. štev.
V Ljubljani, v četrtek . aprila 1881.
Letnik IX.
inseratl se sprejemajo in Telja ■ristopna vrsta
i b-r., se tiska lkrat,
večkratnem '.iskanji i« ee m primerno zmanjša.
HokoDlsi
le ne vračajo, nefroakovan» iisma se ne sprejemajo.
N .roonino prejema ooravniStvo (»ar mstrueiiu) in ekscediciia na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za siovensKl narod.
Po poŠti	prejemsr velja :
Za ceio ieto	, . 10	gi. — kr.
ra poiieta	5	., — „
:a četrt leta	. . 2 50 „
V administraciji veli»:
Za oeio ieto . . i ^i. 40 kr
1» poi leta . . i «o „ i k H četrt ieta	. 2 ;o ,
V Ljubijani n>i uom oošiljao veiiA 60 Kr. več na ieto.	^
Vredništvo je Rečne ulice št. 5.
Izhaja po trikrat na teñen in sicer v torek, četrtek in soooto.
Odkod nihilizem na Ruskem.
Sleherni človek, piše o tem brnski „Hlas", ki si predočuje razmere na Ruikem patriarhalne, ki pozna vdanost ljudstva ruskega vladarju svojemu, kterega nazivlja „batuško" t. j. očeta, in s cer brez hlinjenja, komur so znani vzvišeni nazori krščanski ljudstva ruskega, mora se čuditi, kako morejo v tej deželi tla ugodna biti skrivni družbi, ktera hoče prevrniti in zrušiti ves obstoječi red, božji in človeški, ki želi uničiti prestol in odpraviti nabožnosti in oltar. Do konca 16. veka malo se je brigala zapadna Evropa za Rusko. Še le car Peter Veliki (1G82—1725) skrbel je zato, |da bi razš rjeno carstvo doseglo omiko zapadle Evrope. Iz Nemcev in Francozov poklical je 011 in njemu nasledniki mnogo profesorjev in diug h učenjakov, kteri se pa včasih niso posebno odlikovali ; odtod tudi polovičarska omika na Ruskem. Prinesli pa bo saboj tujci nazore svoje verske, ali bolje brezverske ter ž njimi okuževali verni narod pra\oslavni. Cerkev ruska v oblasti državni, odtrgana od jedinosti in središča, ni imela toliko moči, da bi bila mogla vspešno braniti trditve svoje ter navdušiti verne v ],u bežni k sebi. Duhovščina ru ka na deželi ni imela dovoljnih vednosti, da bi se bila branila vsptšno; omeniti nam je tudi, da duhovnu ruskemu ovira delovanje njegova družina. Tako se je zgodilo, da je zabredla tako zvaua onr-kana vrsta ljudi v nekako nravno gnjilobo, ki se je v viših šolah dalje gojila in širila.
Drugi vzrok so uradniki ruski slabo plačani, ki so prišli v Šolah ob vero ter so pod-
kupljivi; zraven tega stiskajo ljudstvo, a s tem vzgojujejo Bovražtvo v srcih ljudstva do države. Osvobojenje kmetov pa je vrglo ob tla velik del plemstva nižega, ki so se preje redili od žuljev kmeta robotnika, sedaj pa nečejo delati Z veseljem toraj sledijo ti onim, ki jim obetajo, da postanejo vodniki in zastopniki ljudstvu. Največ in najbolj pomenbenih vdeležencev pa dobivajo nihilisti v vrstah židovstva, in izpraševanje vjetih nihilistov kaže, da je 80 odstotkov samih Židov.
V zapadni Evropi je Zid skoro povsod gospodar. Židje pridobili bo si v posameznih državah z denarji zakone, ki jim dovoljujejo sesati kri VBem drugim prebivalcem. S to pomočjo so silno obogateli; Židje so vladarji na borzi, gospodarji v kupčiji in obrtniji; na razpolaganje jim je bilo najbolj razširjenih časnikov, v kterih odločujejo javno mnenje: Ž'dje z denarjem vspešno vplivajo na zbornice in vlade. Brez njih ne dostže vlsda skoro nobenega državuega posojiia, brez njih se ne zidajo železnice in drugi za kupčijo važni zavodi. To slavo in moč sinov Judovih vidi ruski Jud tudi in želi b;ti bogat, močan in slavljen, jed-nak srečnejim bratom svojim na zapadu. A absolutizem na Ruskem ga v tem silno ovira; njega odpraviti, to jim jc glavni namen; za radi tega podaja z veseljem roke nihilistom, ker z združenimi močmi mislijo uničiti državo in vero. Določenega načrta za bodočnost nimajo, a s sedanjimi razmerami so nezadovoljni ter jih hote odstraniti. Po njih katehi/.mu mhilistu ni za svojo osebo, on nima srca, ne premoženja, še celo imena ne. On je neiz-
prosni sovrag družabnemu redu, vsemu omikanemu svetu, nasprotnik zakonom in nravnosti, on živi samo zato, da bi vse to uničil. Nihilisti uče se kemije, mehanike in druge vede naravoslovne, a vse to zaradi jednega namena: da bi uničili družabne razmere. Pravemu nihilistu je sveto, kar pospešuje prevrat, kar ga pa ovira, mu je nenravno iu zločinsko.
Kaki so toraj ljudje, ki se drže tacih pravil in jih javno razglašajo, lehko umemo. Ker se ne brigajo za življenje, premoženje in čast, pristopni so vsaki hudobiji. Ni toraj čuda da države resno prevdarjajo, kako bi udušile to pašast. To pa se jim posreči tedaj, ko urede družabne [razmere na jedino pravi in trdni podlagi krščanstva; ker ločitev od krščanstva odprla je vrata groznemu nihilizmu.
Grehi Evrope.
Pod tem naslovom objavila je dne 19. serpana leta 1876 rimska „C vilta cattolica" članek, ki zasluži, da ga sedaj objavimo. V sredi krikov lažiliberalnih klicala je takrat proroškim glasom: „Vi se drvite \ grozen propad! Umirite svoje veselje 1' Dasi trdijo, da živimo v miru, moremo vendar vedno trditi, da Evropa ne vživa miru vže 20 let, posebno pa ne od zadnje francosko-nemške vojske. Živimo v miru in tihoti, kteri sledi strašan vihar, Od vseh strani prikazujejo se njegovi oznanjevalci. Socijalizem hlepi vse pogoltniti; vse vlade pripravljajo se na boj, državniki imajo vedno dela nad glavo. Zakaj nima Evropa več miru ? Ker se je udala vplivna
Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteljih.
Hrvatski „Obzor" prinaša to okrožnico Stro3smayerjevo v podlistku; začenja pa|s sledečo opazko : Ker se naš list bavi bolj z dnevnimi političnimi vprašanji, ki mu jemljejo ves prostor, zato nimamo navade prejemati spisov, ki razpravljajo cerkvena vprašanja, prepuščajoč jih posebnim listom cerkvenim. Di ai daues dovoljujemo izjemo, je vzrok ta, kerokrožu ca prevzv. gosp. biskupa bosensko-djakovskega in sremskega razpravlja vprašanje, ki sega daleč preko strogo cerkvenih meja na polje kulturno celega Slovanstva, razpravlja ga pa vrlo duhovito in odločno. Mislimo, da tudi ,.Slovenec" ne bode zgrešil prave poti, ako ponatisne v prevodu to duhovito okrožnic, iz ktere veje sinovska vdanost Strossmayerjeva k stolici rimski in ljubezen očetovska do Slovanov.
Ljubi bratje v Jezusu, milo moje ljudstvo krščansko I
So prazniki, ktere praznuje ves krščanski svet. Taki so prazniki, ki nam kličejo v spomin življenje in skrivnosti Izveličarja našega in brezmadežne matere njegove. Tak je praz-
n k sv. Ivana Krstnika , ki je bil posvečen v telesu maternem in povzd^gnjen nad vse ljudi izvzemši mater božjo ; praznik sv. Josipa hra nitelja in branitelja Jezusovega in zavetnika vse cerkve božje na zemlji; prazniki svetih apostolov, na kterih je Jezus kakor na krepkih stenah sozidal in ustanovil sv. cerkev zaročnico svojo in braniteljico vseh onih dobrot, ktere je on preskrbel rodu človeškemu in na veke zatrdil s ceno svete krvi svoje na lesu sv. križa. Ali poleg teh in sličnih občnih praznikov ima vsaka cerkev, vsaka biskupija in vsaki narod svoje posebne svetnike, ktere na poseben način časti in na pomoč kliče.
Naša stolna cerkev posvečena je sv. Petru, poglavarju apostolskemu in zaščitniku jedinosti cerkvene, kar hasne jednej najvažorjih potreb naroda našega. Naša biskupija sremska, ki je apostolska, posvtčena je danes sv. Dimitriju, po kterem se Srem tudi zove Mitrovice. Naša prestara biskupija bosenska posvečena je staremu preroku Eliju, kar kaže, da smo bili od starodavnih časov v bližnjej zvezi z vzhodom, ki s popolno pravico časti in na pomoč kliče sv. Elija. Prav tako velja tudi o drugih narodih. Jeden narod časti posebno sv. Stepana in Ladislava, drugi sv. Severina in Leopolda,
tretji sv. Vaclava in Ivana Nepomuka, četrti sv. Kazimira in Stanislava, peti sv. Nikolaja in Savo, a Bkupni narod slovanski časti posebno sv. Cirila in Metoda, o kterih smemo reči, da so narodu Blovanskemu to, kar sta vsemu krščan.-tvu sv. Peter in Pavel. Žalibog, da mi katoliški Slovani se do najnovejših časov nismo mnogo pečali zato. Žalibog, da se nas je tudi iz te strani lotila neka malomarnost, vsled ktere hlepimo le po tujem, a pozabljamo na domače, naj si bode še tako plemenito in sveto, osodopolna malomarnost! vsled ktere bi kmalu pozabili na sveto skrivnost bodočnosti , na ktero je nas očevidno pozvala previdnost božja. Moramo pa napeti vse sile duše in srca našega, da se ona čim preje izpolni. Ali hvala Bogu I tudi v tem obziru se je obrnila stvar med nami v zadujem času na boljo stran. Zdi se, da smo se tudi mi Slovani izbudili od globokih sanj in malomarnosti; kaže se, da smo tudi mi začeli pričati, da je življenje posameznih a tudi celih narodov plemenita borba in da se vzvišeni cilj večnega a tudi časnega življenja doseže s ceno vsestranskih muk in raznovrstnih žrtev. V javnem in družinskim življenji jasni se nam vedno bolj večna resnica, ktero je izgovoril Izveličar
stranka vladajoča brezverstvu, ter pot< gnila za izreja ljudi, ki so pristopni vsaki seboj velik del ljudstva. Prav imajo, da se Vidimo vže prejasno te napake ; resnične so tresejo tesnosrčni veljaki, drugi ljudje pa dobri. toraj besede: „Greh dela narode bedue". Mnogo in slabi slutijo, da bode slednjič kupa grehov , bi še lehko govorili o rušenji pravice in pre-Evrope polna, prikazni od vseh strani nam to! pričanja krščanskega z zloglasnimi novimi za-
pričajo.
Glavni njeu greh je boj proti cerkvi katoliški; jedni jo javno pregaujajo, drugi pa se zanjo nič ne brigajo. To je vir vsem drugim grehom, a ta kliče na vlade in njih vodnike kazen božjo. V tem veku, ko se toliko pisari o omiki, moramo biti priče najsurovejšega tri-noštva, v kterem se preganja cerkev ; gledati moramo, kako zakrivajo vlade pod svoj plašč oskruojevalce in zatiralce verske iu narodne.
Ozrimo se pazno po Evropi, v vseb kraljestvih moramo reči: „Non est in eo sanitas". (Nič ni zdravega v njem I"). Kje je država, ki bi bila prosta tako zvane civilizacije, ktero imenujemo s pravim imenom : protikrščaustvo? Vsaj Be vsi trudijo ločiti državo od cerkve, politiko od evangelija, svetno pravo od božjega prava, to je ločitev človeštva od Kristusa.
Danes so večidel vse države bolj ali maDj s to moro okužene: zakleli so se proti Bogu in kakor iz jednega grla kriče: „Nečemo, da bi nam on vladali" A kako se kaznujejo taki kričači? Berimo zgodovino, ona nam pove, da so bili taki še vselej osramoteni in ponižani. Evropa, ki je odpadla javno od Boga, mora trpeti kazen, ki sledi za služenemu zadolženju. Zato se pripravlja v Evropi vse k strašni krizi.
Vlade so se dalje pregrešile v tem , da so ločile šole od cerkve. Skoro v vseh državah krati se cerkvi pravica in njeni poklic materni, otroke svoje učiti in vzgojevati; ondi pa, kjer se jej še ni vzela ta pravica, stavijo jej velike zapreke. Žalostni nasledki tega so se, žalibog, prekma u pokazali! V šolah posebno viših, šopiri se nejevera, kajti krščanski učenci čuti morajo od učiteljev krščanskih, da ni Boga ; da je razloček le nebistven med človekom in živalijo, vera v Kristu je le gola bajka, ne umrjočnost duše in večnost ste le strašilo, vživanje pa in rajanje to je človeku jedini namen. Ne spoznajo pa vlade, da taka vzgoja
kou', ki uničujejo življenje družinsko; omenili bi lehko grozno silo bremen, ki teže ljudstva, izsesavajo najboljšo krv narodom ter zat rajo prirojeno dostojnost in svobodo človeško.
Svoj članek pa konča omenjeni list: „Ke-dor nna vero iu opazuje grehe, ki leže kakor gore ua Evropi, mora pričakovati izkipenja srda božjega, kedor pa uima vere v Boga pravičnega plačevalca, mora z razumom spozuat', da takovo počenjanje in zatiranje pravice se mora v bodočnosti na državah evropskih ojstro maščevati !•'
Ali strah, ki od zadnjega dogodka v Pe-terburgu napolnjuje vse vlade evropske, ter sili k obem zvezi proti nihilizmu, ne kliče giasuo, da so se besede „C.vilte" jele izpolnjevat. ?
hudobiji, zadržujejo cerkveno, koteč za nadškoia v Sa-rajevo pripraviti madjarskega prelata iz Kološe. Vnanje države. Konservativna stranka na B a-
varskern je objavila svoj program in pravi v tem oklicu med drugim: „Stranka nezadovoljnih je pri nas naj veča. Povsodi se težko obtuti dedščina, ki so nam jo liberalci zapustili: v državnem gospodarstvu večni pri-uianjkljej, posamezne dežele z dolgovi obtežene, počivanje obrta, boj kmetov iu rokodelcev za svoj obstauek iu nago življenje, zaničevanje vere, proglaševanje sebičnosti kot največo modrost, razb vanje vseh mej in ojnic, ki posameznega še na poti poštenosti obdrže, ma-terjalizem v vedi in v življenji, hlastno poži-ranje praktičnih znanosti za pridobivanje premoženja in ravno taka šola, zatiranje slabej-šega po močnejšim, — to vse so liberalni sadovi, ki nas tirajo v propad in pogubo!"
Kini. Kakor je poslal car ruski dva delegata Mosoleva in Buteneva, da nadaljujeta na Dunaju pričete razprave o razmerah med
dolenji Avstriji so napravili iu se zedmili o sledečih
v priliki o služabnikih, kterim je dal blago svoje in darove svoje; oni, ki so se verno in marljivo posluževali darov, vladajo ter jih vži-vajo; a malomarni hlapec obsodi samega sebe v tmino, sužnjost in vsakovrstno zlo, ker je zakopal iz strahu dobljeno blago v zemljo. „Verzite ga, pravi sv. pismo — v zunanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi!" To ho oni mlačneži m polovičarji pri vsakem narodu, ki žive v vednem strahu, ki se no lotijo temeljito nobenega vprašanja, o kterem treba go voriti ter odločiti, ki drže križem svoje roke in čakajo od kakega vnaujega slučaja rešitve in svobode naroda svojega. Ti so se odrekli krščanstvu, ki bi radi na smrt, v temnico in v vsakovrstno nesrečo obsodili uarod svoj samo zato, da bi živeli v miru in razkošji ter uživali v časti srečo svojo. Hvala Bogu, kakor sem rekel, da se je pri naszasuknilo ua bolje, da se v zadnjem času trudijo biskupi in du hovniki zaupanje v sv. Cirila Metoda pri našem narodu pomnožiti; iu hvala Bogu! dobro ljudstvo naše, tudi v tem, kakor v vsakem obziru rado sledi plemenitim nameram duhov nov svojih. A sad bode v prihodnje še obil nejši in plodovitejši, ker je unuolo leto duhov^ nikom iu ljudstvu krščanskemu dalo nov pouk in krepko izpodbudo v tem obziru.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 6. aprila.
Avstrijske- dežele
Kržavni ¡ebor je potrdil volitev poljskega poslanca Puzine, čeravno so se levičarji, posebno Rusiui, temu močno upirali. Obžalovanja vredno je, da se Poljaki iu Rusi, ki so vendar oboji ene krvi, ne morejo sprijazniti, ker je našim poslancem težko, razsojevati v tem prepiru med slovanskimi brati. Nam se zdi, da bi morali tudi Poljaki nekoliko odje-njati; kar Be bo menda zgodilo, ako iti kedar se dožene sprava med Poljaki in Rusi v ruskem cesarstvu.
Kmetje v
shod kmetovalcev točkah:
1.	Postava zoper oderuhe se mora še po-ojstriti;
2.	pravica, menjice podpisavati, se ne sme vsakemu dati;
3.	kmetije se ne smejo več razkosavati;
4.	pravosodje se mora vršiti boljši kup ; prepiri kmetov med seboj, zaradi zemljišč, naj se poravnajo po mirovni sodbi svojih sosedov, brez vmešavanja doktorjev in cesarskih sodnikov ;
5.	za razsodbe, o žaljenji časti iu takih manjših prestopkih naj se nastavijo mirovni sodniki ;
6.	posilno legaliziranje naj se odpravi; županom naj se da pravica povčrenja do 1000 gl. Kupčjske in menjevalne pogodbe pa naj bi smel vsak podpisati;
7.	Postava in red eksekutivnih dražeb naj se spremeni in predela.
8.	Pri prepisu kmečkega posestva naj bo taksa le 1 procent.
Na Ogerskem se pripravljajo že za prhodnje volitve v državni zbor.
Kosim i Hrce^ovina. Naglo se spreminja vlada v teh deželah, in dolgo se ne vstanovi niti cerkvena. Vojvoda Wii rtem-berg prevzame meseca maja glavno zapo-veduištvo za Galic jo in Bukovino. Namestnik naj bi mu bil podmaršal baron Friedberg, kteri kot češki pisitelj iu zuateij skoro vseh slovanskih jezikov bi bil velike pomoči baronu Dahlenu. Upirajo se Madjari, kteri bi za državljanskega zapovednika radi postavili brata sedanjega ministerskega predsednika, Ljudevita ¡Tiszo, ter tako opovirali naravno vladanje de-1 želsko v Bosni in Hercegovini, kakor blezo
Vatikanom m Rusijo ; tako je tudi nemški cesar Vnhelm poslal posebnega poročnika Paum-gartena z lastnoročnim pismom papežu Leonu. Vidi se, da napad petrogradski opominja vladarje, naj se pomirijo s cerkvijo katoliško.
KlllUUiiska. Francoska vlada je čestitala kraiju v Bukareštu k temu, da je Ru-menija povzdignjena v kraljevino; ali nasproti so v Parizu dijaki rumunski s svojimi francoskimi in amerikanskimi prijatelji v javnem shodu ta čiu obžalujoči klicali: „Mržnja tiranom! Žive a suverenost naroda! Živela bodoča republika Rumunjska! (Koln. Ztg.)
V Jeruzalemu je cesarjevič Rudolf v imenu svoje neveste Štefanije v cerkvi B ž-jega groba daroval krasno srce iz zlata, avstrijskemu hosp cu dal je svojo podobo, cerkvam iu samostanom ktere je obiska), poklonil več daril v denarji.
Kuski car se je zahvalil Moskv čonom za njih izraženo sočutje iu zvestobo. Znani slavjanoljiib A k s a k o v prosi v svojem listu novega cara, naj se preseli v Moskvo, kjer se mu ničesa ui bati, med tem ko je Pe-trograd popačeno mesto.
Tudi Srfii bi imeli radi kralja, zato že pozvedujejo pri evropskih velesilah, kako o tem mislijo, in če ne bo nasprotja, bodo proglasili Milana za kralja.
Turki so zaprli 17 albanskih poveljnikov. Zdaj pa žugajo Albanci z ustajo, če se ti njih načelniki ne izpu fč.
Izvirni dopisi.
V Kijiibljani, 6. aprila. D^nes je smrtni dan velikega blagovestnika slovauskega, sv. Metoda. Due 6. aprila 885 je umrl na Velehradu, in čez štiri leta se ima ondi obhajati njegova tisučuica, za kojo se delajo mnogotere priprave ue le na Moravskem, te-muč po vseui Slovanskem. Treba je. da tudi Slovenci pomislimo, kako se je vredno vdeležimo.
A tudi letos se pripravlja slavnostno ob-hajanje med Slovani, in sicer v Rimu dne 5 julija, da se zahvalimo sv. Očetu za slovan-' sko spomenico o sv. Cirilu in Metodu, in da po njih želji obhajamo z njimi vred prvikrat skupaj omenjeni god blagovestnikuv slovanskih. Sprožili so to potovanje severni Slovani, Cehi s Poljaki, in došla so povabila južuim bratom, Hrvatom, Slovencem. Hrvatje so sostavili odbor, kteremu ua čelu je dr. Fr. Rački, kanonik iu predsednik jugosloveuske akademije. Ta je v pismu obrnil se do dr. J. Bleivveisa,
hoteč poizvedeti, kaj ae namerava v tem oziru med Slovenc1, in ali ne bi se Slovenci pridružili Hrvatom takrat v Rimu v eno krdelo. Ker je katoliška družba za Kranjsko vže 15. marca razposlala dotično pavabilo, ponovila ga je v letošnjem občnem zboru, in brž ko mogoče naj ae tisti Slovenci, kteri bi podali se meseca julija v R m, oglasijo pri njenem predsedniku dr. A. Jarcu, da odbor potem zgotovi, kar bole treba v ta namen v smislu katoliških Slovencev in v soglasji z brati Hrvati.
Potovanje to bode jako znamenito. Doslej se je o njem vse premalo govorilo, in odbor katol ške družbe ima premalo oblasti v rokah. Naj bi se toraj z dežele oglasili kteri in na-svetovali kaj pristojnega. Poprašani so sv. Oče razodeli sami željo, da bi najraji takrat sprejeli romarje Slovane. Do tedaj hočejo v cerkvi sv. Klemena, k;er počivajo kosti sv. Cirila, obema slovanskima verovestnikoma napraviti poseben altar, in ondi sami obhajati slovesnost nam tolikanj pomenljivo. Celo ruskima poslancema so rekli, da se nadjajo in da jako želijo, naj bi se do tega godu vravnale katoliške cerkve razmere ua Ruskem, da bi vzajemno mogli ga potem obhajati vsi.
Znamenito bode to potovanje tudi zato, ker se skupaj podajo v Rim iz VBeh rodov Slovanskih, in bi se posebej zjedinili Hrvatje in Slovenci. Povabilo to je častno obema, in se ne sme prezirati. Da bode odbor katoliške družbe mogel kaj ukreniti, naj se torej oglasijo Slovenci duhovni in nedubovni, kteri utegnejo in premorejo takrat poromati k ss. Cirilu in Metodu. Potovanje tako skupno stane mnogo manj, ponuja pa znamenitosti veliko več, kajti takrat se mnogoter.m pokažejo tudi take, do kterih Bicer ne morejo posamezni. Vjuuačite tedaj in — javite sel
Iz Maribora, 3. apr. „S u d s t e i e r i-eche Post" se zove nov list, ki se je tukaj ustanovil, da bi v nemškem jeziku zastopal in razširjal zdrave nazore prave avstrijske politike, ki želi ohraniti mir in zastopnost med različnimi narodi avstrijskimi ter s tem pospeševati občni blagor.
Tukaj blizu nemške meje iu v naših že večjidel ponemčenih mestih in trgih smo že dolgo živo čutili potrebo takšne.ra lista, zlasti ker graška Tagespošta, ki se v nemških krogih skoro izključijivo, v slovenskih pa tudi preveč čita, in lokalna lista „Marburger Ztg." iu „Zillier Ztg." vedno v nasprotnem duhu pišejo. V teh listih iščeš zaBtouj kako besedo o spravljivosti ali pravičnosti med Nemci in Slovenci, pač pa v vsakem listu najdeš poročila, ki so ali celo izmišljena ali tako zavita, da očitno kažejo njih nestrpljivost in zaničevanje do Slovencev.
Tem listom nasproti pa hoče tovi list objektivno obravnavati razmere spodnje Štajar-Bke, za mir in zastopnost med Nemci in Slovenci delati ter tukajšnjim iu sosednjim Nemcem krive nazore, ktere dobijo iz liberalnih in Slovencem neprijaznih nemških listov, dostojno in mirno popravljati.
„Sudateierische Post" bo za zdaj izhajala po dvakrat ua teden, v sredo in nedeljo zju traj; prva številka izide v sredo 6. aprila v tiskarni Janeza Leona v Mariboru. V Leonovo tiskarno se naj tudi pošiljajo vsi dopisi in naročnina, ki znaša po četrt leta po 1 gl. 70 kr., pol leta 3 gl. 40 kr. in celo leto G gl. GO kr. b pošiljanjem na dom.
O«! »v. JVIoBiorja pri Slatini, 3. aprila. (Napet uemškutar.) Podpisani sem bral v ..Gospodarjevi prilogi" št. 8, da ima
g. Eduard Kaučič v Sevnici (Lichtenwald) nekaj kanadškega ovsa na prodaj. Hoteč prepričati s? o tem semenu, pisal sem listnico, naj ae mi ga dopošlje par kilo, proti poštnemu povzetju, ker, če se mi dopade, naročim si ga potem cel žakelj. Ker aem pa, se vč da, slovenski pisal, vrne mi listnico nazaj z opazko: „Die sloveniachen Adressen werden nicht ange-nohmen.'" Kerae g. E. K. ni podpisal, vrne mu g. poštni ekspeditor listnico zopet nazaj z opombo: „Solche Bemerkungen erfordern eigenhändige Unterachrifc des Adressaten.1 Tako okinčana listnica z lastnoročnim podpisom g. E. K. in „retur Sauerbrunn" priroma zopet nazaj. To nam je vzgled fanat čno — zagrizenega in prav neotesanega uemčurja in za-ničevalca Slovenca.	Martin Debeljak.
Opomba vredništva. „In Geldangelegenheiten hört die Gemüthlichkeit auf ', pravi nemška prislovica. Tega odgovora bi se vendar nikdo ne nadejal in take surovosti tudi od naj večega Ultra-Slovenca nismo slišali. Bi se mar li ne spodobilo, da bi se Slovenci takega surovega zagrizenca, ki nima čutila ne za de. želo, v kteri je obogatil, ne za naj navadnišo vljudnost, ogibali, ter svoje težko, prislužene krajcarje svojim rojakom naklonili! Koliko je vredna tolikokrat pogreta baharija, da je pri Nemcih vsa izobraženost in olika doma? Mar li ne še kaj druzega!
Z Dunaja, 2. aprila. (Poroka cesar-jeviča Rudolfa. — Državni zbor. — Vesteneck.) „Wiener Zeitung" danes naznanja, da bode poroka cesarjeviča Rudo.fa v torek 10. maja. Minister Taaffe je to že včeraj naznanil dunajskemu županu dr. Ntwaldu.
Državni zbor je včeraj v tretjem branji dovršil postavo o skupni svoti zemljiš-nega davka. Da bi se vedelo, kdo je glasoval za postavo iu kdo zoper njo, in da bi vsled tega od liberalcev nahujskani kmetje zamogli tem laglje zoper nje doma še dalje rogoviliti, nasvetoval je Štajarski poslanec Poš, naj se o imenovani postavi glasuje ustmeno. Pa tudi liberalnim Nemcem, ki so glasovali z desnico, se je zdelo sitno svetu razodeti imena , zato niso hoteli podpirati Pošovega predloga in glasovalo Be je po navadi z vstajenjem. Z dovršenjem te postave se je težek kamen odvalil desnici in vladi, ki je bila v veliki skrbi, da bi se pri tej priliki večina ne bila skrhala. Za tem je zbornica rešila mnogo prošenj ali peticij, med njimi tudi prošnjo za dolenjsko železnico, ktero je po nasvetu g. Obreza izročila vladi s pristavkom, naj se nanjo ozira.
Danes se je potrdila volitev češkega poslanca Steidelna, potem pa se je pričela obravnava o posojilu 50 milijonov goldinarjev. Zoper postavo sta govorila c. k. profesor bu-kovinske univerze Tomaščulc pa Neuwirth, za njo pa minister Duuajevski in poročevalec grof Ileurik Clam. Pri glasovanji je večina skleuila pričeti na podlagi odsekovih nasvetov posebno obravnavo. Na obeh straneh je že manjkalo dosti poslancev. Pri posebni obravnavi je govoril še bankir Gomperz. Konečno so bile rešene zopet nektere peticije.
Litijski okrajni glavar Vesteneck je prestavljen v Gradec. Nam je pač vse eno, kam pride, samo da so se izpolnile želje prebivalcev okraja litijskega. Župani pa, ki so mu nnidan poslali zaupnico in izrekli nado, naj bi še dolgo časa ostal v Litiji, naj grede čez mejo dežele naše za njim, ako jim je za njegovo prijateljstvo toliko mar !
Domače novice.
V Ljubljani, 5. aprila.
(Beseda v Čitalnici) se je zadnjo nedeljo dobro izvršila. Gospodje Kajzel, Maier in Klein so k dobremu vspehu največ pripomogli. Pevski zbor le kakor vselej prav zadovoljil.
(Proč z Židovskimi novinami.) V Pader-bornu izšla je nedavno knjižica: „Der Mauechel-jude", v kteri ae pisatelj izraža o Bedanjem časnikarstvu nemškem tako le: Naše novine piše večidel uvržek narodov, rekel je prof. Treičke v javnem predavanji. Navadno jih pišejo judovski komi a z malimi izjemami je ves javni tisk v lasti židovski. V poluradne liste pišejo običajuo Judje, zato jih ti listi pri vsaki priliki radi zagovarjajo. Taki dopisovalci z namecom lažnjivo poročajo o sejah zborničnih. Od najboljših ugovorov, ki jih niso govorili Julje, omenijo le kako neznatno drobtinico; nasproti pa tiskajo obširno ter olepšujejo govore privržencev svojih. Če se takov Jud zlaže (a on se zlaže, kadar brzo-javija, je rekel Bismark), a ga zato zavrnejo novine katoliške, on modro molči. S takimi budalostimi polnijo liste svoje, a kristjani j h čitajo ter drago plačujejo! Kam hočemo? —• Proč a časniki židovskimi iz hiš krščanskih; vsaj je listov dopolj krščanskih. Kedor podpira dobre liste, ter ovira pot židovskim, učini dobro delo." — Pri nas sicer nimamo te nesreče v deželi, a vab jo io v deželo uaročn ki dunajskih listov židovskih. —
(„O zatiranih Nemcih' ). Ne mine teden, da ue bi ustavoverci zdaj v tem zdaj v onem listu zdihovali ter jezili se o zatiranji Nemcev sploh m posameznih posebej. Zdaj je temu kriva vlada, zdaj večina zbora državnega, zdaj sopet kak mestni zastop itd.
če pomislimo na namen, kakoršnega imajo pri tem kričanji, moramo njih neopravičene pritožbe odločno odbijati. Vsakemu, kedor pozna ljudi po naših krajih, je znano, da Slovani nikdar ne stiskajo krajanov svojih Nemcev, temveč le zahtevajo, da bi njih jezik vžival jednake pravice v šolah in uradnijah, k čemur nas ne opravičuje le pravo prirojeno, marveč tudi državni zakoni, če Nemec misli, da bo on z vpeljavo jednakopravnosti na slabejem, se jako moti; Das pa ta okolnost ne straši, potezati se za svoje pravo, če tudi nam še treba mnogo klicati na pomoč. Sicer pa tudi ne umemo, zakaj bi se pravičen Nemec ne mogel zjediniti z uami, kar se tiče vpeljave ravnopravnosti jezikov. Vsaj lehko živite obe narodnosti druga poleg druge ter delujete ua korist svojo in državno. Nasprotniki, ki se tako srdito protivajo našim zmernim in opravičenim zahtevam, nimajo korenin v ljudstvu nemškem, čegar jedro složno postopa z drugimi poslanci v zboru državnem, marveč so le nemirneži, ki iščejo vednih prepirov v svoj dobiček. K temu se pridružujejo tudi odpadniki od narodnosti svoje, ktere pa mora vsaki pošten človek zan čevati, ker resničen je rek Jugoslovanov : „Poturčenec je krutejši od Turka." Tega lehko se prepričamo pri kupčiji, v šolah in v uradih povsod, kjer se pogajajo o ravnopravnosti, so odpadniki v prvi vrsti nasprotni vsemu takemu trudu; če se pa vkljub njih nakanam tu iu tam doseže kaka mala stvarca na korist Slovanom, berž odpadniki kriče: „Nemci so zatirani".	„Ostravan."
(Razstava v reduti.) V redu ti na št. Jnkopskem trgu se kažejo podobe slavnostnega sprevoda Dunajčanov o priliki petindvajsetlet-n ce cesarjeve. Ustopuina je 10 kr. in je namenjena za stradajoče naNotraujskem.
Razstava je odprta do cvetne nedelje vsak dan od 10. do 4. ure popoldne, danes le od dveh do štirih, v nedeljo pa od osmih zjutraj do štirih popoldne. Naj noben ne zamudi, ogledati si to lepo delo, že iz milosrčnosti do etradajočihl
(Ženska z mertvaško glavo) Zaduji teden in št zdaj je Ljubljana v-,a polna govorice o neki bogati ženski z mrtvaško glavo, ki biva zdaj v Trstu, pa ima priti v kratkem v Ljubljano. Pravijo od nje, da je silno bogata, pa strašno grda, ker ima mrtvaško glavo, iu da hud smrad od nje gre ; da je bila prej lepa, pa se z bogokletnim dejanjem tako pregrešila, da jo je Bog tako kaznoval; da noben človek ne more v njeni bližini prestati itd. Ta govorica se je prinesla k nam iz Trsta, kjer jo je raztrosil celo „Triester Tsgblatt". Pametni Jjud|e pa precej niso nič verjeli v kaj tacega. Zdaj o istej stvari piše nekdo v ,,N. fr. Presse", ter se norčuje iz lahkovernosti ljudstva, ker take ženske do zdaj še nihče v Trstu ni videl, kakor tudi večnega juda ne, o kterem tudi vedno pripovedujejo, da po svetu hodi, pa ga nihče ne vidi.
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 8. aprila.
Zbornica je ravnokar v zvečer ni seji sprejela postavo o pridobitvi Elizabetini Železnice. Jidri zadnja seja, naši poslanci dojdejo petek zjutraj v Ljubljano. Gosposka zbornica obravnava jutri Lienbacherjev predlog, minister Konrad je bil včeraj zarad tega poklican k cesarju.
Bazne reči.
—	„Ueber die A gr a r v e rb iti tn i ss e in der Herzegovina" je knjižica, ktero je po nemški (zakaj?) spisal dr. Andrej Vol k ar, Slovenec iz Otroga pri Nevljah, kteri je 1. 1872 dovršil ljubljansko gimnazijo v Pragi postal dohtar prava, in je sedaj c. kr. okrajni komisar v Hercegovini (prej okrajni voditelj v Mostaru), ter jo dal na svoje stroške natisniti v Pragi. Najprej zgodovinsko razlaga, kako so nastale sedanje razmere med posestniki in poljedelci, po različnih davkib, kaj se je vtem storilo med njimi in med vlado, in po kterih načrtih bi se te razmere dale vravnati.
—	Vabilo k občnemu zboru „delavskega podpornega društva", kateri bode v nedeljo 10. aprila 1881 ob 6 uri po-poludne v „Rossettijevi dvorani". Dnevni red: 1. Govor predsednika. 2. Sporočilo o računih za leto 1880. 3. Predrugačenje pravil. 4. Predlogi. Č.č. udje! 2. točka občnega zbora je za društvo tako važna, da se mora vsak nd potruditi in k zboru priti. Naj vsak ud naznani to Bvojim soudom ter jih poduči da se morajo dve tretjini udeležiti zbors, da sklep o predrugačenji pravil obvelja. Vsak ud mora prinesti seboj knjiž'co, ako ae hoče udeležiti zborovanja.	Odbor.
—	Nemški dvor prilizuje se novemu caru ruskemu na vse mogoče načine. Culi smo, da je pal cesar Viljem v omedlevice, ko je zvedel umor carjev; na svoj rojstven dan 22. m. m. ni hotel nikake svečanosti zaradi žalosti; glaBba ni Bmela Bvirati, ker se Nemci ne smejo veseliti, dokler ni zaprt grob nad umorjenim carjem; na pogreb šel je, dasi proti volji Bismarkovi, naslednik cesarjev in uradne nemške noviue obetajo Aleksandru III, pomoč proti nihilizmu. Ko bi bilo vse to iskreno, prav pravi neki list, bila bi veča ža-lost na dvoru pruskem nego ruskem. A znano je, da žaluje dvor pruski le zaradi izgube naj
zvestejega zaveznika; Bismark pa Bvetuje reakcijo, ker želi, da bi imela Rusija dovolj opravila v notranjem ter njemu prepustila politiko mednarodno. Pri tem gre Bismarku na roko nemška stranka na Ruskem. Njeno glasilo „Peterburskija VČdomosti" svetuje, naj se uvede v Peterburgu za nekaj časa obsadni stan, da se očisti prestolnica zarotuikov, vojska naj bi zasedla vse mesto, preiskala vse hiše ter zapirala sumljive. A rusko novinstvo odbija te danajske darove nemške; tudi car sam, kakor se javlja iz Peterburga, je odločen ne-prijstelj izvanrednemu stanju To je vže po kazal, ker je takoj potrdil ustavo finsko tir odredil, da naj sodi Rysokova senat, a ne vojniški zbor. Ksko on zaupa svojemu ljudstvu, pokazal je, ko se je 24. m. m. peljal po mestu v odprtem vozu brez straže kozaške. Peterburgski list „Molva" očita Bismarku, da nima dosti posla na Nemškem, ker se vtika v notranje razmere ruske; pobija tudi žaljive njegove izraze o Loris-Melikovu, ko mu je vže oddavnatrn v peti. Loris-Melikov, pravi „Molva", marljivo se briga za notranji razvoj Rusije, a ga ne zadržuje vže desetletja z militarizmom, kakor dela Bismark.
Tržuc cene v Ljnbljam.
Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 6 gl. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gl 53 kr.; — proso 5 gl. 03 kr.; — koruza 5 gld. — kr., — krompir 100 kilogramov 3 gld. 04 kr.; — fižol hektoliter 1 gld. 10 kr.; — masla kilogram 80 kr.; — mast 76 kr.; — špeh frišeu 66 kr.; špeh preknjen 70 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 46 kr. ; — svinjsko meso 54 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr. slama 1 gld. 62 kr. 100 kil; drva trde 6 gld. 20 kr. mehke 5 gld.
Na prodaj
je '¿flOliekt. dobrcgu, nepokvar Jenega Dolcujcia (veči del I. 1877) prav po nizki pa določeni ceni od 10 gld. do 17 gld. za 100 1 trov v grajščinski zidanci R u p e r t s h o f o v i na Rebru Cerovške blizo Novomesta.
Za kupce je klet odprta 1. in 34 aprila, potem 1. in 8. maja tek. leta od poludne naprej.	(1)
C. k. davkarija v Novomestu.
Organist in cerkovnik
se išče za faro «|»%»r< Pismeni oglasi do 1. maja Pošta Sallocb n/l Sil Ibibn. (1)
Čast, komur čast!
Bil sem hudo bolan , ter bival v šent Pauli» v severni Ameriki, kjer imam Bvoje posestvo i» kupčijo z raznim blagom. Cele dve leti sem se zdravil in obiskaval s<'in najboljše zdravnike blizo in daleč tega dela sveta ; al moja bolezen je bila, če ne vedno hujša, gotovo pii ziniraj enaka. Ko mi ni nikakor odleglo, sklenem se podati v Evropo in tamkaj iskati pomoči in preljubega zdravlja. Veliko sem obiskal zdravnikov in zdravniških profesorjev, med temi tudi profesorja Kusmaur a v Strasburg« in profesorja Tuhek-a na Dunaji. Svetovali so mi to in nno ; večidel so mo po kopelili te in one kronovine, kakor v Karlsbad na Ceskem in v Pruskem Bad Cleve, gonili. Vse kar so mi ukazali sem storil vestno in na tanko pa bolezen ni nič odlegla. ]lll sem vedno slabeji ; začel sem otekati , in mislil sem , da ni več za me poinoči. Ko sem se že dvo leti tudi v Kvropi brez vsega vspeha zdravil, mi je moj prijatelj svetoval, naj se podam v Škoeijan na Dolenakem, in naj se ta-< mošnjemn zdravniku gospodu Paulu Waraumi izročim. In res v enih mescih sem zgubil oteklino; dobil sem slast do jedi in zdaj lahko rečem , da sem popolnoma zdrav , in da se moram zopet k svoji družini v Ameriko verniti, ker se čutim prav krepkega. Imam tudi nekoliko žolčnib kamenov „Gallensteine", ktere sem sam dobil, ker mi jih je zdravnik gospod Warann z njegovo umetno lio-meopatijo vedel odpraviti. Bolezen je bila kon^ta-tirana: Leberverhärtung mit Abgang von Gallensteinen.	(1)
Jaz toraj očitno spoznam , da me je gosp od Waraun ozdravil in rešil smerti. Zato mu prav Berčno zahvalo izrekam in kličem : Čast, komur ča st!
Matija Butala.
Skoraj zastonj!
Ker jo na kant prišla velika tovarna za britansko srebro, se bo zavolj velikih dolgov in splošnega iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
za 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj zastonj.
Cela m i z n a oprava iz britanskega srebra, ki jo prej stala 29 gl., dobi so zdaj za 7 gl. 50kr., ter so 25 let gnrnntira, da bobela ostala. (S temi 7 gl. 50 kr. je samo delo komaj na pol plačano.) In sicer se dobi: 6 miznih nožev iz britanskega srebra z angložko ostrino,
G vilic iz britanskega srebra, težke In fino sorte, fi težkih žlic iz britanskega srebra, 6 najličuejili žllčic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalnie» (velika žlica) iz britanskega? srebra,
1	zajomalnica za juho iz britanskega srebra,
2	lepa svečnika,
G jajčnih kozarcev, 6 lepo izdelanih tac,
1 posoda za sladkor,	(10)
1 presejalnik za čaj
4'2 kosov.
Naroči so ali ali s poštnim povzetjem, ali pa da so denar naprej pošlje, pri nas:
Britaniasilber-Depot C. Langer
Wien
II. obere Donaustrasse 77.
Oddaja službe.
V S t. Lampretu blizo Zagorja se oddaja služba	(2)
orglarja iu cerkovnika.
Prosilci za njo naj se obrnejo osebno aH pismeno do farnega predstojništva v St. Lampretn P. Sava a/d Siidbabn.
Umetne
zobe ¡n zobovje
postavlja po najnovejšem amerikanskem sostavu
v zlatu, vnlkanitu brez bolečin. Plombira z zlatom itd.
Zobne operacije izvršuje popolno brez bolečin s prijetnim mamilom.	(l)
A. Paicliel,
zobni zdravnik poleg Hradeckega mostu v I, nadeti'.
J. lazni asli  Ljubljani
Idajatelj  odgovorni urdnik Filip aderlap.