Stev. 44. (PoStno tek. ratna. - C. C. ton la Posta).
V Trstu, petek 21. decembra 1923.
Izhaja vaak petek opoldne.
Naslov: Tr»t-Tr:e»te '•iv* Caiella Centro 37 'lj* ■».,
* •	r'K	'	*	"
ali pa : via Geppa 17/111^
Izdaja: i'bhsorcij Malega, /ista
P*
MALI LIS
®ps
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
7
Hale novice
Mali koledar.
Petek, 21. dec.: Tomaž ap. — Sobota, 22. dec.: Demetrij — Nedelja (4. adv.) 23. dec.; Viktorija, Socerb — Pon-deljek, 24. dec.. Adam in Kva — Torek,
25. dec.: Rojstvo Gospodovo — Sreda,
26. dec.: Štefanovo — Četrtek, 27. dec.: Ivan evang. — Petek, 28. dec.: Nedolžni otročiči.
* * *
Dan sv. Tomaža je eden poglavitnih dni za praznoverce :	topijo svinec in
Prorokujejo. Jo najdaljša noč v letu; opolnoči govorijo zrcala. Na božično vi Ijo pride sveti mir v družine. Po vseli hišah pripravijo jaslice : mah, štalica, Pastirčki, sv. družina, ovčice in svečke Be smejo manjkati. Jaslice je začel pri rejati sv. Frančišek Asiški pred GOO. leti. Pred jaslicami so se zbirali sorodniki in molili ter prepevali hvalno pesmi. Sv. Frančišek se je pri jaslicah, jokal od veselja. — Pri nas je ta večer tako v časti, da na poseben način skrbijo celo za živino, ki jo pred polnočjo Jioljše nakrmijo v spomin in v nekako kvaležnost, da je živina z dihom grela novorojeno božje dete. — Sv. Štefan je zaščitnik živine in kočijažev. — Na dan sv. Ivana se blagoslovi vino.
Neutrudna Primorka.
Gospa Marica Bartolova, tržaška rojakinja, ustanoviteljica in urednica bivše tržaške «Slovei}ke», živi v Ljubljani, kjer se vsestransko ude ležuje narodnega življenja:	je vo
dilna oseba. Splošnega ženskega društva; poleg tega pa marljivo piše V «Prerod», ki mu je namen moralna obnova slovenskega ljudstva.
Težka obsodba.
V Bolonji so porotniki sodili štiri snoparje, ki so lani ob priliki neke «kazen,ske ekspedicije« ubili kmeta Mezzettija. Snoparji so bili obsojeni vsak na 7 let težke ječe.
Koliko stane vzdrževanje vojske?
Finančni minister je dejal, da bo stala v letu 1924. vojska in mornarica 3200 milijonov lir. To gre vse iz davkov.
Koliko stane vlado črna vojska?
Fašistovskih vojakov je v državi 200 tisoč. Prihodnje leto bo vzdrževanje teh čet znašalo 25 milijonov lir.
Laški otroški vctci
delujejo že v Postojni, Vipavi, Senožečah. V kratkem otvori «Lega» vrtce v Sežani in. Bistrici.
Tašče zborujejo.
Na Štefanovo bodo v gledališču mesta New Oxford zborovale tašče iz *oesta in vse dežele. Razpravljale bodo o pravicah tašč in protestirale Proti zapostavljanju.
Mladika v letn 1924.
Mladika, ta priljubljeni družinski list, stopi v 5. leto. Decembrova številka ima krasno vsebino. Ves letnik Šteje 480 strani velike oblike. Zana-l>rej bo Mladika obenem glasilo našega ženstva. Cena za 1924. še ni določena. Uprava se pogaja z Mohorjevo družbo, da bi se letnina za Mladiko kar najbolj znižala. Naročite se ha Mladiko z dopisnico:	Mladika,
Gorica, via Carducci 4. — Urednika Mladike sta Fr. Bevk in Fr. Finžgar.
Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher je o tvoril svoj a-^Glje v Gorici. Ur. Kraigher spada *hed, p.rve moderne pisatelje.
Od mrtvih le vstal, da si ni nikdar umri
Videmski trgovec Marko Talotti je bil 1915. leta poklicau k vojakom. Vzel je prisrčno slovo od družine, zlasti od žene ter otročičev in je odpotoval z regimentom na bojišče. V prvih bojih je izginil. O njem ni bilo več sledu.
SPOMINSKA PLOŠČA.
Vsi časniki so prinesli poročilo o smrti domorodnega Videmca. Da bi Videm še poseke počastil spomin odličnega Občinarja, ki je padel za domovino, je dalo županstvo na občinski palači vklesati v marmor njegovo ime in njegovo sliko.
OBkASTVO IZDA SMRTOVNICO.
Po šestili letih je oblastvo izročilo vdovi smrtovnico, zakaj vsi uradi, zlasti
VDOVA SE PRIPRAVI ZA POROKO.
Vdova je bila še mlada in v Manzanu se je seznanila z nekim domačinom, s katerim sta sklenila stopiti v zakonski stan. Vse je bilo že pripravljeno za veliki dan : dota, perilo, pohištvo, kokoši in purmani, harmonika ter rozine za štruklje.
IZNENADENJE.
Nekaj dni pred poroko je dospelo poročilo od Talottija iz Humunije, da je živ in zdrav in da je že na poti v domovino. Poročilo se je končalo s pozdravi in poljubi dragi družini.	Talotti res
pride. V Vidmu	je	vidni	v	marmor
vklesano svoje ime in sliko, doma pa jo našel vso za poroko pripravljeno. Poroko so preklicali, pač pa so na dan, ki je bil za svatbo namenjen, priredili pa Rdeči	križ, so bili proglasili Talottija ; slovesno pojedino	na	časi	od	mrtvih
za mrtvega.	j	vstalemu.
vloge pri bivši avstrijski pošti.
Kdor je imel denar pri avstrijski poštni kranilnici, bo prejel za vsako krono 00 laških stotink. Kdor ima torej poštno-hranilno knjižico, naj jo predloži kateremukoli poštnemu uradu in naj priloži laško domov-co, stanovanjski list, odstopni list. V odstopnem lista (atto di cession.e) pove lastnik (upnik), da odstopi doti-čni kredit z vsemi obrestmi kraljevi pošti s pogojem, da mu ta vrne denar v lirah po ključu. 60%. Kaj £>a, tisti,laški .^državljani, Ji ...sad; j prebivajo na primer v Mariboru? Ti naj pošljejo listine na poštno ravna-/o v Trst.
Zakaj so se vojskovali.
Poslanec Podgornik je vložil na pravdnega ministra vprašanje zastran odprave slovenskega jezika z goriške sodnije. Minister je odgovo ril: Predsednik goriškega sodišča je popolnoma prav ravnal, ker je raba slovenskega jezika v nasprotju s temelji laške ustave in ker nasprotuje s cilji, ki smo jih z vojno dosegli.
Junak posta.
Pepo Ferfolja iz Sela je zgubil pamet in, šest dnini hotel vzeti prav nobene hrane. Reveža so prepeljali v bolnico sv. Ožbalta. ,
»
150 volivcev, 48 kandidatov.
Snop v Trevizu je imel volitve za odbor. Občnega, zbora se je udeležilo 150 članov, ki so predložili 12 list z 48 kandidati. Kaj bo pa pri državnozborskih volitvah?
Maščevanje volkulje.
V okolici Florence se razprostirajo veliki gozdovi. Minoli teden sta se na polju občine Mugello pojavila dva orjaška volkova, ki sta spravila prebivalstvo v grozovit strah. Dva lovca sta šla na volkove in, sta prišla do brloga. Mandeljca, ki je bil ob vhodu, sta ustrelila. Starejši lovec je vzel mladiče s sabo, d o čim je mlajši v bližini čakal na samico. Ko se je volkulja vrnila in ni našla mladičev, je tuleč zdrvela iz brloga naravnost na lovca. Lovec je: ustrelil, pa zgrešil. Razdražena volkulja mu je odgriznila grlo, da je takoj umrl.
Starec umre na poti.
Na poti proti Opatjemu selu so našli truplo nad 70 let starega Franceta Gleši&a iz Vitovelj. Sumi se, da j© bil starec utrujen, da je zaspal in v mrazu zmrznil.
Razna svetovne zanimivosti.
Najvišja stavba na, svetu je stolp «Eifel» v Parizu, ki je 300 m visok. Najvišja hiša je v New-Yorku s 55 nadstropji. Najdaljši tunel na svetu je «Simplon»:	19.803	m.	Najdaljši
most je vijadukt Ciao-Cing na Kitajskem: 144 m. Najdaljši parnik je «Majestic» (bivši nemški Bismarck): 292 m. Najmočnejši motor v Liege v Belgiji: 8000 konjskih sil. Gora Eve-rest je visoka.8883 m (Triglav 28G5 iii). Samostan Ronbuk v himalaj-
jem. Najgloblje morje je pri otokih Marianne: 9833 m. Bajkalsko jezero je 1490 m globoko. Rudnik Taema-rak (Michigan) je izkopan v globočini 2133 m pod površino. Najvišje drevo .je neka cipresa pri Meksiku, ki meri 45 m in ji dajejo par tisoč let starosti. Najbolj mrzlo na svetu je v Verhozanskem v Sibiriji, kjer kaže toplomer včasi 70 stopinj pod ■ničlo. Največja postaja je Central-Terminal v N.ew-Yorku., kjer se pripelje in odpelje po 70.000 oseb na uro.
Rimski parlament
bo bržkone spomladi razpuščen. Najkasneje v majniku bodo volitve. So cialisti bodo doma ostali, ker ne u-pajo na zmago. To mnenje je tudi med Slovenci naše dežele Kdo bi se upal ob teli riazmerali na volišče?
Kolariča so videli.
Strahovitega istrskega roparja I-vania Kolariča, pred katerim se trese vsa južna Istra, so zasledili v Poreču. Kolarič je prišel v torek zvečer v Poreč, kjer ima sorodnike de Pase, s katerimi živi v sporu. Šel je od krčme do krčme ter iskal bratranca Antona. Ne zna se, ali je hotel oropati sorodnike, ki so precej pri denarju, ali je hotel pri njih kaj drugega opraviti. Anton de Pase je bil brž opozorjen in je (hitel po orožnike. Štirje so se podali koj na lov, vodil jih je siam Anton, de Pase.
Hodili so po vsem mestu; konečno je Anton pred neko mehanično delavnico vzkliknil: tisti je Kolarič! Orožniki so se od strahu tresli, naperili so puške, a preden so počili streli, jo Kolarič skočil skozi okno. in izginil v temi. Alarmirali so tudi drugo vojaštvo, ki se je spravilo na lov, toda noč je vzela roparja. .—■ Lastnik mehanične delavnice je povedal, da je njemu neznani tujec kupoval kolo.
ftiir med nami!
Na pragu božičnih praznikov smo, V ted dneh, ko se Primorci pripravljamo, da prikličemo sveti božični mir v svoja srca, polaga Mali list orožje proti Edinosti in stavi predlog, naj se. ne nadaljuje započeta borba v listih, ampak naj se prepusti sodba o sporu dvojici; eden bodi član tržaškega, drugi bodi član goriškega društva. Izbrana dvojica naj spor zadnjih dni preišče in zaključi. Že vnaprej izjavlja Mali list, da bo rade volje in brez ugovora sprejel in priznal razsodbo dveh mož.
Imenitne volitve.
V občini Casteldana so se vršile 11. t. m. občinske volitve. Fašisti so dobili večino in manjšino. Pri tem pa je značilno, da se je od 12.425 vpisanih udeležilo volitev le 422 oseb !
30 letna Josipina Pertot
je stanovala v lastni hišici v Barko vi jah h Št. 379, Preživljala se je s trgovino. Vsak teden se je peljiala z vlakom, ki vozi med Trstom in Gorico. Kadar je vlak privozil proti Trstu in, je strojevodja naglo zavoril, da se potem premika vlak počasi proti postaji, je Pertot ponavadi skočila z vlaka in si je tako vsaki krat prihranila tričetrt ure hoda. Tako je hotela storiti tudi v petek. Peljala se je z večernim vlakom, ki je bil ob (J!i na običajnem mestu. Pertot je odskočila; pa nesreča je ihiotela, da se ji je krilo omotalo okrog držaja
"fj-pl	 ""Pacn^jB
pod. vlak, ki je ropotaj e drdral proti postaji. Neki čuvaj je šel par hipov pozneje mimo in, je začul mile stoke: mama, mama! Prihitel je z leščerbo ni videl, da je ležala ženska na tračnicah počez. Obe nogi sta bili dva metra od nje. Revico so peljali v bolnico, kjer je čez par ur izdihnila.
Istrski roparji in Mussolini.
Že več mesecev sem so roparski napadi v Istri, zlasti v .južnem delu, ha dnevnem redu. Vsi poskusi, da bi roparje ukrotili, so se izjalovili. Orožniki, vojaki in militi so se zaman trudili, da bi ugonobili roparsko seme. Narobe, vedno bolj se ropi množijo. To je napotilo istrskega prefekta, da se je odpeljal v Rim prav v tej zadevi. V Rimu jo poročal o istrskih roparjih in Mussolinija prosil za korenito odpomoč. Napravili so tudi podroben in temeljit načrt, kako roparje iztrebiti.
Prejeli smo :
«Z g. dr jem Fortunatom Mikuletičem nisem že par let niti govoril niti ga imenoval. Kar so mi te dni sporočili, da je v «Kdinosti» naslovil name neko «Po-slano», v katerem zahteva od mene pojasnilo zastran neke notice, ki da jo je «Mali list» ponatisnil iz «Istre». Vele-učeni gospod doktor se obrača name, kakor da bi bil jaz lastnik, izdajatelj ali vsaj ravnatelj «Istre», pa nisem ne eno ne drugo. To njegovo prečudno ravnanje me je seveda frapiralo in še tem bolj, ker bi se veleučeni gospod doktor kot. dolgočasni praktikant v uredništvu «Edino-sti» bil moral vsaj toliko naučiti, da polemizira vsak trezni človek s tistim listom, ki je objavil p^vi vest, nikdar pa s listom, ki jo je ponatisnil, do česar imajo pač vsi listi na svetu splošno priznano pravico. Kar pa se tiče njegovega tituliranja z mevžo, menim, da odlikuje ta izraz le tiskega, ki se ga poslužuje. Vjrgilj. Šček.
Ustvarimo si božični miri
In zopet je boži-č med nami. Skrivnostno kraljestvo večnega miru. tipanje ljudstev pred tisočletji nekdaj, sedaj zopet upanje narodov. V svoji vernosti odseva svitlo prikazen na opustošeni svet.
Odra s tli poroma nazaj na vrt svo je mladosti, človeštvo hrepeni po izgubljenem miru. Večno blizu je mir nepremakljivo žari božična zvezda nad nami, kakor pred dmtisoč leti, v istem sijaju.
In vendar je trpeče človeštvo brez miru. In vendar se ne dvigne, da bi slo po poti, ki ga kaže zvezda, kakor nekoč pastirji na betlehemskih liva dah in kralji iz Jutrovega.
Ljudstva starega in novega sveta .hrepenijo po velikem osvobojujočem blago vest ju miru, toda ne slišijo glasu, ki se je razlegal nad Betlehemom in ki še vedno doni nad bežečimi stoletji.
Žalostna je postala slika sveta v zadnjih desetletjih. Leto za letom, mesec za mesecem, uro za uro, kaj gledamo, kaj čujemo? Sledijo si zavist, sovraštvo, laž. Vedno nova brezuspešna prizadevanja. Vedno nove prevare. Pravi veletok bede in nadlog! In vendar narodi, ki še vsi nosijo Kajnov žig na svojih čelih, tisti, ki so zmagali in tisti, lci so podlegli. nočejo podreti lažnjivih «mi-rovnilu) pogodb, ki niso nič drugega kakor trnjeva ograda, v katero so se sami zapletli in v kateri krvavijo iz tisočerih ran.
Iz teh trpljenja-polnih let znamo, da je dana človeštvu naloga, da hodi pot proti miru in da mora občutiti vso bridkost, ako v' svojem napuhu misli, da si bo ustvarilo mir s svojimi silami kot uspeh svojega stoletja. Ne, ne! Mir ni delo pretkanosti diplomatov; mir ni uspeli zemljem-r-cev,- ki razdelijo zemljo in , čele med narode; mir ni delo vrste gospodarskih številk — mir je ponotranjenje, preobrazba, obnova vseh sil v človeku, ki se vse izražajo v družini, v državi, v narodu, in sicer s po močjo uporabe večno veljavnih krščanskih resnic kot najvišje norme. Dokler se ne bodo med družbo, državami, narodi uveljavila ta večna načela, ki se ne dajo — kakor nas zgodovina uči — nekažnjeno prelamljati, ne bo nobena pogodba, noben «mir» nobena meja, ndbema zveza .— trajna.
Dokler človeštvo ne bo spoznalo nad sabo Stvarnika, ki nam je dal večnoveljavna načela za' življenje, bodo ostali vsi mirovni kongresi sami kongresi in ne bodo vodili do miru, vsi mirovni programi ostanejo programi na papirju. Človeštvo si je želelo miru, pa je verjelo v pogodbe. Sledile so bridke prevare. In človeštva se je lotil obup... Ali res ni miru?
Pred dva tisoč lati pa je bil razglašen edini pravi mirovni program na betlehemskih livadah. Ni obsegal
dosti programov in dosti knjig. Ne kaj besed, ki pa imajo večne velja vo:	«Slava Bogu v višavi, mir lju-
dem na zemlji».
To se pravi: dajte slavo Bogu, priznajte, da je on nad nami, priznajte, da se moramo držati njegovih zakonov zase in nasproti drugim, priznajte, da morajo njegove zakone držati nele zasebniki, ampak tudi narodi' in države. Dajte slavo Bogu, in. potem boste uživali mir.
Človeštvo se je pa obrnilo od Boga. Svet je brezbožen. Bogatin zatira reveža, ker ne prizna, da -ta si enaka. Denar in sila sta bogova našega sveta. Ta Bog vlada v vsem zasebnem in še bolj v javnem življenju.
Svet noče dajati slave Bogu, zato pa tudi ni miru na zemlji. Narodi se nočejo sporazumeti, zato prenašajo lakot, draginjo, revščino, propadanje, oboroževanje, krivice.
I	*
- Ali je vse upanje izginilo? Ne, oh ne! Ako še nimamo kraljestva miru na svetu, naj si vsakdo ustanov kraljestvo miru v svojem srcu, i svoji notranjščini. To je pot, ki vod do miru na svetu.
In mi Primorci?
Ena želja naj bi prevzela na božični večer tiste, ki so sedaj krmilar ji in veslarji našega narodnega čolniča: zavedajo naj se, da je naš čolnič v nevarnosti in da ga bodo oteli, samo če bodo složno krmarili.
V skrivnosti naših jaslic in božič nih pesmic ustvarimo si božični mir In tia mir ohranimo v svojih srcih. To bo te dni bogastvo našega preizkušenega ljudstva. To kraljestvo miru ne pozna nasilja in tega miru ne odpravi noben diplomat.
Če smo že na zunaj obdani od nevarnosti, zidajmo in gradimo na znotraj.
Ustvarimo si božični mir. Zvesti svojim 'očetom in svoji veri. Ta božični mir naj bi počival nad nami!
Volitev novega župnika v Sežani
Danes ob 9. uri se je vršila volitev novega župnika za našo župnijo. Sedanji župnik g. Ivan Schiffrer je Borovničan in opcijsko prošnjo za laško državljanstvo je vlada odbila. Zato je škofija razpisala sežansko župnijo, za katero so prosili gg. Šime Červar, Jožef Glažar in Albin Kjuder. Ker pa je prvi gospod odtegnil svojo vlogo, sta ostala samo dva prosilca.
Volitev v cerkvi.
Iz starih zapisnikov je razvidno, da so župnika volili Občinarji v cerkvi in sicer tako, da so vrgli fižolovo zrno v skrinjico. Skrinjic je bilo toliko, kolikor prosilcev. Pred vo-litvijo so prenesli Najsvetejše v zakristijo, pred oltar so postavili mizo, za katero so sedli zastopniki cerkve, Vlade in občine. Volivci pa so bili v cerkvi in po potrebnih razgovorih o posameznih kandidatih so šli okrog posebne mize s skrinjicami. Samo v par župnijah tržaške škofiije volijo Občinarji župnika, drugod imenuje župnika škofija ali vlada.
Volitev 1893. leta.
Tedaj so Občinarji v cerkvi izvolili gospoda župnika Omersa, ki je pastiroval v Sežani do 1. 1912., ko so Sežanci izvolili gospoda Ivana Schiffrerja, ki mora sedaj zapustiti župnijo proti volji cerkve in' vernikov, in siamo na ljubo vlade, ki mu ni priznala državi j anstva.
Današnja volitev.
Danes ob 9. uri se je vršila volitev novega župnika. Ker pa je prišlo samo 31 volivcev, so volili kar v zakristiji. Vlado je zastopal podpre-felct dr. Avian, škofijski komisar je bil povirski dekan g. Mihael Barbič, občino je zastopal občinski gerent dr. Rumer. Po uvodnih besedah so razdelili listke med volivce in v par
minutah je bilo glasovanje zaklju čeno. Pa vse mrtvo. Zadnji mož, ki je vrgel glasovnico v skrinjico, je vzkliknil; «Jaz dam za Glažarja, poznam njegovega očeta, ki je bil ajzenponer». Nato se je vršil skruti-nij: g. Glažar je dobil 20 glasov, g. Kjuder pa 11 glasov. Merodajno pri tem je bila starost; g. Glažar jo namreč nekaj starejši.
Splošni vtis.
Precej je rečeno, ako povem, da je volivcev skoro 500, udeležilo pa se jih je le 31. Zakaj? Ljudstvo je apatično. Mi smo že volili župnika m ga še imamo, našega g. Schiffrerja, mi smo ž njim zadovoljni, on z nami. Zakaj ga podijo? Sicer pa nimamo ^veselja do	volitev,	odkar smo učakali	sramotne	ob-
činske volitve. Takrat so se nam odprle oči. Drugi vzrok: oba prosilca sta precej enako priljubljena, čemu torej volivna borba? Drugače bi bilo, ko bi n. pr. bil en prosilec Slovenec, drugi tujerodec. Potem bi bila udeležba vsa drugačna.
Novi sežanski župnik.
G. Jožef Glažar se	je rodil	leta
1889. kot sin železničarja v Gorenju med Povirjem in Divačo. Latinske šole je dovršil v Trstu, bogoslovje v Gorici. Nato je kaplanova! na Vrdeli pri Trstu, potem pid Novem sv. Antonu in slednjič je prevzel župnijo v Kortah pri Pinanu. Iz Kort se preseli v Sežano. Gospod Glažar je znan kot pobožen, miroljuben gospod, ljubezniv dušni pastir, zaveden Slovenec, pravičen z vsemi. Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem!
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom želi Mali list.
Kateri je moj, kateri tvoj?
V Madridu se je dogodil .izreden dogodek. Mat? in hči, obe poročeni, sta porodil i istega jutra vsaka enega dččka.*.*Ve I i k o število prijateljev je prišlo L— po ondotni navadi — v hišo in vsakdo je hotel videti in poljubiti malčka, lci sta eden stric, drugi nečak. Stric in nečak sta romala od naroči a do naročja, gostje so nazdravljali in pili. Pol ure je trajala ta voščil na slavnost. Kar naenkrat je nastala v družbi grobna tišina. Kateri otrok je stric, kateri je nečak? Niso vedeli, katerega vrniti starejši porodnici (materi) in katerega mlajši (hčeri). Mati in hči sta si bili zelo podobni, dečka pa še bolj. Materi nista razločili, babica in zdravnik pa tudi ne. Na lcoucu vseh koncev so morali — na slepo izbrati. Drugo jutro so oba otroka krstili. Ubogi otroci! Nikdar ne bosta znala, kdo je mamica, kdo stara mati; mogoče bo nečak veljal za strica! Modle je mama postala stara mati lastnega otroka. In ko pride iz Ar-gentiinije mož hčere, ne bo znal, ali pozdravlja sinčka ali svaka!
NAŠA POŠTA.
Baznim, v Zgoniku. Prejeli zopet tri dopise. I(cr vidimo, da gre le za borbo proti osebam, so romali vsi dopisi v koš. Napravite mir v občini, pomirile se! Materija. Prejeli isti dan dva dopisa. Eden trdi belo, drugi črno. Kaj storiti? Dajle se doma *poglihatU!
j Največja zalogaj
vsakovrstnih koledarjev se dobi v
KNJIGARNI - PAPIRNICI J. ŠTOKA
Trst, Via Milano št. 37
m
■ ■■■■■ ■■■■■!■■■■■■■ ■■■■■■■■■■ ADRIA-ČEVLJE
IzlžIaH CavlJirsiH zadruje v mirna
VJL
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani po vs9h jadranskih deželah.
PODLISTEK
Kako je Pepo v Palestini osla jahali
Pepo iz Koludrovice je bil tri leta, pred vojsko v Palestini in je obiskal kraje, kjer se je rodil, delal, trpel in umrl naš Gospod. O potovanju nam je poslal Pepo daljše poročilo v kraškem jeziku, a mi je podajano tv v pravi slovenščini. Danes le en del iz poročila.
Kaj ne, oslov se ne manjka nikoder. Vsaka vas ima kakega in zadnje ljudsko štetje nam spričuje veselo dejstvo, da osli še nikakor ne izumirajo, ampak da se celo množijo. Tako v Evropi. Na Jutrovem
stoji pa stvar še mnogo na boljšem. Tam oslarija sila živahno napreduje.
Na mestnih trgih in križiščih vidimo pri nas izvoščeke, kako se odkrivajo in namigavajo človeku, naj vstopi. V Palestini pa ni toliko lcočijažev in zato te pozdravljajo izza voglov in križad celi zbori osedlanih oslodlakov. Največji na sredi, kljusetovina pa okoli njega. Vsaki dve ušesi imate svojega gospodarja, navadno strganega arabskega ali zamorskega de-čaka. »Gute ezii, ajne krona, ajne kronal* Tako kriči in ponuja živinče, naj bi ga človek zajahal. Dolgo si ni nihče upal. Videti je bilo, kakor da bi se sramovali oslovega sedla. Poganjači so pa tako silno ponujali; Ajne krona, gut.e ezii, fajne ezil, Pepo, hajdi!
No, po teh besedah ni čuda, da se je osrčil eden iz množice, slučajno velik d#-
beluh. Svečano se je pripravljal in mogočno zajezdil prvega osliča'ondi blizu. Velik mož, inočan in brdavsast, na nizkem lačnem osliču, prav nič ni pristo-jalo; to smo takoj zapazili. A tudi osel je bil tega prepričanja. Občutil je težko breme, nekaj časa pomišljal in ugibal, potem se ga je polotil dvom, nato jeza in žalost in konečno — vsi smo videli, kako je ubogo živinče stegnilo svoje štiri, padlo na tla in se zasuknilo, da je dobilo moža pod se, in se na vse moči hotelo otresti neljubega jezdeca. Jezdec sam pa je držal krčevito vajeti v rokah, tudi noge je imel zaprežene v oslovo jermenovje in resnica vseh resnic je, da ni mogel ne ta ne oni na noge.
Treba je bilo pomoči in z obupnoža-lostnim glasom je vpil nesrečni jezdec: *Oj, pomagajte, pomagajte in vzdignite
osla!* »Katerega?* je zadonelo iz množi* ce. »Zgornjega I* je v hudi stiski zaječal revež. Ker smo bili dobrega srca in je po* treba prosila, smo ju rešili in postavil* na noge. Če se mu je hotelo še kedaj teb* tati svoje drobovje na kakem oslu, n« vem.
Nas pa ta ponesrečeni poizkus ni kat nič prestrašil. Opogumili smo se in kat nas je bilo bolj srčnih, smo jezdili vsak dan kam. In se tudi splača. Za eno krono se lahko mučiš ves predpoldne in premi" šijuješ prežalostno stanje teh dolgouhcev Včasih so res taki, da se morajo človekO smiliti in včasih se mi je res težko zdeie< oprtati ubogo žival z mojo pezo — *. ket ga je jezdil drugače poganjač, zato sem sl mislil, ker že mora, naj pa nosi raje moj® kosti, kakor turške. A včasih sem naletel na tako nboštvp, da je bila vedno iievat'
Vinski davek in vlada.
Zgodilo se je, česar naši vinogradniki ftiso pričakovali. Upali smo, da bo vlada na enoglasno željo vseh vinogradniških organizacij v državi znižala davek fia vino. Vlada ni ugodila. Zanimivo je, feko je odgovorila. Poslancu ljudske stranke Bianchiju je dal finančni minister odgovor, ki zasluži, da ga priobčim v celoti : «Vlada je preštudirala to vprašanje in je sklenila, da z ozirom na splošno dobro letino vseli pridelkov in z ozirom na finančni položaj 'države ne ugodi želji vinogradnikov po spremembi vinskega davka. Želim pa Zagotoviti, da bom .šel s primernimi okrepi vinogradnikom na roko, čim bo-"do to dovolile razmere».
Trdoglavost vlade, ki noče in noče razumeti tehtnih razlogov, ki kličejo znižanju vinskega davka, je skoro Nerazumljiva.
Tako so bili zaman vsi veliki napori kmetskih organizacij naže države. Velika interpelacija za znižanje davka, katero je sestavil poslanec Marescalehi, ki jo je podpisalo nad petdesat Poslancev iz vinorodnih krajev, je 'Prišla ob veljavo vsled zaključenja parlamentarnega zasedanja. Virgilij Šček.
f$aš@ letina.
2AG0RJE na Krasu.
Sena in otave več ko lani, krompirja navadi, fižola vsled suše niti za se-^o, pšenice in rži srednje, repa in pesa Prav dobro, sadja skoro nobenega. Glavni pridelek je krompir, in ta se je do-foo obnesel.
Sv. KRIZ pri Trstu.
Pri najboljši letini ne pridelamo pri ®as, da bi se moglo prebivalstvo (1800 duš) preživeti 2 meseca na leto. Glavni pridelek je vino. Letošnja letina prebega za 50 odstotkov lansko; ker smo čakali s trgatvijo do 8. oktobra, so vina Uborna. Sladki prosekar je šel hitro ‘zpod rok. Drugo vino zastaja. Cena od ^•20 do 2.40. Vinski producenti namera-vajo odpreti v mestu točilnico kriškega 'Vina. Gledč količine vrednosti je drugi kmetski pridelek seno. Krompirja jo tudi precej. Turšiče skoro nič. Pšenice in ječmena se pri nas malo seje : kar <' fcilo, je bilo dobro. Za vinom je glavni vir dohodkov ribištvo. September, okt' ^cr in tudi november je bil letos za rini dobičkonosen. Hvala Bogu za >'S3 !
Kriški
$&IIHEL.
Letina je bila tukaj srednje dobra, kakor tudi lani. Žito je rodilo zadovoljivo, oves se je possbno lepo obnesel, ''kljub dolgotrajni hudi suši se je pri "delalo toliko, da so posestniki zadovolj **i- Jesenski pridelki pa so bili naravnost prav dobri; le fižola ni vsled suše skoraj nič, ali k večjemu za seme. Sadje I^Gcej dobro obrodilo, posebno veliko ^eSpolj; nekaj so je prodalo svežih, ne-^aj se nasušilo, vecjidel pa se namoči-
lo za žganjekuho; ali kaj, ker se nihče, razen par izjem, ne upa kuhati. Posestniki tarnajo, ker je bilo češpelj veliko, pa niso skoraj ničesar za nje dobili. Tudi grozdje je bilo še dokaj lepo, le brajde so slabo rodile, i za bel a prav nič. So pač časi, da moramo biti tudi z malim zadovoljni.
HRENOVICE.
O stanju letine v naši občini vam težko naznanimo kaj gotovega, ker tolike azlike gotovo že zdavnaj ni bilo. Žita e je pridelalo malo in ga je skvarilo zelo snetje. Oves se je primerno še najbolje obnesel. Slame je pa bilo povsodi več ko lani. Glavni . naš pridelek, seno, se je lepo spravilo in ga je precej več ko lani, a ni nobeno prave kupčije. Vse je zastalo. Krompir je bil na nekaterih krajih lep in prav obilen, drugod na skoraj nič in droben. Fižola je bilo prav malo. Precej se je pospravilo piče za svinje. Zelje pa se je le srednje obneslo. Sadja dveh vrst je bilo le malo in ni imelo nobene cene, ker je bilo drobno in grintavo. Položaj v občo ni nikakor razveseljiv, prebivalstva se pola šča neko otožno mrtvilo. Vsled tega trpe največ gozdovi, v katerih poje prevet’ sekira, vožnjo ovirajo vedni nalivi in preobilne vode.
SENOŽEČ.
Letina je bila srednje dobra. Pšenica in oves sta obrodila srednje, ječmen nekoliko slabše. Krompir se je nekaterim dobro obnesel, posebno onim, ki so seme od drugod dobili; oni pa, ki so vsadili domače seme, tožijo, da ga je malo in da je droben, zemlji. Zelja je precej, repe in korenja se je veliko pridelalo, a rado gnije, tako da so ga morali nekateri veli ko zavreči. Tudi s senom in otavo smo lotos dobro preskrbljeni. STUDENO pri Postojni.
Za krompir letina bolj slaba ko do bra; pol manj ko lani; spomladi slana, poleti suša. Fižola skoraj nič; še semena ni nazaj. Koruze je nekaj bilo, nekaterim je prišla ven, drugim je ostala v zemlji. Zelja jop recej, repe in korenja veliko. Žito splošno bolj pičlo, zelo sne tljivo. Pšenica bolj slaba, ovsa malo, se za seme ne, za ječmen srednji pridelek. Sadja malo; jabolk nekaj pičlega. V Strmci so nekaj več sadja dobili, posebno češp.
Cene živine na Trentinskem 17. decembra. Volovi 1500-2800 L ma glavo krave po 1400-3500 L., junice 1700-2800 L.
Prodaja vin v Istri.
Istrski prefekt sporoča glede po drobne razprodajo vina lastnega pridelka na lastnih tleh: 1. Prodaja na drobno se mora vršiti na lastnem zenilji&ču ali pa v lastni hiši (kuhi nji sobi, veži, kleti itd). 2. Na drobno razprodano vino mora kupec na licu mesta izpiti. 3. Prodajalec pa ne
Isme pri tem prodajati nobenih jedil tudi ne smeš na tistem mestu igrati
(talincati itd.) 4. Lokali se morajo zapirati ob 8. zvečer.
Istrska kriza in Rim.
Prefekt Giannoni se je podal v Rim, kjer je govoril s predsednikom vlade tudi o istrski gospodarski krizi, ki preti s propadom ljudstva. Prefekt je dobil vtis, da bo vlada vendarle kaj resnega ukrenila. — Naše ljudstvo pa je nezaupno in ne veruje vladi, dokler ne bo videlo dejanj.
Sežanski' sejem 12. decembra. 500 glav govedine po 4.50 do 5 L. Konjev 450 po 1000 do 3000 L. Prašičev 300 po 150 do 200 L. Kupčija živahna.
O = Z\, Grusovin
v Gorici: Plazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
Dva gospodarska lista.
Izjava.
O priliki ustanovitve «Gospodarskega vestnika« se je v slovenskih časnikih razvila polemika, v katero se je zaneslo ime «Žadružne zveze« v Gorici kot izda-teljice že od leta 1922. dalje izhajajočega ((Gospodarskega lista«. Podpisana Zadružna zveza v Gorici odklanja vsako vmešavanje v to polemiko, mora pa v svojo obrambo ugotoviti netočnost raznih objavljenih člankov in izjav.
((Gospodarski list« se je ustanovil vsled sklepa zvezinega občnega zbora, ki se je vršil 13. septembra 1921. Pri tem občnem zboru je zastopal Slovensko kmetijsko društvo v Gorici (takrat še včlanjeno pri podpisani Zvezi I) njegov predsednik g. Ignacij Križman, ki je bil tudi podpredsednik zvezinega nadzorstva. Predlog je bil sprejet brez vsakega ugovora. Slovenskemu kmetijskemu društvu je bilo torej znano, da Zveza namerava ustanoviti list. Kakor izvemo iz 3. štv. ((Gospodarskega vestnika«, sta se pa istočasno Slovensko kmetijsko društvo v Gorici in Kmetijska zadruga v Trstu pogajali, da bi ustanovili skupno glasilo. Ugotavljamo, da se teh pogajanj ni udeležila nobena izmed drugih organizacij, ki se sedaj potegujejo za ((Gospodarski vestnik« ! K tem razgovorom ni bila nikdar vabljena podpisana Goriška Zadružna zveza. Ko je nas «Gospodarski list« izšel, so ga kot svoje glasilo sprejele ((Slovenska zadruga v Gorici«, ((Županska zveza v Gorici« in ((Kmetijska zadruga v Trstu«. To dokazuje I. letnik našega lista. Zadružna zveza v Trstu se je do nas obrnila s željo, da bi bila soudeležena, še le 27. februarja 1922, ko je izšla že 3. številka ((Gospodarskega lista« in odgovorili smo ji, da ji je ((Gospodarski list« vedno na razpolago. S Tržaško kmetijsko dražbo v Trstu nismo bili to zadevno nikdar v stiku.
Načelstvo Zadružne zveze v Gorici.
Po čem je lira?
Dne 10. decembra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 26.50 L. ta 100 C. kron — 67.50 L. za 1 dolar — 23.— L. za 1 funt — 100.80 L. za 10.000 arstr. kron — 3'2 et.
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Prodaja na in drobno. - Postrežba na dom. ■ Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hotel Europa)tci. 44-23.
Zobozdravniški ambulatorij
Zobotehnlk
H. Godina
Via Genova St. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1, od 3*7 ob nedeljah od 10-12 —
Najvišje cene plačujem za
kože
lisic, kun, zlatic, dihurjev, vider, mačk, jazbecev, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. Windspach
Trst • via Cesare Battisti 10-11 vrata 16 Gorica, Gosposka ulica. Sprejmem tudi po poSti.
Vedež
za ieto 1924.
je izšel!
Dobiva se v knjigarni
i. ŠTOKA
TRST - Via Milano 37 - TRST
MALI OGLASI
Uanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 tratni 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni
objavi 20% popusta.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vsa kraje, l-*o ugodnih cenah. Tvrdka □ fistene Dolinar Trst - via Ugo Paznic *.
■...................s.....««..............
NAJBOLJŠA PRILIKA za nakup razno* vrstnega blaga samo na debelo za prepodajalce v Trstu, via S. Nicold 19.
“ost, (Ja bo revše vsak čas padlo in izcimilo. Na vse načine je sukalo in obrabo zadnji konec, da bi obdržalo noge po
koncu.
Tu sem tudi videl Turško neusmiljenost, kako daleč razprostira svoje vrhe in •Irenine. Včasih od lakote pretrgani ma-*arac ni mogel dalje, to se je videlo, kljub teinu ga je fante tako pretepalo z močno ®alico, da mu je dlaka odletala. Zadnji je bil x»a že tako ustrojen, da ni bilo eS dlake na njem in koža je bila po-°bna dovršenemu pergamentu. So pa J^i častne izjeme: osli korenjaki. Z vrha Jske gore sem hotel nekega dne jezditi ozi Jozafatovo dolino v mesto. Ker sem bal, da zadenem zopet na kakega
... crnkjenega, sem dobro pazil in pošre-
0 se mi je, dobil sem naj lepšega in ai>*«inejSega. Nekai manjši je bil ko
mula, črn in veliko večji ko vsi drugi. Prav z veseljem sem ga zajahal v najboljšem upu, najlepši nadi.
Ker je bil ta nekak načelnik drugih oslov, je imel dva poganjača, enega starega, drugega mladega.
ZdrLi smo z mesta. Šlo je dokaj naglo — še prenaglo.
Hudobna poganjača pa, pričakovaje obilega bakšiša, sta ga še gladila po nogah in mu strojila kožo z debelo rogovilasto grčavko. Osel načelnik pa, gosposki in občutljiv, kakor se je dalo sklepati, je drvel ko nevihta. Z vso silo sta pobirala stari in mladi strojar pete za nama.
In ni šlo ne po ravnem, ne po lepem, ampak po slabi poti navzdol. Meni, ki poprej še nikdar nisem jahal, je začelo prihajati vroče. Ubila se bora, sem si mi-
slil, oba, ali vsaj jaz zletim zdaj pa zdaj v kako steno.
Kričati in žugati začnem strojarjema, naj nehata udrihati, da me ne spravita ob življenje. Obljubila sta mi, ko pa sem se ozrl od njih, sta pa še močneje pritisnila. Strah in jeza sta se me lotevala. Vpijem slovenski, nič, nemški, nič; nato ju začnem na vso moč hebrejski zmerjati: Vaj&kum lekfe šebii! Vejehudži venašubah! vajahabbš, adonaj! (Slovensko bi se to morda glasilo: Ti, Jahom, preč šibo! Saj vidiš, da je huda, če ne, ti dam po šobah!ali ga pa ti jahaj, ti lump!) Te čvrete judovske besede so izdale. Pustila sta pretepanje, ker sta se bala, da bi mož «načelnik» ne opešal, sta nataknila oster žebelj na konec palice in mu ga zašpičila v bedra. Si lahko mislite, da je skakal. Da, takrat sta mi dajala vetra,
mladi in stari strojar, silno strupena sta bila, veliko hujši ko tu pri nas. Skakal je pot od mene, kakor od studenca, in že sem mislil, da bom moral pustiti kosti ▼ Jozafatovi dolini, da bodo tam počakale sodnjega dneva.
V treh minutah smo bili doma. Bled in prepaden s«m stopil z Miškota. Hudobnima strojarjema sem plačal krono brez bakšiša.
*) Osel je žival, in sicer spada v vrsto četveronogih kopitonosnih sesavcev. Ušes je dolgih in dlake oslovske. Ima dobro razvito pevsok žilo. Najbolj mu je pri-ložna lega prvega basa. Na vsaki strani nosi G parov reber, je potrpežljiv in nosi silno potrpežljivo naloženi mu križ. Ime* nuje se osel zato, ker je silno neumen.
Kaj nam z dežele pišejo
DOLINA.
Velika nesreča se je dogodila v petek zjutraj ol) 7. uri. letni mladenič Marij Cergol iz Beke pri Klancu je peljal naložen voz drvi v Žavlje. Ko je vozil mimo Prebenega proti 'Dolini, se je naenkrat voz zvrnil nanj in ga potlačil na tla do smrti. Ko je pritekel voznik prvega voza, ki je vozil spredaj, je bil mladenič že mrtev in ves črn v obraz in roke. Odgovornost za to nesrečo zadene vse tiste, ki niso storili svoje dolžnosti, da se cesta popravi. Cesta iz Doline v Prebeneg se je sicer to leto popravljala; a ravno tisti oddelek vaščanov, ki bi imel popraviti tisti del ceste, kjer se je nesreča zgodila, ni izvršil svojega dela.
Tudi sedaj po nesreči se nikdo ne gane; menda bo treba še par nesreč, da se prebudijo zaspanci... Prosimo g. komisarja, da bi on kaj podrezal; ker če se kmalu tia pot ne popravi, ne bo sploh mogoče voziti po njej.
Mrtvega mladeniča so prenesli v kapelo na dolinskem pokopališču in ga pokopali v nedeljo ob velikanski udeležbi domačinov in njegovih vaščanov iz Beke. Zadnje spremstvo so mu dali njegovi tovariši, fantje in dekleta izi Beke, dolinski pevci so mu zapeli tri ginljtve žalostinke, a domači g. dekan mu. je ob odprtem grobu govoril zadnje besede v slovo. Naj počiva v miru!
Pismo iz Bistrice.
(Naše jezero — Puščava — Sodnija)
Prosimo vas vse, ki pridete z vlakom v Bistrico, prinesite s seboj vsak svoj čoln, da se boste srečno jirejadrali čez naše štacijonsko blato na snažno cesto. Tudi železniška uprava naj bi se pobrigala, da ne tu tone kak popotnik pred bistriško postajo. Morda bi se dala napraviti kaka brv; saj lesa ni malo v bližini. Kdor srečno izvleče svoje čevlje iz hlata in se prosto naokrog ozira, se mora čuditi, odkod toliko lesa na bistriški postaji. Ko to premišljamo, nam pride na um, da so morda v generalnem štabu sklenili napraviti puščavo Saharo od Soče do Snežnika. Tako bo v slučaju vojske sovražil irff četam nemogoče prodirati brez kamel. Pravijo, da je zato Snežnik postal nervozen, pa zato so mu kar ime dali: Monte nervoso. Pa jim še očitajo, da kar tako tja ve n da n delajo nova imena!
Bistričani bi za sodnijo naredili novo palačo, pa se. boje, da bi jim
potlej koj sodnijo vzeli in prenesli v Koper, v novo palačo pa naselili vojaštvo. Dejo, da naj si vlada sama dela kasarno, če' jo rabi. Ali niso zares «urtavi»?
Čuden pojav v Hrušici.
V Hrušici je bila Krševanova nede, Ija. Tako lepo so orgle pele, da je vsem šlo do srca. Začudene so poslu šale tudi drobne miške, odkod taki mili glasovi. Zbrale so se v krog in preudarjale. Pa so sklenile, prepričati se na lastne oči, kje je vir te sladke godbe. In odbrale so komisijo 20 strokovnjakov. Vsak strokovnjak je imel nalogo preiskati eno ci-nasto piščal. Šli so na delo z večjo vnemo kakor strokovnjaki od vladnih in mednarodnih komisij. Z o-strimi dleti, ki ^ 'ih od naniic podedovali, so izvrtali ti vrli tehničarji polno lukenj v te trde kovinaste cevi. pričakujoč za gotovo, da odkrijejo zdajpazdaj novo bogato Ameriko za brezposelni rod cerkvenih miši. Pa vse titansko delo zaman! Ko je naslednjo nedeljo organist zopet sedel k orglam in pritisnil na tipke, so orgle grozno zakrulile in zacvilile. Ves razburjen je šel naokrog in študiral, kaj bi moglo to biti. Slednjič je odkril drzno podjetje mišja«, komisije ter vložil oster protest. Zahtevale se bodo po francoskem vzgledu reparacije, seveda od orglarskega mojstra, plačati bo treba tudi vso škodo, ta se pa naloži cerkveni blagajni. Miši pa ostanejo siromašne cerkvene miši. Kdor ne verjame, kaj zmorejo, naj pride pogledat.
MATERIJA.
Tržaški «Popolo» je priobčil več očitkov na račun g. župana barona Maren-zija. Gospod župan je poslal v list popravek, v katerem so zapopadeni tile stavki : Ni res, da sem so branil izročiti herpeljsko frakcijo vladnemu komisarju, ampak komisar jo še ni maral sprejeti. Tudi ni res, da som zahteval mesec časa, da bi sestavil račune, par. pa je sam prefekt odločil, da se izroči rešitev premoženjskega vprašanja bodočemu občinskemu svetu nove herpeljsko-kozinske Občine; vse to pa zato, ker je treba urediti zastanke, ki jih mora poravnati kozinska frakcija matarski občini za šolske dajatve.
STUDENO pri Postojni.
Mrtvega so našli v gozdu Mateja Simšiča, gospodarja iz Studenega. Žgal je oglje; ostal je čez noč pri ognju, tam ostal sam; zjutraj ga je sin našel mrtvega Zapustil je vdovo in več otrok.
Stab. Tip. S. Spazzal, viaConunercialc
K
Čevtfarnica FORCESSIN Za praznike kaj posebnega l
Trst, Via Caprin 5 pri Sv. Jakobu
Al’ Meto fSKljite Za doklife in fanti te?
Kakloe Imajo radi la stari in ta mladi? Eleganca, trajnost, nizka cena.
Ilajvetji magacin Ima Forcessin V ulici [aprili.
Cevi jamica FORCESSIN
Pri milu sre v vrsti za
zaupanje!!
PERILO JE DRAGOCEN ZAKLAD in je bilo
vedno ponos pridne gospodinje. Dandanes, ko so tkanine izdelane s posebno tenkostjo, je umestna največja pažnja pri vsakem kosu perila.
KAKOVOST MILA, katero rabite za pranje, naj ne stoji v drugi vrsti. V prodaji dobite raznovrstna mila, ki so izdelana iz slabih surovin, ki niso zadostno mi~ laste in — to je najhušje — ki vsebujejo kaolino, silikat i.t.d., samo da so cenejša.
ZNANSTVENO JE DOKAZANO, da se ustavijo
take surovine, posebno pa silikat, v vlaknu tkanin, ga razjedo in razkosajo. S tem se kvari blago sistematično
KUPUJTE MILO ONIH ZNAMENITIH TO-VAREN, ki vam lahko jamčijo za ČISTOST
svojega mila in samo tako bodeto dobro kupili.
„FENDERL“ je že jamstvo
■
■
*
v
•«
s
■
■
B
B
B
B
E
fl
■
B
m
B
B
B
B
B
B'
B
B
«
\
m
S
POZOR!
Zaloga etemita za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Stokova trgovina).
tjcue oglasov: za eu ceuunutsier višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 28 kratni 20 od sto, pri 52 krati'i 30 od sto popusta
J4ovo pogpebno podjetje Trst
Corso V. E. III, št. 47.
Prevoz mrličev na vso kraje. Raznovr stni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene' in konvinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene
zmerne, postrežba točna.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in na zoheie
sprejema za vsa zobozdravniška in zoboleliniSka opravila
v Goriti, na Travaim 20 (Piazza della Vitloiiai
od 9-12 in od 3-5.
Zobotehnični ambulatorij
TRST, Via Settefontane St. 6, I nad.
odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
EGIDIJ SCHIFFLIN, koncesijoniranizobotehnik.
v
0
*
*
v
0
0
0
0
9
9
0
0
0
0
0
PODRUŽNICA
»Ljubljanske kreditne banke“ v Gorici
Corso Verdi „Trgovski Dom“
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
CENTRALA: LJUBLJANA
Delniška glavnica in rezerve: 80 MILIJONOV.
Rezerva SHS kron 64 MILIJONOV.
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split,|Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 472°/o- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru.
— Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle —	najkulantneje. *	—