Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 11. listopada 1911. St. 54. Noto ministrstvo. V ponedeljek, 6. t. m., se je državni zbornici predstavilo novo ministrstvo. »Reichs-Post« je imenuje »kabinet velikanov«, ker so vsi ministri pravi velikani — po' telesu, nekateri bojda tudi po duhu. Največji je naučni minister dr. pl. Hussarek. Za ministrskega predsednika grofa Sturghka je prišel čas, da po stari navadi avstrijskih ministrskih predsednikov ob svojem nastopu povdarja, da bo njegovo ministrstvo nadstrankarsko; to je zadnje čase govoril še vsak Sturghkov prednik, držal pa še noben ne. Razne stranke v državnem zboru se posvetujejo, kakšno stališče da naj zavzamejo nasproti novemu ministrstvu. Naj večjo hinavščino uganjajo tukaj nemški nacio-nalci, ki se delajo, kakor da bi sedanje ministrstvo ne bilo prav po njihovi volji in proglašajo, da bodo čakali dejanj. Tudi nekatere druge opozicionalne istranke nagla-šajo, da čakajo, da novo ministrstvo v de-janju pokaže, da je objektivno. V Hrvatsko-slovenskem klubu vlada velika nevolja, ker je »objektivni« grof Sturgkh Jugoslovane 'Pri sestavi ministrstva popolnoma (prezrl in ker je obdržal v kabinetu oficielnega za-jiepnika nemških nacionalcev, dr. viteza mchenburgerja kot jnstičneiga ministra. Z ozirom na koroške Slovence je Sturgk-o o vo ministrstvo — že sojeno in bi nobenega povoda, čakati išele novih brc °d gotovih ministrov tegakabineta. Stiirgkh sam je z ozirom na narodno pravičnost v koroški deželi dovolj stigmatiziran, kot na-učni minister je teptal državne temeljne zakone, ko je zavračal slovenske pritožbe glede škandaloznega, barbarskega in protizakonitega šolstva na Koroškem. Slovenske občine so se morale pritožiti do najvišjih instanc, do upravnega in državnega sodišča, da so prišle do svojih pravic vsaj — na papirju. Zakaj še danes počiva tozadevni ministrski odlok mirno na mizi deželnega šolskega sveta koroškega, ki je pod bivšim Sturgikhovim naučnim ministrstvom v šolskem vprašanju začel nekaznovan — štraj-kati in pod Sturgkhom kot ministrskim predsednikom nadaljuje to taktiko. Še več! Deželni šolski svet koroški je že začutil Sturghkovo sapo in je zadnji čas v zasmeh vsem pravicam začel v trdoelovenskih krajih razpisavati mesta šolskih vodij na utra-kvističnih šolah., ne da bi za ta mesta: zahteval znanje slovenščine, kakor se je to dogajalo dosedaj. In kaj naj rečemo o sodnih razmerah pod dr. Hochenburgerjem, ki je ostal pravosodni minister v Sttirgkhovem kabinetu? Slovenci smo občutili sovraštvo nemških kurzovcev, zaupnikov nemškega »Volks-rata«. Kaj naj celo rečemo o državnih pravdnikih, ki so tako enostransko postopali, da so celo ene in iste članke oziroma notice konfiscirali v enem listu, v drugem pa ne? O tem še spregovorimo na drugem mestu, da pokažemo konfiskacijsko prakso za slovenske liste v pravi luči! Da bi se bila grof Sturgkh in dr. Ho-chenburger čez noč spreobrnila, to ni verjetno, in dejstva že to potrjujejo. Ministrski predsednik je v (ponedeljek v nastopnem govoru naglašal, da ni za vladno večino v državnem zboru, »na kateri bi s pravico ali krivico mogli najti poizkus narodne enostranosti«, ampak da je za »večino stvarnega dela, ki nikogar ne izlušči ali odbija, ki se čuti poklicanega k sodelovanju«. Kako si pa to predstavlja, je dokazal s tem, da je pritegnil svojemu strogo »objektivnemu ministrstvu« može, kojih i m e-n a že odbijajo Slovane. Nobenega naroda ne mara od sodelovanja izključiti kakor človek, ki vabi psička k sebi, pa ga obenem s palico odganja, da ne more blizu. Zato pa celo konservativni »Vaterland« označuje Sturghkov govor z značilnimi besedami: »Kurz ostane stari.« Zadnji dvom, bo-li Sturgkhov kabinet postopal strankarsiko, je razpršil dr. Ho-chenburger sam. Na dan so prišli namreč pogoji, pod katerimi je dr. Hochenburger obdržal v Sturgkhovem kabinetu pravosodni portfelj. Po teh pogojih je justična uprava prava domena za nemškonacionalno strankarstvo. Dr. Hochenburger je to s svojim popravkov v »Neue Freie Presse« omilil, à vendar — potrdil. Zato so Sturgkha češki radikalci v zbornici takoj poklicali na odgovor; Stiirgkh je zatrjeval, da je Hochenburger stopil v kabinet pod istimi pogoji, kakor drugi, pod pogoji objektivnosti, izrecno pa teh pogojev ni zanikal, kar poroča tudi »Slovenec«. Da bo ostal tudi pri železnični upravi stari, krivični kurz, potrjujejo slavospevi nemških časnikov železničnemu ministru baronu Forsterju, ki je v svaštvu z znanim eksministrom in kričačem dr. Schreiner-jem. Tudi trgovinskega ministra dr. plem. Roiilerja hvalijo, ker upajo, da bo nadaljeval ponemčevanje pri poštnih uradih, ki je začelo poganjati cvet pod krščanskim so-cialcem dr. Weisskirchnerjem. Zato pa od Sturgkhovega ministrstva prav nič ne pričakujemo! Dokler se stari, Slovanom sovražni kurz, sistem ne bo spremenil, bo ostalo kljub vsem. zatrjevanjem ministrskih predsednikov vse pri starem, pri slabem. Gautsch je kazal korajžo in je povdarjal, da imajo vsi narodi pravico do vlade in da se nobenemu ne sme braniti vstopa v vladno kolo, zato je pa mož tudi kratko vladal. Sturgkh ipa ni imel korajže tega povedati, tem manj se bo potem upal kazati objektivnost v dejanju! Nujni predlog posl. Grafenauerja, dr. Verstovška in tovarišev. Že dne 11. oktobra t. 1. so vložili poslanec Grafenauer, dr. Verstovšek in tovariši v državnem zboru nujni predlog za pomoč po slabi letini prizadetim kmetom v političnem okraju Velikovec in sodnem okraju Borovlje. Nujni predlog se glasi: Podlistek. V tatarski sužnosti. °dlomki iz rodbinske kronike Aleksija Zdanoborskega. :iPisal H. Sienkiewicz. — Poslovenil Š. K. (Dalje.) S mp r Poljedelstvom se ne bavijo, in če ko-na Vri0 ugaja poljedelstvo, se rajše naseli spn^ °ie kakor na plemiško posestvo. Na-straži ° . Pa racli (Služijo v dvorni telesni žave Pa Pri l^hki konjenici poljske dr-z viko 'J<^ v boju niso plalšljivi. Napadejo vražnik SePaj°č in ubijajoč na kletega so-jaškim +' ^Tiillova se'la 80 Poli podobna vo-msoin ^orom; rede mnogo konj, ki jih se mL |)oloti in pozimi po stepi in v hitrosti s^morejo meriti s tatarskimi. Pra t n°^ 0(1 njih pobegnejo na otoke Dnje-raj b leZ1Ve 111 Poj v utrjenem taboru sko-in J’0 samostanskih predpisih razposajeno že naš-C i k° življenje. Od njihove groze je lU(lj' ,a P°movina mnogo pretrpela in bo še ’ omer jih popolno ona ne podjarmi. četudi^0 plemič na enem mestu, Puste «te rno^an’ Per oni se raje selijo na Kar Pe+-^er 80 sami svoji gospodarji. Se zelo i-nri e telesnc postave in življenja, zmkujejo od naših kmetov; vsi so visoki in močni, lica so jim zagorela, da so podobni Tatarom, brke črne, glavo si brijejo kot pogani, da puščajo na temenu čop las. — Ko sem vse to videl in o tem premišljal, čudil sem se zemlji in vsemu, kar sem na njej videl. Kakor sem jih že enkrat imenoval bojaželjne, to zopet ponavljam, ker bi zaman iskal na celem svetu dežele, ki bi bila tako pripravna za bojevito ljudstvo. Kadar eden zgine, prikažejo se od vseh strani kakor jate ptic. V teh pustih istepah se preje čuje pok puške, žvenket sabelj, hrzanje konj, plapolanje zastav in krik vojakov nego pesem škrjanca v zraku. Tukaj potujejo kakor v Podoliji in Vol-hiniji sivi starci, udarjajo na teorban in pevajo junaške pesmi, s čimer se obuja spomin na viteštvo in slavo. Ker vojaki čestokrat vidijo, da to, kar danes svobodno diha, jutri že trohni, ne marajo' za življenje kakor ne za ponarejen denar; oni bolj sikrbe za lepo smrt, nego za življenje in posvetnost. Drugi ljubijo boj nad vse in čestokrat so potomci plemiških rodbin skoro podivjali v neprestanem vojaškem življenju. V bitko gredo kakor na ženitovanje med pesmimi in veselim ukanjem. V mirnem času se zelo dolgočasijo, in da zadovoljijo svoji pohlepi po vojni, cesto prekršijo mir. Te ljudi imenujejo »viteze smrti«. Ako tamkaj umrje človek navadne smrti, imajo to za nekaj nenavadnega; niti bližnji sorodniki ga ne objokujejo, ker pravijo, da je bolje za človeka, da umrje na stepi, nego kakor žena v postelji. Ta dežela je najboljša šola za vitežko službo. Ako se tukaj nastani mlad polk, bode čez dve leti oster kot turška sablja, taJko da se z njim ne morejo meriti ne nemški konjeniki, ne turški janičarji. Na pojezdu s svojim slugo sem srečal mnogo plemiških družin, kakor gospoda Potockega, Wisnowietzkega, Risela, Sbara-škega, Jaslowietzkega in Kalinovskega, če-sto tudi cele polke z zastavami. Konji teh polkov so šli do prsi po travi, videlo se je kakor da plavajo v vodi. Kozaki so udarjali na kotle, trobili, piskali in tudi peli svoje divje pesmi, kojih glas je raznašal veter po širni stepi. Pred polki so šli težki, okorni maloru-iski vozovi, v katere so bili vpreženi voli. Kolesa so tako škripala, da so se naši konji plašili. Na teh vozeh so peljali nekateri sol, drugi so se vračali od poganov ali iz Moskve, drugi so zopet vozili vino. Šli so v redu kakor žrjavi in tvorili so verigo, ki se je vlekla na miljo v daljavo po stepi. Cesto so srečali krdela volov, vse ene barve, z velikimi rogovi. Šli so v taki gnje-či, da se ni mogoče med njimi preriti. Za Kislovim taborom smo naleteli na četo glasovitih husarjev. Vsled velike suše v letošnjem ipoletju so v mnogih občinah političnega okraja Velikovec jesenski pridelki, n. pr. ajda, repa, fižol, leča, zelje (kapus) itd. deloma popolnoma uničeni, deloma pa zelo oškodovani. Razven tega se je v ponajveč občinah otava popolnoma posušila. V enako žalostnem položaju se nahaja prebivalstvo v sodnem okraju Borovlje, ki je bilo iše pred kratkim oškodovano po živiruski kugi. Ker si ta okraja vrh te ga od posledic suše leta 1908 in od škode vsled katarja na spolovilih pri govedi še nista opomogla, je razumljivo, da je stiska prebivalstva zelo občutna in velika. Podpisani stavijo zato predlog: Visoka zbornica skleni: Stiska prebivalstva v političnem okraju Velikovec in sodnem okraju Borovlje na Koroškem, v kolikor se to še ni zgodilo, naj se dožene po politični oblasti in naj se temu prebivalstvu, oziroma posameznim občinam dovoli izdatna podpora iz fonda za po ui-mah oškodovane. Ta predlog naj se obravnava v zmislu § 42. in se izroči tozadevnemu odseku. Dunaj, 11. oktobra 1911. (Slede podpisi.) Prvi veliki ženski shod za Koroško. »Slovenska krščansko-socialna zveza« sklicuje dne 19. novembra v dvorani hotela Trabesinger popoldne ob 3. uri prvi veliki ženski shod. — Čas je prišel, da lahko uresničimo gorečo željo in nujno zahtevo vseh koroških rodoljubov, željo in zahtevo namreč po ženski organizaciji. Vse naše gospodarsko in izobraževalno delo se more vendar edinole opirati na zdravo slovensko družino! Glavna opora zdravi slovenski družini je pa vzorna krščanska žena. Ne moremo več tako bistvenega dela slovenskega naroda v nemar pustiti. Ženski shod v Celovcu naj položi temelj bodoči ženski organizaciji; ta shod naj bo znamenje za ostale koroške slovenske pokrajine, da začnejo tudi drugod z žensko organizacijo. Vse rodoljubne Slovenke iz Celovca in iz okolice na ta važen shod! Spored shoda: Pozdrav predsednika »Slov. krščansko-socialne zveze«. 1. Govor: Razmere na Koroškem zahtevajo sodelovanje ženskega spola na versko-narodnem polju. 2. Govor: Ženska izobrazba. 3. Načrt za bodočnost. Na shod imajo pristop samo ženske. Slonici, polile Jf“ i mseriijem! Vojaki so bili v popolni vojaški opravi, njihove perjanice na šlemih so migotale po zraku. Moj sluga in jaz nisva mogla obrniti pogleda od njih, čeprav jih je bilo težavno gledati, ko se je solnce svetilo na njihovi bleščeči opravi in konice sulic so blestele v solnčnih žarkih, kakor plamen v zraku visečih sveč. Nama je veselje napolnjevalo srce, ker ti husarji so bili bolj podobni četi kraljev nego navadnim vojakom. Za taborom se je pričela pusta dežela. Mhoigokrat je zasvetil ogenj na kozaškem ognjišču ali na ognjišču kakega hutorja. Naselbin sva se izogibala, ker sva raje sama kurila. Včasih so naju obiskali okoli se klateči ljudje ter naju poprosili za kos kruha. Nékega dne se je nama približal človek, čegar obraz je bil popolnoma poraščen z kocinami in čegar glava je bila bolj podobna volkovi nego človeški. Ko ga je zapazil moj sluga, je pričel od strahu klicati, a jaz sem zagrabil za sabljo, da bi ga razsekal. Ko pa je ta čudni mož zaklical Boga mesto da bi zatulil, sva ga pustila v miru. 'Tujec je nama povedal, da je po rodu Tatar, da pa je kristjan, čemur sem se zelo čudil, ker ondotni ljudje se drže vsi korana razven Litvinov. Ta tujec je ženi na ljubo spremenil vero/in pozneje, ko je postal vojak, so ga poslali med ordo, ker je znal tatarski jezik. Vseeno je sluga nerad spal z njim pri ognju. Večjidel sva spala izmenoma ponoči ali pa še celo nič, ker morala sva paziti na konja. Dnevne novice in dopisi. Promoviran je bil doktorjem bogoslovja na graškem vseučilišču gospod župnik Ivan Lučovnik na Ojstrici pri Spodnjem Drav-bergu. Naše najiskrehejše čestitke ! Šolske vesti. Imenovani so za pod-učitelje učiteljski aspiranti Alojzi'] Hanin za Kotlje, Ferdinand Janach za Rajhi, Ivan Močnik za Dobritsch s poverjen jem šolskega vodstva, Rudolf Mòfilacher za Melviče, Jožef Steiner za Ribnico, Janez Zych za Borovlje; za podučiteljice učiteljske aspiran-tinje Antonija Ferjančič iza Škocijan, Alojzija Gornik za Kotmarovas, Alb. Planken-steiner za Rudo, Jožefina Sintschnig za Št. Jakob v Rožii, Urša Wurzer za Kotmarovas. — Premeščeni so nadučitelj Janez Pinter iz Rajbla v Malošče, učitelj Gregor Burger iz Št. Jakoba v Rožu v Škofiče, Boštjan Glantschnig iz Sel k Št. Urbanu pri Trgu. Rihard Kreuzer od Št. Miklavža k Mariji na žili, Ludovik Primožič iz Zlana v Št. Jakob v Rožu, Janez Tillian iz Možice k Št. Magdaleni, Jožef Grašer z Apač v Škocijan, Blaž Lakata iz Zweinitza v Metnitz, Andrej Millonig iz Gorič v Sele, Miha Piaseli iz Borovelj v Št. Jakob v Roižu, Franc Schwarzler iz Irschna v Možico, Julij See-bacher iz Volšperka v Libeliče in Franc Treul iz Št. Pavla nad Ferndorfom v Molz-bichl; učiteljice Alojzija Petritsch iz _Bo-densdorfa v Spodnji Dravberg, Marija Čarf iz Šmarjete v Rožu k Št. Miklavžu ob Dravi, Ana Tschernitz iz Škofič v Šmarjeto v R. in Adela Privasnig iz Kotmarevasi v Kaplo ob Dravi. — Kot suplent je nastavljen Friderik Grafenauer v Borovljah. — Učiteljski službi se je odpovedala Pavla Lesjak v Škocijanu, — Razpisano je • učno mesto v definitivno zaseden j e v Bistrici v Rožu (moška učna moč), Medgorjah (ženska), v Porečah ob j. (ženska), v Ločah in Št. Lenartu pri 7 stud. (moška), v Ukvah (moška); mesto šolskega vodje v Št. Danijelu nad Pliberkom (nemško in slovensko), v črnečah; po dve učni mesti v Guštanju (moška) in Prevaljah (ženska), učno mesto na Djekšah (ženska), v Dobrlivasi (moška) v Guštanju (ženska), v Št. Primožu (moška) in v Tinjah (ženska učna moč). Zborovanje društva slovenskih organistov na Koroškem. Dne 26. oktobra je zborovalo v Celovcu podporno društvo slovenskih organistov na Koroškem. To tako potrebno in težko pričakovano društvo še ne obstoji dolgo, zato šteje še malo članov. Da bi k društvu pristopili vsi slovenski organisti na Koroškem, je odbor sklical zborovanje na 26. oktobra in poslal vsem slovenskim organistom vabilo, da naj pridejo, da se jim razloži, kak namen ima društvo. Vabilu se je odzvalo žalibog samo 16 organi- Čestokrat sem se vlegel v travo in se zagledal v zvezdice na nebeškem oboku, predstavljajoč si v mislih, da je ona zvezda, ki sveti najmočnejše, -— moja Marysja. V svoji žalosti sem se tešil, da ne bode ona zvezdica nikomur drugemu svetila, temuč bode ostala verna in zvesta meni, ker ima ona pravično srce in čisto dušo. Večkrat se imi je pokazala v sanjah. Neke noči se mi je zopet pokazala ter mi je rekla, da moli zame in da mi bode sledila po nebeškem prostoru kakor lastavica. Naenkrat zgine prikazen in pomislil sem sam pri sebi zjutraj, da je bil angel pri meni. Toda čudil sem se, da so konji strigli z ušesmi in kazali, kakor da čutijo bližino nekoga. Meneč, da je pojav znamenje božje milosti in dober predznak za moje podvzetje, zaobljubil sem se pri sveti Materi božji in svetem Alekseju, mojem patrono, da se ne bodem nikdar smrtno pregrešil, da bi čim dalje ostal v njuni milosti. Tisto noč sem molil do zore, do najinega odhoda. Navadno sva krenila na pot ob vzhodu solnca, ki je mnogo lepši kot doma, ker, kadar padejo prvi solnčni žarki na orošeno travo, je stepa podobna preprogi, okrašeni z biseri. Večerna zarja žari tukaj bolj krvavo kot pri nas in to raditega, ker pogani prelijejo mnogo krščanske krvi; ta kri se dviguje proti nebu in kliče na osveto. Kakor daleč ti seže oko, povsod vidiš grobove in nad njimi male gričke; pod njimi leže vitezi in pričakujejo sodnega dne. stov. Celo iz bližine Celovca smo nekatere pogrešali. Zborovanje je dobro uspelo. Po običajnem prečitanju zapisnika poroča tajnik o cerkvenoglasbenem tečaju, ki se je vršil od 7. do 11. avgusta t. 1. v Ljubljani in katerega se je udeležilo 7 koroških slovenskih organistov.. Že samo poročilo je pokazalo, kako važni so taki tečaji za orglavce. Nato poudarja v daljših besedah podpredsednik, kake važnosti je organizacija. Ako se hoče kaj doseči za zboljšanje, se je predvsem treba združiti v močno četo, in tako so delali vsi naši tovariši po Štajerskem in Kranjskem in so zato tudi dosegli že znatne vspehe. Nato polaga društveni konzule n t vsem na srce, naj poročajo odboru vsak o svojem cerkvenem zboru in zborih slovenskih društev, da je odbor natanko poučen, na kaki stopinji stoji cerkvena in narodna glasba v naši škofiji, dalje naj vsak poroča kako izhaja, da bo odbor vedel, kje je pomoč najbolj potrebna. Istotako priporoča vsem organistom društvo, ki si je stavilo imenitno nalogo, svoje ude kolikor mogoče gmotno podpirati, nuditi jim strokovno izobrazbo, katere je koroški organist zelo potreben: sčasoma si misli nabaviti raznih skladb, katere bode udom za mali denar izposojevalo. Končno se sklene, da letos praznuje društvo praznik sv. Cecilije s slovesno sv. mašo ob 9. uri pri Sv. Duhu v Celovcu. Pri maši pojejo organisti latinsko mašo Missa Angelika od Augusta Boegner op. 11. Želeti je, da bi se kolikor mogoče veliko organistov udeležilo in pri petju sodelovalo. Kateremu maša ni znana, oziroma da je nima, se naj obrne na društvenega tajnika A. Prek, organist v Borovljah. Na dan sv. Cecilije zjutraj se zberemo ob 8. uri pri Tra-besingerju, kjer je skupna vaja za mašo. Po sv. maši je sestanek pri Trabesingerju, kjer se bodo pele sledeče pesmi: Slovenec sem, Lepa naša domovina, Jadransko morje, Triglav, Pogled v nedolžno oko, Danici in Zvezna. Pesmi se nahajajo v Mohorjevi pesmarici, ki jo naj vsak s saboj vzame. . Z ozirom na blagi naimen društva je upati, da v najkrajšem času pristopijo vsi slovenski organisti. Pristopnina znaša 2 K, udnina mesečno 1 K. Dosedanji redni člani so: Apovnik Jožef, Bernot Leopold, Bukovšek Franc, Cvik Mihael, Čebul Klemen, Erat Anton, Grafenauer Mihael, Holmar Tomaž, Ilgovc Jožef, Kancijan Simon, Karnar Pavel, Kramolc Štefan, Kurnik Štefan, Lekše Ignac, Prek Albin, Reguš Jakob in Torkar Jožef. Tudi že nekaj gg. duhovnikov kot podpornih članov je pristopilo. Želeti bi bilo mnogo posnemalcev! Drugi zopet trdijo, da vitezi samo spe, ter se bodo prebudili, kadar se dvignejo na vojsko vsi krščanski kralji nad pogane. Če je to resnica, ne vem, toda mislim, da bi se moglo kaj takega zgoditi, ker vse je v božji moči. Tu so doma hrabri možje, ta dežela je mnogo trpela. Poljaki, kozaki in Tatarji jo vedno v neprestanih bojih teptajo s konjskimi kopiti. Mnogo plemičev se tukaj naseli. Napravljajo cele naselbine. Zbirajo krog sebe kmete iz kraljestva ali druge naseljence. Čeprav morajo ti ljudje biti vedno izpostavljeni vojnim nevarnostim, vendar jim je dal Bog tako naravo, da se ne boje nobene opasnosti. Kadar je plemiški sin proglašen polnoletnim, ga je težko pridržati na posestvu; izleti kakor sokol na svobodo. Mnogokateri si zlomi pri tem vrat, ali večkrat se je že tudi zgodilo, da je marsikateri siromak postal bogat in velik gospod, katerega otroci so živeli po dvorih in opravljali senatorska dostojanstva v poljski državi. To je božja odredba, da kmet ali vojak postane gospod; razventega se na ta način povečava moč poljske države v stepi. Naj-češče prihajajo ljudje iz močnega masurem skega plemena; kajti doma jih je kakor Čebel v panju. Ti obdelujejo stepo s plugom in jo spremene v redno zemljo; dočim so uk vojni pripravljeni pasti drug za drugega- Kadar sem razmišljal o vseh teh stvareh, sem se zelo veselil. Vedno mi je bil° pred očmi, da bodem ali padel v bitki, n» Poziv S. K. S, Z. Vse one rodoljubne gospode, ki imajo' »ml. kn.«, se tem potom ftajuljudneje prosi, da blagovolijo poslati kratko, ali kolikor mogoče točno poročilo 0 stanju »ml. kn.« in da obenem izrazijo ?}Toje želje glede iste podpisanemu odseku. poročilo bodemo iz srca hvaležni, ker flam prihranite mnogo dela in stroškov, fdjam pa bodemo ra dovolj no ustregli. — KršČ. soc. Zveza (odsek za »ml. kn.«). Iz državne službe. Stavbni svetnik gosp. Janez Ehrlich v Špitalu je prideljen tehničnemu oddelku deželne vlade v Celovcu. Poclraženje mesa v Celovcu. Ker je dobil Celovec moderno klavnico, zato so naložili niesarji odjemalcem za vsako kilo mesa ^ vinarje »davka« za klavnico. Če se v Celovcu sploh kedaj kaj dobrega zgodi, je čisto gotovo tudi nekaj slabega zraven. Kaj po-veče j o socialni demokratje? — Prihodnjič n?do za to zopet volili v splošni kuriji Met-hitza in naprej demonstrirali zoper draginjo ! Naznanilo, Vojaška uprava kupi za Celovec 950 m3, za Gorico 1420 m3 in za Pulj 1800 m3 trdega lesa za kurjavo-. Tozadevne Pogodbe se bodo sklepale za Celovec v vojaškem oskrbovališču v Celovcu 21. novem-l>ra, :za Gorico v .vojaškem oskrbovališču v C-orici 24. novembra in za Pulj v vojaškem oskrbovališču v Pulju 14. novembra t. 1. Kolekovane ponudbe morajo dospeti vsaj do devetih dopoldne pri imenovanih oskr-Ikvališčih, pri katerih se izvedo natančnejši Pogoji. — C. in kr. intendanca 3. voj a. Žaloigro »Mlinar in njegova hči« so čla-Pi celovškega delavskega društva v nede-io, 5. t. m., uprizorili z dobrim uspehom in povoljnem obisku. Igra je znana in ima 'Svoje hibe. Prva dejanja so precej dolgočas-Pa- Glavne vloge so bile v zelo srečnih ro-om, ne gledajoč na čast mojega hfpdh, kf,, Pred noge gospodu Worsyan-Pj ’ h*rriv 1 „lugbom prosil gospodarja za de-k,,.,stvU s ec očeta za njegovo- hčer. V siro-sta>lo ne ki upal prositi, dasi mi bi d® trto,- Ce‘ j;0 že ljubim, hočem da po-■' soproga, da jo obsipljem z bla- novi betonirani most pri Glini preslab. Ko so poizkušali njegovo nosilno zmožnost, se je most znatno ponižal, možje so pa sklenili, da bojo o tem molčali! Toda ničesar ni tako skrito, da bi ne postalo očit-o. Dr. Metnitz nima sreče, najboljši dokaz, da je slovenskega pokolenja! Opozarjali bi ga pri tej priložnosti, da naj pri novih mostovih ne pusti odpravljati križev, kakor se je to zgodilo dosedaj pri vseh novih mostovih in pri 'Starih, ki so jih popravili. Slabi kristjani! »Fehiarji« za »Siidmarko«. Nemškona-cionalni vis-okošolci bojo dne 10., 11. in 13. t. m. beračili po Celovcu po hišah za »Siid-marko«. To je že odveč! Slovenci, pokažite jim, kje je zidar pustil luknjo! Slinovka in kužna bolezen na parkljih je razširjena glasom uradnega' poročila od 28. vinotoka 1911: V išmohorskeim okraju v občinah Brdo (11 krajev, v 51 hlevih), Goriče (1 kraj, v 5 hlevih), Št. Štefan (3 kraji, v 4 hlevih), Blače 1 kraj, v 45 hlevih); v celovški okolici v občinah Anabichl (4 kraji, v 12 hlevih), Žrelec (2 kraja, v 2 hlevih), Grabštajn (2 kraja, v 5 hlevih), Trdnjavas (1 kraj, v 1 hlevu), Mali Št. Vid (2 kraja, v 2 hlevih), Kotmaravas (2 kraja, v 4 hlevih), Kriva vrba (1 kraj, v 2 hlevih), Šmarjeta v R. (4 kraji, v 4 hlevih), Žihpolje (1 kraj, v 1 hlevu), Gospa Sveta (3 kraji, v 3 hlevih), Šmartin pri Celovcu (1 kraj, v 1 hlevu), Dholica (2 kraja, v 2 hlevih), Blatograd (4 kraji, v 6 hlevih), Osoje (8 krajev, v 15 hlevih), Otmanje (1 kraj, v 1 hlevu), Št. Peter pri Celovcu (1 kraj, v 1 hlevu), Pokrče (4 kraji, v 10 hlevih), Št. Rupert (1 kraj, v 1 hlevu), Škofiče (3 kraji, v 6 hlevih), Tigrče (4 kraji, v 6 hlevih), Št.Tomaž (2 kraja, v 2 hlevih); v šentviškem okraju v občini Mostič (10 krajev, v 18 hlevih); v beljaškem okraju v občinah Logavas (2 kraja, v 9 hlevih), Šmerče (3 kraji, v 19 hlevih), Bistrica na Žili (1 kraj, v 15 hlevih) in na 1 pašniku), Bekštanj (9 krajev, v 24 hlevih), Straja-vas (1 kraj, v 1 hlevu), Št. Jakob (2 kraja, v 8 hlevih), Kostanje (4 kraji, v 15 hlevih), Lipa ob Vrbi (2 kraja, v 7 hlevih), Marija na Žili (1 kraj, v 1 hlevu), Pontabelj (1 kraj, v 1 hlevu in 2 pašnikih), Rožek (9 krajev, v 23 hlevih), Žabnice (1 kraj, v 2 hlevih), Ukve (1 kraj, na 1 pašniku), Belapeč (1 kraj, v 1 hlevu), Vernberg (1 kraj, v 1 hlevu); v veli-kovškem okraju v občinah Grebinj (1 kraj, v 1 hlevu), Vovbre (1 kraj, v 1 hlevu), Va-ženbepg (2 kraja, v 2 hlevih). (Nemški kraji niso nevedeni.) Za zimsko kmetijsko šolo v Velikovcu, ki je pod Šumijevim vodstvom zaspala, je deželni odbor dobil vodjo iz Češkega, Nemca, ki prav nič ne zna slovenski. Šola pa naj bo za Spodnje Koroško! Sedaj hodi ta mož s slovenskim tolmačem po občinah lovit fantov za šolo, do katere Slovenci ne- moremo imeti zaupanja, -dokler se ne bo pre- gostanjem, da obrišem prah z njenih nog, a čuval jo bodem, da ne bodo njene drage nožiče krvavele na potu med trnjevim življenjem. Čim dalje sem prodiral v stepo, vedno bolj so mi prihajale nove nade v srce. Toda bilo je pusto in žalostno, velika ravnina se je širila pred menoj. Trava je postajala vedno večja in nagibala se je z ene strani na drugo, kakor da naju pozdravlja. Zdelo se mi je, da njen šum šepeta: »Da si zdrav, bojevnik božji«! Da sva šla dalje, bi bilo nevarno, ker Mohylna je zadnja krščanska mejna straža; tamkaj se vojaki vsak dan obhajajo, da so vedno pripravljeni na smrt. Tatarji se vedno prikazujejo v večjih in manjših krdelih. Izkušen človek ve takoj, kedaj prihajajo v velikem številu, ker ob njihovem prihodu volkovi silno tulijo. Gredo za Tatarji, kakor bi vedeli, da bodo za njimi našli človeško meso in konjsko mrhovino. Baje te zveri ne jedo tatarskega mesa, ker so prijatelji Tatarjev, katere moremo primerjati radi njih grabežljivosti in poganstva z divjimi zvermi. Na teh pohodih se marsikaj doživi. Ako Kozaki kakega Tatarja vjamejo, nimajo z njim usmiljenja ter ga usmrte na najbolj krut način. Ko sem nekoč videl v stepi velik ogenj in krog njega več ljudi, približal sem se, da bi videl, kdo so, ali pa da bi izstrelil strel, če bi bilo potrebno. Toda bili so to Kozaki na straži, ki so metali žive Tatar je v ogenj. Pralni ekstrakt „Ženska hvala" za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo za bélenje perila. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek. Pralni prašek je zaupljiv predmet Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami I vA ■ ri y- ri i-S 11 ’ :žsr j ustrojila po načinu, kakor je slavna šola na Grmu na Kranjskem. Seveda se deželnemu odboru ne gre toliko za gospodarski pouk fantov, kakor da se fante na tej šoli vzgaja v nemškonacionalnem duhu. To je »Bau-ern-Zeitung« pred kratkim očitno priznala; menda je kak -punciran »profesor« padel na glavo, da je izblebetal to nemškonacionalno skrivnost, ki so jo nacionalci v deželnem zboru tajili, za nas pa je bilo to že davno jasno! Poskusi v c. in kr. garnizijski bolnici v Gradcu so podali: Tudi proti zaprtju bolnikov, ki so navezani na posteljo, so se z naravno Franc Jožef-ovo grenčico dosegli odlični uspehi. Učinek se pojavi brez vsakih neprijetnih bolečin ali poznejših vplivov, vsled česar se „Franc Jožef-ova“ voda od vseh bolnikov rada zauživa. 2 Borovlje. Stavba nove meščanske šole se že mogočno dviga iz tal, a čujte in strmite, delo se je oddalo šele 3. t. m. Hvala Bogu, da jo je dobil domačin g. Košat, ki jo je — že davno prej začel zidati. Gotovo mm je občinski odbor že davno prej zagotovil delo ne glede na to, ali -se oglasi še kateri drugi podjetnik ali ne. Borovlje. ( N a p r e d e|k vi' puška r-is t v u.) Ministrstvo javnih del je izpopolnilo že o-d leta 1882 obstoječo- »Probieran-stalt« v popolno poskuševalnico, prvo v celi Avstriji, tako da zdaj nobenemu lovcu in posestniku pušk, ki hoče natanko vedeti o Zastonj so klicali Alaha na pomoč; jaz sem jim zapovedal, da naj opuste to grozodejstvo in jih naj raje posekajo s sabljami, a oni so mi odgovorili: «Glej, da se spraviš -odtod, da se tudi tebi kaj takega ne zgodi!« Ko so zvedeli, da sem plemič, so se odkrili in ko so čuli, da grem k polku, so se mi ponudili za spremstvo. Tako sem jahal v njihovi družbi celo noč. Zvezde so sijale na nebu in nam kazale pot do kozaškega tabora. Ko se je jela dvigati zarja, so ugasnile zvezde. Sedaj ni bilo daleč do tabora, ker čulo se je že petje petelinovo, katere imajo Kozaki radi njihovega jasnega glasu. Kmalu nato se je zdanilo in zagledali ismo nekaj vodnjakov, -začuli lajanje psov in hrzanje konj. Prišedši v mesto sem šel takoj h gospodu Kosim, bogatemu plemiču iz Litve, ki je tamkaj zapovedoval in ki je bil izkušen vojak; vsled dolgega vojevanja je bil tako že ranjen in izsekan, da so govorili kasneje o njem, da so pogani napisali cel koran na njegovo lice. Bil je izkušen konjenik in stekel si je veLkih zaslug za Ijudovlado. Ker je poznal mojega očeta, me je sprejel kot rodnega sina in me še isti dan uvrstil pod zastavo. Kasneje mi je rekel, da sem prišel ravno pravi čas, ker bodo kmalu prišli Tatarji iz Krima. Zvedel sem. da je zavladal velik strah med stanovi, toda plemstvo uživa največji ugled. (Dalje.) rabljivosti svoje puške, ni treba pušk dajati preskušavat v inozemstvo v Halensee in Neumannswalde. Nova preskuševalnica je prideljena c. kr. puškarski «oli in je s 1. novembrom prevzela posle prejšnje »Pro-bieranstalt«, kjer so se itak že prej tudi vršile poskušnje, a bolj v svrho pouka učencev na puškarski šoli. Zagotovila si je nova poskuševalnica največje avstrijsko zasebno strelišče, strelišče borovškega streliškega društva. S to novo ustanovo se bo zaupanje v itak svetovno znane borovške puške gotovo znatno povečalo. Strašna nesreča se je zgodila v soboto 4 novembra 1911 v kamenolomu v Došen-čah. Ob 11. uri doplodne je padel delavec Anton Raunegger kakih 40 metrov visoko raz skalovja v globočino, kjer je obležal ves strt, po zobeh med gramozom in skalami. Zapušča ženo, ki je sedaj v drugič vdova in ima tropo otrok. 351etni ponesrečenec je bil priden delavec in skrben oče. Vzor Slovencem je Št. Jakob v Rožu na Koroškem. »Slovenska Straža« je dobila iz Št. Jakoba v Rožu 50 K, katere je darovala tamošnja slovenska posojilnica, poleg tega je poslal č. g. župnik Ražun 10 K kot letni prispevek in 10 K, ker se ni mogel udeležiti občnega zbora »Slovenske Straže« v Celovcu. Povsod posnemajte! »Slovenska Straža.« Slomškov d a r po 2 0 K: Matej Weiss, provizor, Šmarjeta, Koroško, nabral ob svojem slovesu 24 K 50 vin. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo Galicija pri Celju, 20 K. — Nadalje je daroval g. Pavel Wallner p. d. Mijar v Veliki Vasi p. Brdo pri Šmohoru, Koroško, 2 K. — Sklad M o h o r j a n o v : Mohorja-ni Črni Vrh nad Idrijo, po župnijskem uradu, 15 K. — Mohorjani Gorje p. Zilska Bistrica, po č. g. Josip Miklavčiču, župniku, 3 K. — Mohorjani v Motniku, 10 K. — Mohorjani Šmihel nad Pliberkom, po župnijskem. uradu, 10 K. — Mohorjani na Rudi, Koroško, po č. g. Janezu Volavčniku, župniku, 3 K. — Mohorjani župnije Dvor, 2 K. — Mohorjani župnije Logaves p. Vrba, 3 K. —-Mohorjani v Mavčičah p. Stražišče, po gosp. dr. Josip Marinkotu, 15 K. — Mohorjani na Homcu, po župnijskem uradu, 5 K 20 v. — Mohorjani v Špitaliču p. Motnik, po č. g. Antonu Mezeg, župniku, 5 K 10 v. — Mohorjani Prežganje p. Litija, po župnijskem uradu, 5 K. — Mohorjani Št. Jakob ob cesti p. Celovec, po župnem uradu, 5 K. — Mohorjani Grahovo pri Cerknici, po č. g. Alojziju Wester, župniku, 10 K. — Mohorjani Zibika p. Pristava, po č. g. Josip Kranjcu, župniku, 5 K. — Mohorjani Studenice, Štajersko, po župnem uradu, 5 K 80 v. — Mohorjani Lipa nad Vrbo, po č. g. Ivan Nagelu, župniku, 4 K 50 v. — Č. g. Mihael Bulovec, uršulinski spiritual v Ljubljani za Mohorja-nc 2 K 68 v. Šolske zamude in — učitelji. Šole so se zopet začele in kmalu bodo po raznih občinah zopet prišli izkazi o neopravičenih šolskih zamudah. Da se malomarni stariši, ki svojih otrok ne m a r a j o pošiljati v šolo, kaznujejo, temu ne bo nihče oporekal. Ali da se kaznujejo tudi stariši, ki ne more j o dati včasih otrok v šolo ,to je od sile in krivica! In vendar postopajo naši okrajni šolski sveti tako in sicer naravnost brezobzirno in kruto! — Čisto narobe pa je, če imajo učitelji kako zborovanje. To se ne napravi na šole prost dan, marveč se navadno izpusti šola. In letos, ko so imeli v Celovcu tisto znamenito (?) razstavo, so šole po vsej deželi zaključili že dne 25. avgusta, namesto 1. septembra samo za to, da so učitelji mogli iti na razstavo, kjer so tiste dni imeli svoj ponesrečeni praznik narodnih noš ((Trach-tenfest) in, kar je bilo menda še bolj važno, tudi »Gambrinusfest«, t. j. da so častili poganskega boga piva. No, tam seve naših nemčurskih učiteljev ni smelo manjkati! Izgubil o se je takrat za poduk na vsaki koroški šoli najmanj štiri dni! — Če kmet svojega otroka, recimo tudi radi najnujnejšega dela ne more poslati v šolo, ga kaznujejo. Koliko »mastnih« kazen bi se moglo naložiti za teh gotovo »neopravičenih« zamud za vse šolarje Koroške, — ki so šolo morali »zamuditi«, ker se je gg. učiteljem mudilo na razstavo! A tako je ukrenil naš slavni c. kr. deželni šolski svet, — s tem basta — ti kmet, zlasti slovenski, pa — molči in plačaj! Tako hoče vladajoča klika, in tako bode delala, dokler se je ne otresemo. To pa je mogoče le z zavednostjo, z združenjem in — dobrimi volitvami. Celovec. Zidarskemu mojstru Malleju na Ljubljanski cesti so 8. t. m. iz živino-zdravniških ozirov policijsko zatvorili hlev, ker se je v njegovem hlevu pojavila slinov-ka in kuga na parkljih. Št. Tomaž. (Prodal) je svojo hišo v Gundr.ški vasi Val. Fritz, pd. Stame c, za 5260 kron. Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lokajoči in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid11. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Ilrvatsko). Št. Tomaž. (Znorela) je naenkrat žena delavca Jurija Janež v Gundrški vasi in so jo v ponedeljek prepeljali v Celovec. Bog dal, da bi kmalu ozdravela in se vrnila v sredo svoje družine! Kakor smo slišali, so tudi kočarja Adlasnika, pd. Borovca, dali v norišnico v Celovec. Spodnji Dravberg. (L o v s k a s r e č a.) Odpadnik: »Gute Obend meine Ern.« — Lovci: »Weidmannsheil, Herr K . . ., heute haben Sie Gluck gehabt. Heut zahlens was.« — Odpad.: »Jabol, meine Ern, ich hot drei-mal Hosen gsch . . .sen«. (Hotel je s tem reči, da je tri zajce ustrelil.) — Lovci: »Heil, Heil!« — Strašanski smeh. Iz okolice Kloštra pri Grebinju. (Tudi n a r o b e - s v e t.) Odkar uživamo pri nas dvomljivo srečo, da nam ukazuje nemški župan v Grebinju, slišimo v Kloštru pred cerkvijo le n e m š k a oznanila. In to se dogaja v Kloštru, ki je čisto slovenska fara. Začudeno se vsakokrat okoli stoječi povprašujemo, kaj da je izklicevalee povedal. Ker smo kaznovani, če se ne ravnamo po izkli-cih, zato pač smemo zahtevati, da se pri nas izklicuje slovensko! Saj se ne izklicuje za. nemške škrice, ampak za nas slovenske kmete! Pri nas v Kloštru je navada, da gostilničar v Kloštru napravi vsako leto na šimensko nedeljo ples; tako se je tudi letos zgodilo. Toda čujte! Tisto človeče, ki izklicuje občinske zadeve samonemško, je letos 29. vinotoka po sv. maši oznanil po slovenski, da bodo pri »birtu« kisla župa, golaš in druge dobre jedi na razpolago in potem ples. Kaznive zadeve se izklicuje torej ponemško, da jih ne zastopimo, nepotrebne pa v islovenščini. Kaj pravite na to, gospod župan Herzog? Št. Tomaž. (Zborovanje.) V nedeljo, dne 29. oktobra je naše društvo »Edinost« napravilo shod, na katerem nam je č. g. Fr. Šenk zanimivo govoril o prvem romanju Slovencev v Sveto deželo, katerega se je bil tudi sam udeležil. Vsi smo napeto poslušali in v duhu ž njim potovali po teh svetih krajih. Srčna hvala. Nato so dekleta uprizorila igro »Čašica kave«, fantje pa »Krčmar pri zvitem rogu«. Vse je šlo lepo — to je pričalo odobravanje občinstva. Med odmori je bilo petje. Udeležba je bila dobra, čeravno vreme ni bilo lepo. Celo iz Celovca so nas počastili z obiskom. Hvala! Čisti dobiček se je daroval pogorelcem. Žabnice. Dne 23. oktobra se je pri nas pokazala živinska bolezen na gobcih in parkljih. Pastirji so izgubili dve telici, ki sta zašli na bistriško planino, kjer imajo že dolgo omenjeno sitno bolezen. Ker je županstvo takoj istorilo potrebne korake, zato se hvala Bogu bolezen do sedaj še ni razširila. — Vsak vlak, ki gre proti Pontebi, je poln Italijanov. Ko «e spomladi vozijo v Avstrijo, so pohlevni, sedaj pa so taki, kakor da bi vsi ušli iz kake norišnice. Je popolnoma prav, da jim Turki puščajo malo krvi. — šola je bila pri nas! nekaj časa zaprta radi bolezni g. nadučitelja. Vogrče. (Shod. — Igra. —- Slov o.) Zopet smo imeli enkrat pri Škofu prijeten popoldan, katerega nam je priredilo naše izobraževalno društvo 29. vinotoka. Mnogoštevilnim poslušalcem je govoril č. g. provizor P. Ulbing o naši zemlji, njenem razmerju do drugih svetov, zunanji obliki in notranji ikakovoisti. Prava grobna tihota je vladala v dvorani, ko je spretni govornik razkladal ukaželjnim poslušalcem zanimive lastnosti našega planeta. Ko smo prejeli dovolj poduka, pa -smo se srčno smejali »Kmetu Herodu«, katerega .so navihani študentje tako presneto prekanili in ga na njegovem bajnolepem prestolu pustili zaman čakati na sv. tri kralje. Izvrstna predstava dela vso čast našim vrlim fantom-igralcem. — Poslovili smo se topot tudi od našega društvenega predsednika Štefana Breznik, ki bo odslej posestnik »Narodnega doma« v Pliberku. Iskrena mu hvala za njegovo neumorno in požrtvovalno delo, ki ga je v toliki meri posvetil-našemu društvu. Društvo ga bo zelo pogrešalo. Bodi mu sreča mila na njegovem novem domu! Slovenci in Slovenke iz okolice pliberške, kedar pridete v Pliberk, ne pozabite zglasiti se v »Narodnem domu«. Postrežba je že sedaj izborna! Borovlje. (Razmere na kolodvo-r u.) Že večkrat so ise slišale pritožbe o poslovanju na tovornem kolodvoru. Posebno se pritožujejo lesni trgovci. A v torek so se izkazali na kolodvoru. Nek gostilničar je kupil na Kranjskem več praset, jih dal sam preiskati po živinozdravnlku, da bi ne imel nobenih težkoč, in jih je sam poslal sem na Borovlje. A tu v Borovljah jih ni smel iztožiti, četudi je bito živinozdravniško spričevalo pritrjeno voznemu listku, tudi krme jim ni smel dati, ampak obrniti se je moral na okrajno glavarstvo v Celovec. Šele ko se je vrnil iz Celovca, je mogel dobiti praseta, seve vse zmrznjene in lačne. Uradniki na kolodvoru imajo gotovo premalo dela, da si s takimi šikanami krajšajo dolgčas. Borovlje. (Naša nemškutarija v pravi luči.) Dne 21. m. m. zvečer ob 6. uri je bil sklican izredni občni zbor puškarske zadruge, da sklepa o nabavi novih strojev za izdelovanje puškinih cevi in o izboljšanju izkoriščanja vodne sile. Prišel je na to zborovanje sam g. vladni svetnik vitez Rainer kot zastopnik okrajnega glavarstva in ministrstvo je poslalo svojega zastopnika z Dunaja, ker je vladi res na tem, da se povzdigne naša puškarska obrt. Radi tega je vlada izposlovala od obrtnega pospeševalnega urada (Gewerbefòrderuhgsdienst) 46 tisoč kron brezobrestnega posojila. Glejte, tukajšnjim mogočnežem pa ni bito na tem, da bi poskrbeli, da bi z ozirom na važnost te za Borovlje tako potrebne naprave bil občni zbor (sklepčen. Saj so zastopniki vlade čakali do pol 9. ure, in še takrat ni bito potrebnih 40 odstotkov mojstrov navzočih, da bi mogli sklepati. To je najlepši dokaz, in vlada se je lahko sama prepričala, za kaj se gre našim borovškim mogotcem z županom na čelu! Kadar se gre za oblast in komando, tedaj mora priti vse in vztrajati, Četudi do štirih zjutraj. Kadar 'se pa gre za korist in napredek zadruge, takrat je pa vse eno, če kdo pride ali ne. Pa saj ni čuda! Ljudje pravijo, kaj bomo hodili, saj itak nič ne pomaga; nas se kratko malo pregla-suje, in če bi bili naši predlogi še tako dobri. Če župan ne vzdigne roke, se je drug tudi ne upa, in če to stori, ga zadene županov pogled in roka ko j omahne. Vsa hvala pa posestniku Jaklinovih fužin, g. Jakobu Poschinger za njegovo stvarno in strogo izvajanje, ki priča o njegovem znanju in je radi tega naša stranka in cel slovenski narod lahko in po pravici ponosen nanj. Iz Kanalske doline. (V n e b o v p i j o č greh.) Čestokrat se je že pisalo, govorilo in dokazovalo, d^ so naše koroške šole mučilnice za naše otroke, da se v teh šolah otroci potujčujejo, da iz njih postanejo nezavedni fantje in možje, kateri zasramujejo svojo slovensko materinščino in vse, kar je slovenskega, slovensko zemljo, Slovence in neredko celo svojo mater, in sicer samo radi tega, ker ona govori jezik, katerega ti tako zaničujejo; kajti nemškutarji so hujši od Nemcev, kakor janičarji hujši od Turkov. Kdo je temu kriv, oni sami? Nikakor ne, saj ne vedo, kaj delajo. Vsemu temu je kriva vlada, katera je skovala ta vnebovpi' joči šolski sistem; seveda so krivi tudi učitelji, a tudi ti ne direktno, kajti tudi te ie vzgojila šola, seveda po volji vlade, tudi 0 teh se lahko reče: saj ne vedo, kaj delajo-Tudi ti so se učili v šoli ubogati na migljal ZdB'SOJCt si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčajo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 K franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg 67 (Hrv.) k°t krotki psički, učilo se jih je indirektno, 'Pobijati, razdirati, zabranjevati in zasme-ovati v;se, kar le nekoliko diši ipo sloven-prj(je potem tak siromak med ponilo slovensko ljudstvo, mu ne bije v nje-|0vih prsih srce učitelja, ampak srce nem-.ega »pijonirja«. Takemu »pijonirju« iše niU na misel ne pride, da bi učil njemu izmeno slovensko deco, spoštovati in ljubiti slovensko grudo, slovensko besedo, lepe hri-in doline, po katerih se je pevala sloven-slja pesem ob časih, v katerih se iNemcem Pili sanjalo ni, da bodo oni kedaj na Koro-skem vladali in ponižne Slovence prega-jijali. Da bi tak učitelj slovenske otroke učil 1 ubiti slovensko zemljo, jih peljati v duhu Paza j v čase, v katerih je bil še prost Slo-v katerih so se borili naši očetje kot evi, če je bilo treba braniti svobodo domo-yPe, o tem ni govora; njegov poklic je, iz-PPeti iz srca mladine zadnji čut do> svojega P aro d a in če se mu posreči, je tak učitelj dober in plačilo judeževo mu je gotovo. Ka-oni izpolnjujejo to nalogo in kaj s tem dosežejo, se vidi najlažje v Kanalski dolini, ^Jer so otroci takšne reve, da niti slovensko jutijnemško ne znajo. Pisec teh vrstic je bil jotošnje poletje par dni v Lužnici, kjer je vakor znano žveplena kopel; nekega dne krem na sprehod proti slovenski vasi in vidim dva fanta od 11 do 13 let stara, katera dis pozdravita z običajnim »kuten tok«. Nagovorim ju, ali ista Slovenca, nakar rečeta da- Potem ju vprašam, ali hodita v šolo in ^ znata Citati, nakar isto pritrdita. Dam ji-jdp slovenski časopis, da naj čitata, kar sta Moj bila voljna, a — ni šlo! Oba sta posta-pa bolj in bolj rdeča, nazadnje sta prizna-S da nobeden slovensko čitati ne zna, nato jPia dam nemški časopis, katerega sta či-ala še precej gladko, a ko njiju vprašam, da sta čitala, noben ni vedel kaj pove-a,i. Če bo šlo tako naprej, posebno če po-bislimo, da je z malimi izjemami po celi koroški enak pouk v šolah, si lahko izraču-arho, kedaj da bo prišel dan, ko se bo o as Pela pesem: Naši so samo grobovi. Zato am kličem: Slovenci, vstanite, vzbudite se, a delo, dokler je še čas! — Letoviščar, j. Velikovec. (Načelnik »S ù d m a r -MM Tukajšnja podružnica lutrovske ddmarke« si je izvolila za svojega načel-dta vodjo zemljiške knjige g. oficijala M,Jgratschitscha. (Nekdo je rekel: »Zakaj ' Potrata črk pri tej draginji?«) Torej pri tj družnici društva, ki deluje za protestan-ki hoče Slovencem ugrabiti posestva tako dela zgago med Slovenci in Nemci, biti načelnik c. kr. uradnik! Kedo naj vM Zaupanje v take pristranske c. kr. urad-v M Ravno sodnijski uradniki so povsod sp},eth oziru ponavadi naj zagrizene j ši na-veMniki. Ni čuda, da ljudstvo, posebno slo-za Mo, nima do sodnij navadno nobenega spbddja več! Kaj ko bi bil kje kak sloven-4 drmlnik načelnik kakega slovenskega ra; Sva? Sodnij ski uradniki imajo od zgo-! J Predpise, da se ne vmešavajo v stran-Me zadeve. In to tirjamo tudi mi! Sp0flnjj Dravi,erg, (Slovensko šol-bovor ^ r u š t v o) je dobilo v nedeljo dne 5. novmnbra svoi° novo podružnico. Usta-Zahi 1 je bil povoljno obiskan, dasi se .Šo]sjcm Posebno agitiralo. Namen in pomen g,ov0rega društva za Koroško je v daljšem .\lat n Pojasnil predsednik društva, č. g. kriviciazun, ki je kazal zlasti na mnoge Mpnjr’ n se nam gode na šolskem polju. G. vkega o.2 man je kazal na potrebo šol-Živije . rhštva z več zgledi iz praktičnega z°Per M' Posameznik se ne more braniti zdruge a.Zne krivice, pač pa to storimo lahko delov i^1’ Pristopilo je takoj lepo število t aPc v načelstvo so bili izvoljeni gg.: v^^Pik ■art’ oočelnik; Jan. Pepevnik, nar Mhi.; j’ L- Grešnik, blagajnik; Jos. Šegi, P daj pa L Hren, tajnik; Ivan Juh, nam. — Judstvai re,Pko na delo za izobrazbo našega (Veselje) je bilo po vsej ciig' z"pprii Sm° izvodeli novico, da so naš bnckromn, . Ivan Lučovnik bili v Grad-dv!nìMioza dohtarja teologije! Po-letG dbgjj.j .a dušnega pastirja, ki oskrbujejo RorMPravn •faia’ a 80 obenem v teku dveh g d h Živ' 'VSe tezke izkušnje za doktorat, (j 1U nam ohrani prav mnogo let! vofi!.6 otvoJ- Peželni šolski svet je dovolil, b° g. Mnasem trgu otroški vrtec. Se--1 ec nemški in ho pomagal po- nemčevati otroke slovenskih delavcev. Kdo bo vzdrževal vrtec? Ali občina? Ali »Schul-verein«? Dolžnost lastnika fužin grofa Thurna hi bila, da skrbi tudi za vzgojo delavskih otrok, ki jim jemlje podnevu očete, da ne morejo vzgajati dece. G-uštanj. Pri nas zidajo zopet nov »Per-sonalhaus«, ki stoji v bližini nove šole. A ne samo za stanovanja mora skrbeti grof, ampak tudi za duševno vzgojo delavcev. In za to pa potrebujemo še drugega dušnega pastirja, potrebujemo kaplana. Guštanj. Direktorju in uradnikom naših fužin svetujemo, naj si naročijo »Mir«, da ne bo treba pošiljati fanta okoli, ki poizveduje, kje bi se dobil »Mir«. Gospod Čas bodo že prestavili, saj so Slovenec. Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. Politične vesti. LAŠKO-TURŠKA VOJNA. Laška grozodejstva. Vesti, da so Turki pomorili vse prebivalce misijonskega zavoda v Benghaziju, niso bile potrjene, pač pa je dognano, da so Lahi pri obstreljevanju Benghazija usmrtili več Evropejcev. Da Turki ne bodo s kristjani posebno lepo ravnali, je razumljivo; Turek je pač Turek. Da pa Lahi v Tripolisu kar vse povprek morijo in se turška grozodejstva z laškimi niti primerjati ne dajo, tega ne bi bil menda nihče pričakoval. V imenu civilizacije, napredka, kulture in v imenu krščanstva in Bog ve, v kakem imenu še, so zasedli Lahi Tripolis in grabijo po Tripolitaniji. Velesilam je poslala laška vlada obvestilo, da je v imenu »civilizacije« priklopila (anektirala) Tripo-litanijo k laški posesti. Čudno prikloplje-’ nje, ki se mu bo vesoljni svet od srca smejal! Lahi so že naznanili priklopljenje Tri-politanije, ko se komaj še v mestu Tripolis držijo in so bili ravnokar strašno tepeni, da so morali zbežati pred Turki in Arabci za mestno zidovje v Tripolisu. Proti laški »civilizaciji« je pa turška vlada poslala na velevlasti spomenico, v kateri protestira proti laškim grozodejstvom v Afriki, ki so v posmeh kulturi in civilizaciji. Poročevalci evropskih časopisov res potrjujejo strašne zločine Lahov. Tako na primer poroča iz Tripolisa posebni poročevalec »Berliner Tagblatta« sledeče: »Ponoči je okoli naše hiše pokalo, najhuje proti polnoči. Zjutraj ob sedmih zopet običajna kanonada. Prej vsako noč, zdaj vsak dan. Pokanje pušk, grom topov na ladjah in pa gorskih topov. Turki napadajo do skoraj desetih. Kakšno nesrečo so Lahi s svojim postopanjem nasproti Arabcem povzročili, se ne da popisati. Kogar dobijo z orožjem v roki, naj iga že odvedejo. Toda divjanja po cele dni zoper čisto nedolžne ljudi ni mogoče opravičiti. Hočem našteti nekaj slučajev zadnje dni in pripominjam, da zastavim besedo za čisto resnico vsakega posameznega slučaja: Neki Arabec vleče s svojim voličkom v zelenici vodo iz vodnjaka, da poškropi vrtove. (Zelenica ali oaza je kraj v puščavi, kjer se nahaja voda in vsled tega tudi drevje; ravnatelj Jahne, slaboznan prevajalec slovenskih krajevnih imen v nemške spa-kedranke, bi izraz oaza brez dvoma prevedel na nemško v » Sp i n a t f 1 e ek er 1 «. Opomb, ured.) Lahi pridejo in mu ukažejo v stran. Hoče izpreči žival, da hi jo vzel s seboj. To menda ljudem predolgo traja, zabodejo ga z bajoneti. — Trije slepci se držijo za roke, prvi tipa ob zidu. Berači so. Tedaj zavije okoli vogla trop bersaglierov (laških vojakov), v hipu so trije pohabljenci nehali živeti. Do večera so ležali v Sokri na voglu nekega oljkinega vrta. — Trije otroci so pobegnili iz zelenice k svetemu grobu Sidi el Masri, ki se nahaja na kraju palmovega gozdiča proti jugu. Tamošnja straža začne hitro streljati na malčke, katerih najstarejši je star osem let. To je bilo dne 22., na dan vstaje. Otroci so pripadali k družini trgovca s sadjem Hammed ben Kaddiš, Njega samega so odvedli, dva njegovih konj ustrelili. Mesar Ali Freper v Sanii je bil pri svojem poslu napaden. Ravnokar je drl ko-štrunu kožo preko ušes, ko so padli po njem vojaki in ga ubili z njegovo sekiro. — Rav-notam, v Sanii, je prišel Mohammed Masu-ri s trga, ko so ga ustavili in preiskali. Po tamošnjem običaju je svoje denarčke zavoz-Ijal v konec havlija svojega ogrinjala. To so mu vzeli, njega pa ustrelili. — V Sokri so vso družino Bu def et Turinu d j a) kakih 20 oseb, poslali na drugi svet, njega samega so zabodli. To je bila ena izmed najpremož-nejših tamošnjih družin. — Na cesti proti Gergarišu jezdite dve ženski na velblodih. Bili ste pozvani, da se vstavite, seveda v laškem jeziku. Ukaza ne razumete in jezdite dalje, pa streli iz pušk ju vržejo z živali. — Neka druga ženska je bila na ulici proti Bumilijanu zabodena, ker si ni dala z obraza strgati pajčolana. Mogoče, da so vojaki sumili v njej preoblečenega moškega. Nekemu beraču, ki je prosil vbogajme, so vojaki dali miloščino v obliki svinčenk. Brez krika je starec omahnil mrtev. Danes popoldne sem videl zunaj v Sanii pri Studencu piti vodo 121etnega dečka. Hipoma poči čisto blizu strel, rezek krik in deček se zgrudi mrtev. To se je zgodilo v Šaria Kebir. — Na istem kraju je stal v ponedeljek , ko se je začel polom, Armira Sagasli, pred svojo hišo. Po ulici pridejo bersaglieri, ustrelijo nanj in ga ranijo na levem lahtu. Arabec postane divji, zaloputne vrata in skliče svoje ljudi. Sedem teh pride s puškami in začnejo dobro meriti na zelene perjanici. Bersaglieri se umaknejo, pa se čez par minut vrnejo ojačeni, da naskočijo hišo. Sagasli s svojimi pa odbije tudi ta naskok. Medtem ie začelo okoli in okoli pokati. To je bil začetek v skupini oaz Heni; dva voja sta bila pri tem ukonča-na. Arabec pa je dobil čas, rešiti sebe in družino. — Pri Sukel Džuma (petkov trg) je klečala na cesti poleg svojega mrtvega moža plakajoča žena, objokujoča po tamošnjem običaju. Ne dolgo, in zgrudila se je mrtva poleg svojega mrtveca. Tako bi lahko naštel cele litanije.« Na stotine žensk, starčkov in otrok, skupaj zvezane in čisto nage gonijo v mesto, da jih drugo jutro postrele. Ker je sramežljivost pri tamošnjih domačinih bojda zelo razvita, se kar tresejo same sramežljivosti. Lahi zagovarjajo to svoje početje s trditvijo, da imajo Arabci pod obleko strelivo. To so vesti, da se človeku lasje ježijo, in ki postavljajo laško kulturo in civilizacijo v čudno luč. HRVATSKI BAN ni odstopil, marveč je razpustil hrvatski sabor. Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"! Društveno gibanje. Slovensko katehetsko društvo vabi na svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 16. novembra ob pol 2. uri popoldne v mali dvorani v hotelu Trabesinger. Predmet: Zgodnje in pogosto sv. obhajilo^ šolarjev. Podporno društvo slovenskih organistov na Koroškem praznuje praznik sv. Cecilije, zašičitnice cerkvene glasbe, ,s slovesno sveto mašo ob 9. uri pri Svetem Duhu v Celovcu, pri kateri pojejo slovenski organisti. Vabi se vse slovenske organiste, da se udeležijo in sodelujejo. Vaja je pred sveto mašo ob 8. uri pri Trabesinger ju. Odbor. Prevalje. Katoliško slovensko delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po blagoslovu pri Steklu svoje mesečno zborovanje. K obilni udeležbi vabi odbor. Shoda Živinorejske zadruge za Žvabek in okolico sta v nedeljo, dne 19. novembra 1911 in sicer na Suhi pri Šerčerju ob pol 11. uri dopoldne ter v Žvabeku pri Luknar-ju ob 3. uri popoldne. Spored na obeh shodih je: 1. Pomen živinorejskih zadrug. 2. Živinoreja. 3. Zapisovanje udov. 4. Prosti predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Hodiše. Slovensko pevsko društvo »Zvezda« ima svoj letni občni zbor na nedelj, dne 12. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne pri Kramarju v Hodišah. Spored : 1. Pozdrav društvenega predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odbora. 4. Razni pogovori in zabava s petjem. K obilni ude-h.žbi vabi društveni odbor. Velikovec. Društvo »Lipa« priredi v nedeljo, dne 19. novembra, mesečno izborova-nje točno ob 3. uri popoldne v «Narodnem domu« v Velikovcu. Na sporedu je zanimiv govor, šaloigra »Kukavica modra ptica« (igraj a dekleta) in tamburanje. Nastopitja tudi dva mladeniča kot govornika. Društ-veniki in prijatelji društva, sedaj nimate več tako obilega dela, vdeležite se zborovanja v prav obilnem številu! Mohorjani! „Slovenska Straža" Vas kliče! Pri sprejemu Mohorjevih knjig daruj vsak večji ali manjši znesek »Slovenski Straži" ! Gospodarske stvari. KUGA V GOBCU IN NA PARKLJIH. Zopet je skoraj v vse dežele Avstrije za-trošena kuga v gobcu in na parkljih, ki se najbolj prijema prežvekovalcev (govedi, ovac in koz), pa tudi prašičev in drugih domačih živali. Noter do zadnjega časa sta bili prosti te kuge v Avstriji le Solnograška in' naša dežela, a zadnji čas je bila tudi v našo deželo zatrosena. Silna nalezljivo s t te kuge da domnevati, da se bo ta nesreča hitro širila, zato bodi dolžnost vsakega ž i -vin o rejca, da pozna to- k u g O' in sredstva, kako se odvrača, oziroma da ve, kako je ravnati, da se živali obvarujejo pred o k u -že n jem, in če so okužene, kako se kuga zatira. Kugo na gobcu in parkljih povzroča gliva, ki, prenesena na druge živali, takoj provzroči okuženje, t. j. hudo vročinsko bolezen, ki se pri njej napravi mehurčast izpuščaj v sluznici v gobcu in na jeziku, na smrčku, v precepu na parkljih, redkeje pa tudi na vimenu, zlasti na sescih. Kuga v gobcu in na parkljih je silno nalezljiva. Kjer je ta bolezen med živino hudo razširjena, se večkrat sliši, da se po nji okužijo tudi ljudje. Navadno obole vsled uživanja mleka, presnega masla in sira, ki ga dobe od krav, ki trpe na tej bolezni. Redkejši so slučaji, da pride ta kuga na človeka naravnost od živali, bodisi da se je človek dotikal obolelih delov života pri molži, klanju in zdravljenju. Bolezen je nevarna posebno otrokom. Ljudje zaradi nje tudi lehko umrjejo. Od te bolezni obolela živina navadno v krajšem ali daljšem času zopet okreva. Le včasih in ponekod pogine 50 do 80 odstotkov obolele živine. Teleta navadno poginejo vsa. Posebno veliko škodo dela ta kužna bolezen sicer v gospodarstvu. Živina dalj časa ne more delati, med tem postaja mršava in suha ter daje tudi veliko manj mleka kakor zdrava. Najhujše je pri tej kužni bolezni, da se tako naglo širi. Z ozirom na nevarnost, ki preti predvsem kmečkemu prebivalstvu, in ker se kuga v gobcu in na parkljih tudi na človeka, prenaša, so se izdale posebne veterinarske in varstvene odredbe. Naš zakon o živinskih kužnih boleznih prepoveduje poleg drugega tudi semnje v okuženih krajih in izvoz živine iz takega okraja. Da se kuga hitreje odpravi, ukazuje zakon, da se od slučaja do slučaja lehko pobije tudi večje število goved. Meso ni sicer neužitno, vendar pa odloča živinozdravnik, v koliko je za užitek sposobno. Prodaja presnega mleka iz okuženih in osumljenih hlevov je prepovedana kakor tudi uživanje takega mleka. Mlekarne in drugi, ki hočejo prodajati mleko, ga morajo prevreti ali pa sterilizirati. Žival se kuge naleze od drugih živali v hlevu po slini. Sline bolne živali in tekočina, ki se izceja iz obolelih mehurčkov na telesu onečistijo krmo, vodo, steljo, pašnike, ceste, železniške vozove itd. Tudi po roki, obleki in obuvalu ljudi, ki negujejo živali, se lehko prenese bolezen. Posebno nevarni so mesarji, rezači, krošnjarji, hlapci in de- kle, ker se po njih bolezen posebno lehko prenaša. O ravnanju s živalmi, ki so obolele za kugo v gobcu in na parkljih, piše Frančišek Waldhàusel v listu »Der Praktische Land-wirt« takole: Velike izgube, ki jih povzroča kuga v gobcu in na parkljih, me silijo, da objavim svoje velike tozadevne izkušnje. Kakor hitro je dognano, da je kako govedo že okuženo, se priporoča takoj vse druge živali v hlevu okužiti s sluzom iz gobca, kajti ostale zdrave živali bodo prej ali slej tudi okužene, zato je bolje, če je bolezen naenkrat v vsem hlevu in se prej konča. Posebno skrb naj ima živinorejec za sesajoča teleta, ki redno poginejo, če ostanejo pri svojih materah. Kolikor telet ni mogoče takoj prodati, jih je treba postaviti v drug, osamljen hlev ter umetno napajati z zavretim mlekom, ki se teletom daje shiajeno na 28 “ C. Hlevi z bolno živino morajo biti hladni in dobro prezračevani, kajti pregorki in ne-prezračevani hlevi pospešujejo groznično vročino živali, ki je zelo nevarna za njih življenje. Seveda je brezpogojno treba poklicati živinozdravnika, ki da vsa potrebna navodila in zlasti pove, kako je vsak dan živalim meriti toplino. Prve dni po okužen ju se mora zlasti negovati in čistiti gobec ter parklji. Parklji se z mlačno vodo dobro izpirajo, precep parkljev in nadparkeljni člen se namaže z lesnim katranom in staje se dobro nastiljajo s suho steljo. Pozneje med boleznijo se morajo parklji ohraniti suhi ter se zdravijo s kakim razkužilnim praškom, ki ga zapiše živinozdravnik. Če se pri zdravljenju parkljev ne ravna skrbno, se narede globoko segajoče gnojne otekline, parklji odpadejo in žival se mora zaklati. Gobec se mora znotraj in zunaj, ravno-tako nosnice vsak dan 2krat do Škrat izprati s kinosolovo vodo, in sicer po navodilih živinozdravnika. Izmivanje naj se vrši prav nežno s kako mehko in čisto cunjo ali z gobo, da se ne odrgnejo mehurčki in se ne poškoduje nanovo zrasla sluzna koža. Še bolje se vrši izpiranje s kako brizgalni co. Kadar mehurčki na čeljustih potemné, je priporočeno gobec izpirati z redko galunovo vodo. Po izbruhu kuge se mora prav posebno paziti na vime, ki pri tej bolezni zelo trpi. Vroča vimena je treba hladiti z mrzlimi obkladki. V ta namen se robci namočijo v ocetnokisli glini, da se na ta način preprečijo vnetja in uljesa. Tudi mazanje vime-nov z zmesjo iz ilovice in kisa je dobro sredstvo. Seveda se morajo vimena pred vsako molžo osnažiti z mlačno vodo, drugače se namolženo mleko hitro skisa. Trde otekline na vimenih je treba vsak dan dobro natreti z mažo, sesto ječo iz dveh delov lorberjeve maže in enega dela živosrebrne maže, dokler se oteklina ne izgubi. Razpokane in me-hurčaste seske je treba mazati z mažo iz svinčene beline. Razen opazovanja in zdravljenja tu omenjenih bolestnih prikazni je pa nepretrgano noč in dan treba paziti na splošno stanje bolnih živali, kajti če imajo živali trajno vročino in več dni ne jedo, silno hitro propadajo in navadno naj dragocenejše plemenske in molzne živali brez vsakih bolečin hipno poginejo. Glavna pozornost se mora obračati na odvračanje greznične vročine ter se zato mora na dan večkrat pri živalih meriti toplina, in kakorhitro se ta dvigne nad 40 0 C, se mora nemudno poklicati živinozdravnik. Dokler ne pride živinozdravnik, je dobro domače sredstvo čaj iz cesarskega korena in lavorovega praška, ki se daje živalim piti. Ker se pri veliki vročini posuši vsebina želodca in črev, zato je treba paziti, da živali lehko' odkladajo blato, in se jim v to svrho dajo hladeče in raztapljajoče dristve. Če je žival dlje časa zaprta, se ji pomaga s kakim dristilom. Izkušnja uči, da dolgotrajno zaprtje pri kugi v gobcu in na parkljih povzroča veliko greznično vročino, ki je mnogokrat vzrok smrti. Najnevarnejši čas se pa takrat prične, kadar živali čez tri do šest dni, ko so izgubile tek, zopet prično rade jesti, imajo čist gobec, se zobje ne majejo in je sploh stanje bolnih živali razmeroma dobro. V tem času je treba strogo paziti na pravilno pokladanje in naj živali dobivajo po malo lehko prebavne hrane. Zlasti se je ogibati močnih krmil, ki pospešujejo tvorjenje mleka. Živali namreč ne morejo ob začetem zdravljenju prenašati in prebavljati velikih množin krme in se zato lehko sluznice vampa vnamejo, pokaže se vnovič močna groznična vročina, krma v prebiralniku se strdi in žival vnovič oboli-V tem času največ živali pogine. Če je živinozdravnik hitro na mestu, more pač včasih najhujše preprečiti. Na vsak način je pa najbolje med tem časom bolezni živali prav pičlo krmiti ter na mleko kakih 8 do 14 dni ne računati in le počasi preiti k zadostnemu krmljenju. Ko je kuga ponehala, se morajo parklji preiskati ter s primerno previdnostjo porezati, oziroma skrajšati, in vsa gnojna mesta odstraniti ter primerno zdraviti. Krave, ki so bile bolne na tej kugi, kaj rade zvržejo in je v tem slučaju treba na pomoč poklicati živinozdravnika. »Kmetovalec«. Slovenski kmetovalci, poprimite se sadjarstva! (A. Fritz.) (Dalje.) Drugi vzok, da se gospodarji sadjereje bolj ne oklenejo, je ta, da ima vsak kmet preveč raznih vrst, skoraj vsako drevo je druge vrste. Ob ugodnih letinah je sadja preveč, ob slabih ga nič ni. — Vsak naj bi imel le 2—3 vrste in iste prave, udomačene in trpežne. Trgovci le enotne vrste dobro plačajo, če jih dobe cel vagon od enega posestnika. Mešanica ni nikoli za rabo, ker ima vsaka vrsta posebne lastnosti, ki ovirajo kupčijo, prevožnjo ali uporabo. Da se tudi v slabih letinah kaj pridela, je treba drevje oskrbovati, zemljo obdelati, gnojiti, izbrati prave vrste, ki v dotičnem kraju najbolje uspevajo, so plošno priporočljive in dobre za domačo porabo in kupčijo. Naši kmetovalci drevo pač vsade, oziroma zabijejo v prav globoko luknjo, poteptajo noter zemljo, včasi se da zraven dolg kol, ki zmeraj ob vsakem vetrčku drevo tako prijetno ščegeta po rebrih in drgne kožo. Gnojiti — čemu? Saj samo raste! Še za na njivo ni gnoja! Ako je drevo na prav srečnem prostoru, še vjame kakšen curek gnojnice, ki teče z gnojišča dol po kolovozu v potok. — Da bi zemljo zrahljal in naredil krog drevesa šipo (Baumscheibe), se mu zdi škoda trave. Lišajev in mahu mu ni treba ostrgati ali osnažiti z debla, ker vsako jesen pridejo kr^ve in junci na travnik in drevo dobro odrgnejo med pašo, če se tudi kakšno polomi — kaj zato. Kadar je sad zrel, (otroci še tega ne vpoštevajo), pridejo z dolgimi koli in drogi ter drevo pošteno premikastijo in oklestijo, kar izlepa noče dol, mora pa izgrda. Pri tem delu se večina cvetnih popov, ki imajo prihodnje leto cveteti in roditi — zbije dol, potem se gre k drugemu tretjemu itd., po končani béri se da drevesom priložnost 12 mesecev počitka. Takšno usodo imajo sadna drevesa po večini. (Dalje.) Za kratek čas. Nabira J. M. V vozu električne. Koketka, ki v vozu ni dobila več sedeža, zbode sedečega gospoda: »Neotesani ste, ker ne veste, da se mora dame pustiti sedeti.« Gospod: »Oprostite, že enkrat sem pustil eno sedeti, pa mi še sedaj ni odpustila.« Vsaka gospodinja, katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. Klobas se mu je zahotelo. Učitelj: »Zakaj si prišel danes tako Jurček?« Šolar: »Klali smo doma.« , Učitelj: »Pa povej doma, da moram jaz (Iobiti za to pristnih dokazov, sicer boš ka-2llovan; ker prej ne verjamem.« Strokovnjaška kritika. . Dva brezdelna delavca, en tesar in en Zl(Ur, sta šla iz Reberce v Kaplo. . Tesar: »Poglej, poglej, prijatelj, te ve-JjKanske skale, orjaški skladi! Vsemogočna •'hja roka jih je postavila, in vse to v še-s*erih dnevih!« Zidar: »Hm! Je pa tudi delo po tem!« Iz zemljepisja: švabek. Svabeška zaljubljena dekla gospodarju: je on (hlapec) š o v - h e k , bom pa jaz U(D š v a b e k.« Iz zgodovine: Londskron. Za Ojstrovco pri Št. Vidu je bil najlepši Sfad Koroške Landskron pri Beljaku. Pred s;° leti je pogorel in niso ga več zidali; se-raj leži v razvalinah, ki pa so najslavnejša Novo zidana hiša in Skedenj, lepo arondirano posestvo, ima 18 birnov posetve in zadosti gozda, je poceni naprodaj. Več pove upravništvo „Mira“ št. 54. Tržne cene v Celovcu dne 4. novembra 1911 po uradnem razglasu: in bajlepša v deželi. Zidali so ga Kheven- '^•.1 v m o Zj Vv JL JL. aa v, v j . "'Uerji v XVII. stoletju. Ko je bil gotov, ga je hodila gledat cela dežela. Krasen je bil pkor rajska devojka, veličasten kakor Si-l0h. Pa nekaj je še manjkalo najlepšemu «jadu dežele: ime. Belil si je grof glavo-, naj-1 lepemu gradu tudi lepo ime, pa ni mogel '^hi pravega. Poklical je vse modrijane in iCenjake k sebi; ponujali so mu različna Uena, pa nobeno ime mu ni ugajalo. Jezen vHPodi vse svetovalce iz grada doli čez hrib, »Premišljeval bom še sam tri dni, da 0rh našel pravo imenitno ime; in moram najti!« . ; ^ , Razglasil je daleč na okoli: V treh dneh pridejo vsi k gradu; velik praznik bo-• 0 obhajali: krstili bomo novi grad; njega rrie haj bo v vseh ustih! Res! Grof premišljuje sam v sobi, da t) V glava poka. Vse pa, daleč na okoli, se JPravlja veselo na tretji dan. Vse je rado-111:10 na ime. na Srof Pa le ni m°gel najti pravega ime-' Nevoljen se je bil že s pestjo po glavi. Vl. Rride tretji dan. Pred gradom že vse e- Grof pa imena le še nima. j{ Ulej ! Sedaj mu šine nova misel v glavo, (j^glasil bom dol iz stolpa: En lonec kron 11 tisti, kdor mi pove ime gradu, ki se mi Popadlo.« ^es sre^en te misli leti po stopnjicah v z močno pestjo porine težka okna na-Soč 11 111 zavpije z orjaškim glasom na ti-6 zbranim: ^Lonc kron dam tistemu, ki . . .« ]0r] stavka ni motgel končati: Ione kron, Ib knon, lonckron! vpije vse pod gradom. fttja ni bilo ne konca ne kraja. ];i množica je namreč nestrpno čaka-o^^haj se po gr0!f prikazal v stolpnem d0l u th katero ime bo on zaklical iz stolpa Wn i er t° ime bo ime gradu. In zavpil je: 1C kron io sedaj poganjalo Jonckron, Pa za11 °stalo je to ime. Bolj po nemško so — s,|kali potem lonckron v »Landskron«. Ite pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Mirn“! fitli Loterijske številke. Irst’ ^.oktobra: 38 54 42 4 3 Rihc !'novembra: 11 19 18 87 79 hovembra: 54 53 82 20 58 Gostilna V Se vefij lavyallaja -Jeip + ^ahain rgu na Koroškem, ob železnici, kjer , acli velika tovarna z več sto de- ki " ’ Se od i vcii^a tovarna z vec sio ue-Prai^01^6 vi a.h°®tenemu in pridnemu človeku, bori Ug°dni>^!-tl vsa]. 1000 kr011 kavciie> Poci v°iŠtvo ^ .P0k°ji v najem. — Kje, pove )>Mira“ pod štev. 54 iz prijaznosti. Blago 100 kg Pšenica............ Rž................. Ječmen............. Ajda............... Oves............... Proso.............. Pšeno ............. Turščica........... Leča............... Fižola rdeča .... Repica (krompir) . . Deteljno seme . . . Seno, sladko .... „ kislo .... Slama.............. Zelnate glave po 100 kos Repa, ena vreča . 20 83 Mleko, 1 liter Smetana, 1 „ Maslo (goveje) . . 1 kg Sur. maslo (putar), 1 „ Slanina (Špeh), pov. 1 „ „ » sur. 1 „ Svinjska mast . . 1 „ Jajca, 1 par Piščeta, 1 „ Race .... Kopuni, 1 par 30 cm drva, trda, 1 nP 30 „ „ mehka, 1 „ 21 86 60 80 litr. (biren) 80 80 60 Živina Konji .... Biki .... Voli, pitani . „ za vožnjo Junci .... Krave . . . Telice . . . Svinje, pitane Praseta, plemena Ovce............. Počrez od I do 100 kilogr. živa od I do zaklana od do v kronah 134 142 Živinski sejm je bil zaradi kužnih bolezni zaprt. Ni primernejšega načina v dosego naglega učinkovanja pri revmatičnih, protinskih in nevralgičnih bolečinah kakor tudi pri ozeblinah, nego ga nudi zdravniško toplo priporočeni izdelek, imenovan Contrheuman. Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje. Poprašajte pri svojem zdravniku. iziiGMlj in Slavna zaloga ............, c. kr. dvorni zalagatelj, PRAGA-IIL, vogel Neradove ulice štev 203. 1 škatlica 1 krono. Proti predplačilu K P50 dobi se 1 škatlico \ o „ „ „ 51— » n 5 škatlic I c „ i, n 9'— » » 10 n \ ifc aw Pozor na ime iz- deika, izdelovatelja in varstveno znamko ! Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Gnit. Zdrauo ostane ono dvorišče, v katerem se uporablja pri pokladanju ftff «e4itri Do danes i® Prvo in razne krme IIImJMSeS» edino dr. pl. Trnkó-czy-ja varstveno sredstvo pri pitanju; pospešuje zdravje in težo klavne živine. — Dobiva se pri trgovcu ali pa potom pošte iz tovarniške zaloge lekarnarja Trnkóczy-ja v Ljubljani (Kranjsko). — 5 zavojev stane K 3'50 franko. Ne smete pozabiti, da se dobi zdravniško priporočeno sredstvo, ki je v zdravniških krogih na najboljšem glasu in pri uporabi uteši in popolnoma odstrani dušljivi kašelj ter se imenuje Thymomel Scillae. Izvolite vprašati svojega zdravnika. Steklenica K 2-20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20--. Izdelovalci! in glavna zaloga lekarn B. FMGII c. kr. dvorni ioMtelj, PRAGA-IH., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, iz-detovatelja In varstveno _______znamko!______ Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. (dež. dvorec) opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo grimaso izkomik, pristoik kranjskih vin Poleg namiznih vin navadne in boljše vrste ima še čistovrstna vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. naprodaj. Oddaja od 561 naprej. Postrežba točna in solidna, cene nizke! Zahtevajte cenike! O dobroti zadružnih vin se lahko vsakdo prepriča pri javnih Vinskih poknšnjah, katere se vršijo redno vsak četrtek od 5. ure popoldne do 9. ure zvečer v pokuševalni kleti v Ljubljani pod kavarno „Evropa“. Zadruga posreduje tudi brezplačno naknp vina direktno od producentov. Resnim kupcem so naslovi in zelo ugodne ponudbe vin od najboljših kranjskih vinogradnikov brezplačno na razpolago. Sladki koroški hruševec kupi večje množine St. Ig. Donau, Celje, Štajersko. Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade. G', MAGDEBORG-BUCKM Podružnica Dunaj. HI.. Ueumarki 21. R.WOLF Patentni vroceparni lokomobili z brezventilnim preciznim upravljanjem. Izvirna ^sestava Wolf. 10—800 HP. ... '.-G;,:1 Vseh izdelkov nad 800.000 HP. ___S r VŽIGALICE ll| družbe sv. Cirila in Metoda. | Zaloga pri Jv. Perdanu vLjubijan». ! oomunaal^^ Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžigeliee ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. r VŽIG JSuXjXCE fi družbe sv. Cirila in Metod š Zaloga pri Jv.Perdanu vLjublfe m ubliani.li Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva OorimRa orožnoto'arnica družba družba z omej. zavezo : v Borovljah na Koroškem. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. lil poni naprti, Škofiče, četrt ure oddaljena od Hodiške ceste, obsega 17 oralov njiv, travnikov in gozda, krme za 7 glav goveje živine in t konja. Hiša je bila nanovo popravljena kakor tudi skedenj. Poleg hiše je tudi še mala kajža z 2 sobama. Cena 10.000 kron. Več pove lastnik Mihael Štandman, Klopice, pošta Vrba ob jezeru (Velden am Worthersee). Jole! lolle iCei0¥tu Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno luč in ogSJe za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd. za tiste, ki trpijo na težkem prebavljanju vsake vrste, gorečici, tvorbi kisline, zaprtju, bolečinah v želodcu in s tem v zvezi stoječih slabostih, nudijo že 80 let sem priznane pristne ^3.» j£Ì£Ùi Bradyjeve želodčne kapljice pr.j Marijaceljske kapljice imenovane. Varujte se enako glasečih se ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Dobiva se v lekarnah. Pošiljatev v provinco po lekarnarju C. Brady, Dunaj, Fleischmarkt 2, 385. 5 steki, za K 5-30, 8 pedvojne steki, za KS'GO franko. □ D n □ D □ u 0 □ D D D D D D n n D □ca ic^cscacatdacacacDC ja v Cel je nanovo izšla knjiga: Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6-—, za družnike K 4,40, po pošti franko KI-— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9-20, za družnike K 6-80, po pošti franko KI-— več. je ac-aar-aradcaDcaczH cacano □ D 0 D D □ D a D □ D n n □ □ D D D cae Le z uporabo leta 1886. pohvaljenega z znamko .Seeliuni!' gumijevega frana ^ i rgjy||j mazila za usnie I res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermenje itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Co., Heb, Češko, in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase: Blagovolite mi zopet poslati 1 poštni zavoj Vašega „Gumijevega tranau, katerega posebno rad porabim za vzdrževanje konjske oprave in črevljev. Lnditz. 25 8 1907. Dr. J. Hoyer. mestni zdravnik. Zaradi bodočega novozidania r. lìgie |@ k^mno blago po zz znižanih cenah naprodaj. | Za prelssipgg cene. | Z velespoštovanjem MUTCIH RENKO, Celovec, vogel Novi trg In Kramer j eve ulice. dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafase, cefire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko Jaroslav Marek v Bistrem pri Novem mestu oii Met. (Češko). V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko. j Sukno. Koci. Konj- | I ske odeje. Vezivo | \ (Stickgarn) v različnih barvah in vsaki j I velikosti se dobiva v Velikovcu v tovarni \ j volnenega blaga Jakob Pogatschnigg. j j Tudi kupujem in v zameno z blagom j j prejemam ovčjo volno. Učenca za slikarstvo in pleskarstvo takoj sprejme Friderik Grimmi v Celovcu. se ne smeje prezreti, afeo se hoče preprečiti hude hoieznš. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, preblajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče. je dr Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. VARILO! Vsi. de,i tembala*e ___________ imajo postavno de- ponovano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. FRAGNER-ja, „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. ■aragasta Po pošti se razpošilja vsak dan. hbh Cela steklenica 2 K, pol steklenice l Iv. Proti naprej vpo-šiljatvi K P50 se pošlje mala steklenica, za K 2*80 velika steklenica, za K 4 7 > dve veliki steklenici, za K 8‘— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu11, P. Hauser, V. Hauser, H. Gutt, Ji Hotel Trabesinger o Celovcu Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. VelikoDSka cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi služi š»-'-- JJ zakurjeno. Si11», senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike dourane za shode in veselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. leme vinse f ]l 01 otlilnevleSfi oUrestiijeino po ji j Q ilo Une vzia. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. CiM v LiuMiani. poiiriižiiiee v Splietu, Irslu, Saraieiu in Gorili Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 o/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseli vrst vred. paoirjev proti gotovini po dnevnem kurzu- Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.