupce." Opazovanje je lastno vsakomur, le vsakdo se ga drugače loteva. Zapažanje se prične, ko se kdo ponaša z novo igračko, "porajtajo" se dobre in slabe ocene v šoli, v nadaljevanju pa so opazke namenjene tudi novim ljubeznim, avtomobilom in navsezadnje tudi uspešnostim. Opazni so lahko lepi, urejeni, znani ali kakorkoli zanimivi ljudje. Dogaja se, da so vidnejše zaznave včasih bolj, včasih manj v ospredju. V besedičenju o teh pa se kaže odnos do tega, kaj je ljubše, prijetnejše, dostopnejše. V slovarju tujk aranžiranost pojasnjujejo z ureditvijo, prireditvijo, tudi pripravo. Najsi gre za aranžiranost rož, pohištva, jedi, ..., izložbe pač različno izkazujejo všečnost. Na ogled razstavljeni izdelki posameznih trgovin skušajo pritegniti kupce s tem, da so izložbe izbrano urejene in navidez privlačne raznoterim okusom. Ponašanje s pestro izbiro menda pripomore k odzivnosti kupcev šele, ko jih navdušijo izložbe. Lete naznanjajo tudi modne trende. Izložbe namreč privabijo še takšne zaspance v jutranjem dremežu, bodisi nestrpneže v večernem drvenju. Ob njih pokramljajo zaljubljenci, navdihnejo mimobežne sprehajalce, privabijo pa tudi pretežke žepe petičnežev. In čar izložb je tudi v tem, da opomnijo, kakšna urejenost je komu prijaznejša. Tekst in foto: Petro Radovič Marta Hrušovar TO VASMI VASMI ŽIVLJENJIH Pa jo imamo! Novo pridobitev - novo prepoved! Od 5.5.1998 dalje sta na začetku parka v Trbovljah (in Se kje) strumno in pokončno postavljeni dve tabli, ki prepovedujeta psom "vstop": "Prepovedano vodenje psov!" Vse lepo in prav! Strinjam se, da je prav ogaben že pogled na pasje iztrebke, še posebej, če so "konkretni", misel na to, da se tam igrajo otroci pa je sploh srh vzbujajoča. Ampak... Ali res ni nobene druge možnosti, kot prepoved? Kaj ne bo s tem prizadetih tudi dosti otrok, katerim je park namenjen (tretja tabla)? Zagotovo ima mnogo otrok svojega štirinožnega prijatelja in družabnika pri igri in na sprehodu. Kam pa zdaj smejo oni ? Kje se bosta s prijateljem lovila in podivjala? Psihologija nas uči, kako pomemben je lahko takle kosmati prijatelj za otrokov razvoj. Ob njem se razvija čustvo ljubezni in odgovornosti, kar je v življenju vsakogar zelo pomembno. Važno je, da raste in se razvija ter omogoča zdrave odnose med nami. Nežnost, pozornost in skrb - mar ne pričakujemo to tudi mi od svojih bližnjih? Prav živali nas tega najlaže naučijo. To je "mala šola" z.a dobre medsebojne odnose. Potem so tu starejši ljudje, ki jim je kuža pogosto preostali član družine. V življenju je že tako, da se zgodi, da ostanemo sami. Življenski tok je člane družine odnesel po različnih, njim namenjenih poteh in prav je tako. Mladi in stari itak ne gredo skupaj, prav dobro pa se razumejo kužki in njihovi malo starejši in včasih osamljeni lastniki. Pa še nekaj je! Nekje sem prebrala, da če si osamljen in želiš najti prijatelje in znance, imaš pa probleme pri navezovanju stikov, si omisli psa. Večinaa naštetih problemov bo izginila, kajti ob kužku se vedno najde tema za pogovor in led je hitro prebit. Tudi med najstniki, ki hrepeneče gledajo za deklicami (in obratno), pa sijih ne upajo ogovoriti in ne vedo, kako se približati, kuža reši vse probleme. Zdaj pa nazaj na začetek! Še vedno se sprašujem, če je prepoved edina In najbolj pametna rešitev. Kaj pa kakna drugačna metoda, mar ne bi bila boljša? Mora biti res "prepovedano"? Kaj pa prošnja? Priporočilo, naj lastniki psov vendarle pobirajo pasje iztrebke - v zadovoljstvo vseh!? Mogoče bi del parka namenili z.a sprehod s psom in tam bolj na gosto Postavili koše za odpadke? Bi se morda lahko uredilo pasje stranišče, kjer bi se kužki olajšali in se potem igrali drugje? Saj psi tudi ne kukajo kar naprej in vsepovsod. Če se lahko naučijo čistoče v hiši in stanovanju, se jo lahko tudi zunaj. Prepričana sem, da je v glavah naših meščanov l’eliko boljših idej, ki hi problem rešile drugače, ne s suhoparno prepovedjo. Nenazadnje pa stara modrost pravi, da kar je prepovedano, je najbolj Privlačno... Kar pa zadeva slovenski jezik ob tem prepovednem stavku sem Prepričana, da imamo dosti lepši in mehkejši način izražanja za isti smisel 'n z. enakim učinkom. Slovenščina je lep jezik, tisti stavek na tabli pa ni Prav nič lep in bo vsakega ljubitelja lepe besede zbodel v oči in uho. Zmoremo in moremo drugače in bolje! Tomaž Barbek 1’OIIGLOTI Nedavni referendum za novo občino Šmartno pri Litiji je klavrno propadel. A vendarle se najde tajnik Občine Litija, ki v izja vi za dnevno časopisje interpretira, da imajo volilci toliko zadovoljstva z delom uslužbencev Občine, da novo tudi potrebujejo ne?!!! Resnično, tale Litija je pa resnično nekaj posebnega. Kajti večina javnomnenjskih raziskav širom vsega sveta kaže, da ljudje nad dejavnostjo svojih politikov in birokratskih aparatčikov niso ravno navdušeni? A le kdo bi sploh spraševal ljudi, saj imamo vsevedov očitno dovolj. Vendar bo naše navdušenje nad našimi uslužbenci v prihodnje še večje, kajti odpravljajo se na kolektivni tečaj angleškega jezika, ki ga plačamo seveda davkoplačevalci. Saj je izobrazba oziroma znanje v današnjem svetu pravzaprav pogoj za naš boljši jutri. In se naši politiki tega zelo zavedajo. In ker so individualni BERLITZ tečaji pač predragi, kar lahko potrdi tudi kakšen načelnik, obstaja cenejša različica. Dvig nivoja znanja angleškega jezika za vse. Da bo (ne)srečni obiskovalec občinske bele hiše dobil oh kakšni prošnji klasičen J... S. tudi v angleščini. In ker nam TV kar naprej predvaja raznovrstne angleško govoreče "limonade" tipa Santa Barbara, bo verbalno izražanje dvignjenega sredinca razumljivo tudi neukim občanom. Ki denarja za razne tečaje pač nimajo. In ga Občina kar tako tudi ne da. In pika. A ker denarja z.a izobraževanje le ni na pretek, ga je potrebno vzeli tam, kjer pač je. Iz zagotovljene porabe na račun Matične knjižnice. Za nakup novih knjig. Ker ji, po merilih države, ta denar pripada. Vendar ne tudi po merilih občinskih svetnikov. Oziroma tudi kakšnega državnega poslanca, ki je obenem tudi predsednik Občinskega sveta. In ki s svojimi amandmaji vzamejo knjižnici kakšen milionček ali dva iz zagotovljene porabe. Kot so to storili v proračunu za I. 1997?!! Le kaj bi našim občanom toliko novih knjig ? Saj še starih večinoma sploh videti niso, ka j šele prebrali. In sploh, saj gremo v Združeno Evropo. Kjer bo žil uspešno komunikacijo takorekoč nujno potrebno besedičiti kakšen tuj jezik. In da naša naložba ni kar tako, nam bodo jutri dokazali naši ptilitiki oz,njihovi uslužbenci. Ki se bodo jutri v Združeni Evropi dogovarjali o vlaganjih Liverpoola v javni zavod Bogenšperk. Ker Sami z njim tako ne vemo, kaj bi? Poleg tega prinaša tudi vsakoletno izgubo?!! Pa tudi direktorja sami ne moremo inavgurirati, saj je le-ta še pripravnik. Ker naših težav ni ne konca ne kraja, bomo poslali kakšnega angleško govorečega parlamentarca v Liverpool. Kjer bo skušal najti kakšen skupen jezik s kakšno mestno parlamentarko. In bi oba z znanjem in umetnostjo svojih jezikov iskala skupne: (zjmožnosli O VLAGANJU. V skupno naložbo, seveda. In ker bo naš pogajalec tako tekoče jezikal po Angležinji, je uspeh zagotovljen. Tako bomo ubili več muh na en mah. Dobili bomo skupno naložbo, rešili se bomo bremena dolgov Bogenšperka, ki vsakoletno bremeni naš proračun. Le kaj nas zanima, ali bo imel novi lastnik izgubo. Gradu pa tako ali tako ne more kar preseliti v Anglijo. Ker novi lastnik ne ho delal sam, bo moral tudi zaposlili nekaj ljudi. In bo prispeval tudi k manjši brezposelnosti v naši občini. Le-ta pa bo privarčevani denar zopet lahko investirala v izobraževanje. Svojega kadra, seveda. Da se bodo naučili še kakšen tuj jezik. In bo tako naš kader po večkratni rotaciji jezikov in kapitala govoril ogromno tujih jezikov. In bodo postali svetovno znani s svojim znanjem. Ker pa se bomo do takrat tudi mi naučili nekaj osnovnih kapitalističnih zakonitosti, bomo njihovo znanje tržili. In privabili množice turistov, ki bodo občudovali komunikacijo naših aparatčikov vse povprek. VSI PONOSNI, VSI | DOBIČKONOSNI, VSI ZADOVOLJNI! j ,ju •*rr PRVI JUNIJ - PRAZNIK TRBOVELJ: TRBOVELJČANI TRBOVELJČANOM Župan Trbovelj, JANEZ MALOVRH nam je ob bližajočem se prazniku Trboveljčanov povedal nekaj o perspektivi razvoja občine: Občina je bila glede na visoke zadolžitve v precejšnjih težavah, vendar smo ob pomoči države večino dolgov poravnali, letos pa bomo poplačali še preostanek dolga. Glede na veliko zmanjšanje delovnih mest bo v Trbovljah potrebno najti programe, ki bodo zagotovili na eni strani dovolj delovnih mest, glede na "beg možganov" iz Zasavja, pa bi morali tudi spremeniti strukturo naše industrije, da bi lahko zaposlili naše domače strokovnjake. Seveda je to veliko lažje reči, kot pa najti primerne programe in investitorje. Dejstvo pa je, da se je prvič po mnogih letih letos v aprilu zmanjšalo število brezposelnih, saj smo pridobili nova delovna mesta. Vsem občankam in občanom Trbovelj želim ob občinskem prazniku prijetno praznovanje. Vabim vas, da se udeležite številnih kulturnih in športnih prireditev, ki se bodo zvrstile ob našem občinskem prazniku, in da se skupaj spomnimo dogodkov l.junija 1924, ki zaznamujejo naš praznik. Z NEKATERIMI VODILNIMI V TRBOVELJSKIH PODJETJIH SMO SE POGOVARJALI IN JIH PROSILI, DA NAM ODGOVORE NA TRI KRATKA VPRAŠANJA: 1. Ali vidite perspektivo vaših delavcev v firmi, kot je, ali morda načrtujete kakšne razširitve, naj si bodi v finančnem ali fizičnem pogledu? 2. S katerimi težavami se največkrat srečujete? 3. Pa uspehi v zadnjem obdobju? FRANC MALGAJ, direktor AVTOHIŠE MALGAJ TRBOVLJE 1. Glede na dolgoletno tradicijo, v dejavnosti avtomobilske stroke smo namreč prisotni že od leta 1964, smo trdno odločeni, vztrajati na tej poti še naprej. Perspektivo si bomo zagotovili tudi v prihodnje s kvalitetnim strokovnim delom, kar nam je omogočilo tudi dosedanji razvoj. To je namreč edina pot za zagotovitev varne prihodnosti našim zaposlenim. Z našo ponudbo smo prisotni v širšem slovenskem prostoru, skoraj polovico našega prometa ustvarimo s kupci izven Zasavja. Zato smo se odločili, približati našo ponudbo kupcem izven zasavske regije z odprtjem avtohiše v Ljubljani, ki jo načrtujemo v jesenskih mesecih letošnjega leta. To nam bo omogočilo tudi napredovanje v kvaliteti naše ponudbe, kar je pogoj za boljše in varnejše pogoje naših zaposlenih. 2. Pri svojem poslovanju se srečujemo s primeri nelojalne konkurence, plačilne nediscipline, predvsem pa šušmarstvom, zelo značilnim za našo dejavnost. Hiter razvoj podjetništva pri nas je omogočil, da nekatera podjetja "tečejo tek na kratke proge". Žal organi nadzora ne ukrepajo, izgovori so v neustrezni zakonodaji, ki pa se tudi ne spremeni. Brez ustrezne pravne podlage in resnega izvajanja le-te v podjetjih ne bomo doživeli izboljšanja. 3. Z rezultati našega dela v prete-klosti smo zadovoljni. Poudariti moramo, da celotni kolektiv vlaga veliko naporov v uspešno delo. Brez dobrih in marljivih sodelavcev bi doseženih ciljev ne mogli doseči. Rezultati nas obvezujejo za kvalitetno delo in konkurenčno ponudbo tudi v prihodnje, saj bo zaradi velike konkurence treba delati šc več in še bolje. IVAN KROŠELJ direktor SGP ZASAVJE TRBOVLJE: 1. Kot firma gradbene dejavnosti smo v glavnem odvisni od investicijskih naložb v gospodarske in negospodarske namene. Od nivoja investicijske dejavnosti je v veliki meri odvisna perspektiva firme in zaposlenih. Žal se v Trbovljah kot domicilni občini na investicijskem nivoju zelo malo dogaja, saj ustvarimo le cca. 25-30% prihodka. Zato smo svoje področje dejavnosti pred leti razširili na ostala področj a Slovenije in ZR Nemčije. Vsekakor je naše hotenje, da obdržimo ali povečamo obseg fizičnega poslovanja in povečamo finančno učinkovitost. 2. Pri vsakodnevnem poslovanju se največkrat srečujemo s pridobitvijo potrebnega obsega del pod sprejemljivimi pogoji, dalje s plačili terjatev ter s pridobitvijo ustreznih kadrov za delo v tujini - glede na to, da lahko delajo v tujini le delavci s slovenskim državljanstvom. 3. Kljub problematiki v gradbeništvu si prizadevamo za učinkovitost poslovanja. To nam v primerjavi z panogo tudi uspeva, čeprav so ti pozitivni rezultati še daleč od tega, kar si želimo. Poslovno leto 1997 smo še po nerevidiranih podatkih zaključili pozitivno. Takšno poslovanje pričakujemo tudi v letu 1998. ALJOŠA KINK, direktor RUDNIKA TRBOVLJE -HRASTNIK: 1. Kar se tiče perspektive podjetja in zaposlenih, je jasno, da je le-ta odvisna predvsem od odločitve o izgradnji TET 3, kajti znano je, da se po letu 2003 življenska doba bloka 2 izteče. V kolikor se bodo za gradnjo 200 megavatnega bloka odločili pravočasno (v tem trenutku nam namreč ravno tega primanjkuje, kajti izgradnja takšnega objekta traja 5 do 6 let). V kolikor bo odločitev pozitivna, imajo zaposleni v RTH-ju perpektive naslednjih 25 do 30 let. 2. Največji problem v tem trenutku je ravno ta časovni faktor. Dejstvo je, da bi tisti, ki bi že morali sprejeti odločitev, iščejo načine, da bi se nekaj sprejelo brez konkretnih odgovorov. Pričakujem, da bo državni zbor jasno in dokončno odgovoril, kako je s tem zakonom >n projektom. Težave se odražajo tudi v podjetju, kajti tudi sama Politika in proizvodnja se sedaj načrtuje na slepo, vemo pa, da to za Podjetja ni dobro. Vsako podjetje mora imeti namreč jasne cilje. 3. Ni dolgo tega, ko smo na nadzornem svetu ugotovili, da je bilo poslovno leto za RTH uspešno, da imamo gospodarski načrt za '998, ki je sprejemljiv in katerega realizacijo smo sprejeli in določa, da bomo leto 1998 zaključili s Pozitivno ničlo. Sedaj prihajajo meseci, ki so za nas neprijazni. Vemo, da gredo nekateri objekti v remont, zatoje odjem manjši, jeseni m pozimi pa naj bi se odjem spet Povečal in tako naj bi poslovno leto zaključili uspešno. JANEZ MALOVRH, direktor CEMENTARNE TRBOVLJE: 1. V fizičnem obsegu, kar zadeva-proizvodnjo cementa, ne načrtujemo razširitve firme, načrtujemo pa vlaganja v racionalizacijo proizvodnje in v izboljšanje naše konkurenčne sposobnosti ter vlaganja v višje oblike proizvodov na osnovi cementa. 2. Glavna težava v zadnjih letih je premajhna investicijska aktivnost v Sloveniji in s tem v zvezi majhna poraba cementa, tako, da ne uspemo izkoristiti naših proizvodnih kapacitet, kar se prav gotovo odraža tudi v manjših prihodkih naše delniške družbe in v upočasnjenih vlaganjih. 3. Naše podjetje je kljub omenjenim težavam premajhnega trga vseeno v zadnjih letih poslovalo relativno uspešno in smo vsa zadnja leta poslovali z dobičkom. DARKO KODRIČ, direktor PAK4TRBOVUE: 1. PAK4 je mlado, dinamično in hitro razvijajoče podjetje, ki trenutno zaposluje preko 80 delavcev. Zahteve trga nam narekujejo nenehno skrb za kvaliteto in konkurenčnost naših izdelkov, kar je med drugim povezano tudi s tehnološkim nivojem. Ravno v tem obdobju pričakujemo dobavo štirih novih strojev za obdelavo in predelavo valovite lepenke. Naj višji tehnološki nivo strojne opreme, katero smo kupili v Združenih državah, Nemčiji in na Norveškem, nam bo omogočil smele načrte v prihodnosti. Hkrati bo s posodabljanjem strojne opreme vse manj tudi napornega fizičnega dela in vse bolj bo prisotno delo na računalniško programiranih in avtomatiziranih proizvodnih linijah. Ta napredek pa zahteva tudi stalna vlaganja v izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih. 2. Poleg vseh problemov, s katerimi se soočamo kot mlado razvijajoče podjetje, ki se hoče uveljaviti na trgu, naletimo še na plačilnegi nered in visoke obresti, ki se nerazumljivo počasi urejajo v neke normalne razmere, je naj večji problem, s katerim se trenutno soočamo, kronično pomanjkanje proizvodnih skladiščnih prostorov. Upamo, da bomo ta problem rešili v bližnji prihodnosti. 3. Kot uspeh našega podjetja in vseh zaposlenih pa bi poudaril predvsem težko izborjeni 11 % tržni delež in tretje mesto v branži po fizičnem in finančnem obsegu med okoli 40 proizvajalci embalaže v Sloveniji. Cilj nam je ustvariti tehnološko in organizacijsko moderno in uspešno podjetje, ki bo pripravljeno in brez strahu stopilo v Združeno Evropo. Trdna orientacija na tej poti pa nam je standard ISO 9001, katerega pridobitev pričakujemo še v tem letu. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Ob 1. juntfu, prazniku občine Trbovlje ^am čestitamo in želimo pr^etno praznovanje! TRGOVINA d. o . o . Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina Železniška postaja Ljubljana telefon: 061 134 33 82 AKCIJA! V MESECU MAJU Za vsak razvit film in izdelane fotografije vam po vaši izbiri podarimo povečavo v vrednosti 1.000 SIT! • FOTOGRAFIJE V ENI URI • FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE • UGODNA PONUDBA FOTOAPARATOV (CANON, OLVMPUS) • PRI NAS KUPLJENE FILME VAM OB NAROČILU FOTOGRAFIJ RAZVIJEMO BREZPLAČNO ^ AS DOMŽALE KONDOV " m Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 SPORI CBR 1100 XX Super Blackbird VIR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR 125 R TOURING ST 1100 A Pan European ST 1100 Pan European CHOOPER VF 750 C Magna VF 750 C2 Snadovv VF 750 C Shadovv VF 600 C Shadovv ENDURO XRV 750 V Africa Twin NX 650 RV Dominator XL 600 V Translap XR 600 R CLASSIC CB 750 F2V Seven-fifty SCOOTER SFX 50 cena brez RD. 1.605.050 SIT 1.393.550 SIT 1.471.852 SIT 1.545.548 SIT 1.252.550 SIT 704.248 SIT 2.325.748 SIT 1.793.050 SIT 1.236.852 SIT 1.095.946 SIT 1.072.446 SIT 939.248 SIT 1.252.550 SIT 900.050 SIT 986.248 SIT 798.248 SIT MFC 1.926.060 SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT 1.503.060 SIT 845.098 SIT 2.790.898 SIT 2.151.660 SIT 1.484.222 SIT 1.315.135 SIT 1.286.935 SIT 1.127.098 SIT 1.503.060 SIT 1.080.060 SIT 1.183.498 SIT 957.898 SIT 1.135.050 SIT 1.362.060 SIT 281.248 SIT 337.498 SIT V MFC je vračunan 20% prometni davek. prodaja, servis, vulkanizerski center, ročna avtopralnica AROSA IBIZA CORDOBA TOLEDO diesel INČA furgon ALHAMBRA TDi 1.302.000 SIT 1.493.000 SIT 1.892.000 SIT 2.334.000 SIT 1.553.000 SIT 3.883.500 SIT UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL- tudi na kredit Cene so v SIT brez stotinov. NEMŠKA KVALITETA + ŠPANSKI TEMPERAMENT 21. VELTRAVNA 1998 Franci Rokavec: Za modernizacijo zasavske ceste namenjeno 400 mio SIT V prejšnji številki našega 14-dnevnika je bil objavljen pogovor z naslovom "Litija z GEOSS-om osrednja slovenska regija", v katerem Franci Rokavec pripoveduje o delu litijskega občinskega sveta v obdobju, ki se izteka. Danes pa nekaj besed o delu v državnem zboru: Gospod Rokavec, za vami je že leto in pol dela v državnem zboru. Bi v nekaj besedah za naše bralce opisali delo? Kar se tiče državnega zbora najbrž veste, da zaseda nepretrgoma. Imamo še enkrat toliko 'zrednih sej kot rednih. Mislim, da to ni pravo razmerje. Vedeti pa moramo tudi to, da smo v obdobju, kjer je treba veliko zakonodaje Prilagoditi našim pogojem vključevanja v evropsko unijo. Po drugi strani pa so poslovniška določila tista, ki narekujejo in delajo marsikatero oviro, da državni zbor ne more hitreje izvajati svojega Programa. Mislim, da so v postopku spremembe Poslovnika in da bodo te stvari v doglednem casu spremenjene ter s tem omogočeno normalno delo državnega zbora. Ne samo Lilijane, vse Zasavce, ki se vozimo Proti Ljubljani zanima, ali se bo v letošnjem letu pričela težko pričakovana rekonstrukcija magistralke M 10-9 na odseku Ribče - Hotič? Za čimprejšnjo rekonstrukcijo zasavske ceste M 10-9 si tudi sam veliko prizadevam. Predvsem bi omenil lokacijo Ribče - Litija. Kot že verjetno veste, je bila v Uradnem listu v marcu letos objavljena namera za javni razpis v višini 400 mio SIT. Javni razpis bo objavljen 1.junija in s tem podane osnove, da se še v letošnjem letu pričnejo dela na tem nujno potrebnem gradbišču. Poleg tega bi omenil, da je v programu predvidenih še 115 mio SIT za preplastitev in urejanje cestišča na tej trasi magistralke. Kaj pa ostale regionalne ceste v občini Litija? Letos so narejeni veliki premiki tudi na ostalih regionalnih cestah v občini Litija. Omenil bi cesto Velika Reka - Velika Preska, kjer mislim, da se bo s tako imenovano dveletno pogodbo pričela letos nujno potrebna modernizacija in pa zaključek ceste R-330 Trebeljevo - Gozd Reka. Tu smo z amandmajem koalicijskih strank uspeli zagotoviti sredstva za dokončanje tega cestnega odcepa. V dogovoru so tudi aktivnosti na cesti Moravče - Čatež. Tu je tudi kolikor vem, občinski svet dal zeleno luč za soglasje k projektu, ki je pripravljen. Omenil pa bi še dve zadevi; s 1 .junijem letos naj bi lokalne ceste Moravče - Gabrovka, Tihaboj -Mirna in Spodnji Hotič - Vače - Kandršc prišle v pristojnost države. Gimnazija Litija bo morala prostore, v katerih začasno domuje, v zelo kratkem času zapustiti Osnovni šoli Gradec za uvedbo devetletke. Kdaj se bo pričela graditi Gimnazija Litija kot samostojni objekt? V letošnjem letuje pred nami zelo pomembna naloga, zagotovitev ustreznih sredstev za izgradnjo litijske gimnazije. Mislim, da smo na dobri poti, pridobitve t.im. kredita iz Pariškega kluba v višini 510 mio SIT. Za izpolnjevanje pogojev je potrebno pridobiti projektno dokumentacijo in če bo namen tega kredita potrjen s strani države (poleg ostalega je namenjen tudi za gradnjo osnovnih šol) na demografsko ogroženem območju, so podani pogoji za čimprejšnjo izgradnjo novega objekta Gimnazija Litija. Velik del občine Litija je na demografsko ogroženem območju. Imate tudi za te občane kakšno veselo novico? Omenil bi velik pristop na področju CRPOV. V lanskem letuje bil narejen velik korak naprej v pridobivanju sredstev iz strani Ministrstva za kmetijstvo za urejanje infrastrukture, kakor tudi ugodnih kreditov iz Sklada za regionalni razvoj in poseljenost slovenskega podeželja iz Ribnice. Sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij je letos v proračunu nekoliko več (indeks 130). Mislim pa, da to še zmerom ni dovolj, je pa rahel napredek. Mislim pa, da bodo tudi pogoji za pridobitev teh sredstev spremenjeni. Namreč, na to sem že večkrat opozarjal pristojnega ministra za ekonomske odnose in razvoj. Pobude so prihajale tudi od drugih strank in obljubljena je sprememba. Ne bo pomemben samo procent demografske ogroženosti občin, ampak bo izključen kriterij kvadrature demografske ogroženosti in predvidenih je toliko in toliko sredstev za spodbijanje demografske ogroženosti. In za konec, je kaj novega tudi na kulturnem področju? Nazadnje je bil sprejet zakon o t.im. kulturnem tolarju. Zdi se mi zelo pomembno, da smo s tem tudi kulturi namenili del tiste vrednosti, del tistega mesta, kiji pripada. S tem v zvezi pa so sprejeti pogoji za delitev dodatnih sredstev iz strani države, oziroma iz državnega proračuna za sanacijo nujnih potrebnih kulturnih objektov. Gospodu Franciju Rokavcu se za pogovor najlepše zahvaljujem! Marjan Šušteršič GOTARDOV SEJEM lO.maja je bilo na b.Gotardovem sejmu v Šentgotardu zelo živahno. Posvečen je v čast sv. Florjana, zavetnika gasilcev, katerih seje zbralo okrog sto iz vseh sosednjih gasilskih društev, prejeli pa so spominska Priznanja. Cesta od cerkve do gostišča je bila zapolnjena s stojnicami, med katerimi je bila najbolj obiskana domača, ki so jo postavili TD Šentgotard, kjer so gospodinje prodajale dobrote iz domačih kuhinj. Gotardov sejem je tako kot vsako leto popestril dogajanje v Zasavju in privabil številne obiskovalce, saj je bila nedelja (kot smo obljubili) zelo sončna in je marsikomu tninila v prijetnem druženju. Irena Maček Foto: ZAna 1 J H77 J j. j j r; j. j /> j j (7 | BREZMESNO KOSILO Lahko bi mu dejali tudi vegetarijansko kosilo. Pa to še vedno ne bi bilo, saj jedi vsebujejo mlečne izdelke in jajca, ki so tudi živalskega izvora. Upam, da se veliki ljubitelji mesnih živil ne bodo namrdnili in preskočili recepte, namreč vse skupaj, kar bo sledilo, je zelo okusno. KREMNA POROVA JUHA (4 osebe) Potrebujemo: 1 por, 2 korenja, 2 krompirja, 1 kislo smetano in 1 liter vode ali juhe. -Vso zelenjavo dobro opremo; poru odrežemo grde zelene liste, korenje ostrgamo, krompir olupimo. Por in korenje s kuhinjskim mešalnikom vsak posebej zmiksamo v kašo, krompir narežemo na kocke. -V posodi segrejemo maščobo (olje) in na njej prepražimo por, dodamo korenje in še vse skupaj hitro prepražimo, nato zalijemo z vodo ali juho (če jo imamo), pustimo, da zavre, dodamo na koščke narezan krompir in na srednjem ognju kuhamo toliko časa, daje krompir kuhan. - Nato krompir pretlačimo kar v juhi, da postane kremna tekočina. Juho še enkrat hitro povremo in ji dodamo kislo smetano ter kuhamo toliko časa, da se smetana razpusti. Možnost: Če nimamo kuhinjskega mikserja, lahko por drobno sesekljamo, korenje pa naribamo. FILIPINSKI POLPETI Potrebujemo: 2 krompirja, 2 korenja, 1 jajce, 1 čebula, 2 zrna česna, peteršilj, sol, poper, moka po potrebi, vegeta ali začinka. Na delovni površini si pripravimo vse potrebne sestavine: surovo korenje drobno naribamo, čebulo, česen, peteršilj drobno sesekljamo, čisto na koncu pa naribamo še krompir, kar spusti veliko tekočine in potemni. Vse sestavine zmešamo skupaj, solimo, popramo, dodamo vegeto ali začinko in pognetemo v gosto maso. Če je premokra, dodamo še malo moke in nato hitro oblikujemo majhne polpete in jih spečemo na vroči maščobi najprej na eni strani, nato še po drugi. Serviramo tople. Kot prilogo lahko uporabimo solato po želji. KORENJČKOVI PIŠKOTI Potrebujemo: 1/2 kg moke, 25 dkg masti (margarina), 25 dkg korenja. 1/2 zavitka pecilnega praška, sladkor za potresanje, maščoba za pekač, marmelada. Korenje naribamo, dodamo k moki (presajeni s pecilnim praškom), dodamo še mast in pognetemo v testo. Na delovni površini potresemo z moko in testo razvaljamo za nožev rob debelo, narežemo srednje velike kvadratke, nadevamo z marmelado, kvadratek prepognemo in ob robovih stisnemo z vilicami. Tekst in foto: ZAno ZDRAVILNE RASTLINE VINSKA TRTA Izvira iz dežel na severni strani Sredozemskega morja. Pri nas je gojenje vinske trte zelo razvito. Plod vinske trte je grozd, na katerem so jagode, ki so zelo sočne, sladke in okusne. Jemo lahko sveže sli sušene, iz njih izdelujemo vino (kar je Slovencem še kako poznano), sokove in druge izdelke, tudi tropinovec. Plod vsebuje približno 80% vode, 15-18% sladkorja, celulozo, vitamin C, karaten, vitamin BI, B2, B6, jabolčno kislino, od rudninskih snovi pa največ K, Ca, P, Fe idr. Najpomembnejša sestavina sta sladkorja (grozdni in sadni), kiju organizem zelo lahko sprejema. Grozdje ima veliko hranilno, dietetično in zdravilno vrednost. Ker ima veliko koristnih sestavin, je dragoceno sadje, ki ga zelo radi jedo otroci in odrasli, zdravi in bolni in tudi tisti, ki so preležali kakšne bolezni. Po hranilni vrednosti kg grozdja ustreza tretjini kruha, 1,2 kg krompirja, 1,1 kg mleka. Naravno zdravilstvo zelo veliko uporablja grozdje, grozdni sok (neprevret in prevret), liste in rašeljike. Uporabne so tudi pečke in vinski kis. Vinska trta se lahko uporablja proti ozeblinam, ledvičnim kamnom, za boljšo prebavo, za urejanje menstruacije, čiščenje in zboljšanje krvi, hitrejše strjevanje krvi, proti krvavenju, hemoroidom, obolenjem prostate, zvečani kislosti urina, zaprtju, prhljaju, divjemu mesu, obolenju jeter, bradavicam, astmi, vnetju dlesni, protinu, žolčnim kamnom, luskavici, vnetju oči, arteriosklerozi... Nasveti "naših mam" Proti ledvičnim kamnom uporabljamo sok, ki ga dobimo tako, da zarežemo trs ali del trte z nožem, na dno damo cevko, po kateri sok teče v stekleničko. Jemljemo 3 do 4 žličke soka na dan. Proti obolenjem jeter trikrat na dan spijemo kozarec grozdnega soka. Proti obolenjem prostate 10 dni jemo po vsakem obroku pol kg črnega grozdja, potem pa spijemo čaj iz 1 žličke na drobno narezanih listov vinske trte (svežih ali suhih). Prelijemo jih z 2700g vrele vode, pustimo, da stoji pol ure, precedimo in pijemo po 200g predjedjo trikrat na dan. Proti luskavici,herpesu, prhljaju, vlažnim lišajem., obolela mesta močimo s sokom, dobljenim iz vinske trte ob rezi ali pa z zarezovanjem trte. Pri prhljaju masiramo ali močimo lašišče. Proti hemeroidom pred zajtrkom, kosilom in večerjo pojemo 400g črnega grozdja z malo dan starega pšeničnega kruha. Proti razširjenim žilam pijemo prevretek iz listov vinske trte. Vzamemo 25 listov na pol litra vode. Zunanje vene lahko tudi premažemo z vinskim kisom ali pa polagamo nanje prepojene obloge. Za pomlajevanje v 1 liter črnega vina damo 10 glavic strte čebule. Kozarec pustimo na soncu dva dni, potem oa pijemo po 1 kozarec tega zdravila med jedjo. SLOVARČEK PROSTATA ali obsečnica je pomožna moška žleza pod sečnikom, ki obkroža sečnico. Povečana obsečnica, ki je zelo pogostna pri moških srednjih let, stisne sečnico in otežuje praznenje sečnika. Pripravil Igor Goste TORI RAČUNALNIŠKA GRAFIKA Hn TISK------------- 5:T7n ■ .. . ■ . . ulebsigo 7 TANJA STARC Že peto leto je ravnateljica Vrtca Zagorje, prej je osem let opravljala delo pomočnice ravnateljice, približno deset let pa je kot vzgojiteljica učila malošolce in sredinčke. Vrteške dejavnosti dodobra pozna, aktivnosti pa še dopolnjujejo. Letos so za širok kulturno-družabni razmah prireditev prejeli Grumovo priznanje. Živ-žavi, ki jih pripravijo, združujejo starše, vzgojiteljice in otroke. Predvsem pa ji je ljubo, da otroka vzgajajo skoz igro, ki naj bo nevsiljiva, prijetna in poučna. Z dejavnostmi v okviru vrtca je poskrbljeno, da otroci lahko tekmujejo v cicibanovi: bralni miški in športni znački: zlati sonček. Lahko se udeležujejo tudi plavalnih tečajev za otroke od petega leta dalje, pri katerih sodelujejo s plavalnim učiteljem. Ker starši v vrtec vpisujejo otroke že pred tretjim letom starosti, včasih le stežka naredijo selekcijo pri igračah. Današnji jih je namreč na razpolago toliko, daje nemogoče ustreči vsem starostnim stopnjam. Navadno so finance tiste, ki odločijo o prednostni namembnosti igračk. Predvsem pa z igro otroke tudi socializirajo, s tem, da se učijo tolerantnosti in medsebojnega sodelovanja. Poleg tega pripravljajo tudi tako imenovane obogatitvene in nadstandardne programe, v katere starši otroke vključujejo po željah oziroma glede na finančne možnosti in mednje spadajo zimovanje v Kranjski gori, letovanje na Debelem Rtiču, plesni tečaji. Vsekakor pa z akcijo ciciban-planinec spoznajo večino okoliških hribov, zato komaj čakajo pomladnih sončnih žarkov, da se odpravijo na potep. Kot je še povedala Tanja Starc, je pomembna tudi predanost v kolektivu in strpnost vseh zaposlenih. Zato se družno srečuje vseh pet vrteških enot: Maja, Center, Jurček, Ciciban in Kekec. In odkar organizirajo pustovanje, jih je nekoč celo presenetila s tem, da seje maskirala in nenadoma pojavila na prireditvi. Razen te, sta odmevnejši prireditvi še ob tednu otroka in v sklopu novoletnih praznovanj. Važno pa se ji zdi sledenje otrokovim interesom, s čimer izboljšujejo odnos do predšolske populacije. Ugotavlja tudi, da bi za preživljanje prostega časa mladih lahko dosti naredilo Društvo prijateljev mladine Zagorje, seveda s širšim sodelovanjem. Kot novoizvoljena predsednica omenjenega društva pravi, da jo zanima mestni utrip. Nekateri šolarji so namreč zelo vključeni v razne dejavnosti, drugi pa kažejo malomaren odnos do teh. Osebno se zlahka prilagaja in zmeraj jo pritegnejo nove stvari. Rada ima glasbo, v šolskih letih je prepevala v zagorskem MPZ Vesna. Tudi moda jo zanima, sploh ker se s tem po študijski plati več ukvarja hčerka, sin pa jo navdušuje za moderno glasbo. Prijateljstvo ji veliko pomeni, rada bere, kuha pa najraje ob sobotah in nedeljah. Tudi potovanja jo privlačijo, letovanje pa bo letos preživela v hribih in Atomskih Toplicah. Predvsem pa si želi veliko smeha in poštenosti v medčloveških odnosih. Petra Radovič JANEZ NEPOMUK, MUČENEC (16. maj) Janez Nepomuk seje rodil med leti 1340 in 1350 na zahodnem Češkem, v mestu, ki se je takrat imenovalo Pomuk, pozneje pa Nepomuk. Ohranjenih je več njegovih notarskih zapisov, v katerih se podpisuje kot Janez (češko Jan), sin Velfina iz Pomuka. O njegovi mladosti ni podatkov. Viri ga prvič omenjajo leta 1370, ko je že bil v cerkveni službi praške nadškofije. Opravljal je javno notarsko službo, kar so takrat lahko dosegli le redki pravno izobraženi in zaupanja vredni možje. V naslednjih letih je delal v pisarni nadškofovega generalnega vikarja in pri cerkvenem sodišču. Duhovniško posvečenje pa je prejel šele leta 1380. Po posvečenju gaje takratnji papež imenoval za upravitelja praške župnije sv. Gala, nadškof Janez Jenštejn, pa si gaje izbral za svojega tajnika in zaupnega sodelavca. Kasneje seje Janez Nepomuk dodatno izpopolnjeval iz pravnih znanosti v Padovi, od koder se je leta 1386 vrnil kot doktor prava. Nadškof gaje po vrnitvi v Prago imenoval za kanonika, leta 1390 pa tudi za arhidiakona v kraju Žatec. Septembra 1389 je Janez Nepomuk postal generalni vikar in nadškofov namestnik. V tem času seje pričel boj zoper kralja Venčeslava, ki si je hotel Cerkev na Češkem podrediti ter se polastiti njenega imetja. Tako nadškof Jenštejn kot Janez Nepomuk sta se temu uprla. Kralj je poskušal ustanoviti po smrti opata Račka na sedežu benediktinske opatije v okolici Prage škofijo, da bi zmanjšal ozemlje praške nadškofije, ki bi jo izročil sebi zvestemu Kraliku. Nadškof je temu nasprotoval in v tem času tudi odpotoval iz Prage. Menihi so kljub kraljevi zahtevi izvolili novega opata in zaprosili nadškofa za potrditev. Zaradi nadškofove odsotnosti je novega opata 7. marca 1393 potrdil Janez Nepomuk. S tem pa si je nakopal kraljevo maščevanje. Njega in še nekaj drugih cerkvenih dostojanstvenikov je kralj zaprl. Po mučenju in sodnem procesu je bil Janez Nepomuk spoznan za krivega upora zoper kralja. Ponoči so njegovo truplo vrgli z mostu v Vltavo. Možno je tudi, da gaje prej z mečem pokončal sam kralj Venčeslav. Truplo so našli 17. aprila 1393. Kljub kraljevemu srdu so ga pokopali slovesno najprej v cerkvi sv. Križa, nato pa v desni ladji stolnice. Novica o tej nasilni smrti seje hitro razširila po vsej Evropi. Nadškof Jenštejn je o tem napisal poročilo in ga osebno predal papežu Bonifaciju IX. julija istega leta. Prvi življenjepis Janeza Napomuka pa je v letih 1402-1403 napisal Peter Clarificator. Kasneje so temu življenjepisu dodajali nove "podrobnosti" kot na primer to, daje Janez Nepomuk bil kraljičin spovednik ter da kralju ni želel izdati njenih grehov. V 15. stoletju so življenjepisu dodali še nekaj zmotnih podrobnosti, tudi letnico smrti. Tako sta v zgodovino sčasoma prišla dva Janeza Nepomuka, eden kot žrtev spovedne molčečnosti ter drugi, ki je bil ubit zaradi imenovanja opata. Svetniško češčenje Janeza Nepomuka je v husitskih vojnah precej ponehalo, poživilo pa seje spet po izidu Hajekove kronike (1541). Spisi Janeza Nepomuka omenjajo kot žrtev spovedne molčečnosti. Leta 1608 ga imenujejo za patrone češke zemlje, god 16. maja pa so vpeljali veijetno leta 1665. Nastalo je tudi nešteto kipcev, ki Janeza Nepomuka upodabljajo kot kanonika z znamenji mučeništva, s križem v roki in z roko na ustnicah. Leta 1672 so na Karlovem mostu v Pragi postavili svetnikov kip, ki ima na glavi sij s petimi zvezdami, ki naj bi se bile pokazale ob glavi, ko so ga vrgli v Vltavo. Na željo cesarja Jožefa I. je praški nadškof Ferdinand Kuenburg leta 1715 (nekaj let prej je bil ljubljanski škof) zbral zgodovinske dokumente o Janezu Nepomuku in jih predal Vatikanu. Janez Nepomuk je bil uradno razglašen za svetnika 19. marca 1729. V utemeljitvi je zapisano tudi, da je bil žrtev spovedne molčečnosti. Vendar pa je omenjeno trditev ovrgel Simon Asemani, ki je v vatikanski knjižnici odkril originalno Jenštejnovo poročilo. Seveda pa ostaja nesporno Janezovo mučeništvo. V Pragi je bil god Janeza Nepomuka včasih velik pomladanski praznik, med drugim so spuščali lučke po Vltavi. Na Slovenskem je sv. Janez Nepomuk zavetnik fižolove letine, do njegovega godu mora fižol biti v zemlji. Branko Nimat Fortunah Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA £ izdelava projektov varovanja ^ dobava in montaža opreme za tehnično varovanje ^ priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah £ izvajanje redarske službe na javnih prireditvah varovanje oseb prenos vrednostnih papirjev in denarja 0 receptorska služba A čiščenje prostorov Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: infom mali. tret si http://www. tret si VELIKA PONUDBA PROGRAMOV ZA MALA, SREDNJA IN VELIKA PODJETJA Izbirate lahko med programi: OBRESTI, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, MATERILANO POSLOVANJE... Svojo ponudbo smo obogatili s programi za VZDRŽEVANJE, VODENJE PROIZVODNJE... Programe je mogoče prilagoditi vašim željam in potrebam. Pokličite na telefonsko številko 0601/64-611 in dogovorili se bomo za demonstracijo naših programov. MIKRONA RAČUNALNIKI moeoi 83 033 CELERON 266 MMX MONITOR BELI NE A 17" TIPKOVNICA MITSUMI MIŠKA GENIUS S PODLOGO OHIŠJE MINI T0WER CE OSNOVNA PLOŠČA PENTIUM II MS 6118 AT AGP PROCESOR INTEL CELERON 266 MMX 32 MBTT POMNILNIKA SURAM 10 NS GRAFIČNA KARTICA ATI EXPERT W0RK 1 4 MBYT POMNILNIKA SGRAA TRDI DISK SEAGATE 4.3 GBYT UDMA^ DISKETNA ENOTA 1.44 MBYT <^205,900.00 SIT CD ROM ENOTA CVBERDRIVE 24 X/ ^ SOUNDBLASTER VAMAHA 16 BIT' AKTIVNI ZVOČNIK1120 W PMPO MIKRONA V.O.O., PODJITJC ZA RAČUNA1NIŠKI INŽENIRING, 1432 ZIDANI MOST32A Programi so na voljo v WINDOWS in DOS okolju! PŽfi.7?rTT** fj.77.Jj VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO Tudi zadnja uganka, ko smo vas spraševali po pesniku Vladu Garantiniju, vam ni delala preglavic. Veseli smo, da na naše uredništvo tako pridno pošiljate odgovore, toliko bolj, če so tudi pravilni. Nagradi, pesniško zbirko F. Lakoviča Na potepu in knjigo W.in H. Strube Kepler, bo prejela Urša Grošelj, Sentlambert 22, Zagorje. Upamo, da vam tudi četrta literarna uganka ne bo delala preglavic. Sprašujemo vas po imenu in priimku pesnika, kije v drugi svetovni vojni umrl star komaj 22 let. Rodil seje pod Kamniškimi planinami v delavski družini. V svojem življenju je napisal le okoli 100 pesmi, ki pa so resnično prečudovite, a žal so bile zaradi tega, ker je pesnik med vojno leta 43 padel kot domobranec (brez puške) prepovedane oz. niso smele priti do bralstva. Res škoda, da so med nas prišle šele leta 1984. V pomoč naj vam bo del pesnikovega čudovitega soneta. Zublji nad prepadom Zaprezi, ljubica, razkošja vrance, da v najin dom ljubezen se pripelje, nocoj naj nama vrela strast postelje, naj tvoja kri me vrže med pijance. Da ti z zobmi razparam oblačila, me pusti in ne brani se s poljubi, naj sončne grudi moje čelo snubi, saj veš, da boš kot greh ga v njih nosila. AVTOR JE. MOJE IME. NASLOV... Uganko sestavil Igor Goste Vlado Garantini Kmečka zgodba Poseješ žito, krompir posadiš. Leto za letom kosiš mrvo, otavo, zrediš bike, kupiš traktor, povečaš štalo, nanovo postaviš hišo. Spraviš otroka do kruha, poženiš jih, pomnožiš. Do kraja znucaš roke, srce. In za vse ti na britofu v kamen vklešejo tvoje in njeno ime. Na prvo mesto se je v začetku meseca zavihtel Deep Impact, prvi hit pravkar odprte poletne sezone v ameriških kinematografih. V premiernem vikednu je prinesel nekaj čez 41 milijonov dolarjev in s tem za malenkost prehitel Twisterjev zaslužek v prvem vikendu. Morda je zanimivo, daje oba filma produciral Števen Spielberg, le da je Deep Impact izdan pod okroljem studia DreamWorks, ki je bil v času Tsvisterja se v nastajanju. Romantična drama City of Angels se s skupnimi 61$ milijoni se kar drži na drugem mestu. Sledijo ji Hc Got Game s 13$ milijoni v desetih dneh, Titanic jih ima do danes že 570$, ter ameriška ekranizacija Les Miserables z borimi 9$ milijončki v desetih dneh. Vsi pa že nestrpno pričakujemo na Godzillo, ki bo konec meseca predvajana na rekordnem številu platen po vsej Ameriki! Deep Impact - Proti zemlji drvi ogromen in smrtonosni meteor. Ameriški predsednik Morgan Freeman pripravlja ljudi na zadnji udarec. Televizijska novinarka Tea Leoni pokriva reševalno nalogo, ki jo vodi veteranski astronavt Robert Duvall. Elijah Wood, srednješolski zavzet astronom se poroči s svojim dekletom, da obema dovolijo v podzemno jamo. kjer bo dve leti preživelo milijon ljudi, če bo prišlo do smrtonosnega trka. Znanstvena fantastika z močnim pridihom realnosti, saj se po napovedi astronomov kaj takšnega tudi v resnici pripeti. Režirala je Mimi Leder. V naših kinodvoranah pa si film že lahko ogledate! Les Miserables - Filmska adaptacija Bille Augusta epskega romana pisatelja Victorja Huga v kateri so zaigrali Liam Neeson kot Jean Valjean, plemenit Francoz katerega edino slabo vedenje je manjši prekršek. Valjeanova nesreča je, da se ni uspel javiti policaju za pogojni izpust, na osnovi njegovega izpusta iz zapora. Policijski inšpektor Javert (Geoffrey Rush) pa se odloči da ga bo preganjal dokler ne uniči življenja obema. Igrata še: UmaThurman in Claire Danes. He Got Game - Špike Lee vnovič na režiserskem stolčku prinaša zgodbo o košarkaških sanjah srednješolskega zvezdnika. Denzel Washington igra očeta na pogojnem izpustu. Njegov sin, ki ga igra igralec lige NBA Ray Allen, ima vse obete da postane zvezda. V drami so nastopili še: Jennifer Esposito, Milla Jovovich in Ned Beatty. Paulie - je ime zelenemu papagaju, ki se takorekoč zaljubi v majhno deklico, ki ga je naučila govoriti. Splet okoliščnin nanese, da ju ločijo in Paule se poda na dolgo pot, polno nevarnih pripetljajev. V družinski komediji studia DreamWorks so zaigrali: Trini Alvarado, Tony Shalhoub in Jay Mohr. Uroš Šetina - Uri VW POLO, VW POLO LIMUZINA VW GOLF 3, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ E TRBOVLJE Telefon (0601)21-358 26-056 26-333 Telefax (0601)26-228 P Oddajnik Oddajniški center KUM Vsebina oddaj Informacije o delu in življi v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju J ivljenju od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke... Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje Dodatne dejavnosti Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava Drooaaandnih so< J propagandnih sporočil, snemanja.. iiii P* RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE ^ SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 J Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/880 000, 061/880 001 fegan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 - 12 nedelja 10 -12 ir IZOBRAŽEVALNI CENTER ■ II* Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur)' VVINDOVVS 95, VVORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... ray;n~r,č 7,p. ■ GOLD VIP SREČANJE STRUNJAN: 9.maj - Letošnje prvo srečanje gospodarstvenikov, politikov, športnikov in znanih Slovencev v orgarnizaciji Giinter- ja Kržišnika iz Kisovca, je bilo v prijetnem obmorskem teniškem centru Salinera. Udeleženci so igrali tenis v dvojicah, v katerem Organizator Gunter Kržišnik je imel ves čas polno dela Častni gost, Pihalni orkester Svea Zagorje, je priredil pravi mali koncert Prijeten zaključek dneva je bil zaključen z modno revijo Janje Zupan v oblačilih B&B boutigua iz Trbovelj. sta na prvem mestu zablestela Dalmacija Milan - SVEA in Drenovec, na drugo mesto sta se uvrstila Lavrič- Žehel, na tretje pa Štefančič - Bončina, v tolažilni skupini sta bila prva Košir in Omovšek, druga pa Seničar in Vengust iz Trbovelj. V košarki je ekipa Surf iz Portoroža premagala ekipo Fortune iz Trbovelj, v malem nogometu pa je zmagala ekipa Giinterja Kržišnika s kapetanom Irancem Rogličem. Med celodnevnim športanjem je bilo odlično poskrbljeno za jedačo in pijačo. Med udeleženci so bile tudi slovenske medijske osebnosti, zanimalo nas je kaj menijo o GOLD VIP SREČANJIH: Janez Bončina- Benč: "Moram priznati, da sem v Salineri kot doma, zato je počutje tudi bolj domače. Tu imam veliko starih prijateljev in vedno znova se rad vračam sem. Letos mi je še posebej všeč organizacija in menim, da zna Gunter res dobro pripraviti. Tudi pivo je dobro (brez njega ne bi bilo tako lepo)." Predstavnik Zasavca Tadej Drnovšek med odmorom Zmagovalca turnirja v tenisu Milan Dalmacija-Svea in Drenovec Anja Rupel: "Tukaj sem prvič, a mi je zelo všeč. Organizacija je super, vzdušje pa tudi ta pravo. Mislim, da bom še prišla." Martin Strel: "Na tem prvenstvu nisem prvič, zato že bolj poznam vse skupaj. Pohvalil bi rad Giinterja, čigar organizacija je res dobra. Lepo je srečati stare prijatelje in ljudi, ki jih šele spoznavam. Vsakega prvensva pa se rad udeležim, zato bom še prišel." A.M. in A.Z. GOLD VIP KLUB IN GUNTER KRŽIŠNIK SEZAHVALJUJETA VSEM KI SO OMOGOČILI PRIREDITEV: Integral Zagorje.Boškerin, Ščap, Pizzerija Bontana, Sachermayer, Dr. Oetker, Stip. Klasje, Biovi, Radenska, Droga Portorož, Gorenje, Salinera d.o.o.. Zasavc. As, Trač, Dana, Frupi,TER-PAN,Avtohiša Kržišnikjapan Motors International, Kamnolom Borovnik, Lahec, Surf, Fortuna, Lespal, Pihalni orkester Svea. Spoštovani Trboveljčani! Ob 1. juniju, prazniku Občine Trbovlje vsem iskreno čestitam in želim, da bi se nam uresničile naše skupne želje in potrebe. Ob prazniku je organizairanih veliko prireditev in srečanj in vabim Vas, da se jih udeležite. Posebej vas pričakujem na osrednji prireditvi v ponedeljek, 1. junija ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma. Vsem občanom Trbovelj želimo prijetno praznovanje in obilo uspehov v prihodnje. župan Janez Malovrh Splošno gradbeno podjetje ZASAVJE TRBOVLJE p.o. Trbovlje, Savinjska cesta 15 Ob 1. juniju prazniku občine Trbovlje vam čestitamo in želimo prijetno praznovanje. Elektro Ljubljana Javno podjetje za distribucijo elektri-ne energije, p.o. PE Elektro Trbovlje Iskrene čestitke ob občinskem prazniku vsem občanom občine Trbovlje. Kolektiv JP ELEKTRO Ljubljana PE ELEKTRO Trbovlje VABILO Ljubitelje avto - moto športa iz Zasavja vabim na ogled 21 .Rally Saturnusa, ki bo v petek, 22.maja in soboto, 23.maja, s startom v Idriji. Hkrati bi vas opozoril, da upoštevate navodila redarjev, kajti gledanje dirke na napačnem delu ovinka zna biti kdaj tudi zdravju škodljivo! KBM Racing team Boštjan Turk Sokolsko društvo Zagorje PRIREJA akcijo "Z vetrom v laseh proti drogi", ki bo 23.maja skozi ves dan na igrišču Polje v Zagorju. Istočasno bodo potekali tudi turnirji v več športnih panogah po Zagorju. Obeta se obilo zabave in užitkov, zato ne zamudite prireditve in se je udeležite. Tako boste tudi vi prispevali svoje v boju proti drogam. Vabljeni! r'J: 'JUVilllUS", MLADINSKI FEVSKIZBOB GLASBENE ŠOEE ZAGORJE. NA ČEŠKEM "Ne hodi na Češko, a ne veš kako je na Češkem? Tam ne boš smel koraka narediti na zelenico, niti malo se ne boš smel zmotiti v prometu, policaji so na vsakem koraku, s pendrekom te bodo tolkli." S takšnimi in podobnimi prepričevanji so se srečevali nekateri člani pevskega zbora, ki obiskujejo še druge dejavnosti Jaburek Vlastik, gostitelj: Tujih otrok še nisem imel pri sebi, ker je moja hčerka šele drugo leto v zboru. Dobili smo deklico Živo, je istih let kot moja hči, imamo jo kot svojega otroka in se lepo razumeta. Vidim, da so otroci tu zelo zadovoljni in ne vem, kje so dobili informacije, da se tu slabo živi. Mislim, da so opazili, da temu ni tako, da jim je tu všeč, saj so nas celo povabili k sebi domov. glasbene šole. Pa niso poslušali, so vseeno šli v tisto "vzhodno grozo". Tako so se 8. maja pevci, devetinštirideset jih je bilo, z desetimi spremljevalci odpravili na pot. Dopoldan, ob zelo spodobni uri, ob devetih, so se vkrcali v avtobus zagorskega Integrala in v Juvanov kombi. Z zmerno vožnjo in dovolj dolgimi postanki so zgodaj zvečer prispeli v Uhersky Brod na Moravskem. Gostitelji so jih že čakali in razporedili po družinah pevcev domačega zbora COMENIUS. Zanimiva je zgodba o pobudi za Anja Pungartnik, pevka: Zadovoljna sem z izletom, živim pri prijetni družini in lepo bi bilo, če bi šli še kdaj. Ko nam bodo obisk vrnili, bom vzela Čehinjo na stanovanje. Graščina Lesna in "Juventus" pred vhodom Po uspelem koncertu v veliki dvorani kulturnega doma Uhersky Brod takšno sodelovanje med zboroma. Predsednica zbora "Juventus". Nuša Ule Maček, je že pred časom vzpostavila stike s srednjo šolo v zdraviliškem središču Moravske, v Luhačovicah, ki ima podoben program, kot Srednja šola Zagorje. Profesorica glasbe v Luhačovicah. Marcela Burešova, vodi mladinski zbor v Uherskem Brodu, beseda je dala besedo in hitro sta se dogovorili za gostovanje. Omeniti velja, da je Uherskv Franci Steban, dirigent: Proti vsakršnemu pričakovanju. Šli smo v neznano, nisem poznal ne krajev, nc ljudi. Ljudje, prijaznost, gostoljubnost, dogajanja na gostovanju, nastop, z vsem sem zelo zadovoljen. Že vnaprej se veselim njihovega gostovanja v Zagorju, ki bo 25. junija. KONCERT MLADINSKI PEVSKI ZBOR JUVENTUS ZE ZAGORJE ZE SLOVINSKA 9-kvčtna 1998 18.30 hodin Dian kultury v Uherskčm Brodč Brod rojstni kraj znanega prosvel-Ijenca, pedagoga, filozofa Jana Amosa Komenskega, da ima tu sedež znana tovarna orožja, Zbrojevka, da je mesto omenjeno v literaturi pred več kot osemsto leti... Obeti "vzhodne groze" so se razblinili že ob prvih stikih z Priprave na mali koncert v graščini V muzejski hiši Podžupan občine Zagorje, Branko Nimac, izroča pozdrave in spomin na Zagorje Tone Beja, spremljevalec: Zelo zanimivi občutki, saj smo se podali na pot skoraj v neznano, s skupino petdesetih ljudi, nekatere poznaš, večino ne. Ponavadi greš na pot z znano ekipo. Presenetilo meje, da smo s tolikšno skupino skoraj eno, kar me navdaja s posebnim zadovoljstvom. Nad sprejemom sem šc posebej prijetno presenečen. tako rekoč na vsakem koraku. Naslednji dan, v soboto, so naše Pevce peljali v ZOO park pri Zlinu, himskem centru Češke, kjer so si dopoldan ogledovali živalski vrt, še bolj pa jih je prevzela graščina Lešna, najmlajša na Češkem, saj je bila zgrajena na prelomu stoletja in Je popolnima opremljena. Kljub temu, da zelo strogo pazijo nanjo 'n na inventar, so vseeno dopustili, daje pianistka, Urška Vidic sedla Za klavir v eni od sob, pevci pa so pod vodstvom Francija Stebana, zapeli. Zvečer, ob pol sedmih so imeli naši pevci koncert v Veliki dvorani kulturnega doma v Uherskem Brodu. Predstavili so se z desetimi pesmimi, prva je bila Jadro, ki jo je uglasbila članica zbora Juventus, Nana Forte, na besedilo M.J. Lermontova v prevodu Mileta Klopčiča, pa v češčini Co je to mir, Vaclava Felixa, Beethovnovo Večerno, kot enajsto pesem pa so skupaj z domačim zborom Comenius, pod vodstvom Marcele Burešove in pianistke Irene Bandrove. zapeli Odo radosti Ludviga van Beethovna. V nedeljo so gostitelji pripravili izlet v moravsko pogorje, na goro Radhošte in v srednjeveško vas, značilno za Moravsko. Zvečer so pripravili piknik v parku astronomskega observatorija na vzpetini nad Uherskem Brodom, za pevce in starše, kjer so se potrdile pristne vezi, stkane v preteklih dveh dneh. Ko se je čisto stemnilo, so lahko skozi teleskop opazovali nebesna telesa, kar je bilo za večino Urška Vidic, pianistka: Prišli smo v prijetno družbo, imamo prijetne gostitelje, skrbijo za nas, za vsakega posebej, da nismo ne lačni in ne žejni, tako vse dni in tudi tu, na pikniku. Tudi otroci so zadovoljni in upam, da se bodo podobna srečanje še nadaljevala! Sicer pa mislim, daje imel Franci težko nalogo, kar se tiče pevcev, saj je dosti dobrih zaradi šolskih obveznosti ostalo doma, pa so vendar koncert dobro izpeljali. Otroci dobro delajo, in če bodo še vnaprej, se bodo lahko še kje predstavili. naših prvi stik z astronomijo. Naslednji dan so organizirali ogled tovarne, kjer izdelujejo tipično moravsko keramiko in seveda možnost nakupa v tovarniški prodajalni. Do pol enih so imeli otroci prosto, da so lahko nakupili še kako malenkost, ob enih pa jih je sprejel župan mesta Uhersky Brod, Jiri Vesely. Predstavil je mesto, njegovo zgodovino, prebivalstvo in sodobno življenje. Vsem gostom je izročil knjige o mestu / bogato slikovno Župan Jiri Vesly nam je zapel Paniček Havel, gostitelj: To je drugič, da gostim tuje otroke, prvič so bili otroci s Švedske. Otroci so otroci, težko jih je primerjati, vendar lahko rečem, da smo še z vašimi lažje sporazumevali in bolje ujeli, verjetno tudi zato, ker smo Slovani. opremo. Komorna skupina "Srebrni zvončki" mu je zapela dve pesmi. Ker pa so izvedeli, daje župan tudi član in solist mestnega mešanega zbora, so ga nagovorili, da je, ob mrmrajoči spremljavi komorne skupine, zapel. Izbral si je pesem Oče naš, ki jo je pel v staroslovanščini. ...na pikniku Tekst in loto MM rr^ji Gr 7 koi' suma/ t/i^OAiina/... d,d. dodatni ~D /C popust v Salonu POHIŠTVA Zagorje Tel.: 61-068 ^ AVTOHIŠA MALGAJ Rpmattt t Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO afeNAULT TeL prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser AKCIJA TWINGO TWINGO že od 1.276.000,00 SIT* Privarčujte do 84.000 SIT! cena s popustom Vse dobre stvari so tri: Serijska oprema: • zelena termoizolacijska stekla • po višini nastavljiva sprednja sedeža • po višini nastavljiv volan • deljiva in preklopna zadnja sedežna klop • zadnja vzglavnika • ogledala in odbijači v barvi vozila • zračna blazina za voznika in sovoznika • priprava za radio • višje postavljena tretja zavorna luč • elektronska zapora zagona motorja • bočne ojačitve Dodatni pri Polu limuzini: • servo volan • boljše oblazinjenje sedežev ter vratnih oblog • nastavljanje višine svetlobnega snopa • priprava za radio s štirimi zvočniki in odstranjevalcem motenj za sprejem Dodatni pri Polu variant: • servo volan • deljiva in preklopna zadnja sedežna klop • nastavljanje višine svetlobnega snopa • priprava za radio s štirimi zvočniki in odstranjevalcem motenj za sprejem • sistem prtljažnih nosilcev • pokrov prtljažnega prostora Malgaj TRBOVLJE 'fc^d.o.o.l TRBOVLJE Trbovlje 0601 26 525 d.o.o. Litija 061 884 450 RŠEFTI informacije 64-250,64-16g .. . CERTIUS - gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov naročila za borzo upravljanje s finančnim premoženjem strank borznoposredniška hiša d.o.o. cesta 20.julija 2c 1410 Zagorje IZJEMNO UGODNO CEMENTARNA TRBOVLJE C,V,G, 27.300,00 SIT delovni čas: 9.00- 12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115 Družinski studio las Klarič Brigita s.p. Cesta zmage 65 tel.: 0601 64 186 Zagorje ob Savi Delovni čas: pon.,sre.od 8.00 do 14.00 tor., čet., pet. od 12.00 do 20.00 sobota od 8.00 do 12.00 ure. ZASAVCI Z ZASAVCEM IGRAJMO BADMINTON •20% m pri najemu igrišč ob nedeljah in priložitvi kupona Zagorje mobilel 0609-626-781 r fE p POGLEJ SE, CE Sl V KROGU! SEVEDA Sl! NAGRAJENA BOŠ! S svojim Zasavcem pridi do 29.maja na naše uredništvo, kjer ti bomo podarili nagrado. Pogostil te bo Stane Hriberšek, ki oskrbuje smučarski dom na MARELI. V zadnji "uganki" o znanih Zasavcih v mladih letih, smo objavili sliko Vlada Poredoša. Med veliko pravilnimi odgovori smo izžrebali Jelko Benko s Pintarjeve 49, Zagorje. Po nagrado naj pride na uredništvo Zasavca - čimpreje! AKCIJA ZA NAJ-VZGOJITELJICO ZASAVJA Karkoli življenje daje, vse najde toplo zavetje v spominjanju in korajžo v sprejemanju novega. A pravijo, da je od rojstva do smrti najlepša otroška doba. Ker naši malčki veliko časa preživijo v vrtcih, se navežejo tudi na zmetal v Zasavcev nabiralnik. A naj zaenkrat ostane še skrivnost, katerim srečnicam ste namenili glasove. S prihodnjo številko Zasavca namreč startamo s fotkami zasavskih vzgojiteljic in preštevanjem glasovnic. Na glasovnico torej izpišite ime in priimek vzgojiteljice, ki jo je izbral vaš malček oziroma je najbolj GLASUJEM ZA NAJ-VZGOJITELJICO ZASAVJA Ime in priimek vzgojiteljice in v katerem vrtcu dela: vzgojiteljice in stkejo prisrčne vezi igrivosti in zaupanja. Toda kako malo poznamo delo vzgojiteljic, ki z malčki delijo družabnost, spodbudo, vzgojnost. Zato smo se namenili izbrati NAJ-VZGOJITELJ1CO ZASAVJA, priljubljena in sploh super ter kuponček pošljite na uredništvo Zasavca, C. 20. julija 2c, 1410 Zagorje. Glasujte, tudi udele- Ime, priimek in naslov glasovalca: saj v Zasavju med vzgojitelji moških še ni. No, nekaj kupončkov je poštar že žence akcije čakajo enkratne nagrade. v POD KOŽO SMO VSI... DRAGI JAZBEC: POLITIKI SO ■'KRATKOVIDNI" Ko smo malo pobrskali koga vse smo gostili v tej rubriki, smo se ''zgrozili”. Sami moški!!! Torej čas je za spremembe. To je bilo tudi geslo stranke SDS na zadnjih volitvah v Državni zbor, kjer je kot kandidatka sodelovala tudi naša današnja sogovornica Dragi Jazbec, uspešna podjetnica, ki se že nekaj let ukvarja z dejavnostjo, ki ljudem pomaga lepše in bolje videti. 1. Že kot najstnica ste se odločili, da boste pomagali tistim, ki so pomoči potrebni, saj ste se izučili za medicinsko sestro. Zadnja leta se ukvarjate z optiko, torej pomagate ljudem . ki Resnega pogleda, a vesela po duši - Dragi Jazbec. slabše vidijo da "spregledajo". Ste pri tem uspešni? Mislim, da uspešno opravljam svoj poklic (opravljam ga že 29 let), in da so ljudje, ki želijo bolje videti pri nas dobro oskrbljeni. Opažam pa, daje naša politika zelo kratkovidna in je že skrajni čas, da si nabavi očala ali kontaktne leče, kijih mi izdelujemo že šesto leto. 2. Katera politična barva je v Zasavju po vašem mnenju priporočljiva, če npr. podjetnik želi hitreje uspeti ali pač barva ni pomembna, temveč le kvalitetno opravljeno delo? Podjetniški uspeh s pomočjo politične barve je največkrat kratkega diha, zato stavim na kvalitetno opravljeno delo. 3. Biti uspešna ženska zahteva ogromno energije. Kje si polnite "baterije", se sprostite? Ob uspešnem opravljenem delu mi ostanejo baterije polne, v nasprotnem primeru pa me najbolj razbremeni sprehod v naravi in delo na vrtu. 4. Nov prometni zakon je... ... je v dobrih desetih dneh rešil vsaj deset človeških življenj. 5. Kaj bi v Sloveniji nujno spremenili (od 1-3), če bi imeli to možnost? 1 .Zaostrila odgovornost v politiki. 2. Povečala možnost skrajšanega delovnega časa. 3. Uvedla benificirano delovno dobo za ženske, ki delajo v delovno intezivnih panogah. 6. Ste socialdemokratinja, torej se vaše prepričanje ne ujema z večino v občinskem svetu Zagorja, kjer ste svetnica. Ali čutite, da ste kljub temu v občinskem svetu potrebni ali le zapravljate čas? Smatram, da ne zapravljam časa prebitega na sejah občinskega sveta. Po obdobju spoznavanja, večina v občinskem svetu razume, da vsi delamo /a boljše življenje v Zagorju. 7. V Zagorju so novoletne in druge prireditve iz leta v leto daljše in bohotnejše. Ali veste, koliko davkoplačevalskega denarja so stale zadnje novoletne zabave vključno z glasbo, ognjemetom, okrasitvijo...? Bi ta denar porabili kako drugače in če da, kako? Koliko denarja? Preveč in napačno porabl jenega. Zelo me boli, da zadnje čase vabimo vse več tujih in tudi dražjih glasbenih skupin, medtem ko zanemarjamo domače. Sicer so že stari Rimljani vedeli, da ljudje potrebujejo kruha in iger. In če je enega manj, mora biti drugega več. 8. Vaš najljubši pregovor se glasi... Ko sem opravila zaključne izpite sem kot nagrado prejela knjigo Eve Curie in v njej posvetilo: "Pogumnim pomaga sreča". Misel na ta pregovor mi je marsikdaj pomagala, da sem se odločila za navidez tvegano dejanje. Še en pregovor je, ki mi je pomagal v trenutkih poraza:” Kuj me življenje kuj, če sem železo naj se utrdim, če sem kamen, naj se zdrobim". 9. Zaupajte nam eno vašo anekdoto. Anekdote so pravzaprav smešni dogodki in dogodek, ki se mi je zgodil pred 4 leti, mi je sedaj, ko sem že vsega hudega navajena, postal smešen, čeprav ga marsikdo ne bi vzel za smešnega. Takrat so me klicali s TV Slovenije, ali lahko posnamejo proces proizvodnje kontaktnih leč za izobraževalno oddajo. Del oddaje, ki se nanaša na proizvodnjo smo posneli, toda za predvajanje so zahtevali 15.ooo DEM. Seveda tega denarja nismo imeli, oddajo so na TVS kljub temu predvajali, vendar so ob posnetkih naše proizvodnje govorili o ameriški proizvodnji. 10. Vsekakor je v Sloveniji politik, s katerim ste na "isti valovni dolžini", so pa verjetno tudi taki, ki vam niso najbolj pri srcu. Prav radovedni smo. Janez Janša je politik, kateremu verjamem in bi lahko rekla, da sva na isti valovni dolžini. Ne maram pa politikov, ki eno govorijo, drugo pa delajo. Spraševal je Igor Gošte ^INTEGRAL. ^INTEGRAL INTEGRAL INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http7/www.integral-zagorje.si 40% POPUST, KATEREMU SE NI MOGOČE UPRETI Obveščamo vse Zasavčane, ki bodo v Integralov! turistični agenciji v Zagorju kupili aranžmaje za počitnice ali potovanja za leto 1998, da lahko svoj prihod oz. odhod z začetnega kraja potovanja (npr. v Ljubljano ali na letališče Brnik) naročijo poseben prevoz z Integralovimi taksiji z izredno ugodnim 40% popustom. INFORMACIJE NA SEDEŽU INTEGRALA ZAGORJE ALI NA TELEFONU 64 443 1VU03JLNI ~y’ TVMOšUNI'*' IVUOajLNI^T' ~!VUQ3XNI Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure Ob boleči izgubi našega dragega Vičič Slavko-ta se vsem zahvaljujemo za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem tistim, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. vsi njegovi RŠEFTI informacije 0601 64-250,64-166 SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, WALKMANI, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS NOVO! VELIKA IZBIRA VIDEOKAMER IN FOTOAPARATOV TEL:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ZOO market KANI Ulica 1. junija 7 POPOLNA PONUDBA 1420 Trbovlje ZA VSE MALE ŽIVALI. delo. čas: 8.00-12.00 ROVAL, CANNIN, HILLS, 16.00-19.00 SERRA.... sobota: 8.00-12.00 PREVOZNIŠTVO POLC IZLAKE * prevozi in razkladanje z dvigalom (HIAB) * oskrba s kurivom in gradbenim materialom (betonski izdelki, siporeks...) tel./fax: 0601/73-793, GSM: 041/618-485 IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675 1. naslov za zlate zadeve ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. Vinoteka KLOPOTEC Tržnica pod uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-19h sobota: 8-12h Smo specializirana trgovina za prodajo vin in drugih alkoholnih pijač. Pripravili smo vam kvalitetna vina, za vsak okus in za vsako priložnost. Pridite in se prepričajte! G j, TT. f? j i V j j G 20 LET PLODNEGA SODELOVANJA V soboto, 9. maja je bilo v domu kulture v Kisovcu slovesno. Pevska zbora Loški glas in Fran Venturini sta priredila slavnostni koncert ob 20.1etnici pobratenja, ki sta ga vodila dirigenta Ivan Tavčar in IGOR Beuermann, program pa je povezovala Berta Ključevšek Novak. Številni poslušalci, ki so s svojo prisotnostjo pozdravili ta jubilej, so prišli na svoj račun, saj sta zbora izvedla svoj program na kakovostnem nivoju. Pevci Loškega glasu smo s pozdravno pesmijo počastili njihov prihod v naši pevski sobi na Lokah, jih priložnostno pogostili in pevci zbora Fran Venturini, ki so s seboj pripeljali svoje žene, so z velikim zanimanjem občudovali bogat arhiv Loškega glasu, razstavljen v naši pevski sobi. Pevci obeh zborov smo bili zelo veseli, da smo lahko v naši sredini pozdravili Leopolda Kreseta - Jošta in dolgoletna dirigenta Loškega glasu Mirka Prašnikarja in Alenko Flere Pavlič. V protokolarnem delu programa sta predsednika obeh zborov podelila spominske plakete tistim, ki so pred dvajsetimi leti zasejali to bogato seme v Delavskem domu v Zagorju. Za Loški glas so plakete prejelLTone Šum, Drago Kovač in Mirko Prašnikar, za Fran Venturini pa so plakete prejeli: Petra Krmec, Emil Komar in Ivan Tavčar. Priznanja za dolgoletno sodelovanje so še prejeli; Nevenka Kozina, predsednica kulturnega društva Fran Venturini, Karli Vozelj, Alenka Flere Pavlič in Igor Beuermann. S priložnostnim spominskim darilom pa smo se spomnili tudi častnega člana obeh zborov Leopolda Kreseta - Jošta. Ob jubileju smo se pevci obeh zborov spomnili tudi avtorja tega projekta, Ladka Korošca, vseh pevcev, dirigentov in prijateljev našega pobratenja, s pesmijo, nam v veselje in užitek, njim pa v zahvalo in občudovanje. Slovesnost smo nadaljevali s gostišču Marela in tudi tu nas je spremljala pesem, ta zvesta spremljevalka naših src. Dogovorili smo se, da bo repriza jubilejnega koncerta v Domlju, ko bo naš pobrateni zbor slavil tudi 30. letnico delovanja. Pevci Loškega glasu smo hvaležni mladim Zasavcem Nekaj številk nazaj smo brali, kako so doživljali osmošolci z OŠ LCankarja gledališko predstavo v Cankarjevem domu. Danes objavljamo drugi del kulturnega dne. H kulturi spada tudi bralna značka, ki jo v teh dneh skoraj povsod zaključujejo. Lepo je, da še vedno radi vzamemo v roke dobro knjigo, saj je branje osnova vse izobrazbe. Starši, ki se tega zavedajo, berejo pesmi in pravljice že svojim dojenčkom v zibelki. fr MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS KULTURNI DAN Drugi del dneva je bil ogled Ljubljane po skupinah. To mi je bilo najbolj všeč. Najbrž zaradi tega, ker smo morali sami najti pot na grad, učiteljice pa so hodile zraven samo, da ne bi koga zbil avto in da si ne bi delali prevelike sramote z našim obnašanjem. Našo skupino je spremljala učiteljica slovenskega jezika in ko smo izpolnili liste, smo lahko pogledali po trgovinah. Na koncu smo šli še na ljubljanski grad, kjer smo počakali ostale skupine. Nikoli si nisem mislila, daje lahko kulturni dan zabaven. Urška Čebela, 8.b. OŠ Ivana Cankarja ZAKLJUČEK TEKMOVANJA ZA BRALNO ZNAČKO V četrtek, 9.aprila smo bili povabljeni na matično šolo v Zagorje na zaključno prireditev tekmovanja za bralno značko. Ker smo vsi osvojili to priznanje dobrega bralca, smo se prireditve zelo veselili. Knjižničarka je za razredno stopnjo izbrala prikupno in zanimivo lutkovno igrico Janko, Metka in Pavliha. Med predstavo smo uživali, saj smo lahko tudi sodelovali. Škoda le, da je bilo predstave prehitro konec. Všeč nam je bilo, ko smo skupaj s Pavliho premagali čarovnico in rešili Janka in Metko. Presenečeni pa smo bili, ko sta se na koncu pokazala le dva lutkarja, Simona in Tomaž, ki sta spretno vodila vseh šest lutk. Na matični šoli nas pogosto razveselijo. Upamo, da bodo tudi vnaprej ob različnih prireditvah pomislili tudi na nas. Radi pridemo v Zagorje! Učenci 3.in 4. razureda podružnične šole Podkum OŠ Ivana Skvarče TESTIRANJE IN PRAVUIČNA URA V torek zjutraj smo se z rednim avtobusom iz Podkuma odpeljali v Zagorje. Na matični šoli smo imeli testiranje za športno vzgojni karton. Testirali so nas športni učitelji in učenci višjih razredov. Ko smo s testiranjem končali, smo se lahko igrali v pravi telovadnici. Zelo smo uživali. Ko smo se preoblekli, smo odšli v jedilnico, kjer smo kot pravi gostje pojedli okusno malico. Po malici smo odšli v razred, kjer nas je knjižničarka Alenka popeljala v svet pravljic. Veliko zanimivega smo izvedeli o pravljičarju Hansu Christianu Andersenu. Prebrala nam je tudi dve njegovi pravljici. Veliko smo si zapomnili, saj smo znali odgovoriti na vsa vprašanja, ki nam jih je na koncu zastavila. S pesmico smo seji zahvalili za prijaznost, se poslovili in se odpravili na avtobusno postajo, od koder nas je avtobus odpeljal v Podkum. Ksenija, 4.t PŠ Podkum OŠ Ivana Skvarče MLINČEK ZA POPER Že včasih so imeli mlinčke za mletje popra. Sedaj so mlinčki že bolj moderni ali pajih sploh ni. Jaz imam rada stare predmete, sploh pa tiste, ki jih je imela babica. Mlinček ima obliko ozkega valja in je lepo izrezljan. Zgoraj ima železen pokrov, ki se tesno prilega obodu valja. Na pokrovu ima luknjo v obliki polkroga, ki se zapira. Vanjo mečemo cel poper. Na pokrovu je še železen ročaj, ki ga vrtimo, dokler se poper ne zmelje. Obod je lesen in ima vzorce od kvadratka pa do kroga, ki so vbočeni in s črno-rjavo barvo pobarvani. Spodnji del je spet železen. Tudi spodaj je, ki se lepo prilega zanimivi obliki. Del pokrova sicer manjka, a sponzorjem, ki so nam prisluhnili ob tem jubileju; Rudniku Zagorje, Siporexu, Občini Zagorje, Svei Zagorje in Ultri Zagorje. Hvaležni smo tudi krajanom Kisovca in Lok za številen obisk, nismo pa navdušeni nad vodstvom KS, da ni imela pozornosti ob tem jubileju, da pozdravi to edino kulturo, ki je tu v Kisovcu še prisotna, saj smo navsezadnje jubilejni koncert izvedli na domačih deskah. Karli Vozeli PRVE SKAVTSKE OBLJUBE V ZAGORJU Skavte je v začetku tega stoletja ustanovil Robert Baden Powell, ki je bil najprej znan po svojih vojaških dosežkih, kasneje pa seje popolnoma predal skavtskemu gibanju. Skavtstvo se je iz Anglije zelo hitro razširilo po vsem svetu in ima danes 27 milijonov članov. Dobro leto tudi v zagorski župniji delujejo skavti, vendar pa so bili v številno skavtsko družino sprejeti šele v nedeljo, 26. aprila, na dan obljub. Obljube so potekale na Plešah, kjer smo skavti že od zgodaj zjutraj pripravljali prostor za sveto mašo. Ta seje pričela ob 13.uri, med njo pa so skavti častno obljubili, da bodo služili Bogu in domovini, pomagali svojemu bližnjemu in izpolnjevali skavtske zakone. Predstavile so se tudi vse tri skavtske veje. Volčiči in volkuljice živijo v krdelu (8-11 let) in imajo svoj program prilagojen po knjigi O džungli, njihovo geslo je "Kar najbolje". Druga skavtska veja je četa (12-15), v kateri se predvsem ukvarjajo s preživetjem v naravi, signalizacijo, orientacijo, zakoni,... njihovo geslo pa je "Biti pripravljen". Najstarejšo vejo pa predstavlja klan (16-23), ki deluje pod geslom "Služiti" in se odgovorno pripravlja na odraslo življenje. Po maši so sledile razne igre in pa pogostitev z doma narejenimi dobrotami. Prvih skavtskih obljub v Zagorju se je udeležilo lepo število ljudi, pa tudi skavti iz Litije in Brezovice. Med seboj so se razlikovali samo po barvah rutk. Zagorski skavti so si izbrali modro, zeleno in črno barvo, ki so zastopane tudi v zagorskem grbu. Skavtinja Tina Sajovic ZARJANI SO PELI V KOBILJU Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj je 10.maja pripravil v cerkvi v Kobilju samostojni koncert. Ta nastop je veljal predvsem kot priprava na koncertno turnejo, ki jo Zarjani pripravljajo za Češko. Med drugim bodo na Češkem nastopili tudi v katedrali na Hradčanih v Pragi. Zbor vodi zborovodja Blaž Rojko. T.L. domnevam, da je bil spodaj predalček, kamor je padal zmlet poper. Ker predalček manjka, sem videla njegovo notranjost. Spodaj sta še dve krilci, za kateri ne vem njihovega namena. Zdaj ga ne uporabljamo več, a si je lepo ogledati zbirko starih predmetov. Večkrat mi je žal, da nisem vprašala babice, kaj se je zgodilo s predalčkom. Imam pa vsaj spomin nanjo in na stare čase. Erika Baš, 6.b. OŠ TOkrogar SONČNI VZHOD IN ZAHOD Poleti, kadar zjutraj ne morem spati, se potiho splazim iz hiše, vzamem kolo in se odpeljem na mesto, od koder deset minut opazujem sončni vzhod. Sonce se dvigne iznad kraja Vrh. Prelepo je videti rumeno, okroglo in še malce zaspano kroglo, ki se dviga iznad vrhov. Nenadoma se svet spremeni. Nekje zapoje kos, drugod škrjanček in drugod spet druge ptice. Odpeljem se domov, pripravim zajtrk, čakam večer in z njim sončni zahod. Tega pričakam kar na domačem dvorišču. Sonce zahaja za krajem Mala peč. Sonce me spominja na ognjeno rdečo kroglo, ki ugaša. Vse bolj postaja temno in na vas pade noč. Rada gledam sončni zahod na morju. Kot bi se žalostno ugrezalo v morje. Tudi tu pade temna gmota neba na zemljo. Mogoče bo čez nekaj tisočletij sonce ugasnilo za vedno? Urša Trampuš, 6.b. OŠ lOkrogarja PISMO PRIJATELJICE POLONE Prelepo popoldne prispe po pošti pismo. Poštar pismo prinese Petri. Petra pismo polglasno prečita. Piše: "Prosim pridi popoldne pred park Party." Pod polovico pisma piše: "Prejmi prelep pozdrav. Polona!" Petra pripravi potrebno, pospravi pismo, pripre predal, potem preobleče pulover pa pohiti pred park. Pred parkom Petro pričaka Polona. ina Pavlič, 4.e. OŠ A.Hohkraut EKOLOŠKI ŠPORTNI DAN Letos seje naša šola vključila v projekt Eko šole. Celo leto se trudimo in čistimo okolico, da bi bila lepša. Pred kratkim smo imeli ekološki športni dan. Vsi učenci smo skrbno počistili okolico šole. Učenci petih razredov smo se odpravili preko Repnika, Lok, Zavin, Vinskega vrha, skozi Vine do doma. Pot ni bila zahtevna, vendar smo imeli pomembno nalogo. Pobirali in razvrščali smo odpadke. Na Repniku jih je bilo največ. Veliko je bilo kovinskih odpadkov, pločevink, plastike in tudi papirja. Tako smo do Lok napolnili s smetmi že vse vrečke. Tam smo jih odložili v zabojnike. Naprej ni bilo več toliko smeti, zato smo imeli več časa za zabavo. V okolici zavin je bilo nekaj divjih odlagališč. Vsi učenci smo bili zelo pridni in smo na svoji poti skrbno pobrali vse odpadke. Na Vinskem vrhu smo si privoščili malico, saj smo bili že pošteno lačni. Po počitku smo nadaljevali pot do Vin in nato proti domu. Naredili smo korak k čistejši in lepši okolici. Da bo naše okolje še lepše in prijaznejše, se mora potruditi vsak posameznik. Nekateri še vedno ne vedo, čemu služijo zabojniki in koši za smeti. Tjaša in Veronika, S.b.OŠ Toneta Okrogarja Letos poteka 30 let Vesele šole. Starši, veselošolarji, mentorji! Za reportažo v Zasavcu vas vabimo, da napišete in pošljete vaše spomine oziroma vtise v zvezi z Veselo šolo do konca maja -le nekaj vrstic. Veseli jih bomo! b :, Vaše zapise pošljite na naslov Fanči Moljk, N a.sel ah 17, 1431 Dol pri Hrastniku. 21. VELTRAVNA 19989. VOVil.0 JUTR.£ PAN ALI Ptf&LR. VLČLEJ Upam, da je kar cel dan za vas dober, da ste dobre volje in da vam vse teče tako, kot ste si začrtali. Življenje je bolj odvisno od najstniških let, kot ste si kdajkoli predstavljali. So nas malo nahecali, ko se dejali, da so to najbolj brezskrbno leta. Res je. da še nismo odgovorni za družino, ampak sami zase, vendar pa danes žanjemo, kar bomo jutri, bolj ali manj uspešno, želi. In kaj ste vi zasejali v že, kmalu preteklem letu? Upam, da kaj dobrega in da doma ne bo "hude ure", ko boste prinesli spričevalo. Da je res blizu konec letošnjega šolskega leta vam v svojem članku dokazuje Tina. ki vas vabi na morje. Eva pa vam : niza modne nasvete in opisuje zakonitosti, ki jih postavljajo pomembni možje in pomembne žene modnega sveta. Dijaki četrtih letnikov smo v sohoto, 9. maja odpisali maturitetni esej in tako nam je zmanjkalo časa za smrkolinsko, zakar se Opravičujemo in obljubljamo, da se to nc bo več zgodilo. Saj verjemete, da nas je pestila huda časovna stiska, pa še živčki so nam malce ponagajali. Saj boste videli, ko boste sami enkrat pisali maturo. Kljub obveznostim, ki vam jih nalaga šola, starši ali kdo drug, ne pozabite, da se morate vsaj malo zabavati. Zato obiščite kakšne koncerte, zabave ali pa pojdite vsaj na sprehod v naravo. Če pa želite slišati, kako poje hrvaški evrovizijski adut - Danijela, pa pridite v petek, 22. maja v Mesečino, kjer vas bo ženskica zabavala do zgodnjega jutra. Adijo! Petra PČČTNICD Šolsko leto se izteka in vsi že komaj čakamo počitnice (maturantje pa še toliko bolj, saj imamo pred seboj še veliko nalogo - opraviti maturo). V dveh mesecih se bomo najbrž vsi odpravili na oddih na obalo. Nekateri s starši, drugi s prijatelji, tretji s fantom ali dekletom. Najbrž nas vse privlačijo eksotični kraji, ki pa so nam zaradi zasoljenih cen zaenkrat nedosegljivi. Sploh pa z Istro in Dalmacijo ni nič narobe in zadovoljujeta naše potrebe. Konec koncev pa je vseeno kje smo, samo da smo sami - brez budnega očesa staršev. Le-ti so najbrž že zaskrbljeni zaradi denarnih problemov, ki jim jih bomo povzročili v teh dveh, dela prostih, vročih mesecih. Stanje v denarnici se bo iz dneva v dan slabšalo, saj smo lahko s "fehtarjenjem" prava nadloga. Najbolj iznajdljivi in pridni si preko poznanstev ali študentskega servisa organizirajo poletno prakso in tako staršem privarčujejo kakšen tolar. Pa še zabavno zna biti na Petrolu, bazenih,... S tem pošteno prisluženim denarjem seje najbolje kar takoj odpraviti v kakšno turistično agencijo, se odločiti za letovanje in odpotovati še preden zapravimo ves denar. Za dijake in študente se vedno najdejo kakšni popusti in ugodnosti, samo malce radovedni in vsiljivi moramo biti. In ko boste pakirali ne pozabite na potni list, Autan proti nadležnemu mrčesu in navsezadnje denar. Tistim, ki pa se odpravljate na maturanstki izlet priporočam, da skrbno pazite na denar, saj kradejo za vsakim vogalom "kot srake". S seboj vzemi malo in le najnujnejše stvari, saj jih več kot pol ne boste rabili. Predvsem pa pazite, kakšne avanture se bosta šli in nikakor ne pozabite na kondome. Tina bUpOVA Sigurno ste se že kdaj pogovarjali s kom ali pa poslušali koga, ki je v svojem govoru uporabljal simbole, vi pa niste točno vedeli, kaj vam hoče povedati. Ponavadi gre za zgodovinske pojave, osebe, pojme, ki nosijo določeno sporočilo. Če radi čarate, svoj trik začinite z besedami ABRAKADABRA. Ta formula je bila v rabi skozi cel srednji vek in mnogi so nosili okoli vrata filakter, zapisan v obliki trikotnika in bili tako varni pred mnogimi nadlogami. Beseda izhaja iz hebrejščine, kjer je ta zveza pomenila "pošiljam strelo do smrti”. Marsikateri simbol se skriva za besedo, ki po mnenju mnogih nič ne skriva. To je npr. DIMNIK. Pa ni res. Dimnik je simbol skrivnostnih poti komuniciranja z bitji od zgoraj. Po tej poti so se čarovnice odpravljale na Klek, tu čez nam Božiček prinaša darilca. Je pa to tudi kanal, pa katerem gre dih oz. sapa, ki podpihuje ogenj ali drugače rečeno - ohranja življenje družine ali skupine. Je torej simbol družbene: vezi. Pa števila? Tudi ta imajo simbolični pomen. Npr. 11. To število je še prav posebej sveto v afriškem ezoteričnem izročilu in je za mnoge eden od poglavitnoh ključev črnega okultizma. Povezano je s skrivnostmi plodnosti. Druga kulture pa so mu pripisovale druge pomene, ki si bili predvsem negativni. Zanimivo, kajne? Če vas zanima še več o tem, počakajte na naslednjo številko Zasavca ali pa si kupite knjigo Slovar simbolov. Petra I ''-M J.?.' r: ;,| O M^pNi NapVlti Poletje se bliža, sonce že pripeka in čas je, da odrešimo omare starih, zimskih oblek in jih nadomestimo s poletnimi. Modni kreatorji s svojimi poletnimi kolekcijami že opozarjajo na vodilne barve tega letnega časa. Prevladovale bodo svetlo modra in baby roza, kot ponavadi črno-bela kombinacija, pa tudi čokoladno rjava in siva barva. Izložbe butikov že krasijo poletne majčke, ki morajo biti čim ožje, pa kratke oblekice (z raznimi vzorčki in modnih barv), minike (malo nad kolenčki), ter teniske z visokimi podplati (z njimi ne boste le v toku mode, ampak tudi nekaj opaznih centimetrov višje). Ne pozabite pa, da so vroče hlačke out. Zelo pomemben del poletne garderobe pa so seveda kopalke. Če ste vitke, se izogibajte enodelnih kopalk, saj so dvodelne veliko bolj praktične (hitreje boste suhe, pa še po trebuščku boste porjavele). Izbirajte svetle barve in glejte, da bodo dovolj podložene (saj veste kje). No, če pa bi rade izstopale in če imate primerno postavo se sončite kar "zgoraj brez". To imajo fantje najraje! Še eno majčkeno opozorilo: kopalkam, ki spominjajo na vroče hlačke je že pretekel rok trajanja. Pa nega telesa in make-up? Zaradi utrujenosti kože, predvsem tiste na obrazu, si nanašajte čim manj pudra, saj bo tako koža končno zadihala. Uporabljajte vlažilne kreme z vitamini in po vsakem kopanju body - lotion. Na plažo ne smete brez zaščitne kreme proti soncu in to z visokim faktorjem. Make - up naj bo čim bolj naraven. Uporabite svetlo rjave odtenke šmink, črtal za ustnice in raznih senčil. Poskrbite tudi za svoje nohte, saj se vam bodo zaradi mehčanja z vodo hitro lomili in cepili. Da bi to preprečile, sezite po utrjevalcu za nohte, ki ima močan učinek. Barvni lak nanesite večkrat, uporabite tudi nadlak, da se vam ne bo spodnja podlaga prehitro začela "krušiti". Nadišavite se s čim bolj lahkotnim in neupadljivim vonjem. Morska voda in sonce nista le zdrava, ampak imata tudi stranske, negativne učinke, npr. izsušita lase. Dolge lase si na plaži raje spnite, še prej pa jih pred UV žarki zaščitite z lakom proti izsuševanju. Barvanje v poletnem času ni priporočljivo, saj lase preveč izsuši in se zato začnejo cepiti. Če pa kljub priporočilom želite izstopati, se pobarvajte s kakšno mega živo barvo in opazili vas bodo že na kakšnih 100 metrih. To so le nasveti, vaša stvar pa je ali jih boste upoštevali ali ne. Ne obremenjujte se preveč z njimi in se oblecite tako, da se boste počutile udobno in ne imele občutek (če seveda to ne želite), da vas vsi gledajo. Eva 21. VELTRAVNA 1998 H0JL4! 25. in.ii.i muh \ ča-u .lugi"!.iviu- pRi/nov.ih D.in ml.uli^li. danes uradno ni; nekaterim je žal, drugim ni. nekateri pa za ta praznik sploh niso vedeli. Še v času Jugoslavije pa so naši glasbeniki opozarjali na "pomanjkljivosti" prejšnega režima. Tudi Pankrti, s pesmijo Za železno zaveso. Pesem je bila v tistem obdobju nekaj časa prepovedana: ZA ŽELEZNO ZAVESO (Pankrti) Za železno zaveso stare babe puljo rdečo peso, za železno zaveso stare babe puljo rdečo peso, za železno zaveso stare babe puljo rdečo peso. Mrak pada na železno zaveso, za truštek. za kusil, za večerjo pesa, do neba sega železna zavesa, utapljamo se v rdeči pesi, krpamo luknje v železni zavesi, utapljamo se v rdeči pesi, krpamo luknje v železni zavesi, krpamo luknje v železni zavesi. Drek se dela z rdeče pese, strkat morjo železne zavese, v mraku se skriva železna zavesa, še mrtvi konji ne morejo več v nebesa. Za železno zaveso, za železno zaveso, za železno zaveso ne morejo več v nebesa, za železno zaveso ne morejo več v nebesa. Za železno zaveso, za železno zaveso,... Morda celo v počastitev tega bivšega praznika prireja ŠKLAB, 23. maja, na Proletarcu koncert. Nastopili bodo: skupina GDO?, E - LITTA (obe skupini sta že bili predstavljeni v Zasavcu) , ORLEK in VLADO KRESLIN Z MALIMI BOGOVI. Skupina Orlek bo z Vladom Kreslinom zaigrala pesmi Mali bogovi in Nekega jutra, ko se zdani; pihalci skupine Orlek pa Joužeka. Pričelo se bo ob 19. uri, trajalo pa vse do 2. ure zjutraj. V primeru slabega vremena bo koncert v Domu svobode v Trbovljah. Se vidimo! Katja Pridno pošiljate glasovnice in pridnost bo poplačana: nagrajenka, ki bo prejela nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja je MARTA BREČKO, Rudarska 16/b, Kisovec. Čestitamo! Še naprej pošiljajte glasovnice in predlagajte nove pesmi, te morajo biti s slovenskim besedilom. Š - PIČKO lahko poslušate na frekvencah radija GEOSS, ob nedeljah, ob 14. uri. Stanje na lestvici seje nekoliko spremenilo: skupina Orlek seje iz tretjega mesta povzpela na najvišjo stopničko; Adi Smolar ostaja nespremenjeno na drugem mestu; spodrsnilo pa je skupini Power Dancers, ki so pristale na tretjem mestu. V ospredje prihaja tudi Vili Resnik, z evrovizijsko skladbo Naj bogovi slišijo, ki se v Birminghamu ni prav dobro uvrstila. Predlog pa je skupina Gimme 5, s pesmijo Šah mat. L NA GOLICI-ORLEK 2. TO BO HIT - ADI SMOLAR 3. POZOR. POZOR - POWER DANCERS 4. HOZNTREGARJI - ČUKI 5. ČRNI TULIPAN - BIG FOOT MAMA 6. MENE LUNA NOSI - KINGSTON 7. NAJ BOGOVI SLIŠIJO - VILI RESNIK 8. RAD JO IMAM - ROK'N'BEND 9. PLAŠČ LJUBEZNI - ANJA RUPEL 10. (predlog) ŠAH MAT - GIMME 5 Š®PIČHfl RADIA GEC88 IN ZA8AVGA Glasujem za: Glasoval sem: |§^ MGMDNO VPRAŠANJE Na vprašanje: "Koga luna nosi?", smo prejeli veliko pravilnih odgovorov. Luna seveda nosi skupino Kingston. Izžrebali smo tri nagrajence, ki bodo prejeli mikice, ki jih podarja KUD ZGAGA. Po mikico se oglasite na uredništvo Zasavca od 25. do 30. maja. Nagrajenci pa so: - DARJA ZORKO, Cesta zmage 45,1410 Zagorje - DEJAN BUZINA, Polje 23,1410 Zagorje - REZI GUZEJ, Keršičeva 23a, 1420 Trbovlje Vprašanje tokratne številke pa je: Katero mesto je zasedel na letošnji Evroviziji Vili Resnik, s skladbo Naj bogovi slišijo? EUe§»ADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 21. VELTRAVNA 1998 TTnmr.rr? a^r.sr.p. * * . ■ ■ T' DVE ZLATI POROKI Pred nedavnim sta dva zakonska para v Trbovljah slavila svoj zlati jubilej. 50.letnico zakonske zveze sta vnovič potrdila 18.aprila zlatoporočenca Marija in Ivan Malus - Durnikova iz Gabrskega, v soboto, 25.aprila pa sta svoj visok zakonski jubilej slavila Ana in Franc Kovačec - Potokarjeva iz Katarine. Skupno s svojimi sorodniki in znanci ter prijatelji in vaščani sta oba para potrdila svojo zvestobo pred oltarjem. Obema paroma tudi s strani Zasavca in njegovih bralcev, iskrene čestitke! IL UOKOJENCI NA POMLADANSKIH IZLETIH Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je izpeljala v zadnjem času več izletov. Tako so se člani te skupine udeležili prvomajskega srečanja na Mrzlici kljub nekoliko slabšemu vremenu. 7.maja pa so pripravili skupinski izlet na Lovrenc. V tem času namreč na tem področju cveti mnogo cvetja, tudi zaščitenega, kar je bilo še posebej zanimivo in vredno ogleda. Nadaljni izlet pa pripravljajo v soboto, 23.maja. takrat bodo odšli na izlet na Slavnik na Primorskem. Vrh je visok 1028 m. malo pod vrhom stoji Tumova koča. Z vrha je zelo lep razgled na Trst, Jadransko morje vse do Benetk, vidna pa je celo panorama Dolomitov, Karnijskih Alp, Julijcev, pa tudi drugih bližnjih hribov. IL. ZANIMIVI PODATKI O UPOKOJENCIH V naši državi je bilo konec lanskega leta skupno 1.996.448 prebivalcev, od tega jih je pokojnine uživalo 426.686 ali 21.4% prebivalstva. Od teh pa je bilo včlanjeno v 431 društev upokojencev 232.148 ali 54.4%. Od skupnega števila članov DU je bilo 91.429 moških in 140.719 žensk. Članov Vzajemne samopomoči je bilo 107.103 ali 46.1%. Lani se je na novo v vrste društev vključilo 13.205 upokojencev, umrlo pa je 7.529 članov DU. IL. SPOMLADANSKI KOLESARSKI IZLET V NARAVO Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Moravče že nekaj let uspešno organizira kolesarske izlete v razne kraje. Prvi letošnji je bil "neznano kam" proti koncu aprila. Kolesarska skupina je v jutranjih urah štartala izpred društvenega doma v Moravčah. Za relacijo je vedel samo vodja skupine. Peljali smo se po cesti v smeri Kandrš. Tu smo se v bližnjem bifeju ustavili in popili topli čaj, kajti naša vožnja je bila dolga še nekaj kilometrov - proti Zagorju. In glej ga zlomka - vodja je kolo ustavil v Mlinšah. "Kam pa zdaj?", so se vprašali ostali iz skupine. Tu smo svoje "železne konjičke" pustili in pot nadaljevali peš po lepo asfaltirani in ne preveč naporni cesti. Po dobrih 800 metrov pa smo dosegli željeni cilj - pri Pšenku nad Mlinšami. Ker je bil četrtek, nas je sprejela le mama Nade Smrkolj, ki opravlja s kmečkim turizmom že nekaj let. Lastnica Nada je bila tega dne odsotna, zato nas je postregla njena mama v družinski kuhinji s toplim čajem, kruhom iz domače peči in suho klobaso. Za popotnico pa še kavico. Počutili smo se lepo. O našem obisku je nastala fotografija manjše skupine moravških kolesarjev, ki jo lahko vidite. Prvi kolesarski izlet v Zasavje bo vsem skupaj ostal v najlepšem spominu, kajti prikolesarili smo kar nekaj kilometrov asfaltne ceste v lepem mesecu aprilu. V prihodnje planiramo tak izlet konec junija, ki se bomo udeležili tradicionalne Kmečke ohceti po starih običajih na Vidrgi. Moravški upokojenci - kolesatji pozdravljajo vse bralce Zasavca, posebno pa naše prijatelje - upokojence, s katerimi se vsako leto prijetno družimo. Tekst: Jože Novak Foto: Franc Avbelj 90 LET OTROŠKEGA VARSTVA V TRBOVLJAH Vzgojno varstveni zavod Trbovlje je skupno s šestimi oddelki - vrtci, pripravil obeležitev 90 letnice otroškega varstva v Trbovljah. V počastitev te visoke obletnice so v Likovni galeriji Trbovlje, v Delavskem domu pripravili likovno razstavo malih likovnikov ter razstavo lutk, v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja pa so pripravili razstavo opreme za otroka do 3 let starost z geslom "Za zdravo rast in srečno otroštvo”. Omeniti je treba še to, da bo v tem času izšla tudi njihova publikacija z opisom razvoja otroškega varstva vse od začetkov do danes. Skrb za otroštvo varstvo sega v čas 1908-1909. V stari Avstriji je namreč obstajala zakonska določba o možni zaščiti otrok. Na tej osnovi je deželni sodni svetnik, po nekaterih navedbah je bil predsednik sodišča v Laškem Wagner. Le-ta sije zelo prizadeval, da bi v Trbovljah ustanovili v dobrobit trboveljskih rudarjev in njihovih družin, Društvo za zaščito otrok, z dvema oddelkoma otroškega vrtca in gospodinjsko šolo za mlada dekleta iz rudarskih družin. S pomočjo Trboveljske premogokopne družbe je dejansko prišlo do ustanovitve tega društva, ki je bilo 22.avgusta 1909 na takratnih Vodah. Za predsednika so ustanovili ravnatelja rudnika Trbovlje Raimunda Tenscherta, za njegovega namestnika pa rudarskega inženirja Filipa Krasnika. Ko je konec oktobra 1909 ravnatelj Tenschert odšel iz rudnika, je bil ing.Krasnik prisiljen prevzeti vodstvo društva z vsemi skrbmi in bremeni. Ob bistveni pomoči TPD z brezplačno dodelitvijo zemljišča in gradbenega materiala, je Društvo za zaščito otrok Trbovlje pričelo graditi društveno poslopje tj. otroški vrtec vključno z gospodinjsko šolo na Vodah, za graščino takratne rudniške uprave. Zgradba še stoji. Dne lO.aprila 1911 so pričeli z otroškim vrtcem in prvim trimesečnim kuharskim tečajem in to potem, ko so v prostore namestili potrebni inventar in nastavili učno osebje. Gospodinjsko šolo je sprva vodila Zemljanova iz Ljubljane, vrtec pa sta vodili Amalija Baraga in Ana Ladiha. Spadala je pod deško šolo na Vodah. Med svetovno vojno je šola prenehala začasno delovati, ker so v zgradbi namestili izolirno bolnico. Še prej pa je prišlo v vodstvu Društva za zaščito otrok do spremembe. Zavoljo preobremenjenosti in drugih del je ing. F.Krasnik dne 17.6.1912 odložil svoje predsedniško mesto. Za požrtvovalno delo pri delu Društva za zaščito otrok je bil soglasno imenovan za častnega člana. IL. 21. VELTRAVNA 1998 ŠPORTNI RADAR NOGOMET - 2.SNL i ZAGORJE - JADRAN ŠEPIČ 4:1 DRAVA - RUDAR (T) 2:1 2.MNZ LJUBLJANA SVOBODA KISOVEC - TABOR GROSUPLJE 0:2 ENOTNOST KAMNIK - SVOBODA KISOVEC 1:3 l.ZASAVSKA MALONOGOMETNA LIGA ELEKTROSTROJ - GEP TIKA TRBOVLJE 4:4 EL.DOMADENIK/AG.VIZIJA -ATLETIKO LINNE 6:0 ŠENTLAMBERT - ČOLNIŠČE 2:10 KZ IZLAKE - ZIDARSTVO PAJNKIHER 3:2 L'MUHY - KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC 0:3 ŠD MLINŠE - MALO PO MALO 2:4 Zagorjani so nas v zadnjem nastopu razveselili in visoko ugnali neposrednega konkurenta za obstanek. Še bolj veseli dejstvo! daje poleg Petrušiča, ki skozi ves spomladanski del trese mreže, v strelsko formo prišel tudi Kos, kar zna biti velikega pomena v zadnjih štirih nastopih. Trboveljski Rudar ni imel veliko priložnosti za presenečenje na Ptuju in domači so morebiti ob pogledu na rezultat zmagali lažje, ATLETSKE NOVICE Člani AK Rudar izvrstno tekmujejo na številnih tekaških prireditvah po Sloveniji in Avstriji. Tako so na 18. maratonu Treh src v Radencih v pionirskih kategorijah zmagali Šeherezada Karamujič, Adela Lučič in Vulnet Misimi, drugo niesto je zasedla Alisa Šehič, tretje pa Aleksander Kovačič. V tekmovanju za vseavstrijski tekaški pokal v St.Paulu pa je zmagala Karamujičeva, za njo je v cilj pritekla Šehičeva, na isto mesto se je uvrstil Kovačič, ki je sicer takoj po startu padel. "Tek trmastih" v Visokem je prinesel zmagoslavje Lučičevi in Kovačiču, medtem, ko je bila Karamujičeva druga. Na Krosu Dnevnika, ki je štel za državno Prvenstvo za osnovne in srednje šole, pa je Lučičeva bila po slabem štartu deveta med 160 tekačicami. Na Primorskem krosu v Vipavi sta zmagali Karamujičeva in Lučičeva, druga pa je bila Šehičeva. Na Kipah pa na kros progi poteka akcija Kolinske pod naslovom "Lahkotno s Hellman's •rtajonezo v naravo". Tam se posamezniki Preizkušajo v krosu. kot se zdi. NK Svoboda, ki nastopa v 2.MNL, še naprej neuspešno igra na domačem igrišču. Tako je v 18. kolu doma izgubila z ekipo NK Tabor Grosuplje z rezultatom 2:0. Grosupeljčani so s to zmago ušli Kisovčanom za 6 točk in imajo vsekakor večje možnosti /a napredovanje v višjo ligo. Žal so nogometaši Svobode doma izgubili preveč točk, da bi se lahko vmešali v boj za vrh prvenstvene lestvice. Zanimivo je, da veliko uspešnejše igrajo na gostovanjih, kar so nenazadnje dokazali že v naslednjem kolu z zadnjeuvrščeno ekipo NK Enotnost Kamnik. Dokaj oslabljeni so zmagali z rezultatom 3:1. Dva gola je dosegel mladi in perspektivni Borštnar, enega pa branilec Gobove. Po 19 odigranih krogih imajo Kisovčani sedaj 33 točk. Kar 17 točk pa so osvojili na gostovanjih. V malonogometni ligi je tokrat Elektrostroj nekoliko presenetljivo izgubil točko s Trboveljčani, Domadeniki pa so deklasirali Atletiko s 6:0. Čolniščani so z 10-imi doseženimi zadetki na rob katastrofe pahnili Šentambert, Izlačani pa so tesno predvsem po zaslugi Petrušiča ugnali Zidarstvo Pajnkiher. L'Muhy so pričakovano izgubili proti mladim Izlačanom, medtem, ko je Malo po malo premagalo Mlinše. Peter Motnikar in Igor Goste Akcijo spomladanskih krosov so poleg Hellmans majoneze podprli še Dnevnik, Kompas Holidays, Henkel Zlatorog, Trgovina Tonca, Avtoservis Špajzer, Avtomaterial Slapy, Stik-Avtotehna in Zasavc. Pavle Kreže ELEKTRONSKI PIKADO V zabavnem salonu Suzana v Zagorju je pred dnevi potekal izredno močan turnir v elektronskem pikadu, ki se gaje udeležilo 20 trenutno najboljših igralcev v Sloveniji. Prvih šest seje tako uvrstilo v nadaljnje tekmovanje v Maribor, kjer bodo imeli priložnost osvojiti zelo bogate nagrade. Rezultati: 1. Frenk Videmšek (Domžale), 2. Jože Vaudar (Hrastnik), 3. Rok Horvat (Domžale), 4. Vido Erzar (Kranj), 5. Rado Klanšek (Hrastnik) 6. Albin Jesenko (Idrija). Peter Motnikar GLASOVNICA ZA ŠPORTNIKA MESECA MAJA JE NA ZADNJI STRANI! ZASAVSKI TEKAČI USPEŠNI V UUBUANI IN RADENCIH V Ljubljani je 9.maja potekal tim. tek trojk in sicer "Po poteh okupirane Ljubljane". Udeležila se ga je tudi ekipa Studia Moderne (med njimi tudi Heda Kotar), ki so tekle v kategoriji nad 35 let - veteranke na 14 km in v svoji kategoriji zasedle 2.mesto, absolutno pa 5.mesto. S časom 57 minut so za dve minuti popravile svoj najboljši čas, ki so ga dosegle lani. V Radencih je 16.maja potekal maraton Treh src. Udeležila sta se ga tudi Bojan in Heda Kotar ter tekla na 21 km. Heda je pri veterankah zasedla 2.mesto s časom 1:36, Bojan pa je pri mlajših veteranih zasedel 8.mesto s časom 1:24. Tekmovanja se je udeležil tudi znani ultramaratonec Radovan Skubic iz Zagorja, ki je tekel na 42 km. Po njegovih besedah je tekel bolj za trening, saj se vneto pripravlja na naj večji projekt v njegovem življenju (tek Zagorje -Mont Blanc). V nasprotju s pričakovanji Skubic ne bo štartal iz zagorske tržnice, ampak bo svoj tek začel iz najnižje točke zagorskega rudnika. Peter Motnikar KEGLJAŠKI KOTIČEK UROŠU STOKLASU EKIPNO SREBRO Na 22. kegljaškem SP v Celju je medalje osvojilo le sedem držav. Najuspešnejši so bili Nemci, ki so osvojili kar 10 odličij, naša moška reprezentanca je osvojila tri, dve srebrni in eno bronasto. Za nas Zasavčane je prav gotovo najbolj razveseljiva novica, da je Trboveljčan Uroš Stoklas v tekmovanju ekip osvojil srebrno medaljo. Po prvem dnevu so naši kagljači Hočevar, Bizjak in debitant Pintarič s svojimi odličnimi nastopi povedli pred Nemci in Romuni, drugi dan so naši nastopili nekoliko slabše. Kirbiš, kije nastopil kot četrti, je vodstvo naše reprezentance potrdil, peti Steržaj, ki je do sedaj na velikih tekmovanjih vedno dosegal vrhunske rezultate, ni imel svojega dne. Nemci so prevzeli vodstvo in naše prehiteli za 44 kegljev, pred Romuni pa so imeli naši prednost 77 kegljev. Zadnji slovenski adut, debitant Uroš Stoklas je imel težko nalogo. V igri živcev, je Uroš bil hud boj z Romunom, ki seje vseskozi nevarno prebliževal. Uroš, ki je bil pred prvenstvom poškodovan, je uspel zadržati prednost in naši so se lahko veselili osvojene srebrne kolajne. Žal se Urošu zaradi nekoliko slabšega rezultata ni uspelo uvrstiti v finale 16. najboljših. To si je z letošnjimi odličnimi rezultati vsekakor zaslužil. Rezultati slovenske moške ekipe: Pintarič 1047, Hočevar 1038, Bizjak 1025, Kirbiš 1024, Steržaj 968 in Stoklas 948. Igor Goste Maja Flis Tea Sedej Nina Vrhovnik Ines Ramšak Urška Šikovec champions Maja Renko Armela Mujčinovič Amra Trumič Jerneja Jerman Karmen Trdin Violeta Kos Staša Marinovič Manja Krajnc Vesna Podlogar Manca Jere 3T» r>T h - Tako je nekoč pel Freddie Mercury s skupino Queen in tako je v soboto, 9.maja odmevalo v zagorski športni dvorani, kjer so igralke Linne Zagorja osvojile naslov državnih prvakinj. Pred polfinalno tekmo je predstavnik navijaške skupine domači kapetanki Ines Ramšak kot željo za naslov predal navijaški šal Torcide. To je očitno zares pomagalo "Linnejkam", sploh pa Ines Ramšak, ki je blestela. Dosegla je namreč kar 10 zadetkov. Škofjeločanke se niso mogle upirati Zagorjankam, čeprav so dobro igrale v obrambi, a so v napadu naredile preveč napak. V tekmi za tretje mesto je v razburljivi končnici slavil Šešir. Ko se je igralni čas že iztekel, so pri izidu 15:15 Škofjeločanke izvajale še devetmetrovko. Za strel se je odločila Živa Kalan in na veliko veselje soigralk zadela. Finale je bilo zelo razburljivo. Pred skorajda polno dvorano so bolje začele Zagorjanke in povedle s 3:0. A se Izolanke niso dale. Najprej so izid izenačile, potem pa sta se ekipi ves čas izmenjevali v vodstvu. Nekaj sekund pred koncem je Manca Jere izid izenačila in zmagovalca je odločil podaljšek. V tem so Zagorjanke dosegle 4 zadetke, medtem, ko s svojo odlično obrambo Izolankam niso dovolile doseči niti enega zadetka. Za najboljšo vratarko je posebna komisija za najboljšo vratarko izbrala Marto Škorjanc (Izola), za najboljšo igralko in strelko pa Ines Ramšak (Linne Zagorje), ki je dosegla 19 zadetkov. Praznovanje pa je doseglo vrhunec, ko je zagorski župan Matjaž Švagan predal zmagovalni pokal kapetanki Ramšakovi in se je zavleklo pozno v noč. Po turnirju smo za izjave poprosili igralke zmagovite ekipe. In kaj so dejale? Manca Jere: "Sezona je bila zelo naporna, saj smo trenirale neprestano osem mesecev po štirikrat tedensko. Potihem sem pričakovala tak uspeh, toda tega nisem hotela povedati naglas. K temu uspehu so največ pripomogli dobra pripravljenost in prijateljstvo v ekipi ter navijači, ki so nas vseskozi podpirali." Nina Vrhovnik: "Uspeh sem pričakovala potihem, a sem sedaj toliko bolj vesela, da je prišel. Hvaležna sem tudi staršem, predvsem očetu, da meje navdušil za rokomet in da mi je z nasveti pomagal prebroditi to sezono, ki je bila zares naporna." Maja Renko: "Igralke smo zadovoljne s podporo staršev in uprave, kar je pri nekaterih vsekakor odlično vplivalo na igro. Še zdaj se ne zavedam, kaj ta uspeh pomeni, vem pa, daje lepo in upam, da se bo še kdaj ponovil." Ines Ramšak: "Uprava je stala celo sezono trdno za nami, kar smo igralke vsekakor občutile. Ne smemo pozabiti na navijače, ki so veliko pripomogli k temu uspehu. Le-ta pa mi pomeni zelo veliko, sploh pa mi je najbolj pri srcu ta zmaga z Izolo, saj smo se jim na najboljši način maščevale za lanski poraz. Nekateri so mi po lanski sezoni očitali, da sem "preveč zrastla", toda vsem nejevernim Tomažem sem dokazala, da ni tako." Matjaž Šikovec: "Pred sezono sem pričakoval najmanj finale. Vedel sem, da bo prvenstvo dolgo in naporno in zato je bilo težko držati formo. In zato smo ta uspeh še bolj zaslužili. Verjetno bom v klubu ostal tudi naslednje leto, saj najbolj poznam te igralke in bi bilo škoda, če bi po toliko urah, ki sem jih preživel z njimi ob igrišču, prenehal delati z njimi. Rad bi se zahvalil fenomenalnim navijačem, upravi, ki je stala z nami ob uspehih in neuspehih ter svojim igralkam, ki so v naj večji meri zaslužne za to, da se mesto Zagorje lahko ponaša s tem, da imamo državne prvakinje." Tekst in foto: Peter Motnikcir Predstavljamo športnico meseca aprila Ines RAMŠAK, Linne Zagorje "Rada bi postala policistka" Čeprav je Ines mlada (kmalu bo dopolnila 14 let), bi jo po načinu govorjenja in obnašanju težko označili za tako mlado, poznam jo že od otroštva, saj sva praktično soseda in zato se na pogovor ni bilo potrebno posebej pripravljali. In po pričakovanjih se je Ines izkazala kot zelo simpatična in hvaležna sogovornica. Nenazadnje si je naziv "Športnice aprila 1998" zaslužila tudi zaradi njenega obnašanja izven športnih terenov, predvsem pa zaradi odličnih iger v dresu Linne Zagorja. Ines, kdo te je navdušil za to, da si začela trenirati rokomet? Za rokomet meje navdušil oče, ki je bil znan vratar v vseh zasavskih klubih, svoje pa je še dodal brat Primož, ki se je prav tako zapisal rokometu. Tako ni bilo težko slediti športu, ki je v naši družini sedaj že tradicija. Ali to, da oče in brat igrata rokomet, pozitivno vpliva nate, ali morda včasih pride tudi do "zbadanja"? Ne, do tega ne prihaja, ampak mi predvsem svetujeta, kaj bi lahko naredila še boljše. Ob tej priliki bi se res iskreno rada zahvalila vsej svoji družini, da mi je vedno stala ob strani pri tej moji kratki športni poti. Vsi, ki imajo svoje otroke v športu, se zavedajo, koliko odrekanja je potrebno za uspeh in vesela sem, da so se moji starši odrekli marsičemu v zameno za to, da sem dosegla, kar sem. Svojo kariero v rokometu si začela kot krilna igralka, šele v zadnji sezoni si prešla na položaj organizatorke igre. Ti položaj "centra" ustreza, ali bi bolj rada igrala na krilnem položaju? Ja, res je, da sem prej igrala na levem krilu in si vsekakor še želim 'grati na tem položaju, saj tudi v reprezentanci igram na krilu. Vendar v klubu ni nobene druge igralke, ki bi ji ustrezal položaj centra. Kljub temu, da nisi ravno visoka, dosegaš iz tim. skok meta tudi Po 10 zadetkov na tekmo. V čem je skrivnost? No, skrivnosti tu ni nobene. Od vseh igralk nima nobena pretirane višine in kljub temu nas trener Šikovec vzpodbuja, da na treningih iz takšnih položaj večkrat vržemo na gol. To potem nekako pride v navado. Letos si osvojila že veliko priznanj na raznoraznih turnirjih. Naši bralci so te izbrali za športnico aprila. Kaj ti to pomeni? Priznanje mi pomeni veliko, kajti ni vse to. da si s svojo igro všeč trenerju in upravi. Veliko mi pomeni, če tudi gledalci oz. bralci cenijo mojo igro. Zato se zahvaljujem vsem, ki so glasovali zame. Hodiš še v osnovno šolo. Potemtakem ti ob treniranju ne ostane ravno veliko prostega časa, kajne? Sezona je zelo naporna, saj moraš treninge in tekme usklajevati z urnikom v šoli. Ravno zato sem hvaležna vsem svojim učiteljicam, da so bile potrpežljive z mano. Ocene zaradi tega ne trpijo, saj sem med najboljšimi v razredu. V prostem času se zelo rada družim s prijateljicami, z družino, rada se rolam in poslušam dobro glasbo. In kakšni so tvoji načrti v prihodnosti? Načrtov je veliko. Najpomembnejša je šola. Zelo me veseli (marsikdo ne bo verjel) policijska šola in če bom sprejeta, bom zelo vesela. Potem bi se še rada dalj časa obdržala v reprezentanci, mogoče kasneje prestopila v močnejši klub, vsekakor pa je prvi cilj ponovitev osvojitve državnega prvenstva. Tekst in foto: Peter Molnikar 21. VELTR AVNA 1998 ČjTG Tu KARATE - MLADI TRBOVELJČANI USPEŠNI V SEVNICI V Sevnici je potekal 1 .regijski karate turnir v katah. Skupno je nastopilo 65 tekmovalk in tekmovalcev iz Ptuja, Sevnice in Trbovelj. V ekipnih nastopih pa se je med seboj pomerilo kar 16 ekip. Rezultati so pokazali, da se v Trbovljah dela kvalitetno tudi z najmlajšimi kategorijami in da se ni treba bati za prihodnost karateja v Trbovljah. V posamezni konkurenci so od 26 možnih osvojili kar 14 medalj. Zlate medalje so v svojih kategorijah osvojili Moni Hribar, Žiga Šantej, Elvis Selimovič in Jasna Kovačič, srebrne Nastja Bevc, Kristjan Ostojič, Matic Pajk, Maja Sakelšek in Tomy Cestnik ter bronaste Jasmina Karamujič, Tibor Čelan, Denis Selimovič, Dražen Kusič, Blaž Kešnar in Petra Jager. Tudi v ekipni konkurenci so bili Trboveljčani najuspešnejši s sedmimi medaljami od devetih možnih. Najprijetnejše so presenetile komaj devetletne Moni Hribar, Nastja Bevc in Nina poboljšaj, ki so premagale vse svoje nasprotnice v mešani kategoriji dečkov in deklic, nosilcev šolskih belih pasov. Da imajo trboveljski karateisti široko bazo mladih talentiranih tekmovalcev, pa gre zasluga predvsem trenerjema Franju Glavici in Urošu Vozlu ter njunim pomočnikom Poldiju Hermanu, Ivanu Ostojiču ter Daliborju Filipiču, ki že nekaj let skrbijo za vzgojo mladih tekmovalcev, vendar so ob odmevnih rezultatih starejših tekmovalcev vedno v senci trenerjev tekmovalnih skupin. Zahvala gre tudi staršem, ki so poskrbeli za varno in udobno potovanje naših mladih tekmovalcev. Naslednje regijsko tekmovanje bo septembra v Trbovljah. Bogdan Simerl KAJAKAŠTVO Na Savi Bohinjki je bila minuli teden druga tekma slalomistov na divjih vodah za Slovenski pokal, ki je bila hkrati tudi prva izbirna tekma za mladince. V lepem sončnem vremenu in na izredno tehnični postavljeni progi so se hrastniški slalomisti dobro znašli, saj sta se Grega Laznik in Peter Kauzer uvrstila na odlično 3. in 4.mesto, ki jima še zagotavlja nastop v reprezentanci, vendar pa jih čakajo še trije težki nastopi na Soči, Tacnu in Prusniku. Največja konkurenta sta klubska kolega Aleksej Bočko, kije bil peti in Boštjan Pečnik, ki zaradi mature ni nastopil. Na tekmi Slovenskega pokala pa je v slalomu pri starejših dečkih Nejc Kovač zasedel odlično tretje mesto, pri mlajših mladincih je bil Grega Laznik prvi, Peter Kauzer pa drugi. Popoldan je na tri kilometre dolgem spustu pri starejših dečkih Robi Seničar zasedel četrto, Nejc Kovač pa peto mesto, medtem ko sta pri mlajših mladincih Laznik in Kauzer zasedla drugo oziroma tretje mesto. V soboto pa je bilo na reki Soči izredno močno mednarodno tekmovanje v kajaku na divjih vodah. V slalomu je nastopilo 140 tekmovalcev iz 10 držav. Konkurenca je bila res izredna, mladinci Hrastnika pa so si v mladinski konkurenci priveslali odlične rezultate. Od tretjega do šestega mesta so se uvrstili Grega Laznik, Aleksej Bočko, Boštjan Pečnik in Peter Kauzer ml. Naslednja tekma bo v soboto na znani tacenski progi. Peter Motnikar LOKOSTRELSTVO V začetku maja je bil v Radencih 5.mednarodni lokostrelski turnir F1TA - STAR in OLVMPIC ROUND, ki ga pod pokroviteljstvom Radenske organizira Lokostrelski klub Kamnik. V kvalifikacijah v stilu compound je med člani zmagal Dejan Sitar, Zagorjan Alojz Pavlovič (LK Valvasor) je bil 10. in si je tako zagotovil nastop v finalnem krogu, kjer se je med sabo pomerilo 16 tekmovalcev po absolutni razvrstitvi na razdalji 70 metrov. V naslednji krog se uvrsti zmagovalec dvoboja, poraženec izpade. V teh finalnih dvobojih seje odlično odrezal Alojz Pavlovič. V osmini finala je izloči četrto-uvrščenega Kolednika, v četrtfinalu tretjega, Perhača, v polfinalu pa je izgubil s prvouvr-ščenim Sitarjem. V malem finalu je s 116 krogi proti 111 premagal drugouvrščenega Ošepa in v končni razvrstitvi zasedel odlično tretje mesto. Ta uspeh in pa dobre uvrstitve v začetku letošnje sezone nakazujejo, da bo tudi ta sezona uspešna za zagorskega strelca iz LK Valvasor. Drago Butja ŠAHOVSKI KOTIČEK Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec maj je sodelovalo 16 ljubiteljev kraljeve igre. Suvereno je slavil Franc Kotnik (6 točk), drugi je bil Rado Bajda (5,5), sledijo pa Marko Jurič, Oto Krajnc st., dr.Miran Gala in Rudi Komlanc. Štefan Kovač MAJSKI TURNIR V ŠNOPSU V gostišču Ašič v Zagorju so se v soboto 9. maja na že 13. tradicionalnem turnirju v šnopsu pomerili v tej družabni igri štirje najuspešnejši "šnopsarji", ki so se v finale prebili po uspešnih igrah v predtekmovanju. Naslov najboljšega snopsarja sije prikartal Edi Gnedič, drugi je bil Brane Sedej, tretji Rudi Mrva in četrti Milan Troha. Igor Gošte BORILNE VEŠČINE DOMOV PRINESLI 7 ODLIČIJ Na drugem turnirju za državno prvenstvo v šemi contactu v kategoriji dečki in deklice, ki je bil v nedeljo 10. maja v Novi Gorici, so nas z odličnimi rezultati znova razveselili mladi "borci" iz izlaškega in zagorskega Pon-do-kwan kluba. Izlačani so nastopili s sedmimi tekmovalci in kar pet se jih je vrnilo z odličjem, Zagorjani, ki v mlajših kategorijah nimajo toliko tekmovalcev kot izlaški klub, pa so se tekmovanja udeležili z dvema fantoma, ki pa sta oba osvojila medaljo. Skupno je nastopilo 42 tekmovalcev. Rezultati: deklice -45kg: 2.m. P. Juvan (Izl.) dečki -40kg: 2.m. B. Plevnik (Izl.) -48kg; 3.m. D. Kopušar in S. Stojanovič (Zag.) -56kg: l.m. G. Ocepek (Izl.) 2. m. M. Razpotnik (Izl.) 3. m. J. Urbanija (Izl.) Pon-do-kwan klub Izlake nas je še obvestil, da bodo v soboto 30.maja 1998 ob 10 uri pripravili tradicionalni pomladni turnir Izlake, v telovadnici OŠ Ivan Kavčič Izlake. Vljudno vabljeni. Igor Gošte Piše: Primož Kostajnšek Lepo vreme, veliko število tekmovalcev in gledalcev ter atraktivne vožnje, bi bila lahko kratka ocena 2. avtoslaloma za Veliko nagrado občine Zagorje ob Savi v organizaciji ZRMD KBM racing. Športno - turistična prireditev je bila prava osvežitev prejšnjega konca tedna in marsikdo seje ustavil na zagorski avtobusni postaji in si v živo ogledal vožnje bolj ali manj spretnih voznikov. Bistveni značilnosti avtoslaloma sta, kot pove že ime, avtomobili in pa slalom, se pravi vožnja med keglji. Za razliko od ostalih avto dirk na avtoslalomih tekmovalci vozijo s popolnoma serijskimi avtomobili, prav tako pa tudi ni potrebno imeti dirkaške licence. Hitrosti na dirki so sorazmeroma majhne, tekmovalci namreč vozijo večinoma v prvi, le redko v drugi prestavi, tako da lahko govorimo o relativno varni obliki avto športa. Tudi stroški niso pretirani, saj je dober že družinski avto, zato ne preseneča, da je na štartu iz dirke v dirko več udeležencev. V nedeljo se jih je v Zagorju na štartu zbralo kar 64. Proga se od lanske ni veliko razlikovala, le da je bila na nekaterih delih morda še malce hitrejša. Že na neuradnem treningu ni manjkalo razburljivosti, ki se je potem stopnjevala iz vožnje v vožnjo. Prednjačili so Korošci, saj je eden izmed njih odtrgal zadnje kolo, drugi pa seje celo prevrnil na bok. Tudi avtomobili, ki so nastopali, so bili vredni ogleda, vsaj za tiste, ki so opazili razne malenkosti, s katerimi tekmovalci poskušajo ujeti kakšno desetinko sekunde v boju s tekmeci. Največ pozornosti je vzbudil pokalni renault clio RT, ki sta ga vozila oče in sin Kersnik iz Domžal. Žal pa avto finalne vožnje ni dočakal, saj je glavni organizator na revialni vožnji nekoliko poškodoval podvozje. V finalno dirko seje uvrstilo 40 odstotkov tekmovalcev iz vsake skupine, ki so štartali v obratnem vrstnem redu po doseženih časih iz kvalifikacij. V boju s tekmeci, živci in sekundami se je najbolje znašel Celjan Mitja Jurak v izvrstno pripravljenem yugu, ki je kar za dve sekundi prehitel najbljižjega zasledovalca. Od naših predstavnikov so se na oder za zmagovalce zavihteli: Nataša Žnidar in Nataša Krautberger za 1. in 2. mesto v ženskem razredu, Andrej Dolinšek in Tomaž Razboršek za 1. in 3. mesto v razredu do 1000 ccm skupina N in Danilo Danilovič za 2. mesto v razredu nad 1500 ccm skupina N. Prireditev je tako popolnoma uspela, škoda le, da organizator za plačano Startnino tekmovalcem ni privoščil malice, kot je to v navadi. Nekaj čevapčičev in dva deci soka tudi ni takšen strošek, da ga ne bi zmogel. RAZPIS KOLESARSKI VZPON NA GEOSS Start: 31.5. ob 10.00 uri izpred tenis parka AS v Litiji. Cilj: Pri obeležju GEOSS v Sp.Slivni. Proga: Dolžina proge je 16 km, višinska razlika 400 m. Od starta do Sp.Hotiča (9km) vozijo kolesarji v zaprti vožnji, sledi 7 km vzpona do cilja. Startnina: 1.200,00 SIT na dan prireditve. Nagrade: Najboljši po kategorijah s cestnimi kolesi bodo prejeli medalje. Prav tako prejmejo medalje prvi trije kolesarji in kolesarke v absolutni razvrstitvi z gorskimi kolesi. Nagrajena bo tudi najštevilčnejša ekipa in družina, najstarejši, največji, najtežji, najmlajši... udeleženec. Vsak udeleženec bo prejel spominsko majico, topli obrok in napitek. Po končani prireditvi bo žrebanje praktičnih nagrad, med drugim bo izžrebano tudi gorsko kolo v vrednosti 60.000,00 SIT, ki ga podarjata PULZAR d.o.o., uvoznik koles in kolesarske opreme iz Komende in KOLESARSKI SERVIS VIDIC, Tenetiše pri Litiji Kategorije za cestna kolesa: MOŠKI ŽENSKE do 30 let do 35 let od 31 do 40 let nad 35 let od 41 do 50 let od 51 do 60 let nad 60 let / PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU! VSAK KOLESARI NA LASTNO ODGOVORNOST! ORGANIZATOR: TVD Partizan Litija Informacije: 061/883-959 (Srečko) in 061/879-154 (Drago) 21. VELTRAVNA 19989. ZASAVSKI FRKER PRVI DAN 2.48 PROMILE, DRUGI DAN 3.44 PROMILE ALKOHOLA,... Hrastnik, 6.5. ob 22.18 so policisti na magistralni cesti v Hrastniku ustavili voznika zastave K.A. iz Hrastnika. Pri postopku so ugotovili, da omenjeni nima vozniškega dovoljenja. Ker je kazal očitne znake alkoholiziranosti, so policisti odredili preizkus z alkotestom, kateri je pokazal kar 2.48 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Policisti so mu prepovedali nadaljno vožnjo, zoper njega pa podali predlog SP-ju. Istega voznika so ustavili tudi dan kasneje, ko je alkotest pokazal kar 3.44 g/kg alkohola. Spet so mu prepovedali nadaljno vožnjo, zoper njega pa podali predlog SP-ju. NEPRILAGOJENA HITROSTI. Hrastnik, 16.5. ob 17.30 je S.G. iz Liboj vozil osebni avtomobil znamke zastava yugo po lokalni cesti iz Turja proti Marnem. Ko je pripeljal v bližino Marnega 3/a, ga je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje v ostrem ovinku v desno med zaviranjem zaneslo na levo stran ceste, kjer je trčil v nasproti vozečega voznika clia, ki gaje vozil M.l. iz Gor. Na vozilih je nastalo za najmanj 500.000 SIT škode, zoper S.G. pa so policisti podali predlog SP-ju. NEPRILAGOJENA HITROST II. Hrastnik, 16.5. ob 19.30 je M.A. iz Hrastnika vozil BMW 518 po regionalni cesti iz smeri Steklarne proti Rudniku Hrastnik. Na Cesti 1.maja je zaradi neprilagojene hitrosti na spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom in trčil v ograjo ob cesti. Na vozilu je nastalo za 150.000 SIT škode, ki je nastala tudi na poškodovani ograji. Zoper M.A. sledi predlog. ZARADI ODKLONA PREIZKUSA IZGUBIL D0V0UENJE Hrastnik, 16.5. ob 20.55 je D.T. iz Dola vozil škodo 120 po regionalni cesti iz smeri Dola proti Hrastniku. Na Dolski cesti je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje izgubil oblast nad vozilom in z desno bočno stranjo trčil v nasproti vozečo voznico B.M. iz Celja. Policisti so na kraju zoper D.T.-ja odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 2.98 g/kg alkohola v organizmu. Ker zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, je bil odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, vendar ga je D.T. odklonil. Kljub temu so mu policisti odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljno vožnjo, zoper njega pa podali predlog SP-ju. Na vozilih je nastalo za najmanj 650.000 SIT škode. MLADOLETNIK Z MOTORJEM ZBIL OTROKA IN POBEGNIL Hrastnik, 17.5. ob 19.15 je mladoletnik O.R. iz Hrastnika vozil kolo z motorjem znamke Tomos CTK 50 po mestni ulici iz smeri Ceste S.julija proti Trgu Franca Kozarja. Ko je s kolesom z motorjem pripeljal do stanovanjske hiše T.F.Kozarja 16, je zapeljal na levo stran, kjer je s krmilom zadel pešca - otroka T.N. iz Hrastnika in ga zbil po cesti. Po trčenju pa mladoletnik ni ostal na kraju prometne nesreče, temveč je odpeljal naprej. Policisti so med zbiranjem obvestil povzročitelja že ugotovili, ta pa se je ob 20.00 uri tudi sam zglasil na PO Hrastnik. Zoper mladoletnika bo podan predlog SP-ju, zaradi zapustitve poškodovanca v prometni nesreči (otrok je zadobil sled poškodbe) pa bo podana tudi kazenska ovadba na ODT. INŠTRUKTORJI GA ŽE ČAKAJO Trbovlje, 4.5. ob 18.14 se je zgodila prometna nesreča na Sallau-minesu. Ž.V. iz Litije je vozil po levi in trčil v nasproti vozeči avtomobil. Vozil je tudi pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal kar 3.10 g/ kg krvi!!! IZSILIL PREDNOST-MOTORIST HUDO POŠKODOVAN Trbovlje, 9.5. ob 21.20 je na Trgu revolucije voznik kombiniranega vozila M.R. izsilil prednost vozniku motornega kolesa l.V.-ju. Taje pri padcu dobil hujše telesne poškodbe in so ga z reševalnim vozilom prepeljali v trboveljsko bolnišnico. Zoper M.R. sledi kazenska ovadba. PO POSTOPKU GROZIL POLICISTOMA Zagorje, 11.5. so policisti ustavili voznika B.M., ki je odklonil preizkus alkoholiziranosti. Po končanem postopku je policistoma pričel groziti s pretepom, ju zmerjal,... policisti so ga zaradi tega pridržali do iztreznitve. Z MOTORJEM TRČIL V AVTO Litija, 6.5. je mladoletni voznik kolesa z motorjem zaradi prehitre vožnje na Rozmanovem trgu trčil v osebni avto. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Zaradi večkratnih kršitev so mu zasegli motorno kolo. KAZNOVANA NA LICU MESTA Polšnik, 7.5. je na odcepu za Polšnik prišlo do prometne nezgode. Voznica je iz smeri Tep izsilila prednost vozniku, kije vozil po magistralki. Voznica je bila kaznovana na licu mesta. Z AVTOMOBILOM "PREŠTIHAL" VRT Litija, 8.5. se je na Sitarjevški cesti zgodila prometna nesreča, ko je zaradi neprimerne hitrosti voznika'zaneslo na vrt in na dvorišče sosednje hiše. Na vrtu in dvorišču je nastala škoda, voznik pa je pri tem dobil lažje poškodbe. OTROKA BREZ ČELAD, VOZNIK POBEGNIL Litija, 18. 5. je na CKS 12-letni kolesar na prtljažniku vozil potnico, staro 7.let. Nanadoma je zavil levo in zaprl pot osebnemu vozilu. Pri tem se je potnica na kolesu huje telesno poškodovala. Oba sta bila tudi brez čelad. Policisti bodo ugotavljali tudi odgovornost staršev, voznika osebnega avtomobila pa bodo prav tako prijavili, ker ni počakal na kraju nezgode. SMRTNA NEZGODA PRI DELU 9.5. se je v Doljnem vrhu pri Primskovem občan poškodoval pri delu s traktorjem in ranam podlegel. POSKUS UBOJA V okolici Litije je občana zabodel znanec. Ranjenec je sam prišel do gostinskega lokala, od koder so dejanje prijavili in poklicali rešilca. Zoper storilca so odredili pregon. ODKRILI "POJOČO TRAVICO" 10.5. so mlajši moški na Bogenšperku mlajši moški kurili ogenj. Domačin jih je opozoril, nakar so ga pretepli in mu poškodovali avto. Sledi prijava, v bližini pa so našli tudi več sadik indijske konoplje v lončkih. RAVBAJO KOT SRAKE 10.5. so vlomili v diskont v Litiji. Policisti so našli predmete, za katere so sumili, da so iz trgovine, nakar sojih sledi pripeljale do ugotovitve, da so vlomili v diskont MKGZ. Odnesli so pijačo, dva aparata in cigarete. VOZNIK AVTOBUSA JI JE ZAPEUAL ČEZ NOGO Krvav madež, ki ga vidite na sliki, je posledica nesreče, ki seje zgodila 13.maja na Cesti zmage v Zagorju. Potnica na avtobusu, R.T., je sestopila z avtobusa. Voznik avtobusa jo je pri speljevanju s postaje priprl, tako, daje padla po tleh. Avtobus ji je z zadnjim kolesom zapeljal čez nogo. pri tem pa je potnica dobila zlom gležnja in petnice. Aufbiks J 5.5. je bilo dolgčas občanu iz Litije, ki je pretepal ženo, hčer in še soseda. Na policiste se ni upal spraviti, ker so ga umirili, v vlogi psihiatra pa bo nastopil tudi sodnik za prekrške. 6.5. je Ljubljančanka ali "močvirnica", kot jih imenujejo nekateri, povzročila požar v Gabrski Gori. Tam je kupila parcelo za vikend. Parcelo je čistila in ker očitno ni še nikoli kurila, je zažgala malo večje območje. Požar so pogasili gasilci PGD Gabrovka, svetujemo še inštrukcije o "kurjenju". Težave sam s sabo in z zdravnikom v Zdravstvenem domu Zagorje je očitno imel M.L., ki je prišel v ordinacijo, vpil nad zdravnikom, ga prijel za ovratnik in mu grozil. Prijavili ga bodo. £ 8.5. sta se dva znanca na Brodarski v Litiji sprla in stepla. Še SP-ju bosta povedala svoje. £ 9.5. so bili v dveh lokalih v Litiji zvečer preglasni, blizu Litije pa so se v lokalu gostje sprli in stepli. Tudi poškodbe so bile. £ Isti dan je bilo burno tudi v Pizzeriji Stoklas v Trbovljah, kjer je prišlo do pretepa med več mladoletniki. Vsi udeleženci bodo deležni terapije pri SP-ju. £ 10.5. je prišlo do prepira med občanoma v Dolgem brdu pri Zagorju. Sprla sta se KB. in KI. Med prepirom je K.I. odšel po kuhinjski nož in grozil, da bo "zaklal" K.B.-ja. K.B. gaje zato s palico udaril po obeh rokah in mu nož odvzel. Oba se bosta spoprijateljila pri sodniku. £ 11.5. se je hudo razburil Z.V. Ob 17.30 uri je B.A. iz Dola vozil traktor po lokalni cesti od hiše K.M.-ja proti stanovanjski hiši Z.V.-ja iz Dola. V tem času je Z. V. preko ceste napeljal vodovodno cev in električni kabel za vodno črpalko, zaradi česar je B.A. pred cevjo tudi ustavil. Tedaj pa se je Z.V. pričel razburjati in na B.A. kričati, med kriljenjem z rokama pa seje obrnil in po roki z manjšo lato udaril K.M., ki je v tem času prišel do Z.V., da bi ga na početje opozoril. Zaradi bojazni pred nadaljnim obračunom je s traktorja skoči tudi B.A. in Z.V.-ju lato vzel. Policisti so se s prepirljivcem (Z.V.-jem) pogovorili, kriljenje z lato pa bo pojasnil tudi pri sodniku. £ Na PO Zagorje je 11.5. prišel P.F. in dežurnemu prijavil, da naj bi mu neznanec pred gostinskim lokalom v Zagorju vzel torbico s 100.000 SIT. V času podaje zapisnika je P.F. začel izzivati policiste, jih zmerjati in se nedostojno vesti. Ker kljub večkratnim opozorilom ni prenehal, so ga pridržali do iztreznitve. Za razmišljanje o tistih tisočakih je imel torej dosti časa in potreben mir. £ Ja, nekateri si očitno ne morejo privoščiti slovenske zastave in jo kar ukradejo. Ta trend se je, kot kaže, iz Trbovelj preselil proti Dolu. Neznanec je namreč s spomenika borcem NOB ukradel slovensko zastavo ter tako Zvezo borcev Dol oškodoval za najmanj 4.500,00 SIT. Storilca iščejo. £ 14.5. so policisti ugotovili, daje O. V. na Cesti l.maja celo dopoldne doma v stanovanju pil alkoholne pijače. Ker je bil zelo "dezorientiran", je okoli 16.ure prišel na hodnik bloka in tam opravil veliko potrebo, nakar je blato odvrgel v skupno korito. Med dejanjem je ves čas kričal in stanovalce zmerjal z "bosanskimi prasicami". Ker se ni umiril, so stanovalci poklicali policiste, ki mu niso samo prinesli "skret papir". Z njim so se pogovorili, zoper "onesnaževalca hodnikov" pa bodo podali predlog sodniku, kjer bo lahko razložil, če je bilo stranišče v stanovanju nefunkcionalno. £ 15.5. je "na črno" ribe lovil G.D. iz Hrastnika, katerega je opazil ribiški čuvaj RD Hrastnik in o tem obvestil policiste. Ti so ga na železniški postaji izsledili, zakaj je v reki Savi lovil ribe, pa bo po razlagi "čuvajem zakona" razložil še "njenemu veličanstvu" - sodniku za prekrške. ^(Zagorjan S.M. se očitno 15.5. ob 21.08 ni dobro počutil v Trbovljah. Iz Zdravstvenega doma, kjer so ga imeli na oskrbi so namreč sporočili, da seje nedostojno vedel, pri tem pa ni upošteval odredb pooblaščene uradne osebe. Da bi bilo počutje še slabše, so ga pridržali do iztreznitve. £ 17.5. je občan H.F. sporočil, da so mu v Trbovljah neznanci poškodovali steklo na avtomobilu. Ugotovljeno je bilo, da so se v bližini pretepali 4 neznanci in mu pri tem razbili steklo. £ OSKARJA ZA NAJBOLJŠO AUFBIKS ARSKO PREDSTAVO PA TA TEDEN NEDVOMNO DOBI ZAGORJAN V.A. ZOPER NJEGA SO POLICISTI MORALI UKREPATI KAR TRIKRAT IN SICER 8., 10. IN ll.MAJA. V.A. JE NAMREČ VDIHAVAL NEOSTIK (!!!), POTEM PA JE SKAKAL PO CESTI IN SE NEPRIMERNO VEDEL. NA KONCU NI PREOSTALO NIČ DRUGEGA, KOT DA SO GA SPRAVILI STRAN OD LEPILA IN GA PRIDRŽALI TER IZROČILI SODNIKU. Dan kasneje so na Valvazorjevem hgu v Litiji ukradli gorsko kolo. Policisti so ga čez nekaj dni našli v Šmartnem. Prav tako 11.5. so vlomili v skladišče Tuša na Kol. l.maja v Trbovljah. Ugotovili so, da so neznanci odnesli kar 690 kosov čokolade Milka. Sladkosnede so že izsledili. S tem pa se spisek kraj na ta dan še ne konča. B.M. je policistom v Zagorju prijavil, da je nekdo z delovnega stroja odmontiral vse žaromete, meglenke, smernike in rotacijsko luč. S tem je Cestno Podjetje Ljubljana oškodoval za 60.000 SIT. 13.5. ni bil ravno srečen dan za lastnika avtomobila, kateremu so na Rozmanovem trgu v Litiji vlomili in mu odnesli avtoradio. Isti dan so neznanci poskušali vlomiti v trgovino Borovo, a jim to ni uspelo zaradi dobrega varovanja. 16.5. so trem občanom na Ulici Luke Svetca v Litiji vlomili v kleti. Odnesli so šivalni stroj, smuči, pipe in pijačo. Storilce še iščejo. 17.5. so občanu iz Litije na Ljubljanski cesti odnesli krožno žago, kabel in elektromotor. Dan kasneje so neznanci vlomili v klet na Ulici solidarnosti v Litiji in z vlomom napravili več škode, kot pa s tistim, kar so odnesli. Policijski oddelek Zagorje ob Savi PRIREJA dne 4.junija v času med 9.00 in 17.00 uro DAN ODPRTIH VRAT V tem času si boste lahko ogledali: - prostore policijskega oddelka - opremo za preprečevanje in raziskovanje kaznivih dejanj - opremo za urejanje in nadzor cestnega prometa ter reševanje prometnih nesreč - opremo za vzdrževanje in preprečevanje kršitev javnega reda in miru - konjenike s policijskimi konji - vodnike službenih psov s službenimi psi - ostalo opremo in oborožitev policije Med ogledom boste lahko dobili odgovore na vprašanja o delu iti ukrepanju policije in tudi o novostih v Zakonu o varnosti cestnega prometa. __________________Vobi vas Policijski oddelek Zagorje ob Sovi y ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ 1 poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ------------------------------------------------------------------------------4 STANOVANJA, PARCELE ODDAM dvosobno opremljeno stanovanje v Kisovcu, tel.: 41-357 ODDAM lokal bivše gostilne Polc v Zagorju najprimernejšemu ponudniku, inf. na tel.: 73-793 PRODAM gradbeno parcelo 1600 m2 z gradbeno dokumentacijo in nekaj materiala na Vidrgi, tel.: 75-211 (zvečer) KUPIM vikend ali manjšo hišo v okolici Litije, ponudbe na tel.: 061/ 884-476 PRODAM garažo v Trbovljah, tel.: 27-173 ali 041/635-680 PRODAM zazidljivo parcelo za vikend, teh: 73-584 PRODAM zazidljivo parcelo v Konjšici, na mirni lokaciji ob potoku, tel.: 061/876-007 PRODAM parcelo na Kleku 700 m2, primerno za vikend ali čebelnjak, tel.: 28-087 CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. AVTOMOBILI, DELI PRODAM Vamaho 750 super tenere. 1.1990, črne barve, reg. do 1.4.1999, tel.: 73-642 PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, cena 4.000 DEM, reg. do 4/98, tel.: 21-841 PRODAM osebni avtomobil Nissan Primera tel.: 64-460 (po 20.uri) PRODAM golfdiesel "S" paket, letnik 1984, prva registracija januar 1985, tel: 44-187 PRODAM avto Pl26, letnik 1980, teh: 62-167 PRODAM rezervne dele in školjko za golfa "enko", tel.: 61-003 RAZNO PRODAM šotor Makarska za 4 osebe, Nasipi 44 (Zupan), Trbovlje, tel.: 21-214 PRODAM karto za premog -3.600 kg, tel.: 39-183 PRODAM 150 snegobranov za salonitno kritino, novi, tel.: 28-440 PRODAM peč za centralno na trdo gorivo, staro 3 leta, tel.: 62-251 (zvečer) PRODAM avtoradio Monza (2x12W), čisto nov, cena 15.000 SIT, tel.: 35-367 PRODAM posteljo z nočno omarico, mladinski program Hugo, nova, zapakirana, tel.: 25-834 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-_________166 ali 64-250 PRODAM meterska drva, cena-prevoz po dogovoru, tel.: 78-178 PRODAM pasjo uto za simbolično ceno, tel.: 73-593 PRODAM žensko kolo Holandec, 3 prestave, malo rabljeno, tel.: 26-427 PRODAM hladilnik 120 1, brezhiben, star 6 let, cena 10.000 SIT, tel.: 26-370 PRODAM vse vrste ročnega dela, namizne prte, gobeline; izdelava tudi po naročilu. Naročila sprejemam na naslov; Alenka Kirhmajer, Novi log 7b, 1430 Hrastnik. Možen ogled gobelinov v dopoldanskem času na domu PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer) INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM kemijo, fiziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko. angleščino samo za OŠ, tel: 42-366 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 DELO ZAPOSLIMO komunikativne ljudi za delo na terenu, nudimo možnost izobraževanja in napredovanja ter stimulativen zaslužek, tel. Bentura Ljubljana, 061/126-18-31 ali 041/708-271 27-LETNO INVALIDNO DEKLE, ki živi v Ljubljani, išče mlajšo osebo, ki bi ji pomagala pri osebni negi. V zameno nudi bivanje v stanovanju, hrano in plačilo, tel.: 21-643 (popoldne) ZAPOSLIMO natakarico v Bistroju Maln na Izlakah, tel.: 73-642 REDNO ALI HONORARNO zaposlimo dekle za strežbo v bifeju Spina v Kandršah, tel.: 041/685-517 STROJNIKA TGM bager-^ greder-rovokopač, redno zaposlim za delo na področju Slovenije, tel.: 061/651-421 ah ________0609/634-195 100.000 SIT ali več lahko zaslužite z lahkim in poštenim delom na domu (polnjenje kuvert). Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto na naslov; Boštjan Žveglič, Poštno ležeče, 1270 Litija VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO.tel.: 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 -----------------------------v SMREKOV OPAŽ 1.kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 -----------------------------/ POČITNICE Apartma do 5 oseb na otoku Viru, 20 metrov od obale. Prosto še od 8.avgusta dalje. Pohitite! Informacije do 15.ure na tel.: 061/883-822, zvečer na tel.: 66-099. za brezplačni mali oglas g Tekst: o .......... z O .......... > < Moj naslov: < N Badminlomko društvo SPIN ZAGORJE OTROCI: ponedeljek od 18.30 do 20.00 in četrtek od 16.00 do 17.30 OSTALI: ponedeljek od 20.00 do 22.00, sreda od 20.00 do 22.00 in sobota do 18.00 do 20.00. ZAKUP IGRIŠČ: nedelja od 9.00 do 12.00 (1 ura) TRBOVLJE OTROCI - OŠ TRBOVLJE: torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAVT: sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tek: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni! Koby d.o.o. Litija PRIREJA 23.maja v Litiji zabavno športno-rekreativno prireditev v mnogoboju poletnih športov. Otvoritveni prostor bo na Turkovi sipini pod Merkurjem in se bo odprl ob 10.uri, prvo tekmovanje bo ob 11.uri. Tekmovanje se začne z lokostrelstvom, nadaljuje s kolesarjenjem, spustom s kanujem in odbojko na mivki. Na tekmovanju lahko sodeluje ekipa, ki ima dva člana. Vse dodatne informacije o tekmovanju in pravilih dobite na tel.: 061/881 -470. Vabljeni! Športno društvo Čolnišče ORGANIZIRA 5. tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto in nedeljo, 6. in 7.junija 1998 na športnem igrišču v Čolniščah. Prijave in informacije so možne na tel.: 64-356 (Franc Grabnar) ali 63-362 (Alojz Vozelj). Prijavnina znaša 5.000 SIT in jo lahko nakažete na ŽR. ŠD Čolnišče ali vplačate v gotovini osebno imenovanima. Prijave se sprejemajo do žrebanja, ki bo v sredo, 3.junija ob 20.00 v gostilni Vrtačnik. Nagradni sklad turnirja bo znašal 100.000 SIT. ŠKLAB VABI na koncert Vlada Kreslina ter Malih Bogov in skupine Orlek, ki bo 23.maja ob 19.uri na igrišču Proletarec v Zagorju. Kot predskupini bosta nastopili skupini Gdo? in E-llita. V primeru dežja bo koncert v Domu Svobode II v Trbovljah. Vabljeni! Društvo upokojencev Trbovlje Izletniška sekcija PRIREJA 25.maja skupinski izlet z avtobusom na Bled in Brezje. Spotoma se bodo oglasili še v kakšnem turističnem kraju, ogledali si bodo tudi turistične in druge zanimivosti na Gorenjskem. Vse informacije o izletu dobite na društvu. Vabljeni! Društvo upokojencev Trbovlje ORGANIZIRA predsezonsko letovanje na Rabcu. Letovanje bo potekalo v času od 3. do 1 S.junija. Cena znaša cca. 29.000 SIT, v kar pa niso vključeni prevozni stroški. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Ulici 1.junija 16 in sicer do 26.maja. Športno društvo Polšnik VABI na 3. pohod "Od cerkvice do cerkvice", ki bo 7.junija. Od 8.30 do 9.00 se dobimo pri župnišču, kjer boste ožigosali pohodniške izkaznice, pokofetkali in se ogreli s Šilcem žganja ali čajem. Okrog 9.30 bomo krenili na Ostrež k sv.Katarini, nato bomo prešli na Selo oz. Stranski vrh, kjer se nam bodo predstavili skavti iz Litije. Na Glinjeku bomo imeli mašo v naravi, nato pa se bomo poveselili v Polšniku. Vljudno vabljeni! Zveza kulturnih društev Trbovlje PRIREJA v petek, 22.maja ob IS.uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, tradicionalno Področno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov iz zasavskih krajev. V nedeljo, 24.maja ob 19.uri organizira v mestnem parku na Leninovem trgu v Trbovljah 1.področno revijo pihalnih orkestrov, ki sejo bo udeležilo 7 pihalnih godb od Litije do Radeč. 31. maja ob IS.uri pa bo na športnem štadionu ŠD Rudar potekala IV.republiška revija mažorctk in bobnarskih skupin Slovenije. Vabljeni! Hortikulturno društvo Zagorje ORGANIZIRA 25. septembra tridnevni izlet na Elbo. Cena izleta je 30.400 SIT (320 DEM), plačljivo v obrokih. Celoten znesek mora biti poravnan do 15.septembra. Programje na razpolago na sedežu društva na C. 20. julija 2c. nad Optiku Trampuš. Prijavite se lahko ob dnevih uradnih ur, vsako sredo od 10,-12. ure in od 17.-18.ure. tel.: 66-155. Vrtec Zagorje ORGANIZIRA v četrtek, 21 .maja ob 17.uri v Delavsem domu Zagorje podelitev priznanj otrokom, ki so osvojili bralno miško. Nastopil bo Anima studio z lutkovno predstavo Gusar Berto. Vabljeni! Ljudska knjižnica Hrastnik V A B I na ure pravljic in sicer 21 .maja ob 17.30 z naslovom "Zobje" ter28.majaob 17.30 na temo "Nočem še v posteljo". Vabljeni otroci od 4.1eta dalje! Hopra, Hofer & Co„ d.n.o. VABI na tradicionalni spomladanski majski pohod na GEOSS, ki bo v soboto, 23.maja. Start pohoda bo izpred upravne zgradbe Predilnica Litija od 7.00 do 10.00 ure. Zmerne hojeje približno štiri ure. Kontrolni točki bosta na Strešnem vrhu in na Slemšku. Pot bo primerno označena, na cilju dobite brezplačen čaj. Za povratek v Litijo bo organizator poskrbel za avtobusni prevoz in sicer od 13.00 dalje. Startnina znaša 250 SIT. Vabljeni! Območno združenje Rdečega križa Zagorje OBVEŠČA predvsem starše učencev osnovnih šol od starosti 6 do 14 let, da so od IS.maja začeli z vpisovanjem otrok za letovanje na Debelem rtiču in sicer vsak dan, razen petka, od 8. do 13.ure v prostorih Rdečega križa Zagorje v Zdravstvenem domu. S seboj prinesite potrdila o dohodku družine v letu 1997. KC Delavski dom Zagorje VABI v avlo doma na predstavitev pesniške zbirke Jurija Hudolina z naslovom "V grlu žge domneva". Predstavitev bo potekala 22.maja ob 19.uri. Vabljeni! p BLIŽA SE POLETJE, ČAS DOPUSTOV IN POGOSTIH ODSOTNOSTI Z DELA. ZAKAJ NE BI ZAČASNO ZAPOSLILI ŠTUDENTE IN DIJAKE??? Imamo C)bS0ZnO bcLZO iskalcev dela z najrazličnejšimi znanji in sposobnostimi. I lltTcl napotitev in preprosto zaposlovanje. Dijaki in študentje so z davčnega vidika HHJCenej Sl ClelaVCI " njihovo delo H j ObdaVCeHOl Račun je vaš 100% strošek. Potrebe po delu nam lahko S p O TO Č j tS ^ f'ff. 1A X osebno, po telefonu ali faxu. Cankarjeva 1 pri železniški postaji tel.: 883-165 pri lekarni tej.-. 0601/68-090 Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe z dne 03.04.1998 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine ki bo v ponedeljek, dne 1.6.1998 ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2. 1. Predmet javne dražbe so nepremičnine, vpisane v vl.št.1221 k.o. Zagorje-mesto in sicer: - parc.št. 1344 - stanovanjska stavba 426 m2 • del v skupni izmeri 549,10 m2, ki v naravi predstavlja poslovne prostore v pritličju v izmeri 311,27 m2 in prostore v nadstropju v izmeri 237,83 m2, katerih lega in obseg sta razvidna iz cenitve, ki jo je v marcu 1996 izdelal sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke Lukmar Jože iz Izlak. 2. Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke znaša 15,358.823,00 SIT. 3. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom ali overjenim izvodom izpisa iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 527020-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "varščina za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 30.dneh po končani dražbi. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 15-ih dneh po končani dražbi. Celotno kupnino mora kupec plačati v roku 30 dni po podpisu pogodbe. V primeru, da se celotna kupnina plača v 15-ih dneh, se prizna še dodaten 10% popust. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 6. Nepremičnina se prodaja po načelu videno-kupljeno. 7. Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64-100. Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o. ! i MERCATOR, D.D. LJUBLJANA MERCATORTRGOVINA LJUBLJANA MALOPRODAJNO OBMOČJE II TRG FRANCA KOZARJA 1 1430 HRASTNIK V PRENOVLJENI BLAGOVNICI V HRASTNIKU ODDAJAMO V NAJEM POSLOVNE PROSTORE V KLETNI ETAŽI. MERCATOR, D.D. LJUBLJANA MERCATORTRGOVINA LJUBLJANA MALOPRODAJNO OBMOČJE II 22.3.-20.4. prebite vajte do g od kov in ne si lite z gla vo skoz zid. Ženo besedo lahko postavite temelje trdnega prijateljstva, ali pa jih tudi porušite. Št.: 5. Kar je bilo v začetku videti preprosto in lahko je sedaj zapleteno in težavno, vas pa nemara prav zato še bolj mika. da bi dosegli cilj. Zaljubljeni boste. Št.: 21. 21.4.-21.5. Pred vami so številne, večje in manjše spre-mebe, ki vam bodo polepšale dneve in obogatile življenje. Utrdili boste sloves dobrega in zvestega prijatelja. Št.: 10. 22.5.-21.6. 'S 0 22.6.-23.7. Partnerjevo občudovanje vas bo prijetno grelo in vas vzpodbudilo k novim dosežkom. Dokler ne ugotovite, kam vas vleče srce, ostanite raje zadržani. Št.: 7. Čas je v vašem življenju velika dragocenost, zato dobro premislite, s kom in kako Iz bežnega zraslo trajno 28. 24.7.-23.8. ga preživljate poznanstva bo prijateljstvo. Št.: § Veliko boste dosegli, vendar samo, če boste znali poprijeti na pravem koncu. Nekomu je veliko do tega, da vam pokaže svojo naklonjenost. Št.: 19. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost Ač'poznate. napza.nesčpiv-e,Jio sredstav-o, s čatenim čakio poknete. o- nesrečo so-ojepa otroia? D omočite. da ko počečmse/ čar se mu. ko zakotečo, (Rousseau) Od 4.5. do 17.5.1998 se je rodilo 10 deklic in 7 dečkov -premoč deklic iz prejšnjega obdobja rahlo upada. 4.5.1998 Andreja Nesladek, Trg Franca Kozarja 7, Hrastnik - hči Maja 5.5.1998 Snežana Lebič, Kol. l.maja 27, Trbovlje - sin Matej Andreja Verdel, Čopova 25, Celje - sin Andraž 8.5.1998 Marta Polc - Remc, Ržiše 2, Čemšenik - sin David Franja Petek, Suhadol 14, Loče pri Poljčanah - hči Teja Podkubovšek Mojca Močnik, Počakovo, Radeče - sin Aljaž 9.5.1998 Polona Zupančič, Ul. talcev 26, Zagorje - hči Teja Strmljan 10.5.1998 Jasmina Matko, Ul.prvoborcev 35, Hrastnik - hči Patricija Sevšek Anita Kozole, Pod hribom 2. Hrastnik - hči Živa 12.5.1998 Brigita Povše, C.l.maja, Hrastnik - hči Maja Pavčnik 13.5.1998 Olga Lebar, Dolenja vas 32, Zagorje - hči Lucija Janete Kolenc, Brdce 40, Hrastnik - sin Gašper Planinšek Nisveta Šljivar, Žabjek 30, Trbovlje - sin Benjamin 14.5.1998 Mateja Kiker, Rimska c.8, Laško - hči Agnes-Anja Deželak 15.5.1998 Nada Jerant, Cankarjeva 2, Lilija - sin Rene Mateja Kellner, Novi log 7a, Hrastnik - hči Tadeja Polak 17.5.1998 Marija Jamšek, Nasipi 8, Trbovlje - hči Ana-Marija Z nepričako-vanim povabilom vas bo nekdo spravil v majhno, a prijetno zadrego. 24.9.-23.10. Ko boste Prispeli na cilj svojih želja, se vam bo odprl nov svet. Št.: 2. Sprva boste nekoliko nervozni, potem pa se boste brez težav vživeli v 24.10.-22.11. nove okoliščine, saj so vam pisane na kožo. Našli boste sorodno dušo. Št.: 9. Ne vznemirjajte se zaradi dogodka, ker ga boste kamlu pozabili in ki vam bo nazadnje prinesel več koristi kot škode. Ste na pragu novih dogodivščin. Št.: 23. Srečo boste delili tako, da bodo zadovoljni vsi, najbolj pa vi. Prejeli boste spod-23.12.-20.1. budno novico. Nekdo vas bo hvalil in vam grel srce. Št.: 15. Ob neki novici se boste najprej razburili, nato pa razveselili, saj se bo izkazalo, da ste imeli prav. Naredili boste več, kot bodo od vas zahtevali. Št.: 4. 21.1.-19.2. °v Spremembe bodo sicer majhne, vendar bodo posegle tudi v vaše 20.2.-21.3. vsakodnevno življenje. Zaradi ljubezni boste najprej malce otožni, nato pa presrečni. Št.: 20. NAGRADNA KRIŽANKA -f NAGRADNA KRIŽANKA 1 1 AVTOR: JOŽE BORKO PODLOŽNIK V FEVDALIZMU NAJŠIRŠI g°S00Rv NASA. STAREJŠA PEVKA SRSEN RIMSKA BOGINJA, POOSEB- LJENJE GLASU NAPAD, NASKOK PREBI- VALCI LATVIJE, LETI SREDNJE-1 VESKA I LATINSKA 1 SOLA p BIVŠI SLOVENSKI VODITELJ TV ODDAJ (MITO) ŠVICARSKI TEOLOŠKI PISEC (JOHANN KASPAR) MAK. KRAJ V BLIŽINI PRESPAN-SKEGA JEZERA : .L; ČUFAR TONE STARAME-RAZA ŽITO NEMŠKI FILOZOF (PAUL) ZUNANJA OBLIKA, PODOBA - V ► TROPSKA mm- PRI PRODAJNI CENI SKUPJNA VOJAŠKIH STAREŠIN, KI POVELJUJE VOJAŠKIM ENOTAM, POVELJSTVO UREJE-VANJE IZLOZB IN RAZSTAV STAROSTA. STAREŠINA CIRIL JEGLIČ GRŠKA REKA POZABLJENJA talijansk; IGRALKA (ALIDA) PRIMESTNA VASICA LOGATCA : ZNAČAJ, NAVADE ZABAV- LJICA, SMESNICA ik SADEŽ S TRDO LUPINO -j,:t ••'j: OGNJEVIT BRAZILSKI PLES PESNIŠKO UJEMANJE OSEBA. KI Z ŽIVLJENJEM JAMČI ZA KAJ REDKA GOZDNA ŽIRAFA V DŽUNGLAH AFRIKE ZRELOSTNI IZPIT FINSKI 1?cEsr PREBIVALCI POKRAJINE V VIETNAMU iisssiiš PRITISK .NONI ZUNEC BRITANSKI PISATELJ ‘g* V AFRIKI EDINA HCI JEZIK RANTU CRNCEV DEL VOZA :RANC0SKI FILOZOF IN MATEMATIK (RENE) JUNAŠKA PFSNITFV IT. VULKAN BLIZU NEAPLJA TURI- STIČNI :enter na POHORJU PREBIVALCI AJDOVŠČINE ZEVSOVA ZENA IZRAZ DOBREGA RA7POI 07FN.IA IRSKA (IZVIRNO! OSEBNI ZAIMEK GROBO DOMAČE SUKNO ENO OD IMEN NAMIBIJSKEGA POLITIKA DANIELA NUJOME KRALJEVIČ V MAHAB-HARATI DERIVAT BENZENA Š (VLADIMIR) ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA, OUT s. KRISTIAN) MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN BOSNO KENIJSKI POLITIK (DANIEL ARAP) STELJC-NICA RAZNIH OBLIK VRH, VZPETINA (NAREČNO) <;i nvARPFK- nemški filozof AMIS: britanski pesnik STIREN: derivat benzena oi-uv«nucr\. DESCARTES; francoski filozof LAVATER: švicarski teološki pisec TUDI ON "Očka, zakaj si se poročil z mojo mamo?" "Kaj si tudi ti že prišel tako daleč, da se sprašuješ o tem?" DO PIKICE TOČNO "Tule ste pozabili piko na i." "Kar sami jo popravite." "Tega pa ne, pisava mora biti ista!" VEDNO NA ISTEM MESTU "Očka, že trikrat sem videl, da se ti je avto pokvaril v gozdu, ko si iz službe peljal sosedo Barico." "Tiho bodi smrkavec, če se mi pred leti tam ne bi pokvaril avto, tebe ne bi bilo na svetu!" OTROCI MED SABO "Janezek, kakšna je tvoja nova sestrična?" "Zelo luštna, samo bojim se, dajo bo mamica kmalu prodala, kar naprej jo tehta!" ADUT "Imam štiri ase!" "Jaz pa pištolo!" "Dobil si!" TRČENJE Dva pešca sta trčila na sredi prehoda za pešce. "Zakaj ne gledate, kam greste?!" "Zakaj pa vi ne greste tja, kamor gledate?" ... da je največja tovarna koles na svetu Hero Cycles v Ladhiani (Pandžab, Indija), ki so jo 1956 ustanovili bratje Mudžal. Leta 1986 so v njej izdelali 2,22 milijona koles. Na Kitajskem imajo po cenitvah okrog 210 milijonov koles. ... da je kozmetik Al len Dos ter od začetka 1966 do aprila 1986 daroval new-vorškemu inštitutu Roswell Park Memorial že 870,64 litra krvne plazme. Po veljavnih ameriških predpisih lahko posameznikom odvzamejo največ 2,36 litra krvi na leto. ... da je šestega septembra 1950 štirimesečni muc Švicarke Josephine Auf-denblatten iz Ženeve sledil skupini ajpinistov prav do vrha 4478 m „ visokega Matterhorna v Švicarskih Alpah. ... da je med vsemi udomačenimi pticami najbolj klepetava samička sive afriške papige (Psittacus erythacus) z imenom Prud-dle, ljubljenka Angležinje Lyn Logue iz Seaforda. Na veliki razstavi ptic, ki jo vsakega decembra priredijo v Londonu, so ji kar dvanajstkrat zapored (1965-1976) podelili naslov "Najbolje govoreča papiga", saj uporablja skoraj 800 besed. Leta 1958 so jo kot mladico vzeli iz gnezda v bližini naselja Jinja v Ugandi. tematske sukovne 21. VELTRAVNA 19!) 8 NAGRADNA KRIŽANKA Sponzor nagradne križanke VRTNARSTVO HODAK Prodaja sadik za balkonska korita in grede, lončnice, trajnice za skalnjak... Hodak Zvonko tel.: 0601-71-852 V poletnem času: gloksinije, vodenke NOVA GVINEJA in ostalo. V jesenskem času: ciklame, lončne krizanteme, mačehe, marjetke... REŠITEV OZIROMA OxESLO nagradne križanke pošljite do 3. 6. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.10/98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej, novost je, da morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križanke, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Nagrade, ki vas čakajo: 1. PRAKTIČNA NAGRADA VRTNARSTVA HODAK V VREDNOSTI 4.000,00 SIT 2. PRAKTIČNA NAGRADA VRTNARSTVA HODAK V VREDNOSTI 3.000,00 SIT 3. PRAKTIČNA NAGRADA VRTNARSTVA HODAK V VREDNOSTI 2.500,00 SIT Izžrebanci nagradne križanke S/'9S (nagrade prispeva Knmplasf 1Praktična nagrada Ksenija Grošelj, Bevško 1, Trbovlje 2. : Praktična nagrada Angela uršič, Cesta zmage 14, Zagorje 3. : Praktična nagrada Vili Kušar, Novi log 13, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo' Potrdila o nagradah lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. juli ja 2c, Zagorje od 22.5.1998 do 27.5.1998 od 9.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke 8/'<)X (VODORAVNO!; BRISTOL, ROBERTO, OSOLNIK, ŠO, SV, ČMERIKA, AGAR, VEHOVAR, ATO, NENEH. SATNIK, NIFE, HRADČANI, SOL, OGOR, ALATRI, LESAR, ROŽ, MO, AN, ŽIRI, UMAG, STO, PETORICA, TITA, ČAR, ZIB, INTIMA, STAJA, KAOLIN, KORAL. KINO HRASTNIK 21.5. - 24.5. BOLJE NE BO NIKOLI (komedija), čet. ob 20.00. pet. in ned. ob 18,00; 22.5. - 24.5. ODŠTEKANO ŽIVLJENJE (črna komedi • ! ja); pet. in ned. ob 20 00, sob ob 18.00 in 20.00; 25.5.-26.5. NI KINO PREDSTAVE; 27.5. -31.5. VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE (srhljivka), sre., čet, pet. in ned. ob 20.00; 29.5. - 31.5. MOŽ Z ŽELEZNO MASKO (spektakel), pet. in ned. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 23.5. - BOLJE NE BO NIKOLI (komedija) ob 19.00: 30.5. - VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE (srhljivka) ob 19.00; KINO TRBOVLJE 21.5. - 25.5. MOŽ Z ŽELEZNO MASKO (spektakel) čet., sob. in ned. ob 18;0() in 20.30, pet. in pon. oh 18.00; 26.5. - 1.6. NEPO-MEMBNEŽI (triler), tor., čet. ob 18.00 in 20.00, sre., pet., sob. in pon. ob 18.00; 29.5. - 1.6. JE ALI NI (komedija), pet., sob., in pon. ob 20.00. ned. ob 18.00 m 20.00; 2.6. - 3.6. TITANIC (zgod.spektakel ), tor. in sre. ob 18.00; KINO ZAGORJE 21.5. - 24.5. VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE (grozljivka), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 22.5. - 26.5. MIŠJI LOV (komedija), pet., pon. in tor. ob 19,00, sob. in ned. ob 18.00; 27.5. in 29.5.: NI KINO PREDSTAV; 28.5.: G.I.JANE (triler), ob 19.00; 30.5. - 31.5.: 2.SREČANJE FLAVTISTOV SLOVENIJE: 1.6. - 2.6. MARVINOVA SOBA (drama), pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 2.6. - FILMSKO GLEDALIŠČE: SFERA (zf triler) ob 21.00; 3.6. NI KINO PREDSTAV KINO IZLAKE 24.5. MIŠJI LOV (komedija) ob 20.15; 31.5. G.I.JANE (triler) ob 20.15; RADIO Trbovlje Četrtek, 21.5. in 28.5. 6.00 -10.00 Jutranji program 10.00 -14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor. 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 22.5. in 29.5. 6.00 - 10.00 Jutranji program. 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 23.5. in 30.5. 8.00 Dobro jutro. 9.00 Popevka tedna. 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bilje živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke. 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 24.5. in 31.5. 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila. 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 25.5. in 1.6. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 26.5. in 2.6. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 27.5. in 3.6. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami. 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program TRBOVLJE 21. VELTRAVNA 19989. TOLE ČUDO ŽE ŠTIRINAJST DNI STOJI, NE BOSTE VERJELI, ZADNJI TEDEN PAŠE ŽMRKA... (komu le, horuk!) Na litijski občini se sami s sabo toliko ukvarjajo, Ja cvetočega tlaka skoraj pred svojim pragom sploh ne vidijo. Pa upravljalci so... (SO POL METRA NAD TLEMI, PA LUKNJE NE ČUTIJO, HORUK) -KRATITA KIKELCA TAM, LEPE NOGE TU, POGLEJ JO, KAK GEŠTEL ! -PR’ MIR ME PUST, NE MOREM, SEJ SAM’ ŠE U TA ŠTEVC ZJAM, DE ME NOUJO TA PLAU USTAVEL... Angelca se sprašuje, kaj pomeni napis na tabli zgradbe gasilskega doma v Zagorju: DOM LO (LAHKO BI BIL TUDI _P0V0V, HORUK!) V LITIJI DOZIDAVAJO CERKEV IZVEDENCI TRDIJO, DA BO TO DŽAMIJA, SAJ SO JO GRADILI BOSANCI... ( pa Alah je beton vozil - horuk.) Trboveljski aparatčiki so izgnali Satans Brothers s Potjorka. Pri ta belih so dobili pike. Kaj pa rampa? (AVTOŽAJFARJI NAVALITE, SPET BOSTE NEMOTENO SVINJAH, H000RUUK) r j- ISKRICE NA ZADNJI STRANI Ker očitno o stranki SNS nimate mnenja (vsaj v uredništvo ga nista poslali) tokrat nagrade ne bomo podelili. Z ocenjevanjem strank se za nekaj časa poslavljamo, seveda pa bomo kljub temu še vedno sprejemali, in če boste izvirni, tudi objavili kakšno vašo kritiko, ki se bo nanašala na naše vrle politične stranke. TEVE VARNOST IN HOKEJ Čeprav je v zagorski tovarni TEVE Varnost iz leta v leto manj zaposlenih, so kljub temu zbrali dve ekipi, ki sta se v petek 8.maja na "centralnem stadionu" na Čolniščah pomerili v nogometu. Seveda to ni bila čisto običajna nogometna predstava. Igor Beribak oziroma Igor Gostiša, kapetan ekipe navijačev hokejskega kluba Olimpije (močvirnikov ali Žabarjev kot jim rečejo Jeseničani) je na dvoboj izzval navijače HK Jesenic (železarjev), katerih kapetan Elvis Bešlagič oz. Lado Kovač je izziv sprejel. Kako prav seje odločil zgovorno priča rezultat neobičajne nogometne tekme v hokejski opremi (brez drsalk in palic). Železarji so v treh tretjinah premagali vratarja močvirnikov Stana Reddicka oz. Dušana Gošteta kar sedemkrat, medtem ko so Ljubljančani jeseniškega vratarja Gabra Glaviča oz. Draga Žibreta uspeli matirati le trikrat. Ljubljanski Žabarji kljub porazu niso razočarani, saj pravijo, da so bili veliko boljši v enem pomembnem hokejskem elementu. Poškodovali so namreč več železarjev. Po nogometni tekmi so se v rolkah pomerili še v streljanju kazenskih strelov. Znovaje zmagala ekipa navijačev Jesenic, ekipi navijačev Olimpije pa so bile v uteho v zadnjih letih na ledu osvojene zvezdice. P.S.; S sojenjem nevtralne sodniške trojke iz Velenja so bili zanesljivo zadovoljni le železarji. Kaj čemo. IZGUBE, IZGUBE Lani je tretjina vseh gospodarskih družb poslovala z izgubo. Zaposlovali so kar 28% vseh zaposlenih. V 1293 podjetjih, kjer je 84 tisoč zaposlenih, grozita stečaj in odpuščanje delavcev. To zadnje pa grozi tudi nekaterim v uspešnih zasavskih podjetjih. Samo da bo dobiček večji, in da si bodo vodstva lahko bolj napolnila denarnice. Se pa nekaj veča, a ne zaposlenost, temveč odhodki državnega proračuna, ki so se ob lanski 3,5% gospodarski rasti realno povečali za sedem odstotkov. NATALITETA PADA, PREBIVALSTVO SE STARA Povprečna starost prebivalcev Slovenije je 37,9 leta, povprečni Trboveljčan je star 39,4 leta. Ni dela - ni otrok! Iskrice zbral in dodal Igor Goste ---------- s Prosimo gospo Angelco, da se nam javi. Uredništvo c_______________________________________________________________/ ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. /O ljubljanska I Celje - skladišče D-Per 6/1998 d.d., Trbov 5000005694,10 1420 Trbovlje, Trg revolucije 25c tel.:0601 -26-233, 21-233; fax: 0601-26-193 http://www.lb-zasavje.si e-mail: info@lb-zasavje.si s S I S c COBISS S Za pUčilo poloŽNic na bANkoMAiih BanUe Zasavje ]e v MAJU pROvizijA Lar za 50% NižjA koi ZA pUčilo NA bANČNEM okENCU. Prepričajte se, da je bankomat lahko tudi pri varčevanju vaš najboljši prijatelj, za naj športnika maja GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV IME IN PRIIMEK NASLOV______ OBČINA______ za brezplačni mali oglas Tekst: Moj naslov: l fotokopij ne upoštevamo