miimiMmiiS«TiMiži11ii	nciz/M/.ii.
Knjižnica
sp
ZASAVC
2008
352(497.12 Zagorje ob Savi)
ŠTEVILKA 13, LETNIK li)
2«. 06. 200«, CENA 1,13 €/270 sit
Mini lin
GOBI55 ®
0090666,13
Ü


» %
KNJIŽNICA TONETA Seliškarja
UL. 1. JUNIJA 19,1420 Trbovlje
Z4VS/1VCISCEDOBITNIKA
200® €
UEFAEUPr'
ZANESUIVE
INFORMACIJSKE REŠITVE
GtjoMroJ® ma
\ I Joga v Evroparku
s s	—	[1
Poiščite več informacij na WWW.rsh.SI
V------------ir y
GREMOvldne!
Vsako številko Zasavca n
x 1 8(5(305 @ra pa S0K5SÖ99
f ■» ^ j*
imate možnost dobiti |
2+2 brezplačni * Mii® vstopnici* \
Ježa Ocepek - kranjska lilija
s m
Dobro zane!
' Ponudba velja do 1.7.2008 oz. do prodaje zalog, cene$o v eur
SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana. Letališka cesta 26; WWW.Spar.sl
Dobrodošli v
S RAR
® ZAGORJE!
0 PW*
Za vodo. Za Savo. Za nas.
Ji,* v,t "• t-l,	.t,	<i.
*•* ‘ i W ;	• S; f>* v * m
• '*	••;.$• .'•■ -J--	1%V»; \
7 » >Vs V , f Si v,- »t
S' I tik i •. '	. t - R9
JS8 S B B4 r-a i i" Miiis I
f V'..r	- t j/ :
Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema
Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU.
P Kjjättdeho «nandra Evrq?£kaun±p
Kohezijski sklad
P rrr^ktdeho •nandra R qpubüka Siveiip
Občina Trbovlje	Občina Hrastnik
T a piDjEkt prispeva k an an jfevanji ekonom ddh ir socialnih. razlik m ed državipniE vrppdte unija.
©n
Morate prebrati:
Referendum
6. regijsko tekmovanje DMG v Trbovljah
Uspešni 10. dnevi splavarjenja v Radečah
RTH letos -
kljub vsemu - uspešno
Osrednja zasavska proslava na Kumu
Intervju:
Janez Pajer
Prva samostojna razstava Jože Ocepek
Grmenje na Katarini
Znamenitosti
Salzburga
m
M
©m
m
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 665, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanti Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 srn, polletna 13,52 EUR (3.240,00 sit).
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
HVSBMIK
Za delavski razred zavzeta
urednica Marta
26. junij 2008
Vse je enk-^-\
S rat prvič. To staro S.
J modrost vsakdo v svojem \ f življenju nemalokrat izkusi. In, S j da je prvič najtežje, je tudi razum- k ) Ijivo. Vsak nadaljnji -ič je lažji, dokler S j stvar nazadnje ne preide v navado. Pretekli N c teden so prvič, odkar obstaja, v ETIju stavkali. X / Menda opozorilno! Kot je pri teh zadevah v na- S ( vadi, so delavci postavili svoje pogoje delodajalcu in l ) ta se seveda ni mogel strinjati z njihovimi zahtevami. S j Ja, vodstvo se čudi, saj so se vendar v začetku leta dog- ( j ovorili s sindikatom o povišanju plač: za 3%, na račun |
( inflacije za 0,8% in na račun lanske inflacije še za 2,5 %. ( j Le kaj bi še radi? Celo enega najvišjih regresov v industriji j ( so dobili. Za 226 € višjega kot je tisti v panogi. Kar je najbolj ( j fino, sindikat se z navedenimi ugotovitvami strinja. Kaj je po- S r tem gnalo delavce v pre-	kinitev dela in to skoraj (
i tisoč delavcev izlaške ,.i	ETI d.d., vse iz proiz- j
vodnje, v stavko, ki M 'j	je bila ob tem, da 1
je bila opozorilna	oziroma inter-
neplačana.	Vodstvo
da si 9,9% skup-	nega	povišanja
(k že realiziran- ^^^B 1	#	^^B im povišicam še
6,6%, ne morejo	^ ,	^^B privoščiti, ker
bo to pripel-	^ jalo družbo na
rob pozitivnega	poslovanja. Ojoj!
Ali pa je ‘ojojoj’	■ •. ,	ob dejstvu, da 62
% zaposlenih pre-	'jr	jema minimalno
plačo in z njo krmari	|J'-?	na robu preživetja.
Vodstvo priznava, da je	800 delavcev v tovarni (
\ v drugem tarifnem razredu. To pomeni, da jim pripada ) } najnižja osnovna bruto plača - 480 €, ki pa je v ETIju za cele / \ 4 % višja. Delavci vedo, da pomeni 4 % cele 4€. Zares celo j ) bogastvo! Zaposleni menijo, da bi zaradi povečane produk- /
\ tivnosti lahko dvignili plače. In se pogovarjajo in se dogo v- f ) arjajo in usklajujejo zahteve s predlogi in obratno in...ne, /
\ ta prave stavke ni bilo potrebno organizirati. Nekako so \
) se sporazumeli.Volk je sit in koza je cela, ostaja pa zelo /
\ grenak okus vsem in vsakomur ob dejstvu, da je bila (
X potrebna prvič v dolgih letih delovanja tovarne /
S ETI protestna prekinitev dela, torej stavka. Ver- )
X jamem, da ni bilo nikomur lahko in razumem c X tudi tiste, ki se našemu fotografu niso želeli J k postaviti pred objektiv.	(
Naslovnica:
Tudi Hrastničani na Euru 2008 vAlmfiji. Foto: Miran Gracer ml. /27
mtemič se smeno 10.	2009
Pisali ste
Bilo je nekdaj na Brionih
Čas depustev bo kmalu v polnem lamahu. Morda vas pot zanese tudi na danes hrvaške Brione, kjer je bila nekdaj rezidenca dosmrtnega voditelja nekdanje Jugoslavije, Josipa Broza - Tita. Na strogo zastraženem otočju, kamor ni smela stopiti civilistova noga, je vojaški rok služil Feliks Ocepek iz Čolnišč.
Bil je eden redkih Zasavčanov, ki je bil rekrutiran v elitni Gardijski mornariški odred, ki je bil zadolžen za varovanje “nedotakljivega” Tita. Vojsko je služil v letih 1972 in 1973, od 18 mesecev pa jih je 15 odslužil na Brionih. Njegova vojašnica je bila na rtu Peneda, odkoder so del vojakov občasno premeščali v stražarnico na rtu Barbara, ki je bila v neposredni bližini Titove Bele vile in Jovankine Vile Jadranke.Tam so ostali po dva ali tri tedne, nato so se vrnili v matično vojašnico.V tej skupini vojakov je bil tudi Feliks Ocepek, zato je imel privilegij sodelovati pri straženju Titovega brionskega dvora.
Za tiste čase je bilo to nekaj izjemnega, saj je imel Tito zaradi propagandnega stroja komunističnega režima skorajda status božanstva. Pravi, da je jugoslovanskega voditelja v živo videl najmanj 20-krat. Najbolj slovesno je bilo ob sprejemih tujih državnikov. Po pristanku njihovih letal v Pulju so se običajno vkrcali na ladjo Pod-gorka, ki jih je popeljala na Brione. Le izjemoma je bil sprejem že v Pulju. Feliks se med drugim spominja obiskov egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata, iranskega šaha Reze Pahlavija, etiopskega cesarja Haileja Selassieja in nemškega kanclerja Willyja Brandta. Pred obiski tujih voditeljev je vojska prečesala celoten otok, da bi zagotovila njihova varnost. Poleg tega so imeli pripadniki gardijske-ga mornariškega odreda takrat najbolj zahtevne treninge.
Podnevi so brionsko rezidenco stražili profesionalni častniki, navadnim vojakom pa je pripadla nočna straža. Slednja se je menjala na tri ure, če pa je bil Tito na sprehodu ali lovu, se je stražarska izmena podaljšala. Sogovornik dodaja, da je bilo najbolj zanimivo in vznemirljivo stražiti od 4. do 7. ure zjutraj, ko je bilo iz Bele vile mogoče slišati rjovenje in tuljenje levov in tigrov, ki so jih Titu podarili nekateri državniki. Še večje bogastvo eksotičnih živali je seveda ponujal ogromen živalski vrt na prostem.
Bolj kot Tita, so se častniki in vojaki bali njegove žene Jovanke Broz, saj je imela sloves izjemno natančne ženske, ki je veliko dala
Feliks Ocepek s sliko članov gordijskega mornariškega odreda, v katerem je služil vojaški rok.
na red. Ocepek je doživel, da je s skupinico vojakov srečal Jo-vanko, ki je na belih hlačah enega izmed njegovih kolegov opazila madež. Nadrejeni častniki so bili še isti dan na tapeti, izpostavljeni ‘peglanju’ prve dame. Kljub temu ima Ocepek na služenje vojaškega roka veliko več lepih spominov. Srečal se je z Dominikom Kobalom, visokim mornariškim častnikom, ki je bil v najožji Titovi ekipi. Presenetilo ga je, ker je poznal, ne le Zasavje, ampak tudi njegov domači kraj. Pojasnil mu je, da je njegova žena sestra Janeza Slaparja, trgovca iz Zagorja.
Danes se Feliks Ocepek zaveda, da je bil Tito diktator, vendar se ne sramuje služenja vojaškega roka na Brionih. Nenazadnje je na častni straži ob državniških obiskih videl nekaj najvplivnejših svetovnih političnih voditeljev tistega časa.
Besedilo in slika: Boštjan Grošelj
MOJ DOM?
Predstavniki trboveljskih strank enotni o tretji osi
Na pobudo predsednika SD Trbovlje, Andreja Grilja, so se v petek, 13. junija 2008, sestali predstavniki političnih strank, zastopanih v občinskem svetu, razen predstavnikov DeSUS-a in NSi, ki so bili upravičeno odsotni.Tema sestanka: tretja razvojna os, ki naj bi po zadnjem predlogu, ki so ga predstavili v Sevnici, potekala skozi Laško na podlagi predloga oz. študije variant Razvojnega centra za planiranje d.o.o. iz Celja.
Vsi udeleženci sestanka so bili enotnega mnenja, da mora trasa tretje razvojne osi potekati v skladu z 9. varianto analize, opravljene v letu 2006, ki jo je naredila Služba vlade za lokalno samoupravo. Lokalne stranke se bodo z zasavskimi nacionalnimi predstavniki dogovorile, da vsi enotno podprejo in zagovarjajo varianto skozi Zasavje. Kot najustreznejša varianta je bila v letu 2006 sprejeta na podlagi razvojnih vidikov, kjer so upoštevali večjo učinkovitost proizvodov, trga dela, prihod novih podjetij na območje, povečanje konkurenčnosti območja. Tako bi postala instrument za prispevek k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji in bolj uravnoteženemu razvoju evropskega prostora. Kljub višjim stroškom zaradi daljše trase, bo ta učinkovitejša z vidika razporeditve aktivnosti v prostoru, varovanja okolja in podobno. Razdalja od Avstrije do Hrvaške skozi Zasavje je I 74 km. kar je le 9 km več od trase skozi Savinjsko dolino. Ob tem so v aprilski analizi popolnoma zanemarili dejstvo, da bo potrebno sanirati področja dnevnih kopov v Trbovljah in Hrastniku, saj bi se ta sanacija delala istočasno, če ne, jo bo potrebno izvesti kljub temu, tudi če ne bo tretja razvojna os potekala skozi Zasavje. Zadnja ocena, da je varianta manj primerna v kriterijih varstva narave, hrupa in kulturne dediščine je povsem brez prave osnove, saj kaže, da si celjska družba sploh ni ogledala Zasavja in je izdelala mnenje na nekih svojih podlagah, ki v resnici ne obstajajo.
Upajmo le, da bo petkov sestanek prinesel dobre rezultate za Zasavje in da ne bomo ostali pozabljeni del od države in od boga.
Besedilo : Irena Vozelj
Kakšna usoda čaka vrtec na Dobovcu
Na I 3. redni seji OS Trbovlje, so na predlog župana Bogdana Baroviča poleg predvidenih 10 točk dnevnega reda obravnavali še II.točko.
Pod omenjeno točko naj bi OS podal soglasje k ukinitvi otroškega vrtca na Dobovcu. Kot je pojasnil trboveljski podžupan Mitja Rozina, vrtec na Dobovcu ne more več delovati, ker je premalo vpisanih otrok. Od države zahtevani normativ je 14 vpisanih predšolskih otrok, vpisalo pa se jih je zgolj 9. Kasneje, ko so prišli do obravnavanja usode otroškega vrtca na Dobovcu, pa se je izkazalo, da svetnice in svetniki ne nameravajo podpreti predloga o ukinitvi vrtca.Večina je menila, da je potrebno v času do I. julija 2008 preučiti vse možnosti, da bodo starši na Dobovcu še vedno imeli svoje otroke v vrtcu pred domačim pragom. Odločitev o usodi vrtca na Dobovcu SO svetnice in svetniki preložili na 30. junij, ko naj bi OS sejo nadaljeval in bo dokončno znana usoda vrtca na Dobovcu.
Potrjene pa so bile nameravane naložbe trboveljske komunale v razširitev proizvodnje električne toplotne energije v Toplarni Polaj. Vili Petrič, direktor CEROS- a, podjetja za ravnanje z odpadki, je na seji OS predstavil poslovanje za leto 2007. CEROS je lani posloval brez težav. Na deponijo je bilo prepeljano manj odpadkov kot leta
fUN#£ti!lCt 0
2007, to pa je rezultat zbiranja ločenih odpadkov.
Predstavljena je bila tudi strategija razvoja zdravstva v Trbovljah za obdobje 2008 -2013. Dokument bo v javni obravnavi do 10. septembra 2008.
Občinski svet je na 13. seji potrdil štiri direktorje Trboveljskih javnih zavodov. Zasavske lekarne bo še naprej vodila Milena Beravs, ravnateljica OS Tončke Čeč pa ostaja Zora Bezgovšek. Direktor Javnega zavoda DD Trbovlje bo od I. oktobra dalje akademski kipar Zoran Poznič, ravnateljica Gimnazije in srednje ekonomske šole pa Jelena Keršnik.
MAŠ.
Seja pred dopusti se je iztekla gladko
V četrtek, 19. junija 2008, so se na 13. redni seji sešli svetnice in svetniki občinskega sveta Občine Radeče. Na dnevnem redu zadnje seje pred počitnicami in dopusti so imeli kar 16 točk.
Ob tem je pomembno dejstvo, da so se seznanili in sprejeli brez pripomb Odlok o zaključnem računu, proračunu za leto 2007. Podano je bilo tudi poročilo o izvrševanju proračuna za obdobje januar - maj 2008. Zanimiva razprava je potekala ob potrjevanju odloka o podelitvi priznanj Občine Radeče za letošnje leto. Na koncu so se odločili in potrdili sklep za podelitev dveh zlatnikov in sicer Radečanoma Franciju Lipovšku in Frančišku Krajncu. Poleg tega pa so sklepali tudi o nakupu in odprodaji nepremičnin, za katere je župan dejal, da lahko veliko pomenijo za nadaljnji gospodarski razvoj Radeč.
Po seji pa smo župana Matjaža Hana poprosili za nekaj pojasnil. Kratek pogled pomembnejših točk seje?
Mislim, da so bile vse točke, šestnajst na dnevnem redu, soglasno sprejete, kar je seveda redkost v našem občinskem svetu. Seveda so bile točke tako pripravljene in tudi argumentirane, da smo lahko z zaključki zelo zadovoljni.
Kako poteka izvajanje letošnjega proračuna januar - maj 2008?
Zadeve se v skladu s zakonodajo in proračunskim aktom financirajo povsem normalno. Smo v mejah proračunskih postavk, tako da likvidnostnih težav zaenkrat nimamo. S proračunom oz. izvrševanjem proračuna januar - maj 2008 smo lahko zadovoljni in saj vse teče po načrtu.
Kako je s izgradnjo optičen povezave , ki jo izvaja Gratel?
Ker se pri izvedbi koplje po občinskih poteh in prostoru, je za občanke in občane zadeva zoprna. Kljub temu verjamem, da bo v luči dobrih odnosov in dogovorov delo končano, tako da bomo novembra Radečani prišli do nove pridobitve. S tem pa bo tudi tisto, kar smo obljubili, izpolnjeno.
Obnova Titove ceste?
S pričetkom izgradnjeTitove je tako, da smo že zaključili vse dogovore in pogovore. Parafirali in podpisali smo tudi sporazum o sofinanciranju projekta. Sedaj je »žogica« na strani DRSC, kjer pripravljajo razpis. Računam, da bo izšel v Uradnem listu v roku enega meseca. Ko bo izbran izvajalec del, gremo z njim naprej v izdelavo obnove. Glede na to, da je predlagana cena 2,5 mio evrov znana, upam, da bo taka ostala, oz.se ne bo bistveno spreminjala. Kakšno dobro besedo bi lahko dalo na pot projektu Savus?
Edina dobra beseda je, da nam je Ministrstvo za lokalno samoupravo potrdi projekt in ga začnemo izvajati. Na današnji seji smo naredili prvi korak, s tem, da smo dobili sklep občinskega sveta, da lahko odkupimo zemljišče, kje bo stal Savus.
Besedilo: Rudi Špan
Odprtje prenovljene površine nogometnega igrišča Rudar
V nedelje, 11, junija 1608, je bile v Trbovljah slovesne odprtje prenovljene površine nogometnega igrišča Rudar.
Ves dan so potekale nogometne tekme vseh selekcij Nogometnega kluba Rudar, ki so se zaključile približno ob 17.40. Pred uradnim odprtjem igrišča so predšolski otroci, ki so bili vključeni v program »Spoznavajmo se s športom«, prikazali kaj so se naučili o malem nogometu. Ob 18. uri pa se je pričelo uradno odprtje igrišča z nogometno tekmo med izbrano žensko vrsto in »Zlato selekcijo« Toneta Fornezzija Tofa. Prireditev so popestrile plesalke Plesne skupine Urška. Skupna vrednost pogodbe med Občino Trbovlje in izvajalcem FIT ŠPORT d.o.o. Mengeš je o k. 680.000 evrov, skupna vrednost investicije pa bo o k. 700.000 evrov, od tega sta Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Fundacija za šport prispevala skupaj I 14.000 evrov, ostalo pa zagotavlja ObčinaTrbovlje iz lastnih proračunskih sredstev (nekaj že v letu 2007, ostalo letos), računajo pa tudi na sofinanciranje Nogomet-
ne zveze Slovenije.
Skupna dimenzija igralne površine, preplastene z umetno travo, je 105 x 68 metrov in ustreza vsem mednarodnim normativom. Dela so se pričela po podpisu pogodbe v oktobru 2007 in so obsegala pripravo ustrezne podlage, odvodnjavanje, dostavo in polaganje umetne trave z ustreznimi polnili, ureditev atletske steze z dvoslojnim asfaltom in priprava temeljev za razsvetljavo.
Prenovljena površina bo namenjena nogometašem Nogometnega kluba Rudar Trbovlje ter atletom Atletskega kluba Rudar Trbovlje za izvedbo treningov in tekem, za izvedbo drugih prireditev Zavoda za šport Trbovlje, računamo pa tudi na tekme in priprave drugih klubskih selekcij.
S pridobitvijo gradbenega dovoljenja tudi začetek gradnje centralne čistilne naprave v občini Trbovlje
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARS0) je Občini Trbovlje izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo
centralne čistilne naprave.
Gre za zadnje gradbeno dovoljenje v sklopu 6,5 milijonov evrov vred- zaključen predvidoma konec leta 2009, je del širšega projekta gradnje nega projekta (od tega je 60 % prispeva EU iz Kohezijskega sklada) čistilnih naprav v porečju osrednje Save. Občina Hrastnik, ki je tudi že
izgradnje čistilne naprave in kanalizacijske infrastrukture v tej zasavski občini.
Občina je že prejela tudi zadnje gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacijske infrastrukture.Tako bodo izpolnjeni vsi upravni pogoji za pospešeno lovljenje terminskega plana fizične izgradnje čistilne naprave in kanalizacijske infrastrukture, kot ga je zagotovil izvajalec gradbenih del SGP Pomgrad, d. d. v partnerstvu s podjetjem Riko, d. o. o. »Gradnja čistilne naprave je zelo pomembna naložba v čiščenje odpadnih voda v občini Trbovlje, ki do sedaj čistilne naprave ni imela, ampak se je odpadna voda brez predhodnega čiščenja neposredno izlivala vTrboveljščico,« je dejal Roman Lebar, koordinator projekta Kolektorski sistemi in čistilne naprave v porečju osrednje Save. "Z izgradnjo ustreznega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda bomo zaščitili vodne vire in izboljšali kakovostTrboveljščice in posredno s tem tudi Save."
Projekt izgradnje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave se je začel septembra 2007 s podpisom pogodbe med občino Trbovlje in izbranim izvajalcem. Pogodba občino kot investitorja zavezuje, da bo sprojektirala, pridobila upravna dovoljenja, zgradila in prevzela v upravljanje kanalizacijski sistem in čistilno napravo za potrebe občine. ObčinaTrbovlje bo s tem projektom pridobila:
•	centralno čistilno napravo srednje velikosti za slovenske razmere. Čistilna naprava bo delovala z zmogljivostjo 19.000 PE (populacijskih ekvivalentov).To pomeni, da je čistilna naprava zmožna očistiti toliko onesnaževanja, kot ga povzroči populacija približno 19.000 prebivalcev. Čistilna naprava bo zgrajena severno od objekta žage in križišča pri Sušniku.
•	primarno kanalizacijsko infrastrukturo. Kanalizacijsko omrežje v občini Trbovlje je v večini že zgrajeno, zgraditi pa je treba manjkajoče primarne kanalizacijske vode v skupni dolžini 5,3 km.
•	pet pretočnih bazenov, ki bodo uravnavali pretoke ob nalivih. Projekt Izgradnje čistilne naprave in kanalizacijskega sistema, ki bo
pričela s projektantskimi deli in bo v kratkem začela s fizično izgradnjo, bo podoben sistem zaključila do konca leta 20l0.Tudi ta projekt s 60 % nepovratnih sredstev sofinancira Kohezijski sklad EU. Občine Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi ter Radeče bodo predvidoma do konca julija predložile vlogo za 2. fazo projekta porečja osrednje Save za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada EU.
Več informacij je mogoče dobiti pri Vesni Jesih na občini Trbovlje.
Po viru: MaH
»Hitrost - počasneje je varneje”
V času med 27.6.2008 in 7.7.2008 bo na celotnem območju
Republike Slovenije potekala preventivno-represivna akcija HITROST - POČASNEJE JE VARNEJE, katere namen zmanjšanje povprečne hitrosti na slovenskih cestah.
Glede na namen akcije so opredeljeni naslednji cilji:
-	zmanjšanje števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah,
-	povečanje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti.
Policija bo v tem obdobju:
1.	Intenzivirala nadzor hitrosti na kritičnih odsekih, kjer se zgodi največ prometnih nesreč in so kršitve hitrosti najpogostejše.
2.	Zagotavljala čim večjo uporabo vseh merilnikov hitrosti in vozil, ki so opremljena s sistemom provida ter tudi s civilnimi vozili in drugimi sredstvi.
3.	V vseh primerih kršitev zaradi hitrosti bodo policisti vozniku odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom.
4.	Policisti bodo ugotavljali tudi hitrosti tovornih vozil in avtobusov, s pomočjo tahografov.
Komandir PP in višji policijski inšpektor II: Simon SIHUR
Referendum
Kljub temu, da je nedeljski posvetovalni referendum o pokrajinah zdaj postal že preteklost, pa ni tonilo v pozabo dejstvo, da je na glasovanje prišlo zelo malo
Župani na Svetu regije Zasavje
Proti predlagani osrednji pokrajini se je že pred referendumom opredelil Svet regije Zasavje in na seji, ki je bila v prostorih Regionalnega centra za razvoj I I. junija 2008, sprejel stališča do dveh aktualnih in za zasavsko regijo zelo pomembnih vprašanj. Predsedujoči Matjaž Švagan in njegova županska kolega Bogdan Barovič in Miran Jerič sta sklepe sveta regije po končani seji predstavila tudi na novinarski konferenci.
Svet regije ima enotno mnenje o predlagani delitvi Slovenije na pokrajine. Ne strinja se z veliko osrednjeslovensko pokrajino, saj v takšni pokrajini ne vidi skupnih interesov, projektov in nalog, dvomi pa tudi v učinkovitost takšne organiziranosti. Zupani zasavskih občin zato pozivajo vse prebivalce, da se udeležijo prihajajočega referenduma in nestrinjanje s predlagano pokrajinizacijo izrazijo na način, da na glasovnici obkrožijo ne.
Iz števila volilnih upravičencev, ki so svojo pravico tudi udejanjili, je razvidno, da so kljub pozivu županov zasavskih občin, naj se udeležijo referenduma, raje izkoristili prosto poletno nedeljo za kaj bolj pomembnega, kot je posvetovalni referendum, katerega rezultati sploh niso obvezujoči. Na območju predlagane t.i. Osrednjeslovenske pokrajine oziroma šestega referendumskega območja je bila udeležba 12,46 odstotna. Proti predlagani
pokrajini pa je glasovalo 61,64 % volilnih upravičencev. Po vladnem predlogu naj bi bile zasavske občine uvrščene v tako imenovano Osrednjeslovensko pokrajino.
Rezultati referenduma kažejo nestrinjanje občanov. V Hrastniku se je referenduma udeležilo 20,83 % volilnih upravičencev, proti jih je glasovalo 89,86 odstotka, v Litiji je volišča obiskalo 10,87 odstotka volivcev, besedico proti je obkrožilo 71,14 odstotka volivcev.V Šmartnem pri Litiji se je na volišča odpravilo 12,34 odstotka volilnih upravičencev in le 47,09 odstotka jih je bilo proti oblikovanju Osrednjeslovenske pokrajine. Referendumska udeležba v Trbovljah je bila 16,41 odstotna, proti načrtovani pokrajini se je opredelilo 84,73 % volivk in volivcev.V Zagorju ob Savi je na volišča prišlo 15,34 odstotka tistih, ki imajo volilno pravico in 74,71 odstotka jih je obkrožilo besedico proti.
Svet regije se ne strinja tudi s predlogom poteka tretje razvoje osi, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor nedavno predstavilo v Sevnici. Po tem predlogu naj bi se med zasavsko, kozjansko in osrednjo tra-
so odločili za zadnjo. Svet regije ob tem opozarja, da so leta 2006 narejene študije pokazale, da najbolj optimalne različice trase potekajo skozi Zasavje, zato dvomi v strokovnost zadnjega predloga in zahteva ponovno ovrednotenje vseh tras. Zupani zasavskih občin so se na svetu regije dogovorili še o oblikovanju skupne redarsko-inšpekcijske službe za celotno območje Zasavja. S podpisom pisma o nameri so se zavezali, da bo skupna služba s sedežem v Trbovljah, ki naj bi bila cenejša in bolj učinkovita, začela delovati prihodnje leto. Za njeno delovanje bodo pridobili tudi državna proračunska sredstva.
Besedilo: D.Z.. in MaH, slika: R.R.
Sponzorstvo in dan odprtih vrat
V cementarni Lafarge Cement v Trbovljah so v soboto, 21. junija 2008, spet odprli vrata za vse zainteresirane in radovedne obiskovalce.
Z mislijo, da je osnovni namen in lastnost cementa pri gradnji, da povezuje, utrjuje in gradi ter na ta način omogoča nastanek trdnih in varnih vezi so se obrnili na prebivalce Zasavja, saj ima enake lastnosti in namen tudi cementarna Lafarge Cement v okolju, v katerem deluje.
Na vodenih ogledih, ki so potekali v 15-minutnih intervalih, si je bilo mogoče ogledati posodobljeno trboveljsko cementarno z najnovejšimi tehnološkimi in okoljevarstvenimi pridobitvami. Lafarge Cement d. d. se lahko pohvali s številnimi proizvodnimi inovacijami. Te so rezultat dela zaposlenih, ki so zanje prejeli številna prestižna priznanja.
Junij je mesec varnosti v Lafargeu, zato so odprli vrata in povabili v njihovo okolje vse zainteresirane, kjer so se skupaj dotaknili te teme. Razveselili so tudi najmlajše, obiskovalci so
uživali v jedači in pijači in ob sproščenem klepetu gradili trdne medsebojne vezi.
Avtobusni prevoz je bil organiziran izpred Hit Marketa (Mercator) od 9. ure dalje.
Lafarge Cement tudi s sponzoriranjem in donatorstvom v zasavskem okolju prispeva k razvoju posameznih področij, kot so šport, kultura, zdravstvo in izobraževanje ter predvsem skrbi za okolje. Pri tem upošteva interese zaposlenih, lastnikov, okolja in poslovnih partnerjev.
Peter Kauzer, vrhunski slovenski kajakaš na divjih vodah in dobitnik zlate medalje v ekipni in srebrne v posamični tekmi na lanskem svetovnem prvenstvu na Slovaškem, je junija z Lafarge Cementom podaljšal sponzorsko pogodbo.V pogovoru z mediji in upravo Lafargea je Kauzer predstavil svoje načrte za nadaljevanje sezone v svetovnem pokalu, osredotočil pa se je na nastop na olimpijskih igrah, kjer velja za kandidata za medaljo.
MaH
I® fiwftegc
Projekt UMITE - primer dobre prakse e-izobraževanja na 6ESŠ Trbovlje
V hitro spreminjajočem se svetu, Hi je izpostavljen nadvladi tehnologije, je v šoli potrebno posvetiti večjo
pozornost kakovosti in pripravi na življenje.
Razvoj komunikacij, ki se kaže predvsem s pojavom multimedij-skih sistemov in širitvijo informacijskih omrežij, omogoča prenos velike količine informacij, kar seveda vpliva tudi na učni proces in dostop do znanja ter se s tem oddaljuje od ustaljenih izobraževalnih sistemov. Ker se na GESŠ Trbovlje zavedamo, da se mora izobraževanje nenehoma prilagajati spremembam družbe, smo se preko Univerze v Ljubljani oz. Fakultete za družbene vede s skupino dijakov vključili v mednarodni projekt 6. okvirnega programa UNITE (2006-2008), v katerem poleg nemškega koordinatorja Fraunhofer Institute sodelujejo še Grčija, Anglija, Hrvaška, Ciper, Malta, Bolgarija, Litva in Latvija.
Namen projekta je spodbuditi pedagoge k uporabi inovativnejših metod poučevanja s pomočjo uporabe sodobnih IKT. Namenjen pa je tudi učencem, dijakom in študentom kot ideja vključevanja IKT v proces učenja.
UNITE je tehnično podkrepljen z različnimi e-izobraževalnimi orodji in tako omogoča tudi novo konstruktivno metodo poučevanja z vključitvijo mobilnih aparatov oziroma dlančnikov (m-iz-obraževanje). Poleg komunikacijskih orodij My messages, Chat ter Forum-a lahko dijaki in učitelji registrirajo želene osebe v svoj komunikacijski prostor, se poigravajo z načrtovanjem svojih aktivnosti, pišejo dnevnik, vpisujejo svoje šolske ocene itd. Učiteljem je podana tudi možnost vpisovanja nalog dijakom, lahko pa tudi kreirajo učno uro ali kviz.
V okviru projekta se je oblikovala dinamična spletna aplikacija, ki se uporablja na različnih nivojih izobraževalnega procesa in z različnimi pedagoškimi scenariji glede na starost učencev. Na GESŠ Trbovlje smo implementirali dva scenarija. Prvega z naslovom Zgodovinski razvoj Trbovelj smo izvedli junija 2007, drugega - spletna stran E-vodič po Trbovljah, ki je nadgradnja prvega, pa decembra 2007.V projektu je sodelovalo 16 dijakov. Ker je njihovo delo potekalo preko spletne strani UNITE, so v ta namen dobili vsak svoj prenosnik, ki so ga lahko uporabili tudi kot učni pripomoček pri pouku, domačih nalogah in za sprostitev oz. zabavo.
Pri projektu so si dijaki delo razdelili glede na svoje interese in znanje. Prva skupina je gradivo o zgodovini, znamenitostih in razvoju gospodarstva v Trbovljah, ki ga je našla v knjigah, revijah in na internetu preko spletne aplikacije UNITE posredovala ostalim skupinam. Preko chat-a so se medsebojno usklajevali in na podlagi vsebine posneli zvočni zapis, fotografije, preko naprave GPS odčitali koordinate pomembnih geografskih točk, oblikovali animacijo in kot končni rezultat s pomočjo orodja Notepad++ in kode PHP izdelali spletno stran (http://projekti.gess.si/unite/), ki omogoča virtualni sprehod po Trbovljah v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Spletno aplikacijo so namenili vsem, ki si želijo izvedeti kaj več o Trbovljah, pa naj so to šolarji, gimnazijci ali pa turisti. Z avdio delom so jo približali tudi slepim, ki lahko znamenitosti podoživijo preko glasov dijakinj naše gimnazije.
Razvoj informacijske tehnologije vpliva na okolje in hitro širjenje informacij o razvoju ter življenju v Trbovljah. Zato smo našega E-vodiča objavili na strežniku GESŠ Trbovlje na spletnem naslovu http://projekti.gess.si/unite. S tem smo omogočili ogled vsebine o razvoju in življenju v Trbovljah ter izpolnili pričakovanja turistov in drugih zainteresiranih, ki želijo pridobiti podatke na čim hitrejši in
učinkovit način. Z našo spletno stranjo smo seznanili tudi Občino Trbovlje, ki je naš projekt podprla, saj se zaveda njegove takojšnje praktične uporabnosti.
Kljub temu, da si je našega E-vodiča že marsikdo ogledal, pa pri tem ne bomo pozabili na novosti na področju tehnologije in na stalno dopolnjevanje vsebine, ki se spreminja z življenjem v naši dolini. Gledano dolgoročno je E-vodič dovolj odprt tudi za dodajanje novih orodij, kot so e-forum,e-chat ... Z izmenjavo informacij bi uporabniki v E-vodič sproti vnašali novosti in ga s tem vsebinsko dopolnjevali ter bogatili.
Priznati moramo, da projekt UNITE z dinamično spletno aplikacijo za nas predstavlja vzpodbudo za nadaljnje delo v smeri celovitega m-vzgojno-izobraževalnega procesa.
Marjana Pograjc Debevec in Vika Pušnik
Prešernovi nagrajenci Slikarske kolonije Izlake Zagorje
Kulturni center Delavski dom Zagorje in Slikarska kolonija Izlake ■ Zagorje sta bila organizatorja slikarske razstave Prešernovi nagrajenci Slikarske kolonije Izlake Zagorje.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju je bila 12. junija 2008 otvoritev razstave, na kateri so svoja dela predstavili slikarski javnosti Prešernovi nagrajenci, udeleženci Slikarske kolonije Izlake - Zagorje. Za slavnostno vzdušje pred odprtjem razstave je poskrbel Pihalni orkester SVEA Zagorje, ki je zaigral na Glavnem trgu v Kranju. Nekaj besed razstavi na pot sta spregovorila Eleonora Kramar in dr. Lev Menaše. Nagrajenci, katerih dela bodo na ogled na razstavi: Zvest Apollonio, Avgust Černigoj, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Stane Jarm, Zmago Jeraj, Metka Krašovec, Tomaž Kržišnik, Lojze Logar, Miha Maleš, Franc Novinc, Franc Peršin, Milan Rijavec, Maksim Sedej, Ivo Seljak - Čopič,Jože Slak, France Slana, Ive Šubic,Jože Tisnikar,Vinko Tušek, Franko Vecchiet.
MoH
Trboveljski
poklicni
gasilci
drugi
Prostovoljno gasilsko društvo Postojna je bilo že 9. organizator tekmovanja ekip terenskih gasilskih vozil. Tekmovanje je potekalo 9.6.1008 v Postojni in okolici. Sodelovalo je 30 gasilskih enot.
»Vsi prisotni in prisebni«
Poleg orientacijske vožnje so morale ekipe pokazati še spretnosti na delovnih točkah, kot so bile: vaja prve pomoči, spretnostna vožnja, razvedrilna vaja, gašenje notranjega napada....
Od sodelujočih trideset enot je bilo sedemindvajset enot uvrščenih, zelo pohvalno pa je, da so gasilci Gasilskega zavoda Trbovlje tudi letos prejeli pokal in sicer za drugo mesto. Posadko Zavoda je sestavljala ekipa v sestavi: Petek Stojan - vodja, Sakelšek Andrej -šofer in Hribovšek Jože in Povše Goran z vozilom B Mazda 2500 4x4. Gasilski zavod Trbovlje se je že 7 krat udeležil tega tekmovanja in je bil vedno prejemnik pokalov in tudi pokala za najbolj fer ekipo.
Odličja v rokah uspešnih
pMkm 0|
Usposabljanje gasilcev za reševanje iz dvigal
Glede na število posredovanj in novo zakonodajo je Gasilski zavod Trbovlje in Spekter d.o.o. Trbovlje organiziral usposabljanje gasilcev za reševanje ljudi iz stanovanjskih dvigal.
Iz statističnih podatkov Gasilskega zavoda Trbovlje je razvidno, da so trboveljski poklicni gasilci sodelovali od leta 2004 do junija 2008 v šestdesetih primerih pri reševanju oseb iz kabine stanovanjskega dvigala. Usposabljanje gasilcev za ta namen je potekalo I 1.06.2008 na različnih objektih v občini Trbovlje in Zdravstvenem domu Trbovlje, izvajala pa ga je firma ThyssenKrupp DVG d.o.o. iz Trzina.
Uspešno je opravilo usposabljanje vseh štirinajst poklicnih gasilcev zavoda. Trinajst gasilcev PGD Trbovlje mesto, ki z zavodom tvorijo osrednjo gasilsko enoto v občini pa bo usposabljanje opravljalo v naslednjem mesecu.
6i regijske tekmovanje DMG v Trbovljah
Gasilska zveza Trbovlje je bila organizator 6. regijskega tekmovanja DRUŠTVA MLADI GASILEC na osnovnih šolah v zasavski regiji. Tekmovanje je potekalo na Osnovni šoli Ivana Cankarja v soboto 7.6.2008.Tekmovalni in sodniški odbor je bil sestavljen iz GZ Hrastnika, Zagorja ob Savi in Trbovelj.
Društva so tekmovala v dveh starostnih kategorijah ( pionirji in mladinci). Sodelovalo je 23 ekip ( 17 pionirskih in 6 mladinskih ), ki so se pomerile v: vaji z vedrovko, vezanju vozlov, metanju vrvi v krog, sestavljenki, preventivnem testu in prvi pomoči tako s testi kot s praktičnim delom.
Tekmovanje je bilo organizirano v sklopu dogajanj ob praznovanju občinskega praznika Občine Trbovlje. S svojo prisotnostjo so potrdili pomembnost tega tekmovanja podžupan občineTrbovlje Mitja Rozina, podžupan in poveljnik GZ Zagorje ob Savi Janez Groboljšek, predsednik GZ Hrastnik in podpredsednik Regijskega sveta zasavske regije Miran Grohar, poveljnik GZ Hrastnik Slavko Draksler, predsednik GZ Trbovlje Pavel Nemet, in ravnateljica OŠ Ivana Cankarja izTrbovelj Marija Žnidaršič.
Za organizacijo tekmovanja gre zahvala predsedniku komisije za delo z mladimi zasavske regije Jožetu Drugoviču in mentorici DMG na OŠ Ivana Cankarja, učiteljici Jelki Sladič.
REZULTATI TEKMOVANJA :
Mlajše ekipe - pionirji
1.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja ( 4 ekipa ). GZ Trbovlje
2.	mesto : O.Š.Toneta Okrogarja ( I ekipa ), GZ Zagorje ob Savi
3.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja ( I ekipa ), GZ Trbovlje
4.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja ( 2 ekipa ), GZ Trbovlje
5.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja ( 5 ekipa ), GZ Trbovlje
6.	mesto : O.Š. narodnega heroja Rajka ( I ekipa ) GZ Hrastnik
Starejše ekipe - mladinci
1.	mesto : O.Š. narodnega heroja Rajka ( I ekipa ), GZ Hrastnik
2.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja ( 3 ekipa ), GZ Trbovlje
3.	mesto : O.Š. narodnega heroja Rajka ( 2 ekipa ), GZ Hrastnik
4.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja ( 4 ekipa ), GZ Trbovlje
5.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja ( 2 ekipa ), GZ Trbovlje
6.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja ( I ekipa ), GZ Trbovlje
Prvi dve ekipi iz vsake starostne skupine imajo pravico sodelovati na državnem gasilskem tekmovanju DMG, ki bo v mesecu septembra. Fotoreportažo s tekmovanja najdete na 22 strani.
Besedilo: Srečko Kerin, GZ Trbovlje
Uspešni 10. dnevi splavarjenja
v Radečah
Dnevi splavarjenja na Savi že celo desetletje predstavljajo osrednjo turistično prireditev v občini Radeče. Prireditev, hi je letos potekala med lO.in 11.junijem, črpa navdih v zgodovinskem izročilu, po katerem so bile Radeče vse do lO.stoletja osrednje splavarsko pristanišče na pomembni rečni poti.
Kot so zpisali v sporočilu za javnost, je reka Sava številnim splavarjem generacijo za generacijo zagotavljala sicer trdo prislužen kruh, zato je njihovo življenje in delo pustilo kraju neizbrisan pečat - pečat, ki pa je do slovenske osamosvojitve že precej zbledel. Ustanovitev občine Radeče leta 1995 je lokalno prebivalstvo spodbudilo v raziskovanje svojega kraja in kmalu zatem je splav - le da tokrat s turisti na krovu - ponovno zdrsel po mirni gladini reke Save pri Radečah. Na prireditvi Dnevi splavarjenja, ki je bila prvič izpeljana leta 1998, so skušali širši javnosti predstaviti reko Savo s splavarsko tradicijo povezano s etnološko dediščino ožjega območja.
»V skladu s zastavljenimi smernicami razvoja turističnih dejavnosti v občini Radeče želimo črpati ideje za naše zgodbe v potencialih, ki jih premoremo - podeželskem življenju, obogatenem z naravno in kulturno dediščino. Ob zavedanju pomena segmenta odprtosti do drugih in še posebej sosednjih območij želimo turistična doživetja obiskovalcev nadgraditi z zgodbami, katerih izvor sega v ustno in pisno izročilo prebivalcev ožjega, našega območja. Ena takih zgodb je zgodba o papirju, o ročni in industrijski izdelavi papirja, ki je v zadnjih nekaj sto letih morda najbolj zaznamovala življenje prebivalk in prebivalcev naših krajev. Družin, ki ne bi bile na tak ali drugačen način povezane s papirnico v slikoviti dolini Sopote, v Radečah že dolgo ni več, zato ne presenča, da smo se za I O.jubilejno izvedbo prireditve Dnevi splavarjenja, ki letos sovpada s stoletnico proizvodnje dokumentnega in banknotnega papirja v radeški papirnici, s stoletnico papirniške elektrarne, pa tudi s 500- letnico rojstva Primoža Trubarja in evropskim letom gozdov, odločili osrednjo etnološko vsebino prireditve zgraditi na papirju.
Sama letošnja že 10. Prireditev dnevi splavarjenja na Savi se je pričela že s prireditvijo Med gozdom in ogljem na Jagnjenici pri Starini oz na travniku ob potoku Glažutnica. Že v ponedeljek 16.Junija je potekala predstavitev lovskih psov in običajev pod naslovom Lovski dan. Naslednji dan je bila likovna kolonija in potem ob 18. uri srečanje pevskih skupin z Dušico Kunaver. Sreda,
18. junija, je bila namenjena bralnemu dnevu pod naslovom Zvezde gledajo z neba. V če-
trtek, 19. junija, je ob desetih dopoldne potekala konferenca o gozdu in gozdnem prostoru, ob šestih popoldan pa so izvedli predstavitev gozdne železnice in oglarstva. Na zadnji dan so ob devetih zjutraj pripravili štoranje ali razdiranje kope.
Sami dnevi splavarjenja, ki so potekali od 20. do 22. junija so se pričeli že dopoldan in to na občini s sprejemom radeških gospodarstvenikov pri županu Matjažu Hanu.Ob dvanajsti uri so presenetili obiskovalce in radovedneže z dnevom odprtih vrat podjetja Radeče papir, ki je bila podprta s otvoritvijo slikarske razstave.
Popoldan je bila najprej prireditev za otroke na že znanem prireditvenem prostoru ob Savi, zvečer ob sedmih pa sta potekala 4. splavarjev tek za pokal Dolenjske in 2, pohod na Svinjski rt, kjer so svečano odkrili obvestilno tablo na radeškem gradu.Večer pa se je v noč nadaljeval z zabavo pod šotorom z legendarno slovensko skupino Hazard.
Drugi dan prireditve so pričeli, kot je soboti primerno, s tekmovanjem radijsko vodenih čolnov na Savi, ki je štelo za državno prvenstvo. Popoldne se je začelo s sprejemom pri županu Matjažu Hanu, nadaljevalo pa se je z osrednjo etnološko prireditvijo na mestnem trgu pod naslovom Od drevesa do knjige.Večer je bil popestren s tradicionalnimi skoki s starega železnega mostu v Savo in nastopi možnaristov, po tem pa je za atrakcijo poskrbel s svojim nastopom svetovni prvak z vodnim skuterjem. Sama prireditev - skoki s starega mostu - je bila mednarodno obarvana, saj je skočilo devet tekmovalcev iz Beograda, Užic, Mostarja, Gorice in močna ekipa iz Slovenije. Zmagovalec je postal Kermar Aleš iz Maribora, drugi je bil veteran in radeški stari znanec Pino Avber iz Gorice in Devad Mujezinovič iz Mostarja .Pod šotorom je skupina Ex Vikend band z Alenko Godec poskrbela za zabavo do ognjemeta ob polnoči in po njem za zabavo do jutra.
Zadnji dan, v nedeljo, pa so dopoldan pričeli s tekmovanjem harmonikarjev za Zlato značko splavarja in ribiško tekmovanje. Popoldan pa je potekalo tekmovanje županskih ekip v igrah brez meja na Savi in tekmovanju v kuhanju splavarskega golaža. Sledila je parada oldtimerjev in za njo parada pihalnih orkestrov ter mažo-retnih skupin. Pod šotorom se je, z zabavo in plesom, za katerega je igrala skupina Halgato, končala prireditev Dnevi splavarjenja na Savi v Radečah.
Besedilo: Rudi Špan
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel,/fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
5F
O
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	pslaiutß
trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	„	,	.	_ . ,	.
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
l/J
ELEKTROPROM
EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si
2. e 4(9 ißt
z vami!
uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150
lokalna televizija ETV
http://etv.elektroprom.si
komerciala:
03-56-57-150
uredništvo:
03-56-57-177
•	elektroinstalacije
•	strojne instalacije
•	projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij
•	geodetske storitve
•	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
•	kabelsko komunikacijski sistemi
•	grafitne ščetke
•	trgovine EVJ Center
•	delovni stroji in nizke gradnje
•	barSedmica
ŽoAo-VA^a/ oLßAultJias
V šolskem letu 2008/2009 VPISUJEMO V PROGRAME
■	BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 8. in 9. r
• SREDNJEŠOLSKE PROGRAME s področja trgovine, gostinstva, zdravstva, elektroenergetike, prometa in ekonomije
■	NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE - PRIPRAVE. PREVERJANJE IN POTRJEVANJE: voznik v cestnem prometu, maser, socialni oskrbovalec na domu
■	VIŠJEŠOLSKE STROKOVNE PROGRAME: STROJNIŠTVO, VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA, LOGISTIČNO INŽENIRSTVO, ELEKTRONIKA (kombiniran sistem izobraževanja na daljavo v sodelovanju z Višjo strokovno šolo ŠC Novo mesto - študijski center Trbovlje)
NOVOST: Višješolska strokovna programa EKONOMIST (moduli: TEHNIČNI KOMERCIALIST, ASISTENT V MEDNARODNI MENJAVI, RAČUNOVODSTVO ZA GOSPODARSTVO) in POSLOVNI SEKRETAR (modula: KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI in SPLETNO POSLOVANJE) ABITURE iz CELJA
■	VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM: VISOKA POSLOVNA ŠOLA (študij na daljavo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana - študijski center Trbovlje)
■	TEČAJI TUJIH JEZIKOV (angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, ruščina)
■	RAČUNALNIŠKI TEČAJI (Word, Excel, Internet in e-pošta, PowerPoint, Digitalna fotografija, Oblikovanje spletnih strani)
INFORMACIJE:
03 56 31 190 ali 03 56 55 120
m
zluni-trbovlje@guest.arnes.si
NUDIMO BREZPLAČNO INDIVIDUALNO SVETOVANJE V SVETOVALNEM SREDIŠČU, UGODNE CENE IN MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!
OBIŠČITE NAS SPLETU: www.zlu-trbovlie.si
KŠEFTI GSM 040 10# 411
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV-POLAGANJE IN ROBLJENJE
Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST
Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim!
Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje.
štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN s.p..Vransko 18b,3305 Vransko
Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica. mam@siol.net, www.marn.informacija.net
© powmtoA
PASTI PRI ZAPOSLOVANJU TUJCEV
Podjetniki, ki delavce iščejo v tujini, naj se na zavodu za zaposlovanje natančno pozanimajo o predpisanih korakih in rokih v postopku, ki je zadnjega pol leta poenostavljen.
Ponarejanje spričeval
Ena od pasti pri zaposlovanju delavcev iz BiH in drugod z Balkana je ponarejanje dokazil o izobrazbi - spričeval. Tujim delavcem, ki za delovno dovoljenje predložijo ponarejeno spričevalo, grozi prepoved vstopa v EU.
Preverite papirje
Da bi se delodajalci izognili kazenskemu postopku zaradi razširjanja ponarejenih dokumentov, najprej preverite vsa dokazila o izobrazbi, ki jih dobite od tujcev.Tako boste sicer izgubili nekaj časa in denarja, a to je vseeno bolje od tveganja sankcij. Če na zavodu za zaposlovanje posumijo, da so dokumenti ponarejeni, v takih primerih sodelujejo z inšpektoratom za delo in ministrstvom za notranje zadeve. Stroški, ki jih ima delodajalec z urejanjem papirjev za zaposlitev tujca, lahko znašajo nekaj sto evrov. Zaposlujte po priporočilu
Podjetnikom, ki že zaposlujejo tujce, naj tuji delavci priporočijo svoje sorodnike in znance, ki jih poznajo. Tujec, ki že dela v Sloveniji, ne bo tvegal svoje službe s priporočanjem koga, ki ne bi imel urejenih dokumentov in bi lahko goljufal z njimi.
Novi obrazci šele od srede aprila
Zaposlovanje tujcev v prvem četrtletju je bilo oteženo tako za podjetnike kot strokovne službe zavoda za zaposlovanje. Hkrati z novelo zakona o zaposlovanju tujcev namreč ni bil sprejet pravilnik, ki predpisuje obrazce in časovne roke v predpisanem postopku. Omenjena novela, ki zmanjšuje število obveznih prilog in obrazcev ter poenostavlja dokazovanje ustreznosti izobrazbe, velja od lanskega decembra, šele od srede aprila pa tudi pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev.
Še vedno preveč birokracije
A za podjetnike, ki bi radi čim prej dobili manjkajoče delavce, je tudi poenostavljen postopek še vedno predolg. Razmeroma kratek je, če je s papirji vse v redu, pri zapletih pa se lahko zavleče tudi na dva meseca. Ko delodajalec dobi delovno dovoljenje za tujca, so po novem predpisani zelo kratki roki za nadaljnje korake, postopki pa so zelo zahtevni razen v dejavnostih, kjer je precejšnje pomanjkanje delavcev, kot sta gradbeništvo in prevozništvo.
VLADA ZAVRNITEV DAVČNIH OLAJŠAV ZA RAZVOJNE INVESTICIJE
Vlada je sprejela poročilo medresorske projektne skupine za preučitev zahteve slovenske obrti za ponovno uvedbo davčnih olajšav za razvojne investicije. Podprla je predlog uveljavitve davčne investicijske olajšave v višini 20 odstotkov ter naložila ministrstvu za finance pripravo ustreznih sprememb zakonodaje.
Medresorska delovna skupina predlaga davčno investicijsko olajšavo za vse zavezance, pravne osebe in samostojne podjetnike, in sicer v višini 20 odstotkov investiranega zneska, za katerega se zmanjša davčna osnova, vendar do največ 10.000 evrov in največ do višine davčne osnove. Pri tem se predlaga še dodaten pogoj, da lahko investicijsko olajšavo uveljavlja samostojni podjetnik, ki opravlja
dejavnost in ima poleg sebe še enega zaposlenega za polni delovni čas oz. pravna oseba z vsaj dvema zaposlenima za polni delovni čas. Ne glede na to pa lahko olajšavo uveljavlja tudi samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost in nima nobenega zaposlenega, če v letu, za katerega uveljavlja investicijsko olajšavo, zaposli najmanj enega zaposlenega za polni delovni čas, in je ta pri njem zaposlen še najmanj leto dni po letu, za katerega je uveljavljal investicijsko olajšavo.
Po predlogu se bo lahko davčna olajšava uveljavljala za investicije v nakup opreme z izjemo pohištva in pisarniške opreme brez računalniške opreme ter osebnih motornih vozil, če ne gre za prevozna sredstva po standardu Euro 6 in več oz. osebna motorna vozila na hibridni ali električni pogon. Pri tem bo za leto 2008 mogoče olajšavo koristiti tudi za nakup prevoznega sredstva po standardu Euro 5. Poleg tega bo mogoče olajšavo uveljavljati tudi za neopredmetena sredstva, ki pomenijo nakup nove programske opreme, patentiranih pravic in licenc ter vlaganja v razvoj in zaščito pravic intelektualne lastnine, ki so prijavljene na uradih za intelektualno lastnino.
Če bodo investicijsko olajšavo dejansko koristili zavezanci, ki so jo koristili v letu 2006,se bodo javnofinančni prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine ob uveljavitvi predlaganih sprememb znižali za skoraj 43 milijonov evrov, ocenjujejo na finančnem ministrstvu.
ŠTIRJE JAVNI RAZPISI, NAMENJENI SPODABUJANJU ZAPOSLOVANJA
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje sta pripravila tri javne razpise.Sofinancirani so iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 in bodo objavljeni v Uradnem listu RS. Okvirna skupna višina vseh razpisanih sredstev znaša 19.060.500 EUR. V okviru javnih razpisov za spodbujanje zaposlovanja načrtujejo zaposlitev 3.455 brezposelnih oseb, 10.000 zaposlenih oseb pa bo vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja. Brezposelne osebe iz ciljnih skupin bo v programe spodbujanja zaposlovanja napotil ZRSZ na podlagi zaposlitvenih načrtov.
Objavljeni bodo naslednji javni razpisi:
JR za spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb - Namen javnega razpisa je povečevanje stopnje zaposlenosti starejših od 50 let, s spodbujanjem zaposlovanja s pomočjo subvencij za zaposlitev, in sicer za obdobje najmanj enega leta.
JR za spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - Namen javnega razpisa je povečevanje stopnje zaposlenosti dolgotrajno brezposelnih oseb s spodbujanjem zaposlovanja s pomočjo subvencij za zaposlitev, in sicer za obdobje najmanj enega leta pri netržnih delodajalcih.
JR za spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb -
Namen javnega razpisa je povečevanje stopnje zaposlenosti mladih s spodbujanjem zaposlovanja s pomočjo subvencij za zaposlitev, in sicer za obdobje najmanj enega leta.
JR za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih za konkurenčnost in zaposljivost - Namen javnega razpisa je povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja in usposobljenosti zaposlenih.
'A\C$/A'
AiauAim ©
RTH leies - kljub vsemu - uspešno
RTH je začel s postopnim ukinjanjem svojih jamskih dejavnosti oz. odkopom premoga. Nekaj zanimivosti za Zasavca je ob tem povedal generalni direktor Bojan Klenovšek.
Z njim smo se pogovarjali o proizvodnji RTH v bodoče in o njihovem odnosu do ohranitvi kulturne in industrijske dediščine v Zasavju.
Kakšna je vaša ocena poslovanja RTH v preteklem letu?
Leto 2007 smo zaključili v skladu s pričakovanji in sklepi, ki so bili sprejeti na decembrski seji 2006. Bistvenih odklonov načrta ni bilo, proizvodnja je bila dosežena praktično 100 %, natančneje nekje 98 %. Zelo pomembno je, da je bil poslovni rezultat proizvodnje pozitiven. Bil pa je negativen rezultat na zapiralnih delih, kar pa je bilo tudi pod planom.
Zakaj je pri zapiralnih delih rezultat negativen?
Enostavno zaradi tega, ker za osnovna sredstva, ki jih, vzeta iz proizvodnje, uporabljamo za zapiralna dela, nimamo vira za pokritje, zato je uporaba teh sredstev označena kot izguba. Odkopavanje premoga je potekalo v glavnem na področju Hrastnika, konkretno v jami Ojstro. Iz tega dela je bil dosežen večji del proizvodnje.V drugi polovici leta, konkretno v septembru, pa smo preselili proizvodnjo na področjeTrbovelj.S tem je proizvodnja do konca leta potekala (december) iz 3.polja jame Trbovlje. Kvaliteta izkopanega premoga je bila v lanskem letu presežena in je bila na tako visoki ravni, kot še nikoli. Gibala se je okrog 13 Giga Joulov na tono, medtem ko je povprečna stopnja kvalitete premoga okrog I I Giga Joulov na tono. Zapiralni del programa lahko delimo na tri dele in sicer kadrovsko -socialni del, fizično zapiranje jam in pa ekološko sanacijo.Vsi trije deli so bili realizirani stoodstotno. Na področju Hrastnika smo izvajali sanacijska dela na Zrebljevem hribu, to je nad odkopi jame Ojstro. Dokončno sanacijo smo vršili na površini jame Dol, na območju potoka Jesih. Na področju izdelave infrastrukture smo imeli največ dela v Hrastniku, na izgradnji Partizanske ceste.V Trbovljah smo končali obsežna dela na področju Obrtne cone Nasipi. Lansko leto je bilo v glavnem uspešno in to si želimo tudi v prihodnje.
Kaj pa se je v RTH dogajalo v letošnjem letu in kaj je s pismom o nameri ?
S predstavniki TET se pogovarjamo, saj z njimi sodelujemo že več let in si želimo, da bi po letu 2009, ko naj bi po zakonu o zapiranju RTH bilo to zadnje let proizvodnje, še naprej sodelovali. Na razpolago imamo
sredstva, delovno silo, opremo in, kar je najpomembnejše, še znatne zaloge premoga. Želimo, da bi tudi po letu 2009 nadaljevali s proizvodnjo, izkopom premoga. Prav s podpisom pisma o nameri smo se nekako zavezali, tako TET kot RTH, da bomo še po letu 2010, za obdobje dveh let, nadaljevali z oskrbo s premogom za TET. Količine je to nekje med 300 in 350 tisoč ton premoga na letnem nivoju. To bi za RTH pomenilo več pozitivnih učinkov in eden izmed najpomembnejših je, da je to dodatni vir dohodkov v letu 2009 -10 in pomeni tudi delo za 300 zaposlenih na tem področju proizvodnje. Dobro pa je tudi to, da si bo TET imela možnost v teh dveh letih in v letih, ki bodo prišla za tem, z ustreznimi napravami, s pre-tovorno postajo zagotavljati premog tudi po končanem odkopavanju v RTH. V glavnem smo se s pismom o nameri zavezali, da bomo z oskrbo s premogom nadaljevali še v letih 2009 in 2010.
Načrti proizvodnje oz. odkopa premoga v letu 2008?
V	RTH smo imeli vrsto let proizvodnjo v višini 600 tisoč ton premoga (dosežena proizvodnja je bila nekako do 630 tisoč ton). Sedaj smo prvič izpeljali proizvodnjo v načrtu 500 tisoč ton. ki smo jo dosegli v lanskem letu, medtem ko je v letošnjem letu načrtovana proizvodnja ostala na nivoju 500 oz 530 tisoč ton premoga. Takoj v začetku leta smo imeli manjše težave pri startu. Odkopavanje smo prekinili že v letu 2007 in nadaljevali šele v drugem tednu januarja 2008. To je bila večja prekinitev, zato je bilo kar nekaj težav pri ponovnem zagonu in umestitvi celotnega sistema. V tem trenutku teče proizvodnja normalno.
V	prvih treh mesecih je bila za malenkost manjša, kot je bilo v načrtu, do konca leta pa bo dosežena v mejah načrta za letošnje leto.V obdobju od letošnje jeseni do I. I. 2010 načrtujemo v trboveljskem delu jame izkop vse predvidene proizvodnje.To je kar I milijon in 450.000 ton premoga. Od prodaje teh količin je odvisen v glavnem ves naš prihodek, s tem pa preživetje RTH do leta 2010.
Kako je na področju na vzdrževanja že zaprtih jam?
Na področju Hrastnika so bile tri jame. Od vzhoda proti zahodu imamo najprej jamo Dol, ki je bila prva zaprta, sledi ji jama Hrastnik. Potok Boben loči jamo Hrastnik od jame Ojstro, ki jo še vzdržujemo. Ojstro držimo odprto zato, ker leži tam še 3 mili-
jone ton premoga, ki je izredno kvaliteten, zato bomo verjetno pričeli s ponovnim odpiranjem tega odkopa.
Zgodovinske in ostale zapuščine RTH, kako je z vzdrževanjem in obnovo? Obnovo kolonije Njiva bo neposredno izvajalo hčerinsko podjetje SPEKTER. RTH bo pri tem prispeval določena sredstva za izvedbo. Obnova Terezija rova je že stekla, saj so že postavili gradbišče ob njem.Ta rov bo tako obnovljen, da bo končna podoba trajna in s tem dostopna vsem meščanom in pa vsem ostalim, ki bodo prišli na obisk ali na ogled teh znamenitosti.
Morda obstaja možnost izdelave muzejske zbirke ali pa celo muzeja RTH?
Vsekakor je rudnik premoga dal zasavskim krajem svojevrstno podobo in pustil pečat. Dolžni smo zagotoviti ohranjanje podatkov in zgodovinskih dejstev za naše zanamce. Osebno menim, da je Trbovlje pravo mesto, kjer se morajo hraniti podatki o vsem, kar zadeva rudarstvo. Razmišljamo, da bi v okviru rudarskih poti, v jamah morala biti obeležja. V Hrastniku je sicer v sklopu muzeja že nekaj urejeno, opremiti bi morali še stari jašek jame Hrastnik. V Trbovljah je urejeno rudarsko stanovanje v na Njivi. V zadnjem srednjeročnem programu, ki ga moramo narediti za obdobje 2010- 2015, bomo predvideli dvoje jamskih poti, ki bodo obiskovalcem približale življenje in delo v teh jamah in ob njih.
Besedilo: Rudi Špan
© pguftvaw
Velika družinska tekma na ribniku
Zagorje
V nedelje, 8. junija dopoldan, so se zagorski ribiči pomerili na družinskem tekmovanju. Kljub slabim vremenskim napovedim se je ob sedmih zbralo triindvajset tekmovalcev.
Macs:
V tem delu so najbolj prijemale...
Po žrebanju lovnih mest so zavzeli svoje prostore in lovili do dvanajste ure.Vmes je nekajkrat prililo in se tudi zvedrilo. Če sodimo po ulovljenih štirih velikih krapih, skriva zagorski ribnik še marsikatero presenečenje. To lahko potrdi tudi tekmovalec čisto pri iztoku vode iz ribnika, saj je plovec kar švigal po gladini, dokler ni z vrvico vred izginil v grmovju... Pa krap tudi, se ve.
Boštjan Cilenšek danes z enim od največjih krapov
Okrog trinajste ure so razglasili rezultate in peti je bil Franc Poglajen s 3550 g ulovljenih rib, četrto mesto je s 5330 g zasedel Andrej Dornik starejši, sin Andrej je bil tretji s 5870 g, na drugo mesto se je s 7570 g zavihtel Jože Sehur, zmagal pa je tokrat Boštjan Cilenšek z 8920 g.
Zapisal in slikal MM
Mladi tekmujejo
Mladi ribiči so v soboto 31 .$. na ribniku v Brestanici sklenili krog tekmovanj. V okviru ZRDZ so se pomerili še četrtič.
Zmagovita trojka pri mladincih
Doseženi rezultati:
Pionirji
1.	Žan Bregar RD Radeče
2.	Tina Pikelj RD Radeče
3.	Blaž Ernesti RD Radeče
Mladinci
1.	Klemen Ajdnik RD Radeče
2.	Benjamin Jerman RD Brežice
3.	Lenart Pikelj RD Radeče
Skupna uvrstitev iz vseh štirih tekem
je sledeča:
Pionirji:
1.	Tina Pikelj RD Radeče
2.	Blaž Ernesti RD Radeče
3.	Žan Bregar RD Radeče Mladinci:
1.	Benjamin Jerman RD Brežice
2.	Klemen Ajdnik RD Radeče
3.	Lenart Pikelj RD Radeče
Zmagovalci pri pionirjih
Naj omenimo, da se je na državno prvenstvo uvrstilo iz vsake kategorije po pet naraščajnikov.
Tako so se poleg omenjenih prvih treh uvrstili še trije iz RD Zagorje, v kategoriji pionirji Matej Lavrač, v kategoriji mladinci pa Aljaž Jerman in Žiga Zaletel.
Zapisal MM, slikal Marko Zaletel
DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA
ČOflge..
PREDMET PRODAJE:
•	Stanovanje št.1, prazno, v skupni izmeri 53,30 m2. ki se nahaja na naslovu VELIČKOVA 28 HRASTNIK , leto gradnje 1951
•	Izklicna cena znaša 8000 EUR.
•	V izklicni ceni niso zajeti stroški za plačilo davka na promet nepremičnin in morebitni drugi prispevki, stroški cenitve .stroški sestave kupoprodajne pogodbe, notarske storitve in stroški zemljiškoknjižne izvedbe kupoprodajne pogodbe.
•	Lastnik nepremičnine je DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK.
•	Nepremičnina se prodaja po sistemu „videno kupljeno“.
II.	PODATKI O NEPREMIČNINI
•	Stavba, v kateri se nahaja nepremičnina je zgrajena na parceli št. 592 stanovanjska stavba v izmeri 269 m2 k.o. Hrastnik mesto.
•	Stavba je vpisana v kataster stavb z identifikacijsko številko 1855-168, posamezen del stavbe pa z identifikacijsko številko 1.
•	Stanovanje je vpisano v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča Trbovlje v povložku št. 656/1
•	Stanovanje je prosto bremen in ni obremenjeno z drugimi stvarmi ali obligacijskimi pravicami, ki bi utegnile omejevati ali izključevati pravice kupca pri izvrševanju lastninske pravice na nepremičnini.
•	Prodaja se stanovanje s solastniškim deležen na skupnih delih in napravah objekta.
III.	POGODJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU
1.	Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. Predkupno pravico imajo etažni lastniki stanovanj v objektu VELIČKOVA 28 HRASTNIK.
2.	Ponudba mora vsebovati za fizične osebe naziv kupca in njegov točen naslov bivanja, EMŠO in davčno številko, državljanstvo, za pravne osebe naziv firme in sedež, davčno in matično številko, ponujeni znesek, plačilne pogoje in številko transakcijskega računa za vračilo varščine.
3.	Ponujena cena ne sme biti nižja od izklicne cene.
4.	Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini, potrjeno od strani banke,fizične osebe kopijo osebne izkaznice ali potnega lista, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni.
5.	Ponudniki vplačajo varščino na transakcijski račun družbe DOMEX d.o.o. HRASTNIK št. 02331-0019524402 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, s pripisom namena nakazila: Varščina za javno zbiranje ponudb.
IV.	TRAJANJE JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB
Javno zbiranje ponudb traja do petka, dne 11.7.2008. Do navedenega datuma morajo pisne ponudbe zdokazili prispeti na naslov nepremičninske družbe: DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6,1430 HRASTNIK, priporočeno v zaprti ovojnici s pojasnilom »NE ODPIRAJ- JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA«.
Ponudbe brez vplačane varščine in nižje izklicne cene ter pozno prispele ponudbe ne bodo obravnavane.
V SKLENITEV POGODBE
Po pregledu ponudb in znani doseženi ceni se bo stanovanje ponudilo v nakup pred- kupnim upravičencem-lastnikom stanovanj v objektu VELIČKOVA 28 HRASTNIK.
Po pretečenem 30-dnevnem roku, v katerem morajo ti odgovoriti na ponudbo, se bo sklenila pogodba z najugodnejšim ponudnikom ali z enim od predkupnih upravičencev.
Ponudniku, ki ni bil izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino.
Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo najkasneje v roku 8 dni od preteka roka, v katerem morajo na ponudbo odgovoriti predkupni upravičenci. V 15 dneh po sklenitvi pogodbe mora plačati preostanek kupnine.Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku in ne plača preostanka kupnine, se šteje da odstopa od nakupa nepremičnine, plačano varščino pa prodajalec zadrži kot skesnino.
S sklenitvijo pogodbe bo kupec sprejel tudi obveznosti in sicer, da bo plačal stroške sestave kupoprodajne pogodbe, davek na promet nepremičnin, stroške cenitve in druge morebitne prispevke, notarske stroške, kakor tudi stroške zemljiškoknjižne izvedbe pogodbe.
Prednosti pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno za nepremičnino.
DOMEX d.o.o. si pridržuje pravico, da z nobenim od ponudnikov ne sklene pogodbe.
Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni do 25.7.2008.
Izročitev in prevzem nepremičnine bo opravljen v treh dneh po prejemu dokazila o plačilu celotne kupnine in vseh drugih stroškov.
Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru.
Dodatne informacije dobijo interesenti pri družbi DOMEX d.o.o. HRASTNIK, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK, tel 03 56 44 010.
DOMEX d.o.o. HRASTNIK DirektorMag BORUT DOLANC
‘SbaoaAofLo/
ud 01/(1
Trg svobode II a,Trbovlje
Vsem občankam in občanom čestitamo ob 1. juliju« prazniku občine Hrastnik
IQ mßmio
Osrednja zasavska proslava ob dnevu državnosti na Kumu
Ob 17. obletnici vojne za Slovenijo in dnevu državnosti je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje (OZVVZ) v soboto« II. junija 1008, pripravilo tradicionalno osrednjo slovesnost na Kumu. Slovesnosti so se udeležili tudi pripadniki nekaterih drugih območnih združenj ZVVS, člani Policijskega veteranskega društva Sever Zasavje in Združenje borcev za vrednote NOB iz zasavskih občin.
Slovesnosti se je udeležil tudi hrastniški župan in poslanec državnega zbora Miran Jerič ter poslanec državnega zbora Aleš Gulič. Poleg Marjana Dolinška, predsednika O ZVVS Zasavje, je zbrani množici spregovoril tudi trboveljski župan in poslanec Državnega zbora, Bogdan Barovič.
Marjan Dolinšek je udeležence na proslavi spomnil, da je letos minilo 40 let od ustanovitve TO RS.V svojem govoru se je predsednik OZWS Zasavje spomnil tudi pokojnih članov veteranov vojne za Slovenijo in letos preminulega nekdanjega predsednika Slovenije Janeza Drnovška. V svojem nagovoru prisotnim ni pozabil omeniti slovensko borbeno izročilo in domoljubnost, ki so jo kovali že Maistrovi borci za severno mejo in borci NOB-ja. Govornik je bil kritičen do sedanjosti in odnosa države do veteranov: »Veterani vojne za Slovenijo velikokrat doživljamo krivice in celo nepriznavanje določenih dejstev. Sramotno je, da že po 17 letih dogodki tonejo v pozabo, da nekateri veterani ne morejo do-
stojno živeti, da še vedno ni dovolj poskrbljeno za nas na socialno zdravstvenem področju. Država nam mora dati tisto kar nam gre, prav tako lokalna skupnost, ki premalo ceni pridobitve, za katere smo bili v usodnih dneh leta 1991 pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. Na nas, veteranih je, da si to izborimo in ne dovolimo, da kapital prevlada nad vsem in da interesi vladajočih zameglijo vse za kar smo se Slovenci stoletja borili in tudi uresničili.«
Župan Občine Trbovlje in poslanec DZ, Bogdan Barovič, pa je med drugim dejal: ».....Želeli smo doseči mir, enotnost, spravo, so-
žitje. Pomagali smo eni drugim. Danes pa smo žal priča novodobni gospodarski politiki razprodaje državnega, našega premoženja. Priča smo različnim prevzemom, lastninjenjem, lastninskim prekupčevanjem......Bolečina in smrt ljudi, ki so umrli za Slovenijo in
se zanjo borili je v glavah in srcih teh povzpetnikov izpuhtela. Neodvisna samostojna država Slovenija je za takšne in njim podobne samo poligon za hitro in lahko bogatenje, izkoriščanje delavcev in kar je najhuje, popolnoma vseeno jim je, če državo prodajo, da bodo le bogati. Uživali pa bodo tako in tako po celem svetu in jim je prav malo mar, če se prelepi naši zemlji pod Alpami reče tako ali drugače. Pa je od usodnih trenutkov za naš boj preteklo komaj 17 let. In še huje je, da takšni povzpetniki ne spoštujejo prav ničesar, ne ljudi, ki so za slovenijo dali svoja življenja, ne ljudi, ki so se za Slovenijo borili in ne ljudi, ki so Slovenijo naredili. Ne spoštujejo
ljudi, ki delajo in skrbijo za ohranitev Slovenije.Slovenija je naša
mati. Slovenija je naš oče, je naša topla domačija. Slovenija smo ljudje v dobrem in v slabem. Slovenija je samo ena in te ne damo za nič na svetu....«
Tekst in slike: M.A.Š.
Bguftvaw ®|
Športne igre v Domu starejših
Hrastnik
V Domu starejših Hrastnik so 10. junija organizirali športne igre zasavskih domov. Športna prireditev je tradicionalna že dolgo vrsto let, sodelujejo pa ekipe stanovalk in stanovalcev zasavskih domov starejših: Doma starejših Polde Eberl Jamski Izlake, Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Doma starejših Hrastnik. Vsakič za izvedbo tekmovanja poskrbi ekipa oziroma Dom, ki je na športnih igrah zmagal, tako so bili zaradi te športne sreče Hrastničani že drugo leto zapored organizatorji, saj je prehodni pokal
lansko leto prešel v njihove roke.
Delovne terapevtke prilagodijo igre tako, da lahko sodelujejo tudi težje gibljivi stanovalci in tisti na invalidskih vozičkih. Letos so se dogovorili, da vsak od gostujočih domov prispeva eno igro, dve igri pa so določili organizatorji.Tako so se ekipe stanovalcev pomerile v pikadu, metu obročev, podiranju kegljev z žogo in metih na koš.Tekmovanje je bilo napeto, hrastniški stanovalci so bili navijači in tekmovanje so spremljali s svojimi hudomušnimi pripombami in navijanjem, aplavza pa so bili deležni vsi tekmovalci. Srečanje je bilo napeto in negotovo do konca.V pikadu in podiranju kegljev so se najbolje odrezali Trboveljčani, v metanju obročev Hrastničani, v metanju na koš pa sta si prvo mesto delili ekipi Izlak in Hrastnika. Skupna razvrstitev je na prvo mesto uvrstila ekipi Trbovelj in Hrastnika, tako smo žrebali igro, v kateri sta se ekipi še enkrat pomerili za prvo mesto. Žreb je določil igro, ki je bolj na kožo napisana Hrastničanom, tako so osvojili prvo mesto letošnjih iger in prehodni pokal, drugo mesto je pripadlo DU Trbovlje, na tretje mesto pa so se uvrstili Izlačani.
Tekmovanje so sklenili s skupnim kosilom, ki mu je sledila svečana podelitev priznanj in prehodnega pokala. Vsi udeleženci so si bili enotni v mnenju in vtisu, ki je pravzaprav rdeča nit našega dolgoletnega sodelovanja: ni bistveno tekmovanje, bistveno je druženje, priložnost odpeljati se na izlet v drug Dom, izmenjava mnenj in kratek čas. Prav to pa so v polni meri uresničili tisto dopoldne.
Gotovo je, da tudi med zidovi domov za starejše poteka življenje, dostikrat jim bolj pestro in bolj zanimivo tečejo ure in dnevi, kot pa tistim, ki so ostali sami med stenami lastnega doma. Stanovalcem h častniškega Doma so na razpolago različne prostočasne dejavnosti. Prepuščajo jim lastno izbiro: kaj
jih veseli, česa se bodo udeležili. Dopoldnevi so izpolnjeni z dejavnostmi na različnih skupinah: zdravstvena skupina, skupine za spletanje prijateljskih vezi: Ajda, Jesenski listi, Deteljice, Slavčki, dve skupini ugankarjev, skupina za ročna dela. Redno se na vajah sestaja pevski zbor stanovalk in stanovalcev. S programom družabništva, v katerem so zaposlene delavke z javnih del, se posebej individualno posvečajo stanovalcem, ki ne morejo sodelovati v skupinah. Poskrbijo, da gredo tudi težje gibljivi stanovalci v park, da se tudi njim dogaja. Popoldanski čas stanovalci preživijo v pričakovanju obiska svojcev, ali pa domski delavci povabijo na obisk kakšnega posebnega gosta.V zadnjem obdobju so organizirali obiske gostov za manjše skupine stanovalcev. Obiskala sta jih predsednika društva upokojencev Dol, Ivan Cinžar in DU Hrastnik, Franjo Krsnik. Prav tako so imeli redne mesečne stike s člani kinološkega društva Zagorje, da so s psički obiskovali stanovalce na negovalnem oddelku. Stanovalci so se več mesecev družili z mladimi, učenkami prostovoljkami, iz krožka Rdečega križa Osnovne šole Hrastnik in Srednje zdravstvene šole Celje. Odpravili so se s kombijem na nekaj planinskih izletov v okoliške hribe, potepali pa se bomo tudi v poletnih mesecih: načrtujejo namreč izlet delovne terapije, ki se ga udeležijo stanovalci, ki skozi vse leto sodelujejo v skupini ročnih del, pripravili bodo sladoledni vrt na domskem dvorišču, poskrbeli za obisk gostov, šli še na kakšen planinski izlet, spoznavali indijsko kulturo..Tako stanovalci kot zaposleni v Domu pa živijo v velikem pričakovanju zaključka adaptacije Doma. Nova in večja jedilnica jim bo ponovno omogočila organizacijo različnih prireditev, za katere so bili stanovalci zdaj prikrajšani.
M£BM U
Intervju: Janez Pajer
Seja predsedstva ZVYS na Kumu
Na Kumu se je, 18. 05.1008, zgodila 1. redna seja predsedstva ZVVS v novi sestavi z novim
predsednikom Janezom Pajerjem.
Člani predsedstva so si po prihodu na goro ogledali spominsko obeležje zasavskih veteranov in RTV oddajnik. Z dogodki v vojnem času leta 1991, ko sta oddajnik dvakrat napadli letali JA, je člane predsedstva seznanil Marjan Dolinšek, poveljnik enote, ki je imela nalogo braniti oddajnik na Kumu. Zanimiva je bila tudi pripoved Tomaža Vozliča, ki je v tistem razburljivem letu, proti koncu meseca junija, služboval na Kumu kot vodja oddajnega centra in s svojo ekipo v živo doživel oba letalska napada na oddajni center.
Po seji, ki je trajala debelih pet ur, je Marjan Dolinšek pojasnil:
»Seje predsedstva so praviloma na različnih lokacijah po Sloveniji. Tako člani predsedstva spoznavamo okolja v katerih delujejo osnovne celice združenja. Ob izvolitvi novega vodstva sem izrazil pripravljenost, da bi imeli eno izmed sej predsedstva tudi na Kumu. Predsednik je ponudbo sprejel in tako smo danes tu. To je druga seja predsedstva v novi sestavi. Ob pobudi za sejo na Kumu se mi je zdelo pomembno, da člani predsedstva vidijo Kum in se seznanijo z dogodki, do katerih je prišlo v tistih razburljivih vojnih časih leta 1991. To je bil poglavitni namen mojega povabila in lahko izrazim zadovoljstvo, da so danes člani predsedstva tu.«
Janez Pajer, 05. aprila 2008 ste bili na Glavnem volilnem zboru ZVVS v Slovenskih Konjicah izvoljeni za predsednika. Vaš govor ob izvolitvi je bil obetajoč. V izrečenih besedah in nastopu je bilo čutiti energijo in voljo za opravljanje te zahtevne funkcije. Zanima me, kako danes, po dveh sejah, gledate na svojo vlogo prvega med enakimi. Imate še toliko energije kot takrat ali ste morda nekoliko izgubili tisti začetni zagon, ki ga je bilo čutiti iz vašega nastopa v Slovenskih Konjicah?
»Sem v odlični kondiciji. Dobil sem še dodaten elan. Ekipa, v kateri sem prvi med enakimi, je čudovita, aktivna in ima vse tisto, kar sem si v konceptu za predsedniško funkcijo zamislil. Uredili smo službe operativnega kadra, strokovnega kadra, ki je na zvezi zaposlen, uredili smo nekatere normativne akte tako, da so v skladu z zahtevami državne uprave, v skladu s kolektivnimi pogodbami. Začeli smo načrtovati delovne in finančne programe za prihodnje leto. Z načrtovanimi aktivnostmi želimo doseči, ne samo na nivoju zveze, ampak predvsem v osnovnih celicah, se pravi v območnih združenjih, ki ob pomanjkanju sredstev životarijo, pogoje za normalno delo. Sredstva, ki so bila do sedaj namenjena zvezi in območnim
združenjem, so bila za večje aktivnosti neprimerna, prenizka. Predvsem je poudarek na večjem pridobivanju sredstev za povečanje dejavnosti območnih združenj. Brez razumevanja resornih ministrstev to ne bo mogoče uresničiti. Dogovorjeno pa je, da moramo tudi v sami organizaciji nekatere stvari spremeniti, urediti.
Kar pa zadeva državo, gre predvsem za zdravstveno varstvo naših članov. Kot smo že neštetokrat povedali, danes nimamo določenih bolnišnic ali zdravstvenih domov, kjer bi veterani dobili dobro oskrbo. Moram spomniti, da so veterani N OB-ja imeli to pred leti lepo urejeno. Skupaj z njimi bomo nastopili na resornem ministrstvu, Ministrstvu za zdravje, da se stvar ponovno realizira tako, kot je bilo nekoč, ko so borci imeli v Ljubljani bolnišnico Petra Držaja.To je sedaj tudi naša zahteva. Ne gre za neke posebne bonitete, ampak vse to, kar smo doživeli v stresnem obdobju v letih 1990 - 1991, se na zdravju naših veteranov pozna. To je potrebno upoštevati. Umrljivost in obolevanje veteranov je statistično gledano prekomerna in zaradi tega zahtevamo boljšo zdravstveno oskrbo za svoje člane.«
V vašem odgovoru je bilo čutiti željo po sodelovanju z borci NOB. Mar to pomeni tudi obdobje večjega sodelovanja z vsemi ostalimi veteranskimi organizacijami? Je predvideno tudi sodelovanje na ostalih področjih, ne samo na zdravstvenem področju? »Tako je. Tudi v mojih tezah ob kandidaturi za predsednika zveze sem navedel poglabljanje sodelovanja na nivoju krovne organizacije z ostalimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami. Moram reči, da do sedaj tega ni bilo, razen v bazi, v osnovnih organizacijah. Predvsem z borci NOB-ja smo zelo dobro sodelovali.V krovni organizaciji je bilo to sodelovanje pomanjkljivo. Naj povem, da smo prejšnji teden že opravili pogovore s predsednikom borcev NOB, Janezom Stanovnikom. Z veseljem je sprejel našo pobudo in dogovorili smo se za glavna področja sodelovanja. Eno od teh področij je zagotovo, nekoč že obstoječa, pravica borcev NOB po zdravstvenem varstvu. Drugo področje je negovanje tradicije odporništva in domoljubja, ki se ni začelo leta 1991, temveč veliko prej. Zagotovo so tu Maistrovi borci, nedvomno tudi tigrovci
MER/JU ©
in zagotovo sem sodijo borci NOB, ki so postavili temelje za dokončanje naše borbe za osamosvojitev in ustvarjanje države.«
Pred dnevi je minister Karel Erjavec imel govor na proslavi na Vačah. Med drugim je omenil, da bodo v letu 2009 vse veteranske organizacije prišle pod okrilje Ministrstva za obrambo. Kakšna so vaša razmišljanja na to temo? »To je smiselno. Pa ne zato, ker je tako urejeno v večini evropskih držav.Tudi države drugod po svetu imajo veteranska gibanja pod okriljem obrambnih ministrstev. S Slovensko vojsko in Ministrstvom za obrambo sodelujemo že od samega začetka. Smisel sodelovanja ima tudi materialne in finančne prednosti. Smo, vsaj moje mnenje je tako, ena najpomembnejših organizacij civilne družbe. Smo tudi predhodnica Slovenske vojske. Slovenska vojska potrebuje povezavo s civilno družbo. V vojnih razmerah smo videli, da lahko to povezavo med Slovensko vojsko in civilno družbo uresničimo.«
Kaj pa glasilo Veteran? Menite, da bi moral izhajati pogosteje? Se na tem področju pripravljajo kakšne spremembe, novosti?
»Pripravljajo se spremembe. Glasilo Veteran je osrednje glasilo naših članov. Ne sme biti glasilo neke skupnosti, ki, kako naj rečem, volontersko deluje, pri tem pa ne vemo, kdaj bo glasilo prišlo na naslove naših članov.Tudi vsebina glasila je pomanjkljiva. Z vsem spoštovanjem do predhodnikov, ki so prostovoljno delali na tem programu. Ne želim nikogar kritizirati. Preprosto, želimo glasilo spraviti na višji nivo. Govorim o tem, da se mora veteransko gibanje afirmirati v družbi. Ena od možnosti afirmacije pa je tudi glasilo Veteran, ki mora postati mesečnik z aktualno vsebino za vso populacijo, ne samo za veterane, ki v njem obujajo svoje spomine, ampak tudi za mladino, ki ga bo rade volje prebirala, ker bo našla v glasilu marsikaj pomembnega in življenjskega. Govorim o nekem poslanstvu mirovništva. Kot veterani vojne poznamo posledice vojne. Mi si ne želimo vojne. Mi smo vojno doživeli.
Na tem področju imamo kadrovske težave. Želimo si, da bi imeli profesionalnega urednika. Za to pa je potrebno zagotoviti finančna sredstva. Potrebovali bomo nekoga, ki bo sponzoriral izdajo glasila. Mislim, da bomo našli zelo dobrega partnerja v Slovenski vojski, ki ima že svoje podobno glasilo. Morda malo prehitevam dogodke, pa nič hudega. Pogovori s Slovensko vojsko bodo v kratkem stekli in mislim, da bodo uspešni. Gre torej zato, da poleg obveščanja svojih članov, v glasilo uvrstimo tudi vsebino pri-
merno šolski mladini, ki bo naše glasilo rada listala in prebirala ter bo ob branju dobila določena zgodovinska spoznanja. Šolski sistem mladim tega ne nudi.«
Sami ste načeli naslednje vprašanje. Šolski sistem. V Zasavju se člani OZVVS trudimo, da bi, kot žive priče vojne, dobili možnost s svojim pričevanjem predstaviti dogodke v času osamosvojitvene vojne.Vendar je težko brez dogovora z državo prodreti v šolski sistem. Kako si to predstavljate v predsedstvu?
»Zadevo je potrebno reševati sistemsko. Vsa čast posameznim območnim združenjem. Prostovoljno in zagnano prezentira-jo minule dogodke iz leta 1990 - 1991 ob športnih dnevih ali urah, ki jih v natrpanem učnem programu učitelji pač najdejo. Vendar to ni pravi način. Ni dovolj zgolj naša želja in pobuda.To mora biti vgrajeno v sistem. Govorim o učnem programu.Veterani bomo radi sodelovali kot žive priče vojnih dogodkov, kot akterji, ki smo še živi in bomo otrokom nazorno prikazali tiste trenutke, ki smo jih takrat doživljali.«
Tekst in slika:Anton Šutar
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Ob 3. juliju - občinskem prazniku vam iskreno čestitam.
Naj bo praznik občine priložnost za prijetna druženja, izmenjavo mnenj ter dobrih misli in želja.
Želimo vam prijeten prazničen dan in sončne ter prijazne poletne dni.
Iskrene čestitke tudi rudarjem ob njihovem stanovskem prazniku.
Župan Miran Jerič in občinski svetniki
10 mmšKfi
Sprejem odličnjakov trboveljskih osnovnih in srednjih šol
V sejni dvorani upravne zgradbe Občine Trbovlje je 18. junija potekal sprejem najbolj uspešnih devetošel-
eev trboveljskih osnovnih šol.
V vseh treh osnovnih šolah je zadnji razred z odličnim uspehom zaključilo 39 učenk in učencev, na Osnovni šoli Trbovlje jih je bilo 16, na Osnovni šoli Ivana Cankarja 15 in na Osnovni šoli Tončke Čeč osem.
Najuspešnejših srednješolcev, dijakinj in dijakov trboveljskih četrtih letnikov je bilo 15, vsi pa so z Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje.
Zaradi odsotnosti župana sta tako osnovnošolce kot srednješolce sprejela podžupan Mitja Rozina in direktor občinske uprave Boris Moškon. Za odličen uspeh sta jim v imenu Občine Trbovlje in župana iskreno čestitala, podarila simbolična darila ter jim zaželela uspeh v šolskih klopeh tudi v bodoče.
Po virih: MaH, sliki: Občina Trbovlje
Juhuhut počitnice so tu!
Pa je spet tu. Konec šolskega leta namreč. Še eno uspešno leto so dijaki in profesorji vknjižili v knjigo življenja. Ob tem se pri vseh porajajo mešani občutki: nekateri občutijo neznansko srečo, ki se spaja z lepih uspehom, drugim pomeni konec šolskega leta zaslužen počitek, nekaterim pa prinaša obžalovanje, da je prehitro minilo, saj je vsega lepega enkrat konec. Pa vendar poletne počitnice pomenijo tudi idealno priložnost, da naredimo analizo našega dela in pričakovanj ter ugotovimo, kaj nam je leto 1007/08 prineslo.
Pričevanja dijakov zaključnih letnikov so dovolj zgovorna, da smo vsi zaposleni na Srednji šoli Zagorje lahko veseli, da smo imeli generacijo, ki jim je naš »drugi dom« dal veliko T ’	znanja, novih pri-
ložnosti, topline in
razumevanja. Pri tem pa ne gre pozabiti novih poznanstev in prijateljskih vezi, ki so se stkale med njimi in nami v preteklih šolskih letih.
Šolsko leto 2008/09 bo na Srednji šoli Zagorje postreglo s
številnimi spremembami in novostmi. Prenovljeni izobraževalni programi naj bi dijakom olajšali pot do znanja ter jo naredili zanimivejšo in privlačnejšo. Nov program tehnik zdravstvene nege pa zagotovo predstavlja svež veter, za katerega si je vodstvo šolo z Anico Ule Maček neizmerno prizadevalo, učenci zasavskih osnovnih šol pa so ga željno čakali.
Z veseljem ugotavljam, da smo profesorji in vodstvo šole z dijaki tega že skoraj preteklega šolskega leta ponovno vtkali v naša srca številne spomine, ki so neponovljivi, kot je neponovljiv čisto vsak naš dijak, kajti z njimi se vsak dan nekaj novega naučimo in vedno znova nas s svojo otroškostjo popeljejo v mladost. Za to smo jim nadvse hvaležni, čeprav včasih tega ne znamo pokazati. Zato trdim v imenu vseh učiteljev: Ponosni smo, da smo del SŠZ in da sodelujemo z mladimi, ki vsako šolsko leto naredijo posebno in nepozabno.
Besedilo:Jasmina Pogačnik
mm/ocm
/ÄMDa	0£ß to Sgso{)a to SiEns
Popolna preobrazba
To pa je preobrazba! Saj se strinjate! Verjamemo, da je Angela zadovoljna. Še posebno so prišle do izraza njene oči. Vse to je delo Karmi iz Studia Las, ki je polepšala tudi prejšnjo nagrajenko.
vT1'1'*'*/
oŠč2£$
iflTU
Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088
. in potem
Pričakujemo vaše kupone, a ime nove nagrajenke bomo objavili v naslednji številki. Pa veliko sreče pri žrebanju!
Na kuponih ne pozabite na telefonsko številko!
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
KUPON
l	STILSKA PREOBRAZBA	l
Ime:_____________________
i Priimek:________________________ i
1 Ulica:__________________________
j Kraj:____________________________
i Telefon:_________________ i
GO i
■	GRAFIKA GRACER I
I. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J

x
Obiščite novo VELANINO trgovino v TPC SPAR TRBOVLJE in se prepričajte o pestri ponudbi čudovitih zaves, karnis, trakov, čipk, magnetov, panel, rolojev... in skupaj z nami poiščite rešitev za vaše okno
IB velana
www.velana.si

zepomžA
r^TYT^cr^f]/^ rHrrin^V^r^ nrHlcvTl mcv^flrV^n
■ura
asi
sobote, Z. 6.1008, je v Trbovljah potekalo regijsko srečanje društev mladi gasilec.
Vendar zmaga vedno le eden, ostali pa si lahko želijo, da bodo na naslednjem tekmovanju bolj uspešni.
Nekateri so bili bolj, drugi manj uspešni pri sestavljanju sestavljanke.
Pri metanju vrvi v krog, so imeli nekateri pravo smolo, drugi pa so bili natančni in so zadeli v ciljni krog.Vsaka napaka ti prinese minus točke. Kljub napovedi slabega vremena, je vreme resnično služilo, tako da so učenci nalogo z vedrovko, kjer morajo zbiti tarčo, opravili zunaj na soncu. Iz vsake skupine tekmovalcev, bosta zdaj prvi dve ekipi odšli na državno tekmovanje, ki bo v mesecu septembru.
Tanja Starc Novak
Prijavljenih je bilo preko 20 ekip iz skoraj vseh zasavskih OŠ. Mladi so bili zagnani, tekmovalni in željni zmage.
Tekmovanje je Gasilska zveza Trbovlje organizirala na OŠ Ivana Cankarja, ki je bila že večkrat gostitelj tega srečanja. Zaslužijo si pohvalo za pripravo in izvedbo tekmovanja.
Tekmovalci so imeli kar nekaj težav. Največ pa jih je vsekakor predstavljala preventiva gasilstva, ki postaja vse bolj zahtevna.
Mladi gasilci so se preizkusili tudi v prvi pomoči in obvezovanju ran.

momiA
■
Konjeniške igre v Trbovljah
V Ret ju nad Trbovljami je bilo pred dnevi veselo in zanimivo. Dogajale so se že II. konjeniške igre v Konjeniškem klubuTrbovlje.Tudi dež ni uspel pokvariti vzdušja, ki je vladalo med ljubitelji plemenitih živali. Konjeniške igre so tudi tokrat popestrili s tekmovanjem v spretnostnem jahanju. Letos pa so uvedli še tekmovanje v alki, otroški kotiček in prikaz preskakovanja ovir.Tudi jahanje za obiskovalce je bilo omogočeno in seveda, hrana in pijača. Obilo užitkov za vse čute.
KKOV I
MOStOjM füBteQ
lote Ocepek
Ko se človek upokoji» najbrž že dela načrte, kaj vse bo počel, ko bo Imel več časa. V likovnem svetu se je več kot odlično znašla tudi dolgoletna direktorica Knjižnice Litija, Joža Ocepek.
Ob otvoritvi razstave Jože Ocepek
V galeriji Knjižnice Litija je 17. junija predstavila svoje portrete, cvetlične motive in abstrakcije. Galerija je bila pretesna za vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so se veselili z avtorico. Joža Ocepek je oseba, ki že vse življenje sodeluje z društvi in posamezniki na področju kulture, izdala je že dve pesniški zbirki, prejela več nagrad. Med tistimi, ki jih je najbolj vesela je Zlata paleta, nagrada Zveze likovnih društev Slovenije, ki jo je prejela letos. Komisijo je navdušila njena monotipija Maki, nagrade pa letos še bodo. Na odprtju razstave je svoje najbolj skrite misli predstavila v pogovoru z Andrejo Štuhec, nastopila pa je tudi violinistka Neža Cankar iz Glasbene šole Litija Šmartno.

Jožini gostje
Joža Ocepek kot pozorna poslušalka
Stvaritev Jože Ocepek: Kranjska lilija
Joža OcepekiTeloh
Jožine slike so nastale v zadnjih letih pod vodstvom mentorja, akademskega kiparja Zorana Pozniča, ki redno svetuje tudi drugim članom LILE, Litijskega likovnega ateljeja.
Joži Ocepek čestitamo in vas vabimo, da se potopite v svet njenih barv in motivov. Razstava bo na ogled vse poletje.
Besedilo in slike:Aleksandra Mavretič
KONCERT
V dvorani Glasbene šole Zagorje je bil 10. junija 1008 koncert, na katerem sta se predstavila Tanja Komučar na flavti - iz razreda prof. Nataše Burger, in Blaž Herman, trobenta - iz razreda prof.
Draga Peterlina.
Tanja Komučar, rojena 7.3. 1994, je svojo glasbeno pot začela s šestimi leti. Obiskovala je pripravnico in igrala kljunasto flavto. S sedmimi leti je najprej začela obiskovati pouk violine, vendar je bila želja po flavti močnejša.Tako že sedemo leto pridobiva znanje pri prof. Nataši Burger. Poleg številnih nastopov
se je leta 2007 udeležila regijskega tekmovanja kjer je prejela zlato plaketo, na državnem tekmovanju v Ljubljani pa srebrno plaketo. Na mednarodnem tekmovanju za pihala v Požarevcu v Srbiji je prejela srebrno priznanje, na mednarodnem tekmovanju v Kopru pa priznanje ter pozitivno mnenje komisije. Igra v mladinskem pihalnem orkestru Viva, v komornem orkestru flavt in kvartetu flavt.
Blaž Herman se je začel učiti kljunasto flavto pri 6 letih pri prof. Metki Podpečan v Glasbeni šoli v Zagorju, pri 8-ih pa trobento pri prof. Dragu Peterlinu. Leta 2005 se je udeležil regijskega tekmovanja in osvojil zlato priznanje ter državnega tekmovanja, kjer je osvojil bronasto plaketo. Leta 2007 se je udeležil mednarodnega tekmovanja v Beogradu, kjer je osvojil zlato priznanje ter 2. mesto. Letos se je ponovno udeležil regijskega tekmovanja in osvojil zlato priznaje ter državnega tekmovanja mladih glasbenikov, kjer je osvojil priznanje. Od leta 2005 je tudi član Pihalnega orkestra Viva Glasbene šole Zagorje.
MaH
Diplomski
koncert
V Šantlovi dvorani AG v Ljubljani je I Z. junija 1008 je flavtistka Tanja Repe imela svoj diplomski koncert. Na klavirju jo je spremljala Urška Vidic.
Mlada in obetavna flavtistke izhaja iz zagorskega glasbenega podmladka in se tudi že trudi, da svoje znanje posreduje mlajšim generacijam, ki prihajajo za njo. Ker se želi predstaviti tudi domačemu občinstvu, se je odločila, da svoj diplomski koncert ponovi v torek 2. julija ob 19.30 v Valvasorjevi kapeli na Izlakah.Tudi tokrat ob klavirski spremljavi Urške Vidic. Na sporedu bodo Bach, Schubert, Paganini, Nielsen, Diermaier in Sojar-Voglar.
MaH
PRODANO
V zgradbi, Cesta 3.julija 22 v Hrastniku, parc.št.21 I, k.o. Hrastnik-mesto, prodamo garažo v izmeri 130,26 m2.
Prostor je primeren za obrt z mirno dejavnostjo. Cena po dogovoru.
Informacije na tel.št. (03) 425 34 51 ali na mobitel, št. (041)771-146.
IZLETNIK CELJE d.d. Aškerčeva 10, Celje
mm
ww
|0 mMM
Obisk v Knjižnici Šmartno
V četrtek, II,junija 1008, so se v Litiji in v okoliških krajih mudile knjižničarke iz Slovenske Bistrice.
Delovni kotiček šmarskih knjižničark
nem. Krajše predavanje o zgodovini knjižničarstva in stalni razstavi Jožeta Megliča, domačega umetnika, je pripravila Joža Ocepek. Gostitelji so zelo ponosni na galerijski prostor, namenjen prireditvam in stalni razstavi akademskega slikarja Jožeta Megliča. Gostje so ob odhodu prejele zbornik, ki je izšel ob 40. letnici matičnosti. Nova knjižnica jim je bila zelo všeč, izlet v te kraje pa jim bo ostal v lepem spominu.
Besedilo in slike:Aleksandra Mavretič
Sprejem slovenjebistrških knjižničark v šmarski knjižnici
Prisluhnili so predavanju Jože Ocepek
Običajno so knjižničarke in knjižničarji precej radovedni, kako so knjižnice urejene drugod.Tudi zato so si knjižničarke iz Slovenske Bistrice želele ogledati novo knjižnico v Šmartnem pri Litiji, ki slovi po dobri urejenosti in modernem pristopu. Z veseljem so jim litijske knjižničarke razkazale knjižnico v Šmart-
Gostje med policami
Počitnice s Knjižnico Toneta Seliškarja Trbovlje
V	juliju in avgustu pripravljajo na mladinskem oddelku Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah za počitnikarje pester izbor aktivnosti. Knjižničarke prosijo, da mladi bralci pomagate odkriti najljubšo počitniško knjigo letošnjega poletja, najbolj zanimivo, najbolj brano, najbolj posebno....
Kako?
Pri pultu dobite listek, na katerega napišete naslov svoje najljubše knjige in njenega avtorja ter seveda svoje ime in priimek.Listek odvržete v za to pripravljeno skrinjico. Na začetku septembra bodo v knjižnici žrebali in srečnim nagrajencem podelili lepe nagrade.
Julija in avgusta bodo nagrajevali tiste, ki boste pravilno rešili knjižne uganke. Nove knjižne uganke bodo pripravljene 1.julija, 15.julija, S.avgusta in 19.avgusta.
Popeljale vas bodo v svet knjižnih novosti, literarnih junakov, med knjižne police, med strokovne in leposlovne knjige. Obenem pa bo potekalo tudi žrebanje za nagrade.
V	knjižnici bodo potekale počitniške delavnice z naslovom USTVARJAJ SAM. Otroci boste prišli v knjižnico sami ali v spremstvu odraslih in iz pripravljenih materialov ustvarjali izdelke.
1.7.	-16.7.2008: TRGANKA S KORALNO RIBICO - Iz barvnega papirja boste izdelovali trganke, naredili boste okvirje in slike razstavili v poletni umetniški galeriji.
17.7.	-31.7.2008 : POLETNA LEPLJENKA - V različnih tehnikah boste poslikali več listov papirja, izrezali morske motive ter jih prilepili na podlago. Nastale bodo čudovite slike.
1.8.	-14.8.2008: MORSKI MOZAIK - Školjke, polžke in kamenčke boste lepili v različne oblike, ki vas bodo še dolgo spominjale na morje.
18.8.	-29.8.2008: POSLIKANE MAJICE - Na majice boste naslikali čisto svoje vzorce. Barve bodo na voljo v knjižnici, Majico svetle barve pa prinesite s seboj!
Navijači in prijatelji!!!! Sedaj gre pa zares!!!!!
Za slalomiste v kajaku in kanuju na divjih vodah so se začele pomembne tekme.
To so tekme svetovnega pokala, na katerih bo sodeloval tudi hrastniški kajakaš Peter Kauzer in evropsko prvenstvo za mladince in člane do 23 let, na katerem bo sodeloval še drugi hrastniški kajakaš, Janoš Peterlin.

Peter Kauzer ml. aprila v Tacnu
Za lažjo odločitev, katere tekme si boste ogledali, ponujamo nekaj informacij:
28/06-2008 TACEN - svetovni pokal 2
10.00	h kvalifikacije C-2, K-1 m
14.00	h kvalifikacije K-1 ž, C-1 29/06-2008 TACEN - svetovni pokal - organiziran prevoz z avtobusom izpred blagovnice Hrastnik
10.30 h polfinale vse kategorije
14.00	h finale vse kategorije 04/07-2008 AUGSBURG - svetovni pokal 3 - do 06/07-2008
I 1/07-13/07-2008 EVROPSKO PRVENSTVO ZA MLADINCE IN MLAJŠE ČLANE DO 23 LET - SOLKAN 2008 (poteka dogovarjanje za avtobusni prevoz)
08/08-2008 DO 24/08-2008 OLIMPIJSKE IGRE
I 1/08-2008 KVALIFIKACIJE ZA KAJAKAŠE IN KANUISTE
12/08-2008 POLFINALE IN FINALE ZA KAJAKAŠE IN KANUISTE.
Besedilo in slika:A. K.
Downhill Javor ‘08
Mountain bike klub Trbovlje prireja 18. in 19. junija 1008 tradicionalni spust z gorskimi kolesi, downhill (DH).
Predvidene kategorije, ki bodo sodelovale v spustu so amaterji, ženske, mladinci, masters, moški elite in razvrstitev moški skupno (mladinci + masters + moški elite). Start bo pod Javorjem 870 m.n.v., cilj pa v vasi Sveta Planina 520 m.n.v.
Denarne in praktične nagrade so določene po kategorijah s pravilnikom slovenskega pokala. Ob ciljnem prostoru bodo na voljo podrobne informacije, na startu in na vmesnih točkah pa le informativne.
Tovornjak in dva kombija bodo vozili tekmovalce izmenično v času uradnega treninga, pred polfinalno in finalno vožnjo. Natančen čas prevozov bo objavljen na info točkah. Zagotovljeni so 3 prevozi v času sobotnega prostega treninga in I prevoz med nedeljskim jutranjim prostim treningom. Prevozi med uradnim treningom ter polfinalno in finalno vožnjo so BREZPLAČNI! Tekmovalo se bo po pravilih UCI in določilih Tekmovalnega pravilnika KZS-OG
V petek bo od 10.00 do 12.00 ure ogled proge peš, od 13.00 do 1700 je na sporedu prosti trening.V soboto se bo pričel uradni trening brez ustavljanja na progi ob 14.00 in bo trajal do 16.00, ko se začne uradni trening TOP 30 tekmovalcev in traja do 17.00, na to pa bo ob 17.30 v ciljnem prostoru sestanek vodij ekip do 18.00 ure.V nedeljo se ob 8.30 začne prosti trening do 10.00. ob I 1.00 je na vrsti polfinale do 12.30, finale pa bo na vrsti ob 14.00 do 15.30 in petnajst minut po končani tekmi bo v ciljnem prostoru razglasitev zmagovalcev.
Shema proge in opis:
O	SOO	1000	1500	2000	2500
Shemo proge za downhill Javor 08
Dolžina proge 2500 m, višinska razlika 350 m, predviden čas vožnje 3 minute, sestava proge 9,7% makadam,'|H%Atrak'tor. pot, 60% pešpot, 0.3% asfalt, 50% hitri odseki,počasni fth-
nični odseki.
MaH
@pPET______
Lara Kralj in Blaž Bizjak nova državna prvaka
Tenis klub AS Litija je gostil Državno prvenstvo za dečke in deklice do 11 let, ki se ga je udeležilo preko
140 tekmovalcev.
Največje veselje domačemu klubu AS Litija je pripravila Lara Kralj, ki je postala nova državna prvakinja v kategoriji dvojic. Lara je skupaj s Saro Palčič iz Kopra prikazala izvrstno igro in zasluženo sta osvojili I.mesto.
Lara Kralj je bila odlična tudi v igrah posameznic, saj je le za las zgrešila uvrstitev v četrtfinale. Da je v odlični formi, se je pokazalo že na mednarodnem turnirju ETA do 12 let v Kopru, kjer se je Lara uvrstila najbolje od vseh igralcev kluba TK AS Litija. Izgubila je šele v tretjem kolu glavnega turnirja.
Pri dekletih se je v drugo kolo državnega prvenstva uvrstila tudi Eva Kolman, ki se ji po številnih poškodbah vrača forma. Pri dečkih sta največ pokazala Nejc Ster in Grega Kokalj, ki sta se brez težav uvrstila v 2.kolo. V glavnem turnirju so nastopili tudi Nina Jamšek, Žana Lukač, Sara Širše, Gal Novak in Tim Steferl, ki so bili premagani že v prvem kolu.
Se en naslov državnega prvaka je Tenis
klubu AS Litija na državnem prvenstvu do H let priigral Blaž Bizjak.Tudi Blaž je osvojil naslov državnega prvaka v dvojicah, skupaj z Rihardom Rožacem iz Ljubljane. Na državnem prvenstvu do 14 let je pri deklicah nastopila v glavnem turnirju tudi Pia Čuk in izgubila v drugem kolu. Zaradi poškodbe sta udeležbo na Državnem prvenstvu odpovedala Nik Razbor-šek do 16 let in Pia Čuk do 12 let, sicer bi bilo pokalov najbrž še več. Prav tako letos na nobenem državnem prvenstvu ni nastopila Nastja Kolar, saj se bo v celoti posvetila mednarodnim tekmovanjem za mladinsko svetovno ITF teniško lestvico, kjer ji gre zaenkrat več kot odlično. Nastopila je na dveh najmočnejših turnirji v Umagu I .kategoriji in v St. Po Itn u (Avstir-ja ), 2. kategorije. V Umagu se je uvrstila v četrtfinale, v Avstriji pa je že slavila po prepričljivi zmagi. Tako je s samo dvema odigranima turnirjema že na 228.mestu mladinske svetovne lestvice.
Anja Poglajen je odlično nastopila v
Istambulu, na turnirju z nagradnim skladom 175.000 $.V prvem kolu kvalifikacij je bila boljša od Vurturkan Dilare s 7:6 in 7:6, nato pa izgubila od Rusinje Ivanove, ki je bila četrta nosilka. Anja je z zmago osvojila tri nove WTA točke in je trenutno na 625.mestu WTA lestvice. Žal se je na drugi tekmi v Istambulu tudi poškodovala in zato odpovedala skoraj vse junijske turnirje.
Grega Kokalj je znova zmagal na turnirju do II let v Ljubljani in potrdil, da je v svoji konkurenci trenutno nepremagljiv.
Besedilo in slika:TKAS Litija
Velik uspeh najmlajših članov KBV Pon
Do Kwan Zagorje v Nemčiji
Na dokaj naporno pot, cca 600 km v eno smer do Regensburga, so se z dobro voljo odpravili najmlajši
tekmovalci in tekmovalke kluba PDK-ZAG0RJE.
To je bil turnir za manj izkušene tekmovalce, ki še nimajo za seboj več kot 5 turnirjev. Pravšnji turnir za najmlajše, ki so pokazali, da so iz pravega borilnega zasavskega testa.
*V glasbenih formah so bili odlični naslednji tekmovalci:
I .mesto: TJAŠA KOVAČIČ s skupno oceno 25,3 točke 2. mesto EVA BARTELME - že drugič v tem mesecu B.mesto: TJAŠA VOZEL
V kategoriji dečkov je bil zopet najboljši, na prvem mestu: MIHA DRNOVŠEK.
*V borbah šemi kontakta se je MIHA DRNOVŠEK povzpel na 3. mesto, ravno tako MELINDA RAMADANI med deklicami, med dečki pa je bil odličen NEJC TAŠKAR, ki jev finalni tekmi zlO točk razlike odpravil nemškega tekmovalca in osvojil I. mesto.
Številna odličja so nedvomno olajšala vrnitev domov v kombiju, ki ga je varno vozil voznik Štefan iz Hrastnika. Da pa tekmovalci niso bili med potjo lačni, je pa poskrbela Mestna pekarna Leniči.
Besedilo in slika: KBV PDK Zagorje
miURNA ©
Svetovni pokal v Italiji - dve drugi
mesti za Izlake
$-7/6-1008, Salsomaggiore Terme, Italija. Že v petek se je pet izlaških kikbokserjev skupaj s spremljevalci odpravilo proti italijanskemu mestu Salsomaggiore Terme, kjer je potekala tekma za svetovni pokal, ki
velja za eno najmočnejših tekmovanj v Evropi.
Po dolgi vožnji so se nastanili v hotelu, kjer so si nabrali moči za sobotni turnir, razen Neve Ocepek, ki je imela borbo že v petek. Kljub svojim rosnim letom je bila v slovenski članski ekipi, ki so jo sestavljali še borci iz zagorskega in ptujskega kluba. Odrezali so se odlično, saj so se preko britanske in irske ekipe prebili do četrtfinala in nato za borih 5 točk izgubili proti močni italijanski ekipi »Best fighter«. Na koncu so bili šesti od 40 prijavljenih ekip.
Na sobotnem tekmovanju je od Izlačanov prvi nastopil najmlajši tekmovalec, ki je prisostvoval turnirju, Rok Vrtačnik. Pomeril se je z domačinom, s katerim se je boril dobro, le proti koncu je popustil. Pridobil pa je pomembne izkušnje na
velikem mednarodnem tekmovanju, kjer pomembno vlogo igra tudi mentalna pripravljenost.
Naslednja je nastopila Sara Smrekar, ki se je borila srčno, toda vseeno je bila zaradi pomanjkanja izkušenj poražena.
Tilen Zajc je imel nekoliko smole pri žrebu, saj je imel pred-kolo.V njem je suvereno premagal Hrvata Bašaro, v drugi borbi pa z veliko razliko ugnal Italijana. Slavil je tudi v tretji borbi, kjer je šlo bolj na tesno, saj je imel podaljšek.V finalni borbi pa se je pomeril s starim znancem iz Slovenije, Jakom Hudalesom, kjer je žal izgubil za eno točko, a si vseeno zagotovil srebro. Gregorju Razpotniku pa je bila sreča manj naklonjena, saj je že v začetni borbi dobil za nasprotnika znanega Italijana Edvarda Scolpitja, proti kateremu je zaradi nezbranosti izgubil z rezultatom 8 proti 9.
Kot zadnja je nastopila Neva Ocepek, ki je spet prikazala odlične borbe.V četrtfinalu je premagala Poljakinjo, prav tako je bilo tudi v borbi proti Ani Znaor iz Hrvaške, ki je bila precej agresivna.V finalni borbi pa ji je začelo primanjkovati moči in je izgubila proti Madžarki, a vseeno osvojila odlično drugo mesto na svetovnem pokalu.
Izkupiček dveh drugih mest za Izlačane je tako lepa popotnica za poletne priprave na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo jeseni.
Vju
Odpri turnir v kikboksu za mladince na Izlakah
V soboto, po srečnem petku I}., je v telovadnici OŠ na Izlakah potekal že 11. odprti turnir Izlak v kikboksu za mladince. Tekmovanje je bilo v disciplini šemi contact za deklice, dečke ter mladinke in mladince do dopolnjenega 18. leta.
vTo je manjši turnir, saj telovadnica na Izlakah ne more sprejeti večjega števila obiskovalcev. Na letošnjem tekmovanju so sodelovali tudi tek-
projektov. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bilo podjetje GIB BETON MTO, ki mu gre velika zahvala.
Izlaški tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: deklice -145 cm Ana Marija Maselj drugo mesto, deklice-155 cm Maruša Izlakar drugo mesto, deklice+153 cm Sara Smrekar drugo mesto, Lucija Dolinšek in Nives Sakelšek tretje mesto, dečki-125 cm Aleks Maselj prvo mesto, dečki -135 cm Matic Dolinšek prvo mesto, dečki -145 cm Rok Vrtačnik drugo mesto, dečki + 165 cm Tilen Zajc tretje mesto, mladinke+60 kg Neva Ocepek prvo mesto, Suzana Lazar drugo mesto, mladinci -63 in -69 kg Gregor Razpotnik prvo mesto.
S tem turnirjem se je zaključil spomladanski del tekmovalne sezone v kikboksu. Pred Izlačani je tako počitniški julij, avgusta pa bodo zopet pričeli s treningi.
vju
I 2IP8Et0N
MTO
* 2 A G O R j i
movalci iz hrvaških
klubov. Tekmovanje je odprl in pozdravil prisotnih 65 tekmovalcev predsednik krajevne skupnosti Izlake, Franc Ravnikar. Izlaški klub Pon-Do-Kwan že dalj časa zgledno sodeluje z lokalno skupnostjo, vodstvo pa se veseli tudi nadaljnjih skupnih
Luka Bravec znova na dirkah
državnega prvenstva
Po enoletnem premoru se /e na tekme v gorsko in krožno hitrostnih dirkah vrnil dirkač AK Zasavje Luka Bravec. Tokrat sodeluje v pokalu CLIO CUP s popolnoma novim tekmovalnim Cliom RS tretje generacije.
Da bi zagotovili vsem tekmovalcem enake pogoje, so na motorju, menjalniku, amortizerjih in elektroniki dirkalnika posebni varnostni pečati. S prepovedjo kakršnih koli posegov v zapečatene dele avtomobila je zagotovljena enakost vsem tekmovalcem, kar daje tekmovanjem še poseben čar.
Med celodnevnim dirkanjem - trenutek počitka
Smola - počena guma...
Luka se je zadnji vikend v maju 2008 na prvi krožno hitrostni dirki izkazal kot dirkač, ki tekmuje z glavo in seveda s »težko nogo«. Kljub temu, da je v tem avtu prevozil le nekaj kilometrov, se je uspešno kosal z dirkači, ki imajo v avtošpor-tu nekajletne izkušnje. Že sam komentar uradnega napovedovalca, da je Luka je pokazal izredno inteligentno vožnjo na pisti in da tekmuje, kot da bi bil
Luka Bravec, 3. mesto v Cerkljah na soboto, 31. maja
2008
dirkal že deset let, nam pove, da lahko od njega pričakujemo dobre uvrstitve. Sama dirka je bila po zaslugi zasavskega dirkača razburljiva, saj smo videli prehitevanja in obrambo napadov boljših dirkačev, predvsem pa eksplozivni start, s katerim je presenetil svoje nasprotnike. Žal mora biti v športu prisotna tudi sreča. Na dobri polovici dirke mu je začela puščati prva leva pnevmatika in tako je moral tekmece spustiti predse. V zadnjem krogu mu je pnevmatika počila, tako da je zadnji krog prevozil na platišču in s tem izgubil dobro uvrstitev. Kljub temu v pokalu Clio drži tretje mesto, za vodilnim Igorjem Deklevo, ki je stari znanec avtošporta in pa za Hrvatom Danom Lipoš-čakom, ki ima kljub mladosti za seboj že dva naslova državnega prvaka hrvaškega prvenstva v pokalu Skoda Fabia cup. Razburljivemu in napornemu vikendu v Cerkljah je sledila v nedeljo, 8. junija, gorsko hitrostna dirka na Gorjancih. Potekala je v težkih vremenskih razmerah in tako je bil Luka v končnem seštevku četrti.
Besedilo: Fanči Moljk, fotografije: Zoran Lenič
Senzacionalna zmaga Iztoka Živka
na Madžarskem
Visonta - V tem madžarskem mestu je pretekli vikend potekala dirka pokala Alpe Adria v supermotu do 450 kubičnih centimetrov, katere so se udeležili tudi nekateri slovenski vozniki.
Odlično se je izkazal predvsem mladi Iztok Živko, saj je že zju- je bil drugi, kar je zadostovalo za skupno prvo mesto na dirki traj na kvalifikacijah pokazal dobro formo in dosegel najboljše za točkovanje pokala Alpe Adria.
štartno mesto za dirko. Odlično formo je Iztok pokazal tudi na Ugnal je tudi favoriziranega Slovenca Uroša Nastrana, ki je v dirki, ko je v prvi vožnji dosegel prvo mesto, v drugi vožnji pa prvi dirki po dobrem startu padel in končal na četrtem mestu,
...v boksu...
...na stopničkah.
v drugi vožnji pa je bil prvi, kar pa ni bilo dovolj, da bi premagal Živka. Naslednja dirka za pokal Alpe Adria bo ŽO.julija na Madžarskem.
»Zmaga je prišla dokaj nepričakovano, vendar je zaradi tega nisem nič manj vesel.Vse je potekalo tako, kot bi moralo. Motor je odlično deloval, gume smo izbrali prave. To bo velika vzpodbuda za nadaljevanje sezone, ko načrtujem vsaj še kakšne stopničke,« je skromno pripomnil zasavski junak.
Besedilo: Peter Motnika
Grmenje na Katarini
Dan pred praznikom občine Trbovlje se je zbralo devetdeset starodobnih motociklov, od tega petnajst motociklov z bočno prikolico. Občudovati je bilo mogoče dobro pripravljene in oskrbovane motorje, ki so
še kako sposobni dirkati na gorsko hitrostnih dirkah.
To, kar smo videli v soboto, je štelo za tretjo GHD v državnem prvenstvu za leto 2008, hkrati pa je to bil že 6. Bivičev memorial. Uvrščenih je bilo 77 motociklov in motorjev z bočno prikolico. Razvrščeni so bili v trinajst Silvo Ram oves na NSU-ju Maks, kategorij, po letih in po letnik 1963, 175 ccm	prostornini.
Zmagovalci dirke na Katarino po kategorijah so: Edo Dolenc, Janez Božič, Sašo Grm, Igor Lisec. Matic Zupan, Niko Sodnikar, Erik Abramič, Aleš Velušček, Miha Bradeško, Niko Sodnikar, Silvo Habat, pri prikoličarjih pa Niko Sodnikar in sovoznik Sašo Sodnikar ter Iztok Bence in sovoznik Igor Lisec.
Tokrat se je zgodila tudi manjša nesreča, ko voznik prikoličar s štartno številko 52 Bogdan Jerič in sovoznica Saša Kladnik zaradi prevelike hitrosti nista zvozila ovinka in sta rahlo poškodovala motor in prikolico. Po besedah direktorja tekmovanja Lada Sluge bodo do naslednje dirke vozilo popravili in bosta
spet tekmovala. Posebej je pohvalil organizacijo prireditve, redarje - gasilce in vzorno organizirano dežurstvo zdravstvene službe.
Direktor prireditve Franc Malgaj je bil s potekom in izvedbo zadovoljen, kljub že omenjenemu spodrsljaju dveh tekmovalcev. Po udeležbi dirka ni bila rekordna, saj je prišlo v javnosti do napačne interpretacije o prevoznosti dela makadamske caste.
Prav tako so bili zadovoljni tudi tekmovalci, udeleženci 6. Bivičevega memoriala.
Spisal MM, slikal UM
Aleš Kokalj in Robert Zajc na Moto Guzziju, letnik 1974, 750 ccm
0 zwewip
REŠUJTE
KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO
1000 €
Rešitve iz prejšnje številke.
H	■ssr	
1 z	j	EMA
B Z L	A	TAR
101 -OR	K	1 N G
	E	LEO
-i-V E	z	"f" K N
IB E K	E	L E =
U D 'E;	T	ONA
L Š §	1	Š K A
1 A K	f	ČAS
B L O	N	I 'S' =
A F T	A	L 1 N
N 1 “f	1	0 N 1
A “O	R	S J.. T
N E; P	0	M 1 K
A L A B		A M A
SOL		NAR
8	7	5	3	9	6	2	4	1
9	6	1	2	4	8	5	IV	3
4	3	2	5	7	1	8	9	6
2	8	7	6	1	4	9	3	5.
1	5	6	9	2	3	7	8	4
3	4	9	8	5	7	1	6	2
7	2	3	4	8	5	6	1	9
5	1	4	7	6	9	3	2	8
6	9	8	1	3	2	4	5	7

SUDOKU
3								5
		2	6					
						3	1	
		3						
	6	9	8		7			
	8		5					2
	5					1		6
			9			8		
			3	1	4	2		
KAKURO
NURIKABE
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 5. julija 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. I 3/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 12/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
-	Mišo Dimeč,Trg revolucije 16. 1420 Trbovlje - bon za 20,86 €
-	Metod Češek, Rove 5, 1410 Zagorje - bon za 12,52 €
-	Ivanka Kerin, Trg Pohorskega bataljona 7, 1412 Kisovec
-	bon za 8,35 €
BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
UGODNO UGODNO UGODNO
KRUH BELI HLEB 800 g
SAMO 1,25 €
POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 26.06. DO 09.07.2008
VABLJENI
& ■?'
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
mmm 01
Ali se prepoznate?
Dobro si oglejte sliko. Ste vi v krogcu? Ste prepričani, da ste pravi? Ste! Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo kupon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do 4. julija 2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZERM ČEBEUCII
VRflČEVIČ m ci I e j Valvazorjeva 1 IZlflKE, Tel.: 05/56-74-157
Kuhamo s Stašo
Sesekljani zrezek
Potrebujemo:
*50 dag mešanega mletega mesa *5 dag starega kruha *malo mleka *2 dag maščobe *5 dag čebule *strok česna *peteršilj *sol, poper, muškatni orešček *1 jajce *maščoba za peko
Priprava:
Mletemu mesu dodamo v mleku namočen in ožet kruh, sesekljano čebulo, strt česen in sesekljan peteršilj. Vse skupaj premešamo, dodamo še začimbe in jajce ter dobro zmešamo.
Z namaščenimi rokami oblikujemo 1,5 cm debele okrogle zrezke. Na vroči maščobi jih rumeno spečemo. Prilijemo malo juhe in še malo podušimo.
Dober tek!
Staša
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Dve današnji pesmi vas bosta povsem obdržali v sedanjem času.V mislih boste lahko uživali v okusnih češnjah, morda pa si jih privoščite celo med branjem. Poletni dopusti bodo kmalu dosegli vrhunec. Ob morju bo nastal vrvež, ki bo pregnal pomirjajočo tišino, toda ponoči jo bo mogoče na nekoliko odmaknjenih delih obale vendarle doživeti. Bolj bi se morali zavedati priložnosti, da dragocene dneve preživimo v sozvočju z naravo in samim seboj. Morje ima posebno govorico, ki ji je vredno prisluhniti. Kdor letos morja ne bo videl, si njegove širjave lahko predstavlja. Domišljija je izjemno orodje za spoznavanje moči, ki biva v človeku. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-3 73-826)
ČEŠNJE
Po naših košeninah so cvetele, cepljene in divje, od njih ves bel je bil april.
Ded je nacepil jih obilo: hrustavke, mamerle, črnice, vanje je zaljubljen bil.
Oče je dosajal najbolj žlahtne, cvetoče hodil gledat je od blizu, zraven je tisto Kajuhovo zapel.
V maju so jim pordela lica, v juniju, juliju so zrele kot rubini rdeči bliskale se z vej.
Oče je takrat sebi, ženi, hčerki, meni, vsem domačim ringelčke bingelčke zataknil za ušesa.
Jedli smo zelene, zrele in črvive, nasmukali jih za cel polovnjak, s češnjevcem je oče tovariše iz doline pogostil.
Od takrat minilo je že mnogo let, kot mi postarale so se in posušile, samo nekaj jih za vzorec še živi.
Po košeninah pase se živina, le trava rase, regrat se zlati, češenj pa nihče več ne sadi.
Vlado Garantini
MORJE, OBALA
Morje, obala, tu sva midva na kamnu obsedela kot galeba dva.
Sonce spreminja se v rdeči planet, mrak se poraja, mu ni usojeno živet’.
Ribič z barko iz luke hiti, kdor ju zdaj vidi, dober ulov jima želi.
Morje je mirno, le tiho šumi, se mali valovček med kamni podi.
Isto na nebu, isto v vodi mesec za sabo zvezdice vodi.
Se vedno sediva na kamnu razgretem in tiho kramljava o tem kraju svetem.
Andrej Režun
POETI(NJE), OTRESITE SE SPON STRAHU IN PREDSTAVITE SVOJEVEZENINE SVETU!
DO KDAJ?
Primitivno. Do kdaj? Ogenj gori. Sramota.
Žalost se vnema.
Čas polzi
med kamni norosti. Dviga se prah.
Kaj je za njim ?
Tema, svetloba, obup? Ne, upanje tisočletno. Umira zadnje.
Ali s smrtjo današnjega človeštva?
Če je to potrebno, ali brcamo zaman? Zaman za nas, evolucija žre svoje otroke ...
Boštjan Grošelj
“Človek ni popolnoma kriv: ni začel zgodovine; tudi ni popolnoma nedolžen, saj jo nadaljuje.”
(Albert Camus)
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce!
Pravi naslov zanje: Uredništvo Zasavca.
Cesta zmage 3.
1410 Zagorje ob Savi.
Aleksij Porednih:
KAJ JE POMEMBNO?
Kaj je pomembno? Denar? Dobra služba? To, da te drugi spoštujejo in cenijo? Ali je pomembna družina? Kaj pa svoboda, da bi leteli kot ptice pod širno nebo? Vse to je lahko pomembno. Odvisno je od človeka. Nič ni samo po sebi pomembno ali nepomembno. Kakšen pomen pripišemo posamezni stvari, je odvisno od vsakega posameznika. Obstaja ogromno različnih lestvic vrednot. Nekomu je najpomembnejša družina, drugemu denar, tretjemu svoboda, mnogim zdravje, saj brez slednjega denar in urejeno družinsko življenje ne pomenita nič. Kljub temu ne bi smel nihče nikomur ukazovati, kaj naj bo zanj pomembno.
Dejansko stanje je v nasprotju s temi lepimi željami. Veliko žensk recimo trpi pod tiranijo moških, saj si moški prilaščajo pravico krotiti ta “neukrotljiva bitja”. Včasih se zdi kot zarota, toda vsaj v muslimanskih državah naj bi bile ženske pod “komando” zato, ker naj bi to prispevalo k varovanju njihove intime ter zagotavljanju trdnosti domačega ognjišča. Do neke mere je to gotovo koristno. Pokrita ženska vsekakor ni takšen predmet poželenja kot odkrita. V naši “napredni” družbi lahko vidimo, da se moški v “lovskem stilu” ozirajo za drugimi ženskami, celo v navzočnosti svojih žena oziroma partnerk.
“Naša družba je zabredla v pokvarjenost,” se sliši s kakšne prižnice. Vendar ima to negativen prizvok, ki bolj zavira kot spodbuja spoštljiv odnos do žensk. Družba je pokvarjena ravno toliko kot pred tristo leti, le “grešnih priložnosti” je morda nekoliko več. Poleg tega ne moremo vseh ljudi metati v isti koš. Nekateri so bolj usmerjeni k samouresničevanju, spet drugi ostajajo na ravni “hrane, pijače in fuka”. Bolj spodbudno, kot govoriti o pokvarjenosti, je poudarjati, da so odkrite ženske odlična priložnost, da se moški naučimo obvladovati svoj spolni nagon. To je obenem tudi pot k bolj spoštljivemu odnosu do žensk.
Kaj je torej pomembno? Ali to, da ženske spodimo iz javnega življenja, ali to, da se jih naučimo spoštovati? Kdor govori o pokvarjenosti družbe, je v bistvu tihi zagovornik vrnitve v srednji vek. Takšen človek se lahko hitro strinja s težnjami, naj se žensko zapre v kuhinjo, odene v črnino in po možnosti zaklene z deviškim pasom. “Krhka bitja” je treba zavarovati pred spogledovanjem s skušnjavo spolnih avantur s poželjive!, ki nimajo uradnega ‘žegna’ za odpravljanje ženskih težav z nepotešenostjo. Zaradi poželjiv-cev so v preteklosti kaznovali poročene ženske, moški pa so smeli v bordelih še naprej svobodno “otepati s tičem”.
Kraljevala je očitna pristranskost. Moški je bil gospodar, ženska sužnja. Namesto da bi oblast ljudi učila uravnavati spolno energijo, jih je s protižensko politiko uspešno nadzirala. Ženske ideje so razen v omejenem obsegu ostajale zaprte med štiri stene, kar je dodatno ohranjalo stanje nevednosti. In nevednim ovčicam je seveda lahko vladati.Tudi danes le manjšina izve vsaj kakšen drobec o uravnavanju spolne energije, ampak tovrstno znanje postaja vse bolj nujno. Moški je namreč najbolj ustvarjalen, če zna napetost, ki se poraja ob misli na žensko, preobraziti v ustvarjalnost, saj je spolna energija najmočnejša gonilna sila.
Iz tega sledi, da celibat krepi. Ni potrebno kar naprej živeti v celibatu, ampak določena vzdržnost je priporočljiva. Bolje je,
da se moški pusti ‘rajcati’, kot da bi “naskočil” godno žensko. Ne govorim v tri dni. Dragi moški, poskusite in ugotovili boste, da to dvigne vašo moč, oplemeniti vašo ustvarjalnost in pomaga razviti trdnejšo ljubezen. Duhovniki torej niso v zaporu zaradi celibata. Kdor razume postopek preobražanja spolne energije v ljubezen do sebe, Boga in bližnjega, uživa “božje kraljestvo”. Težje je za tistega, ki hoče na prvinski živalski način izraziti spolno energijo, ki ga preplavlja ob misli na “slastno dušico”.
Neumnost je govoriti, da je spolnost greh. Spolnost je božji dar kot ostali darovi, ki so nam dani. Greh je zloraba spolnosti. Zagreši jo lahko tudi “božji človek”. Duhovnik, ki zaradi krvavosti pod kožo zaplodi otroka, je bolj pošten od pastirja, ki ostane brez potomcev, a v mislih posili vsako žensko. Rešitev je zgolj in samo v preobrazbi spolne energije. Poudarjam, da to velja ne le za duhovnike, ampak za vse moške.V nasprotnem primeru ostajajo naše misli, besede in dejanja omreženi s prvinsko spolnostjo in ženske občutimo kot “kure, ki nas morajo zadovoljiti”. Če se to ne zgodi, smo ranjeni, namesto da bi bili veseli ...
© mo/omst m
Kino Delavski dom Zagorje
Petek
Sobota
27.6.	ob 20.00
28.6.	ob 20.00
Nedelja 29.6. ob 20.00 Ponedeljek 30.6. ob 20.00 Torek 1.7. ob 20.00
Petek 4.7. ob 20.00 Sobota 5.7. ob 20.00 Nedelja 6.7. ob 20.00 Ponedeljek 7.7. ob 20.00
Torek
8.7. ob 20.00
-	POZABI SARO am.rom.
-	SPEED RACER druž. športna pustol.
-	SPEED RACER
-	SPEED RACER -Film teater: DRUŽINA SAVAGE am.kom.drama
-	SEKS V MESTU am.rom.
-	SEKS V MESTU
-	SEKS V MESTU
-	KRALJI ULICE am.akc. krim.drama
-	Film teater: SVET, kitajski, drama
Kino Izlake
Nedelja	29.6. ob 20.15. - POZABI SARO am.rom.
Nedelja	6.7. ob 20.15. - KRALJI ULICE am.akc.
krim.drama
Kino Delavski dom Trbovlje
petek
sobota
nedelja
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
nedelja
ponedeljek
torek
27.6.	ob 20.00
28.6.	ob 18.00 ob 20.15
29.6.	ob 18.00 ob 20.00
30.6.	ob 18.00 1.7. ob 20.00
ob 18.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 18.00 ob 20.00
2.7.
3.7.
4.7.
5.7.
6.7.
7.7.
8.7.
-	PREDEN SE STEGNEVA
-	SPEED RACER
-	PREDEN SE STEGNEVA
-	PREDEN SE STEGNEVA
-	SPEED RACER
-	PREDEN SE STEGNEVA
-	SEKS V MESTU rom.kom.
-	SEKS V MESTU
-	SEKS V MESTU
-	SEKS V MESTU
-	SEKSV MESTU
-	SEKSV MESTU
-	SEKSV MESTU
-	POVRATNE STEKLENICE kom.
sreda	9.7. ob 18.00 - POVRATNE STEKLENICE
četrtek	10.7. ob 20.00 - POVRATNE STEKLENICE
Kino Delavski dom Hrastnik
petek	27.6. ob 20.15	- POZABI SARO am.rom.
sobota	28.6. ob 18.00	- POZABI SARO
	ob 20.00	- NORE NA DENAR am.rom.krim.
nedelja	29.6. ob 18.00	- NORE NA DENAR
	ob 20.00	- POZABI SARO
sreda	2.7. ob 20.00	-INDIANAJONES IN KRALJESTVO KRISTALNE LOBANJE am.akc.pustol.
Četrtek	3.7. ob 18.00	- INDIANA JONES IN KRALJESTVO KRISTALNE LOBANJE
Petek	4.7. ob 20.30	- PUNCA MOJEGA BRATA am.kom.
Sobota	5.7. ob 18.00	- PUNCA MOJEGA BRATA
	ob 20.00	- INDIANA JONES IN KRALJESTVO KRISTALNE LOBANJE
Nedelja	6.7. ob 18.00	- INDIANA JONES IN KRALJESTVO KRISTALNE LOBANJE
Sreda	9.7. ob 20.00	-NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI am.pustol.kom.
Četrtek	10.7. ob 20.00	-NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
Kino Dol pri Hrastniku		
petek	27.6. ob 18.00	- NORE NA DENAR am.rom.krim.
Petek	4.7. ob 18.00	- NORE NA DENAR am.rom.krim.
PAMKBTI
Delavski dom Trbovlje 21.6.-5.7.08 razstava alternativne umetnosti (slike, risbe in maske) V temi avtorjev Nejca Smodiša in Sebastjana Šeremet
Delavski dom Zagorje Jazzagorje - petkovi poletni večeri - ploščad pred Weinbergerjevo hišo
Petek, 27. junij 2008, ob 21. uri, koncert: Jure Tori, harmonika, Ewald Oberleitner, kontrabas
Sobota, 5. julij 2008, ob 21. uri koncert: Simone Zanchini (harmonika)
Valvasorjevi večeri XIII. MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE
Petek, 4.7.2008 ob 19.30. uri, Valvasorjeva kapela na Izlakah- Konc e r t Ansambel za staro glasbo Capella Carniola
mall oglasi

Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/
Z ZASAVCEM V KIN-O!
Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave
po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 1 1
Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Kdo je glavni igralec v filrpu IRON MAN?
Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter I pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite |
na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje.
Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na | blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma vZagorju.
Uredništvo.
Tokratna srečna izžrebanca sta:
Mateja Jecl (Hrastnik) in Lucija Dolenc (Zagorje)
Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje.
Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa Miljana Kline iz Zagorja. ČESTITAMO!
Vabimo vas spet k sodelovanju!
Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca.
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik prehaja od 1.7. do 31. 8. 2008
Na poletni obratovalni čas:
PONEDELJEK, TOREK od 13. do 19. ure
SREDA, ČETRTEK od 8. do 14. ure
PETEK
od 11. do 17. ure
SOBOTA
ZAPRTO
Mladinski oddelek, ki se nahaja v poslovni stavbi bo v četrtek, 26. 6. in v petek, 27. 6. 2008. zaradi selitve zaprt!
Od 30. 6. 2008 dalje bo Mladinski oddelek ponovno obratoval na stari lokaciji, Novi Log 4 a.
GRAFIKA GRACER
KUPON ZA
ŠT. II
2000 €
Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju!
B
Ime in priimek:.......................................... 0	p	u	|
>o > S Z3 o
Naslov:.................................................. o	-B 2	Ö	®
a	o lu	0	o
Podpis:............................................................ 5^8°
<D	C	co	^
Telefon in	e-pošta:...................................... S	<	£?
C	>m	y	rf
Davčna številka:........................... o.	o. <	g	o
FT	c;	H	-g
—	0	.9-
Stevilka TRR:............................................................ o.
*vsi podatki so obvezni*
Vzgojen z lepim vzgledom! ^
Državna višja tožilka in predsednica Belega kroga Vlasta Nussdorfer v Zagorju.
Načrtovanje dela
»Ce bi vsakdo izmed nas skozi vse leto storil vsaj nekaj dobrega in plemenitega za bližnjega ali kogarkoli, ki je pomoči potreben, bi v nekaj letih na tej zemlji zavladal raj! In ko je vse tako otroško enostavno, ne razumem, zakaj se tega raja vsi tako branimo?!«
Janez Medvešek
Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer v svoji karieri srečuje različne ljudi in sliši nešteto žalostnih zgodb. Nasilje v družini je nekaj, kar se dogaja tu, ob nas. Včasih ga vidimo, včasih pa je zakrito za tančico sramu in šele po naključju se odprejo vrata strašnih zgodb, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega. Naša državna tožilka si je zadala cilj, h kateremu neprestano stremi. Pomagati in zopet pomagati. Številni prostovoljci, društva, nevladne organizacije in Rotary klubi so se ji pridružili v tem plemenitem dejanju. Rotary klub Zagorje -Kum izstopa od ostalih po tem, da v svoje delo želi vključiti tudi lepšo polovico članov kluba. Tako so na srečanje z državno tožilko prišle tudi žene članov kluba, da se dogovorijo, kaj in kako storiti, da bi se ogroženim družinam pomagalo na najboljši možni način in da bi bliže spoznale dejavnosti društva Beli obroč in sklada Hipokrat. Zagorski rotarijci, ki so pred kratkim imeli svoj charter, o katerem smo vam pisali, imajo v načrtu tudi varno hišo v Zasavju. Še vedno iščejo pri-
merne prostore, takoj ko jih bodo dobili, imajo namen navezati stike z odgovornim ministrstvom in Belim krogom in začeti z akcijo.V varni hiši bodo prebivale žrtve iz drugih krajev, naše pa bodo odšle drugam, kar je veliko bolj varno, kot pa da ostanejo blizu domačega kraja. Do sedaj imamo v Sloveniji I I takšnih hiš, kar je še vedno premalo.
Vlasta Nussdorfer, ki je napisala doslej že tri knjige, je čisti izkupiček namenila Belemu krogu in skladu Hipokrat.
V knjigi Vrednote na odru življenja je avtorica napisala: Naše potovanje je potovanje od cilja do cilja. Le redkokdaj imamo čas, da se ustavimo, pogledamo nazaj, naredimo obračun in si zarišemo pot naprej. Zaradi številnih ciljev dan prehiteva noč. Zdi se nam, da sploh ni časa za najbližje, nimamo pa ga niti sami zase.
Vlasta Nussdorfer in Janez Lipec
To je knjiga, ki vsebuje 12 kolumn o vrednotah, ki v današnjem svetu niso razkošje, temveč nujnost.
BELI OBROČ SLOVENIJE je društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in je del široke mreže društev Belega obroča Evrope. Ustanovljen je bil 5.12.2003 (na Miklavžev večer) kot odgovor na zelo konkretne in boleče rane naše družbe. Gre za povezovanje, torej obroč, v katerega vstopajo žrtve, ki pomoč rabijo in tisti, ki jim jo lahko nudijo. Člani so številni pravni strokovnjaki, psihologi, socialni delavci, ljudje različnih poklicev in nekatere nevladne organizacije.Vsi želijo s svojimi izkušnjami pomagati pri reševanju težav tistih, ki trpijo zaradi materialnih, fizičnih ali psihičnih posledic kaznivih dejanj, predvsem z elementi nasilja.
Društvo ima v Sloveniji že okrog 300 članov in skuša pomagati na različne načine. Prevladuje mišljenje, da s pomočjo storilcu ob reševanju njegovega problema, na nek način rešiš tudi žrtev.
Zaslužna za Beli obroč
Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je ob 200-letnici rojstva danskega pravljičarja H. C. Andersena napisala knjigo Naše deklice z vžigalicami, v kateri piše o žrtvah spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja. Avtorica, ki je bila v lanskem letu v reviji Jana med nominirankami za Slovenko leta meni, da je prav otroštvo tisto, ki kasneje zaznamuje otroke. Knjigo je začela pisati 8. julija 2005, za rok dokončanja pa si je zadala 6. december istega leta, na Miklavžev dan in dan obletnice ustanovitve organizacije Beli obroč.
Slike in besedilo: St.R.
Znamenitosti Salzburga
Zgodovinska mesta so zelo zanimiva. Če pa je mesto bogato tudi s kulturo, je zanimivo še toliko bolj.

Cerkev sv. Petra v ozadju
Avstrijsko mesto Salzburg je poznano predvsem kot rojstno mesto Wolfganga Amadeusa Mozarta. Zagotovo pa ga zaznamujeta tudi rudnik soli, ki ni v samem Salzburgu in vodni park. Podrobneje želim predstaviti te znamenitosti, saj menim, da so ravno te nekoliko manj poznane.
Salzburg je glavno mesto zvezne dežele Salzburg v Avstriji. Je mesto, ki ima zelo dobre povezave z Dunajem, Gradcem in Linzom. Nahaja se že skoraj na meji z Nemčijo, ki jo ob obisku rudnika tudi prečkamo. O kulturnem bogastvu pričajo številne cerkve, katedrale in samostan, grad, Mozartova rojstna hiša in trgi okrog pomembnih zgradb. Najbolj znana je cerkev sv. Petra, v kateri so posneli pred mnogimi leti zelo priljubljen film Moje pesmi, moje sanje.
Dobrih deset minut iz centra Salzburga, ob vznožju mesta Dürrnberg, leži mesto Hallein, ki je znano po Orlovih ali tako
Ostanki soli služijo kot okrasna, kamena sol.
imenovanih Hitlerjevih gnezdih. Znano pa je tudi po rudniku soli Salz Welten.
Že več kot 300 let vodijo obiskovalce skozi hodnike in okna. Prvi obiskovalci so prišli v rudnik soli že v času vladanja salzburškega knezoškofa Wolfa Dietricha von Raitenaua (1559 - 1617). V podzemni svet soli vodi vhod na nadmorski višini približno 750 m. S pomočjo jamske železnice se obiskovalci spustijo približno 400 m globoko v goro in okoli 80 m pod zemljo. Zakladi Dürrnberga so stari okrog 250 milijonov let. Iz morske vode so nastale obloge soli. Pred 2500 leti so Kelti na rudarski način kopali ta zaklad in tako spada ta rudnik med najstarejše rudnike v Evropi. O življenju Keltov pričajo tudi ostanki Keltske vasi, ki je še vedno lepo ohranjena. Za proizvodnjo slanice so uporabljali slano jezero, po katerem se obiskovalci še danes vozijo s splavom. Na drugi strani jezera je napeljava za slanico, ki jo je mogoče tudi poskusiti.
Največ užitka obiskovalcem Salzburga nudi ravno vodni
park.
Na sprehodu skozi rudnik se prestopi meja med Avstrijo in Nemčijo, saj rudnik leži na mejah. Z obiska rudnika si vsak zagotovo najbolj zapomni drči, prva je dolga 27 m druga pa 42 m. Hitrost spusta po drči je okrog 30 km/h in vsi obiskovalci se zagotovo zelo zabavajo.
Izredno zanimivo je tudi naslednje postajališče Wasserspiele Hellbrunn ali preprosto vodni park.To je pravi renesančni muzej.
Stavbe in okrasje so renesančni, dogodki pa naravnost izvrstni. Iz povsem običajnih stvari brizga voda. Na primer iz knežje mize in osmih stolov v nekakšni cerkvi iz tal in sten. Zanimivi so tudi okraski v steni rečne struge, ki se premikajo na vodni pogon. Zelo lep pa je tudi drevored. Ob dolgi, ravni in snežno beli stezici srečamo nekaj deset figur - to so bogovi, simboli ali pa čisto navadni kipci, ki tam dobijo zelo lep izgled.
Slika 3 -
Če se odločite za obisk Salzburga in Wasserspiele Hellbrunn, ne pozabite na rezervna oblačila. Redko kdo uspe priti iz parka popolnoma suh. Ali je sam zelo moker ali pa je moker od smeha premočenim prijateljem.
Besedilo in slike: Sara Bavdek
© m 2mm
Lymska borelioza
Lymsha borelioza je po vsem svetu v pasu od 33o do 6So severne širine razširjena infekcijska bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz roda Borrelia. Razširjenost se geografsko pokriva z območjem razširjenosti ščitastih klopov, ki so prenašalci bolezni. V Sloveniji najdemo vse tri za človeka patogene vrste: B. afzelii, B. garinii in B. burgdorferi sensu stricto. Okužba se pri človeku izraža s širokim spektrom klinične slike, prevladujejo pa kožne spremembe, ki jih najpogosteje povzroča B. afzelii.
Borelije so izredno dobro gibljive spiralne bakterije, ki imajo svoj epidemiološki rezervoar v domačih in gozdnih živalih (predvsem malih gozdnih glodavcih). Prenašajo se z enega gostitelja na drugega preko vektorjev klopov. Človek je v tem krogu le naključni gostitelj.V Sloveniji so prisotni okuženi klopi na vseh območjih, vendar se njihov odstotek precej razlikuje. Najvišji je na obrobju Ljubljane, kjer je okužena približno polovica odraslih klopov. Lymska borelioza prizadene številne organske sisteme in ima zelo raznolik in pester potek. Najpogosteje so prizadeti koža, živčevje in mišično-skeletni sistem, lahko pa tudi oči, srce, jetra, limfatični sistem in ledvice. Okužba lahko poteka brez kliničnih znakov ali s hudimi spremembami teh organov. V 80% se borelioza začne s pojavom značilne kožne spremembe (erythema migrans) v obliki obroča okoli mesta vboda klopa, ki jo lahko spremljajo vročina, glavobol in utrujenost. Če ne pričnemo z zdravljenjem, obstaja možnost, da se borelije raztrosijo po vsem organizmu in povzročijo vnetje v drugih organih, kar se lahko kaže z izgubo
erythema migrans
mišičnega tonusa na eni ali obeh straneh obraza (Bellova pareza), hudimi glavoboli in otrdelostjo vratu (meningitis), palpita-cijami in vrtoglavico (prizadetost srca) in bolečinami v sklepih. Po šestih mesecih se pri več kot polovici nezdravljenih bolnikov razvije kronična oblika, ki se kaže s prizadetostjo sklepov (največkrat so prizadeta kolena), nevrološkimi motnjami in/ali kožnimi spremembami (acroder-matitis atrophica). Diagnozo z lahkoto in veliko zanesljivostjo postavimo že ob najdbi erythema migrans, nažalost pa se pri borelijski okužbi velikokrat pojavijo bolezenske spremembe, ki le nakazujejo
borelijsko okužbo ali pa so zanjo povsem neznačilne. Pri teh bolnikih je potrebna nadaljna mikrobiološka potrditev okužbe (osamitev borelij iz kliničnega materiala, dokazovanje njihovega DNK ter specifičnih protiteles, usmerjenih proti bore-lijskim antigenom). Po potrditvi okužbe se pri vseh bolnikih odločimo za antibiotično zdravljenje, ki pa se razlikuje glede na klinično sliko ter trajanje bolezni. Najboljši izidi so, če pričnemo zdraviti zgodaj v poteku bolezni. Ni še popolnoma jasno, zakaj pri nekaterih vztrajajo simptomi kljub zaključenemu antibiotičnemu zdravljenju, verjetno pa igra glavno vlogo pri tem imunski sistem. Uporabnega cepiva zaenkrat še ni. Preprečevanje lymske borelioze torej še vedno temelji na nespecifičnih ukrepih, kot so iztrebljanje klopov in njihovih gostiteljev, primerna obleka in obutev ter uporaba repelentov. Prisesanega klopa je potrebno čimprej odkriti in odstraniti ter v primerun pojava za boreliozo značilnih simptomov in znakov čimprej obiskati zdravnika.
Mojo Knez, dr.med.
loga v Evre parku v Zagorju
Zasavje in Zagorje se že drugo leto pridružujeta akciji slovenskih društev Joge v vsakdanjem življenju, ki
v slovenskih parkih in na plažah organizirajo vadbo joge.
Za Zasavčane ali le naključne obiskovalce, bo vadba potekala vsak četrtek od 3. julija do I I. septembra 2008 od 18. do 19. ure v Evro parku v Zagorju (na veliki zelenici nad ribniki).
Vadba je brezplačna in namenjena vsem.
V naravi, v lepem okolju Evro parka v Zagorju bo mogoče narediti nekaj enostavnih jogijskih vaj za razgibanje, pretegovanje, poživitev in okrepitev telesa. Vadba bo vsebovala tudi sproščanje ter pravilno in zdravo dihanje. Pridruži se lahko kdorkoli in kadarkoli, tudi med vadbo, saj bodo izbrane vaje, ki so primerne za vsakogar (ne glede na starost in trenutno fizično kondicijo) in ne bodo zahtevale posebnega predznanja ali predpriprav.
Vadba joge v parku bo potekala po sistemu joge v vsakdanjem življenju, ki temelji na učenju indijskega učitelja Paramhans Svamija Mahešvaranande - Svamidžija. Letos mineva 20 let od njegovega prvega obiska Slovenije in od pričetka organizirane vadbe Joge v vsakdanjem življenju v Sloveniji.
Pridite v lahkem, ohlapnem oblačilu in prinesite s seboj podlago za vadbo (armaf-leks).
Vabi vas organizator: Društvo Joga v vsakdanjem življenju Popetre.
Ü J7/mm
25.5.2008
Mojca Bernot Sotenšek, Potoška vas 31, Zagorje - hči Sara Sotenšek
26.5.2008
Sabina Kukavec, Fakinova ul. 7, Zagorje - sin Vit
28.5.2008
Tjaša Smodiš, Šuštarjeva 27, Trbovlje - hči Tamara Ostojič
29.5.2008
Blanka Savšek, Dolenja vas 45 A, Zagorje - hči Ana Metka Kranjc, Jablana 12, Zagorje - hči Lavra Katja Bostič, Trg revolucije 15, Trbovlje - sin Luka Kos Barbara Černe, Ulica španskih borcev 33, Trbovlje - hči Lana Bravec
2.6.2008
Katja Kobilšek, Kešetovo 1, Trbovlje - hči Ana Guna Gordana Djordjevič, Trg svobode 34, Trbovlje - sin Marko Bjelovuk
Petra Kolman, Črdenc 6, Dol pri Hrastniku - sin Enej Kajtna
4.6.2008
Slobodanka Bilandžič, Črtomirova ul. 16, Ljubljana - sin Marko Mihael
NfiŠfi EQWCW9 ©
Danijela Prvulovič, Na Bregu 2, Zagorje - sin Kristijan
17.6.2008
Melita Seničar, Keršova 3, Vojnik - sin Anže Klančnik
19.6.2008
Alenka Juvan, Borovniško naselje 1, Kisovec - hči Nina Vozel
Petra Dajič, Dunajska c. 448, Ljubljana - hči Kirn Otrin
20.6.2008
Danijela Pirš, Šmarjcta 14, Rimske Toplice - sin Anže Novak
Petra Balaša, Kal 8, Dol pri Hrastniku - sin Žiga Martina Vozel, Ravne pri Mlinšah 9, Izlake, Zagorje - sin Peter Stražar
21.6.2008
Anja Žagar, C. Tončke Čeč 99, Trbovlje - hči Nika Kobal
22.6.2008
Vesna Burkeljc, Spodnje Izlake 8, Izlake - sin Matic Veronika Logar, Preženjske njive 2a, Dole pri Litiji - hči Nastja
23.6.2008
Milanka Jeran, Šemnik 8b, Kisovec, Zagorje - hči Maša Smrekar
Bojana Rebernik, Bratov Vošnjakov, Celje - hči Lion
V imenu tiskarskega škrata se opravičujemo Nataliji Kuder, ki je 22.5. 2008 rodila hčerkico Saro Breg.
5.6.2008
Vanja Požaršek, Sitarjevška c. 8-9, Litija - hči Stefi Zdovc
7.6.2008
Nataša Čepin, Novi dom 33b, Trbovlje - hči Lana Božja k Lea Gorjup, Sladka gora 9a, Šmarje pri Jelšah - hči Naja Šurbek
Vesna Isakovič, Trg svobode 28, Trbovlje - hči Sara
8.6.2008
Irena Kortnik, Jesenovo 37, Čemšenik - sin Svit
11.6.2008
Mivjete Vezaj, Polje 4, Zagorje - hči Melisa Amela Šabotič, Na Dobravi 4, Litija - sin Demir Emida Kasumovič, Novi Log 19d, Hrastnik - hči Elma
14.6.2008
Katjuša Klobčič, Ul. talcev 1, Zagorje - sin Timotej Cestnik Adriana Slak, Polje 25, Zagorje . hči Alija Slak Krznarič Olivera Babič, Kešetovo 6a, Trbovlje - sin Dejan
15.6.2008
Maruša Žagar, Polanškova 5, Ljubljana-Čmuče - hči Neli Žagar Podmenik
16.6.2008
Čestitamo!
TJrmßwfr*
© H£FI£OM£P£milCA
Demokracija in demokratično odločanje
Marsikaj človeka moti, pa čeprav gre za življenje v demokratično urejeni družbi.
Zadnji takšen primer je referendum, ki je v Sloveniji potekal v nedeljo, 22. junija. Če pa pri tem, kljub slabi udeležbi, predsednik vlade trdi, da je rezultat referenduma transparenten in bi bil tako ali drugače v vsakem primeru uspešen, se mi zdi referendum kot demokratično dejanje popolna zloraba ljudstva in njegove volje.
Če se demokratično izvoljena oblast zadovolji s komaj nekaj več kot 10% udeležbo in namerava rezultate volitev pri tako zgodovinsko nizki udeležbi upoštevati kot dejanje posvetovanja s svojim ljudstvom, potem je oblast arogantna do čustev svojega ljudstva. Če se že nekateri predstavniki strank vladne koalicije tolažijo z mislijo, da je bila udeležba tako slaba zaradi lepega poletnega dne, naj se oblastno razpoložene tete in strici vendarle zavedo, da je za marsikatero Slovenko in Slovenca, tudi po krivdi omenjenih dam in gospodov, lahko sicer lep sončen dan zelo meglen in oblačen. Za vlado bi morala tako nizka udeležba, kot se je zgodila na nedeljskem referendumu, pomeniti resno svarilo. Če se je vlada že želela posvetovati s svojim ljudstvom, je dobila nasvet in naj ga upošteva. Naj upošteva dejstvo, da se referenduma ni udeležilo skoraj 90% volivcev. Ljudstvu je očitno dovolj igric na račun denarja davkoplačevalcev.Tistih nekaj milijonov evrov, kolikor jih je bilo vrženo v veter, bi vlada lahko preusmerila v socialne transferje ali na kakšen podoben konto v korist svojih državljanov. Morda bi o smiselnosti zapravljanja proračunskega denarja državljanke in državljane veljalo kdaj kaj povprašati.
Če se je že dogodil pokrajinski referendum, pa tistim, ki so ali še bodo odločali o tem, kam bodo razporedili katero od slovenskih občin, svetujem, naj se spomnijo, da v Sloveniji že stoletja imamo cerkveno določene regije, pa tudi zemljepisno se lepo ločimo na Štajerce, Gorenjce, Primorce, Dolenjce....Tudi mi, iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja smo se vedno imeli za Zasavčane in smo svoje kraje uvrščali v sicer neobstoječo Zasavsko regijo. Občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik zaradi razvojnih in geografskih specifičnosti še najmanj sodijo v Osrednje-slovensko. To je nelogičen absurd. Zasavju državna birokracija zaradi števila prebivalcev ne bi smela odvzeti pravice do lastne regije. Spojitev Zasavja z drugimi občinami, ki nimajo podobne zgodovine gospodarskega razvoja in v zadnjih 18. letih ukinjanja rudarjenja in gospodarskega zatona, ni smiselna, če država resnično želi ustanoviti regije zaradi bolj enakomernega razvoja v državi. Prej bi bilo mogoče verjeti, da država z regijo, kot je predlagana Osrednje-slovenska, poskuša prikriti nerazvitost posameznih področij v Sloveniji.
In mimogrede, tudi sam se nisem udeležil referenduma. Rajši sem občudoval sonce, dokler ga v Zasavju še kaj imamo.
Mefisto
What smart Woman know -Pametne ženske vedo....
Kratek povzetek prostega prevoda po knjigi Stevena Carterja in Julie Sokol 2.del
Če ste ugotovili, da ste neprestano vznemirjeni in zaskrbljeni zaradi raznih malenkosti, ki bremenijo vajino zvezo, vse s ciljem, da odkrijete razloge in razlago, da bi razumeli kaj se dogaja, niste zaljubljeni, temveč obsedeni...
Obsesivno ljubezensko razmerje se nikoli ne more zaključiti brez bolečine. Prej ko prekinete, prej se boste opomogli. Obsesija vam bo zaman vzela nekaj let vašega življenja. Povzročila bo glavobol, želodčne težave, vznemirjenost srca, sive lase in gube.
Največkrat obsesija preide v navado in na njo je treba gledati kot na vse druge bolezni in imeti trdno željo po ozdravljenju.
Pametna ženska ve, da je potrebno določeno obdobje prilagajanja, spoznavanja, kako bi pravočasno odkrila vse kar je slabega, preden zveza začne resno funkcionirati.
Ona ve, da nikoli ne sme biti toliko zaslepljena, da ne bi opazila:
-	njegovega odnosa do žensk na splošno
-	njegovega odnosa do denarja
-	do lastne družine
-	lastne kariere
-	lastnega avtomobila
-	do VAŠE kariere
-	zmožnosti, da deli z drugimi
-	sposobnost, da zna biti pravičen
-	da se zna smejati
Mora se seveda upoštevati, da ima vsakdo tudi slabe trenutke in navade, zato se bo vsaka pametna ženska, preden bo začela načrtovati skupno življenje, zamislila nad:
Vsakim moškim, ki se spogleduje z vsemi po vrsti.
Vsakim moškim, ki ni pripravljen česarkoli deliti z drugimi. Vsakim moškim, ki nikoli ničesar ne je s prsti.
Vsakim moškim, ki niti ne vpraša ali lahko on plača večerjo.
Vsakim moškim, ki je užaljen, če ženska želi deliti stroške. Vsakim moškim, ki sam izbere zelo drag lokal in pričakuje, da bo ona plačala polovico.
Vsakim moškim, ki brez vprašanja naroči zelo drago vino in pričakuje, da bo ona plačala polovico.
Vsakim moškim, ki jo povabi na večerjo, a pričakuje, da bo ona poravnala račun.
Vsakim moškim, ki računa njen delež s pomočjo kalkulatorja.
Vsakim moškim, ki večkrat menja mizo.
Vsakim moškim, ki večkrat spreminja naročilo.
Vsakim moškim, ki večkrat vrača hrano.
Vsakim moškim, ki si priveže prtiček okrog vratu.
Vsakim moškim, ki maltretira natakarja.
Vsakim moškim, ki med obrokom govori o telesnih izločkih.
Vsakim moškim, ki sprašuje ali se kruh posebno plača. Vsakim moškim, ki preveč pije ali se stepe z natakarjem. Vsakim moškim, ki dela določene grimase, ko dobi račun. Uf, koliko je tega, še drugič kaj!
St.R.
Nakupi s kartico
Mercator Pika
in določeno število zbranih pik. vam lahko v določenem
ffl-.'xNv'i
Ponudba velja do 19.8.2008 oz. do prodaje zalog.
■■■■IB
OB NAKUPU HLAÖ1LNIKA ^ VAM TEGA TU DT ‘NAPOLNIMO!
bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust.

mamk
mm
-«■S


Tehnika
Si Center tehnike, gradnje in pohištva Brežice
Obiščite nas na Cesti Svobode 31 v Brežicah
OB NAKUPU HLADILNIKA VAM TEGA TUDI BREZPLAČNO NAPOLNIMO*!
üü WSßtcBXoYnajboljši sosed tudi v Tehnika
‘Ob nakupu hladilnika, višjega od 85 cm. v prodajalnah M Tehnika, vam le-tega tudi brezplačno napolnimo z izbranimi izdelki naših dobaviteljev.
Prejeli boste knjižico s kuponi za: 24 plastenk Pepsi (0,5 l), 2 x čajna salama Mip (1/2), 1 x sir Luka (cca. 280 g). 5 x sirotkin napitek Svit rdeče grozdje (0,5 l), 5 x sirotkin napitek Svit, rdeča pomaranča (0,5 l), 1 x zlati ananas (1 kos), 5 x fižol (3 x 150 g), 5 x koruza (3 x 150 g), 5 x grah (3 x 150 g). 4 x sveže mleko (11).
Kupone lahko unovčite v vseh živilskih prodajalnah Mercator, razen franšiznih, najkasneje do 19. 8. 2008. Dodatne informacije lahko preverite v vseh prodajalnah M Tehnika in na www.mercator.si ter na brezplačni telefonski številki 080 20 80.
V sodelovanju z:	-TjÜ
gorenje 0 BOSCH ^^[5* SHARP BtomtoTq IMBNUdl : !•: !■-?!	® HOOVER EC Elcctrolin ZANUSS "Whirlpool
Paket pametne izbire.
NLB Naložbeni trojček



L
V t
Wš

Trojna pamet v enem paketu.
Odločite se za naložbeni paket, kjer se vaša vložena sredstva trojno razpršijo in s tem zagotovijo dodatno varnost. V enem paketu vam ponujamo življenjsko zavarovanje, naložbo in varnost z dodatnimi ugodnostmi. Pohitite, ponudba velja od 1. 6. do 30. 6. 2008 Minimalno vplačilo v NLB Naložbeni trojček znaša 3.300 EUR, vaša vplačana sredstva pa se razdelijo na:
•	Vzajemni sklad NLB Skladi. Oprostitev 100 % vstopnih stroškov za vplačilo v katerega izmed široke palete vzajemnih skladov NLB Skladi*.
•	Življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita Mega.
Prilagodljivo naložbeno življenjsko zavarovanje s 40 % popusta na vstopne stroške.
•	NLB Depozit. Depozit v EUR z nespremenljivo letno obrestno mero 5,25 % in ročnostjo 24 mesecev.
Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 85.
NLB®
‘Oprostitev 100 % vstopnih stroškov velja za naslednje vzajemne sklade: NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Seveda se lahko v okviru NLB Naložbenega trojčka odločite tudi za vplačilo v kateri drug vzajemni sklad družbe NLB Skladi, ki ni oproščen plačila vstopnih stroškov.
Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi N LB d.d. in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si.
Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada.
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana. Zavarovanje tržijo banke bančne mreže, ki nastopajo kot zavarovalni posredniki, ter za donose in izplačila ne jamčijo. NLB Naložba Vita Mega ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Mega je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec.