A op Hi t* Si american in 3pirjt foreign in language only AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1910 LETO XLIII. — VOL. XLIII. !?CI LJUTO Jadajo noon «don, 16> Dva dneva krasnih uspehov NAJNOVEJŠE VESTI Wil|kie je obdolžij ROOSeveIta, ! N0V,GR0B0VI 1 iwASHTMP.TOM 1K _n«J J _ _ "T _ __ - ' I " John Wol1 V soboto, četrt do polnoči je preminul John Wolf, ki je Slovenske ženske zveze i V soboto večer je bila sept. — Protizra-t gj-m lje> ki branijo London, wjavafv mesečno noč in ob-|lepa prireditev v „!™!e!ij0 ?emških I Euclid Beach parku neprestano devet ur Jrn|nut vse od sinoči pa do Ml'a danes. Angleži tr-Ml(ih !gtslJlati]i "ajraanj 175 ,)e bil drugi naj-jj - — v nedeljo po-^Prva so Nemci napa-Da vJ,deset minut, potem se ^ ie Pričel Nh Anglijo dolga »dale t b°mbnikov. Bombe Nec v° P°K'osto, da je po-fetreiij na§tel v eni minuti 37 ilP •a I „Velt ie vprašal C za nadaljno '^miljardo D. C. — Pred-Vs ,8evelt J« Poslal v !%76lteV0' da dovoli $1>" llf v gotovini in za Pooblastila v kon-gii!>|"u in j. denar se bo porabil crfT s'uibg1ZVedbo obvezne voja- |Ho za aH« is ift M sti dovolil predsed-IH kmnQ vsoto, bo nara-f- bov tfir pi Jfl- S9t» y rioi [55 H , Jj) A ln Unifurme ja spoznan K ,v 111 graf ta , &fprlt,' ~~~ George Scalise, unije hišnih Tci —J —..... \sluzkinj, čistilk in ti uP bio m 4j. krivim v petih raz-1(1 v st.'J, e««m slučaju tat- R i S.J 36 bil velike po- ---------- — m A. l'IJ°(lobivrih poneverbe. Sca f>o *4fa' kot predsednik te '00 P!ače na teden ■ T' vfkatero so Pla" Plačani hišni usluž-Cetltov na mesec. Za " 0(i 5 vde bo lahko ob ž?7° 10 let VvPt€mbn ^ ^iis^1 se je dokazalo h $lL °bil v zadnjih 35 Si ,00° ,plače in za kil pae"0Cl Unije- Vrhu te bQtei ;.Se sP°znan krivim A^ti od raznih ho Hi u°s 0 Pod grožnjo, da th;i - v Uzbence na stavko a ot«lov ne bodo pla ječe. Sojen Sila naroda se je zbralo v soboto večer v plesni dvorani Euclid Beach parka, kjer so imeli vežbalni krožki Slovenske ženske zveze krasen program v umetnem korakanju, petju in plesu. Program se je pričel s tem, da so vežbalni krožki in mladinski oddelki v narodnih nošah in uniformah napravili špa-lir za glavne odbornice. Nato se je izvedel slavnostni pohod vseh vežbalnih krožkov in mladinskih oddelkov po dvorani. Impozan-ten in ginljiv je bil trenutek, ko so se vsi krožki uvrstili po dvorani, pred nje so zastavonošinje dvignile ameriške zastave, so-pranistka gdč. Irene Jazbec je pa zapela ameriško himno. Bil je svečan trenutek, ko so srca vseh navzočih molila k naši zvezdnati zastavi, naj nas vzame v teh viharnih časih pod svoje mogočno varstvo. Nato so izvajali umetno korakanje mladinski krožki od podružnice št. 25, 20 in 49. Zatem so pa nastopali odrasli vežbalni krožki v svojih slikovitih uniformah, ki so tekmovali za prvenstvo v umetno izvajanem korakanju. Krasen je bil pogled na ta naša dekleta, ki so izvajala res težke vaje. Tekmovali so krožki od sledečih podružnic: Kadetke od po-ružnice št. 20 iz Jolieta, Frances Brešak Cadets od št. 40 iz Loraina, St. Vitus Cadets od št. 25, Mary Lusin Cadets od št. 41, Barberton Cadets od št. 6, Frances Rupert Cadets od št. 14, ranees Susel Cadets od št. 10, Marie Prisland Cadets št. 50, in St. Christine Cadets od št. 32. Posebni izkušeni sodniki sodniki so imeli težko nalogo raz-sojevati, ker vsi krožki so res prav mojstrsko izvajali svoje vaje. Končno so določili prvo mesto Frances Sušel kadetkam, ki so dobile 97 točk. Ostali crožki so dobili pa v točkah: št. I 32: 96.8 točk, št. 6: 96.5, št. 14: 96.3, št. 40: 95, št. 20: 94, št. 41: 93.1, št. 50: 92.9, št. 25: 91.5. Zatem se je razvrstilo kakih 100 deklic mladinskih oddelkov od podružnic, 10, 14, 15, 25, 32, 41, 20, v narodnih nošah, ki so zaplesale slovenske narodne plese. Med dekleti jih je bilo nekaj prav majekinih, pa kako so se vam vrtele! Nato sta pa zaplesala mlada Leonard in Irene Zallar, sin in hčerka poznane John Zallarjeve družine iz Waterloo Rd. Izvajala sta kaj spretno tirolski na- \ t j vV tj 0 sevrši seja star ' zbora fikr- v Slovenskem rodni ples, a igral jima je mladi se tfomu Prosi na Recher FI &fi komunistično revolucijo v Romunski. To sta pravočasno zvedela Hitler in Mussolini in pritisnila, na Romunsko, da je v teku 24 ur odstopila Sedmograško Ogrski in del Dobrudže Bolgarski. S tem sta prekrižala načrte Stalinu, ki je hotel korakati do Karpatov, zasesti Romunsko in si zagotoviti Dardanefe. Stalin ni računal, da bosta njegova pajdaša delala tako naglo. General Antonescu je zdaj zaplenil večinoma nepremičnine bivšega kralja, kar pa tega ne skrbi dosti. On in prijateljica Magda imata v inozemstvu naloženih najmanj $40,-000,000 in sicer v Franciji, v Zed. državah in Kanadi. Za cigarete bo dobil pa od romunske vlade starostno pokojnino, po $60,000 na leto. Se bo že kako "prebil" skozi življenje. Dva para se ženita že iz naslova te igre, si lahko predstavljate, da bo nekaj smešnega. V tej igri pa nimamo samo dva ženina, ampak kar štiri in dve nevesti. Oče ponuja hčerki priletnega, a vsega polomljenega kmeta, da si ne ve, da je do vratu zadolžen, ker se mu isti izdaja za premožnega kmeta. Mati ponuja hčerki pa mestnega škrica, ki se izdaja za veletr-govca, a je lump prve vrste, večkrat že razporočen, večkratni gost zaporov. A hčerka ima pa rajši mladega oficirja, ki pa starši o tem prav nič ne vedo. Dekla ima rada hlapca, a on pa najraje polno skledo štruk-ljev in veliko spanja. Zmešnjava pa že taka, da je treba kar z čarovnijo poskusiti. Kako se ta stvar razvozlja, je najbolje, da pridete pogledat igro "Dva para se ženita," katero priredi Sveto-vidski oder 29. septembra, ter jo zopet ponovi 6. oktobra. Vstopnice za obe prireditvi so že v razprodaji, to pa zato, če vam je slučajno nemogoče pose-titi prvo prireditev (29. sept.) pa bi radi videli ponovitev iste (6. okt.) in si že v naprej preskrbeli boljši sedež. Rezervirane vdtopnise so po 50c, nerezervirane pa po 35c in so že v razprodaji v "Novak's conf. store." iče pa kupite vstopnico za 50c od člana ali kdorkoli vam jo že proda, morate isto zamenjati v "Novak's conf, store" za rezervirani sedež. Sezite po vstopnicah, ne bo vam žal, kajti smeha bo na koše. člani Svetovidskega odra. -o- Abeceda Zadružništva Federacija Jugoslovanskih Narodnih Domov Sporočilo Federacije Jugoslovanskih Narodnih Domov v Ohio glede proslave Slovenskega dne 18. avgusta, 1940. Potom sklepa seje 30. avgusta se tem potom zahvaljuje Federacija javnosti za njih udeležbo pri proslavi, ker so stali in sedeli na mokrem in še celo pod dežem. Ravno tako gre zahvala vsem pevskim zborom, oziroma pevcem, ki so ne-ozirajoč se na dež, prišli in zapeli tako, da se je srce ogrelo vsakemu. In to gre za mladinske kot odrasle zbore. Omeniti moramo tudi godbo sv. Vida in godbo sv. Lovrenca, ki so pod vodstvom g. Franka Bečaja nastopili tako izvrstno. Vsa hvala. Njemu se je plačalo kot je računal in sicer $8. Posebna hvala gre tudi vsem posameznikom kot tudi kuharicam in bartenderjem, ki so pomagali pred in po proslavi pri prigrizku, ki ga je Federacija preskrbela za pevce in godbenike. črna reakcija krije ne samo Evropo, prihaja tudi k nam za one, ki jo hočejo videti! Vojna je le tisti klobuk, pod katerim se zabarantajo delavske pravice in svoboda. Skoro dve leti nazaj sem napovedal, da je to v "paci," da sej kuha in da delavcu ne bo ostalo skoro nič na polju svojega udejstvovanja — le zadruž-niško polje mu je še odprto — ni proti-ustavno! Ni daleč dan, ko bo to edina stvar, katero bo delavec smel rabiti, katera ne bo poteptana in pogažena. Zato je potrebno, da se delavec malo sSznani vsak teden o ZADRUŽNIŠTVU, njegovem delovanju, cilju, način kako uvaja svojo filozofijo. Vsak delavec se torej mora zavedati, da ostane suženj toliko časa, dokler ne spozna, da njegovi interesi kot delavec so manjši kot njegovi interesi kot konzument — odjemalec svojih produktov. O tem več kasneje. Stari sistem se je debelil na pridobitvenem instinktu tako, da ima danes velike želodčne krče; ali naj se delavci napajajo z istim strupom? Ne pozabite, da profitni sistem razpečevanja je stal leta 1929, 30 miljard dolarjev ameriškemu delavcu, preko polovice njegovega nakupovanja na drobno. In tukaj se začne naše delo — KONSUMNO ZADRUŽNIŠTVO potrebujemo, kajti le na ta način bojkotirate profitni sistem. Pridružite se bratje delavci Slovenski Zadrugi, razširjajte delavski ekonomski evangelij, ki Ker je bil sklep, da se poroča stroške proslave, naj se naj-prvo pove, da smo plačali tvrd-ki Kress Chair Co., za štiri 12 čevljev stojišča in za 65 stolov $23.90 (ti pripeljajo stvar, jo postavijo in zopet podero in od-peljajo — tudi zavarujejo pred polomom). Na tem je prostor za 300 pevcev. Kar se tiče pevovodij — lansko leto in tako tudi letos sta gospoda Ivan Zorman in pa L. Šeme dirigirala mladinske zbore in sicer brezplačno, za kar jim gre vse pripoznanje in priporočamo, da jim narod poplača stotero za njih velikodušnost. Gospod Anton šubelj je dirigiral odrasle zbore. Imel je tri posebne skupne vaje, za katere se mu je plačalo petnajst dolarjev ali pa $5 za vsako vajo, kot je navada. (To je treba, ker so različna društva pod različnimi pevovodji in jih je treba posebej skupaj spraviti v glasbi, da lahko skupaj nastopijo. Lansko leto je to delo naredil Jack Nagel. Za nastop v Gordon Parku je g. šubelj računal deset dolarjev, kar se mu je tudi plačalo. Vera Milavec je računala $3 za vsako vajo kot pianistinja in $8 za nastop v Gordon Parku. Skupaj $17.00. Ker je bilo treba tiskati nekako 700 kopij pesmi za društva, je bilo to delo narejeno pri g. J. Kavčič in plačalo se mu je za to delo $45. Treba je omeniti, da je njegovo delo bilo več kot toliko, ampak je popustil zaradi slabega vremena in drugih vzrokov. Prigrizek in okrepčilo, katero smo servirali pevcem itd., je stalo: pop $11, meso $13, kruh $5.10, pivo $8 (nekaj pijače ali denar za pijačo je bilo darovano od privatnih oseb). Led $1.25 in 40c, skupaj $157.65. Namen je seveda ustanoviti dobro voljo in pogum za napredek kulturnih organizacij. Ker je Narodni dom na St. Clair Ave., nekaka centrala, je padlo na njega breme preskrbeti za vaje in za zabavo po programu. Drugi Domovi so ponudili svoje prostore, ampak ker je ta Dom centrala, je padlo breme na njega in gre vsa hvala, ker so zastonj dali sred znanja od naroda. Ne bom imenoval posameznih, ampak priporočam, da narod pomaga vsem, ki so pomagali tako dobrodušno v blagostan naroda. Hvala vsemu narodu in v bodoče upamo doseči večji in boljši uspeh. (Tudi v točki glede vremena.) Ta denar je darovan od Narodnih domov in sicer: $20 od vsakega doma. Sledeči so Domovi, ki darujejo: Slovenski narodni dom na Holmes Ave., Slovenski narodni dom na 80. cesti v Newburghu, Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., Slovenski narodni dom v Maple Heights, Slovenska delavska dvorana na 109. cesti in Prince Ave., Slovenski društveni dom na Recher Ave., Jugoslovanski delavski narodni dom v West Parku, Klub Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Z narodnim pozdravom za Federacijo Jugoslovanskih narodnih domov. Frank V. Opaskar, preds., Anton Perusek, blagajnik, Carl Samanich, zapisnikar, John Mismas, tajnik. -o- Kdo naj trpi?—Samci? Sedanja mestna administracija je ustavila vso pomoč brezposelnim fantom. Zato kličem na našega mestnega odbornika g. Edward Kovačič iz 23. varde, da takoj vloži formalno resolucijo pri mestni zbornici. Ta resolucija je sledeča: 1. Da mesto da vsem samcem in samicam delo ali pa relief ter charity. 2. Da vpraša W. P. A., da jim da kakšno obrambno službo, t. j. defense work. 3. se vpraša našega kon-gresnika Martin L. Sweeney, da on v tem oziru nekaj naredi. 29 let državljan Joseph Pograjc 1091 East 67th St. -o-- RAINBOW HUNTING CLUB Hvala pa tudi našim kuharicam za tako dobro in točno postrežbo, s katero so bili vsi zadovoljni. Zato upam, da če bo šlo tako naprej, da ne bomo imeli samo strelski, ampak tudi svoj kuhirijski klub, Ida bomo tako neodvisni od te ali one strani ter se bomo lahko ob vsaki priliki brez vsake skrbi zanesli na postrežbo naših kuharic. Prav lepa hvala našemu aktivnemu članu Mr. F. Sirku in njegovi soprogi, ki nam gresta vedno in v vsakem slučaju na roko, kadar se gre za korist in napredek kluba. Pozabiti tudi ne smemo našega Mr. Goriška, ki nam da vedno na razpolago svoje prostore in še celo sam pomaga kjer vidi da je potreba. Zato se v imenu kluba iskreno zahvaljujem vsej Goriško v i družini. Hvala vsem in z lovskim pozdravom, Tajnik -.—o- Izraz za Nemčijo v raznih jezikih —Nesreča na Anske!t Na potu z Anskega vrha del v globino in si ^ nogo v gležnju ter Posi ramo 50 letni zidarski Kune Franc iz Celja. ' mobilom so ga odpelJa nišnico. iiimiimiimiiiii verjamete al' pa ne iiiiimiiimiiimi Prisiljena (Nadaljevanje) Obema samskima je zdelo danes tako zatohlo, kot bi se P1^ na nevihto. Več kot e» 'ri|j) nas reši ne samo izkoriščanja, ampak tudi vseh > nepotrebnih ( stva razpolago za proslavo, vojn, ki niso nič drugega kot' Tudi lePa h7ala Slovenski izrodek profitnega sistema. i dobrodelni zvezi za njih P.B.X. Delavec, vse je v tvoji moči odpraviti, ampak gledati in že- leti, da bi ne bilo revščine, ne vojn in ne bolezni in stradanja, je neplodonosno. Joseph A. Siskovich, taj. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE sistem. Skupni stroški koncerta seveda so torej bili $157.65. Veliko dela, truda in časa so dali razni uradniki in drugi posamezniki za napredek te proslave in za splošen dobrobit Federacije Domov, za katero se upa ne za denapri dobiček am pak za upoštevanja in pripo- naprej. Na našem strelišču je Slovenska lovska zveza zaključila svoje medsebojno tekmovanje med posameznimi klubi za to sezono. Upam, da smo vsem postregli, kajti potrudili smo se kolikor nam je bilo pač mogoče po naši stari navadi in kolikor sta nam čas in vreme dopuščala. Zato upam in kar sem videl po razpoloženju navzočih, sodim, da so bili vsi naši fantje in njihove boljše polovice v splošnem zadovoljni, čeprav je bilo tisti dan bolj slabo vreme kakor sme ga pričakovali. Kar se pa tiče tekme, pa moram reči, da so fantje zopet po kazali medsebojno vzajemnost v pravi nepristranski zavednosti do tega športa, ki ga gojimo in ki nas veže med seboj. Videlo so je, da se fantje vedno bolj izpopolnujejo v streljanju in upam, da ne bo dolgo tega, ko se bo tudi naš klub lahko postavil s strelci, ki jih bodo tudi lahkoto razbili po 25 ali pa še več. Takrat bo tekma še bolj zanimiva in privlačna med klu bi. Dolžnost me veže, da se vsem našim klubom in našim prijateljem zahvalim za udeležbo, ki smo jo imeli kljub slabemu vremenu. Sreča je bila, da smo imeli vsaj naš šotor postavljen, ki je služil za vsakovrstne šale in opazke, ki so jih fantje zbijali na račun Kramer j a in Gradiša-rja. Naš sedanji kapitan, Le-gan, pa je pihal na srce nežnemu spolu tako zanimive potegavščine, da bi ga bile poslušale kar Odkar je Nemčija stopila v vojno, se pojavlja njeno ime v vseh svetovnih listih na naslovnih straneh. Zanimivo pri tem je kako se glasita izraza "Nemčija in Nemci" v raznih jezikih. Japonci nazivajo Nemčijo Doitsu-koku. Prva dva zloga kažeta na deblo besede deutsch, ko-ku pa pomeni v japonščini dežela. Kitajščina ima za nemščino izraz Dehkuo. Kuo pomeni v kitajščini dežela. Največkrat je pa nemščina izražena z izrazom, ki so ga poznali že stari Rimljani, če so govorili o deželi onstran Alp. Italijanščina je prevzela latinsko besedo Germania neizpre-menjeno, pač pa rabi za Nemce izraz tedesehi. Tudi v grščino in rumunščino je bil sprejet naziv Germania. Angleščina ima za Nemčijo izraz Germany, Ho-landščina Duitschland, švedšči-na, danščina in norveščina pa Tyskland. V drugih jezikih se izvaja naziv Nemčija iz staro-germanskega plemena Alema-nov, ki je svoj čas od Mainza in Dunaja udri preko srednega Rena v zdajšno Alzaško. Tako pravijo Francozi Nemčiji Allemag-ne, Španci Allemania, Portugalci Alemanha, Turki pa Alema-nya. Jugosloveni rabijo izraz Nemčija, odnosna Ne mačka (Nemška), Madžari Nemetor-szag (orsag je dežela, Nemet pa kaže na deblo nemški). Rusi in Bolgari imajo za Nemčijo izraz Germania. V finščini se imenu je Nemčija Saksa, v estonščini je pa nastal iz tega izraz Saksa-maa ali doslovno Saška dežela. Nemčijo torej imenujejo po nemških Saksih. Naj na koncu pripomnimo, da se je včasih v nekaterih slovenskih krajih imenovala Nemčija Prajzovsko (po ?rusih). —1-o- IZ DOMOVINE sedela oba skupaj v s™ kar sta govorila, bi stor v otroški kapi-listal po Življenju sv* Matej je vlekel iz sV°J Nenadoma je Tadej. & čajno vrgel pogled sK vstal in odkolovratd kamro. Nekaj so zaropotala hišna ^ ei^ raki več oseb so se veži in na vrata v w> , kalo. "Noter!" Med f. prikazal Lesjak in Urška. Brž as«. not V^- Za Ofe H "O dober popu*«" j , zdravil prijazno Le>J;|°var; si doma, Matej, kot ,»1. prav in kot sem uP; "Kje je pa Tadej' "Ne bo daleč," Je°|W> tej. Potem je vpraša', J', strpno: "Kaj pa vaJ; H . . Kaj bo dobreg*' zadevo imata?" , "Zadevo? Zadeve; V ,id»r ii vno nobene," je osuplo, "pa boš vem kaj sva tukaj." "Nič ne vem." .. "Ali ti ni Tadej nlC "Niti besede." "To je pa čudno • • dno ..." "Tadej ne govori ^ je vtaknila v bes i "ljubše mu je, če govore . . ." „ jij^ "Bodi tiho, dekle-dal Lesjak, "sedaj i Veš, Matej, na s' dr^ sve* ža dan je bil tam P1'^ in je rekel, da P°tr Grčarjevi hiši nujn0^ in je prosil, da bl j; moja hči tukaj, & ^ bi prišla za gospo"' -j ne, in Urški je bifoj, "Tri sto vragov, * tuhnjenec je!" je ^ "meni pa kratko utaji in pravi, da 111 StlJ: »t« II m«; bi D, Si S h •'an Hi se i" h —Velik vlom v zdravnikovo stanovanje. Stanovanje zdravnika dr. Alberta Trtnika na Aleksandrovi cesti v Ljubljani so nedavno obiskali tatovi in odnesli biserno ogrlico z zlato zaponko platinasto verižico z obeskom in briljanti, več zlatih damskih prstanov z briljanti, več zlatih zapestnih ur z vdelanimi briljanti, dve srebrni uri, tri pare zlatih uhanov, več zlatih broš in verižic, zlat poročni moški prstan z vgravira-nim napisom v cirilici "Tatjana" in več drugih dragocenosti, cenjenih na 53,000 din. Kdo je vlomil, policija še ne ve. —V Dravi je utonil. Pri kopanju v Dravi v Breznu je utonil 28 letni pred dnevi poročeni delavec Jože Melhar iz Lo-žnice pri Celju. Njegovo truplo so našli še te dni ob jezu na Fali. Pokojnega so prepeljali v Celje in ga položili na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. šel." "Pač, pač, je ška je že dala s jaz tudi." "To ne velja, to vse " voj° ni šlo po pošteni p- » bi bilo šele vpT**^, riba je prej zagr* ^ ne poročim ,sem za ženitev." 'h&' ^ "Ti? Saj tebe n'^j "Kajne, da ne? £ toliko pametna, & te zadeve? Veš, ^ i^. >jf mam sicer nič P1' kot ženin in neve*. J dava skupaj. Ti :1) mlada zame. S te V kor ne mogel P°r0£,n "Tega tudi n zahteva," je f Urška. vmes ursna. ■ ^ tudi nimam sicei . toda za ženitev bi Tjfc ^ le preveč štiriog1 'p čim se s tabo, amP* / k "Tega . . . tega . . . Kdo te je Pa deja?" "Tadej sam _ že dala obljubo & vzameva." i •Hudirja! Takes toriej dela, Win* čakaj, dečko!" ^ Matej je odpr1 klical: V ,JH "Tadej! TadeJ-pridi dol!" .. Ji' (Dalje Prlb i V d > • 1 'se, Mlf & »i toi s s \ t« % % Ali h k; Ifli «c v v t' \ le bi Omamam «minm»m»wmnurr WINNETOU a °Poldne je bilo, za lov ne cas. Zadovoljen sem Sem ustrelil dve mastni kokoši, črez dobro uro sp vrnil v tabor. bila prazna —. So bili tovariši —? So se mi skrili, da bi skri-°Pazovali, kaj bom prine- i ;r* 'n se mi smejali, če bi pridih rok — ? So šli tu-m se enkrat na lov — ? sem v gozd. Le jek A govoril. 80 morebiti res odšli — ? Je bila ugodna —. Tu- viden sem moral biti. s« v6"1 stoPil po gozdu okoli ' Nikogar nisem našel S61* sledi- Mi. 12a em nož in izrezal rušo ob dni strani grobnice, tr- in Vzn°žju, pa natančno 1 delu sPet vložil. Nato sem n<>- da bi jo po dokončali : 1^ n°žem in rokami. Prst ftri 0f 'ezati naokoli, razgrnil 1st ej-° in deval izkopano 7 na njo. , ^ziir hip cno naglico sem delal, arj.. - so se utegnili vrniti ' ^kljub naglici pa sem 'ideti previdno, da bi ne bilo nlevdov mojega dela. Koj »Ho 2 asel. oporoko, sem mislil -Suti in vsako sled zabri-smeli vedeti, da sem h Stegnili bi še sumiti, da ,u2gete iskal. Zdaj pa dvignil glavo in pri-v gozd, ali že prihaja-sem bil, zaman . In v tej razbilo pač mogoče, P°sluh ni deloval tako 1 *>kor običajno, če sem %]j6 f segala vse globlje in i gj'0/'e skoraj pol metra je m e ^ Nož je zadel ob ki t)o Odstranil sem ga in sej„i.n''im drugega. Dvig-' tisti i" i' \ ,vet' ,ri tr^ o" 8tir: '6ga 'n zagledal maj-obložen fnu ležal usnjat zavoj. % ® °u°va oporoka —. & ®%rjta0^eje je že tičala var- 11 ' ^Uje V notran^Tn žePu m0" t05 % oP'1 • rJ%i0 tjo in položil na n-i° Vsako sled sem ' da je2iv človek bi ne na-e kdo kopal ob grobni- .SešHem ovitku ^ ležal 2 jelenovo kito. Raz-Ač^l v k*o, razvil usnje in 'Iv. ec tesno popisanih pa- ^ bral 'skril Ali bi jo 1? K"" i tUcJ bl Jo skrival —? Ce invijj^edtem vrnili tova-Djj ' da berem papirje, * 'Vi?to mar! Ali so ve-Saj niso vede. 9 iih'S° si lPapirje izkopal. Lah- V d0f Slili> da so pisma, ki nosim s seboj — ali\mS° imeli' da bi bi t ' . a-i so tisti papirji. C Hko^1 vPrašali, saj sem Storil karkoli -. Vg^ oporoko v rokah, j/^Jjivo silo je vlekla 6 Pism0 m°je" a Ua, mojega ljubega ijee^' Njegova pisava. pisava! Winne-,Jl1 aje» Pisatl Kleki Petra učenik in spretnostih belih ljudi, naučil ga je tudi pisati. Seveda je imel bojevtiti poglavar vseh Apačev le malo časa za to umetnost. Napisal je kako opombo v moj žepni zapisnik, poznal sem njegovo pisavo, ni bila lepa, ni bila šolana. Winnetouova roka je bila pač vajena tomahawka in puške, ne pa peresa. Pa značilna je bila, podobna pisavi šolarja, ki se resno trudi, da bi'lepo pisal. Sedel sem in razgrnil papirje. Zaman sem se premagoval. Da, bila je Winnetouova pisava! Vsak črka enako dolga, vse v isti legi. črke niso bile pisaen, z vdanostjo in ljubeznijo so bile naslikane in narisane na papir. Kje je neki pisal te vrste in kako dolgo dolgo je pač sedel pri njih —? In še s peresom je pisal in s črnilom —! Kje je dobil papir, črnilo, peresa —? Brez dvoma se je temeljito pripravljal na ta posel. Solze so mi zalile oči. In med solzami sem bral oporoko svojega prijatelja. "Moj ljubi, dragi brat! živiš in Winnetou, ki Te ljubi, je mrtev! Pa njegova duša je pri Tebi, držiš jo v rokah, napisana je na tele liste. Naj počiva na Tvojem srcu! Zvedel boš poslednjo voljo svojega rdečega brata, bral boš njegove besede in nikdar jih ne boš pozabil. Naj prvo pa Ti bom povedal,-kar je najpotrebnejše. Ni edino oporoka, ki jo držiš v rokah, položil je eno tudi v ušesa svojih bojevnikov. Tale pa je le Tebi namenjena. Videl boš mnogo zlata in storil z njim, kar Ti bo moj duh sedajle povedal. Bilo je skrito v Nugget cilu, toda Santer, morilec mojega očeta in moje sestre, hlepi po zlatu. Zato ga je Winnetou odnesel na Deklil to — črna voda —. Poznaš tisti kraj, bil si tam z menoj. Zvedi za mesto, kjer leži zlato ! Jezdil- boš po Indelče čilu — Smrekov gozd — do Ce šoša — Medvedova skala — ob Padajoči vjodi. Tam boš razjahal in splezal---." Do sem sem prebral. In tedaj je nenadoma nekdo povedal za mojim hrbtom: "Good day, Mr. Shatterhand vadite v branju " Šinil sem okoli in na mah videl, da sem pravkar zagrešli največjo neumnost v življenju. Deset korakov od grobnice sem odložil svoj lovski plen in tudi puški, pa sedel ob grobnici tako, da sem kazal hrbet poti, ki je peljal z ravnine na jaso. Te neprevidnosti sem si bil sam kriv, Winnetouova oporoka me je razburila in pustil sem V nemar vso previdnost, nisem se znal premagati, bral sem oporoko. Da sem bil miren in previden, bi se ne bila zgodila nesreča. Zatopljen sem bil v oporoko, bral sem, solze so mi zalivale oči, nič nisem videl, nič slišal, in tisti, ki me je tako nenadoma nagovoril, se je za mojim hrbtom splazil k puškam. Bil je Santer —. Planii sem pokonci. Roka mi je šinila za pas. Da, za pas, tja, kjer sta tičala samokresa! Pa pasu ni bilo in samokresov tudi ne. Še eno neumnost sem namreč zagrešil. Ko sem pokleknil ob grobnici, da bi kopal, sem si odpel pas in ga odložil z vsem, kar je tičalo za njim, ker mi je bil pri delu napoti. Ležal je poleg mene v travi. Tudi nož sem pustil ležati, ki sem z njim kopal. Mislil sem da sem popolnoma varen, najmanj pa v vednostih' sem mislil, da bo prišel Santer. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV popolnoma suh kamenitimi SEPTEMBER 22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. 22.—Dekliška Marijina družba fare Marije Vnebovzete priredi Mexican Fiesta ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28.—White Eagles Club ples v Twilight dvorani. 28.—Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND. 29.—Svetovidski oder priredi predstavo "Dva para se ženita" v novi šoli. OKTOBER 5.—National Order of CCC ples v Twilight dvorani. S.—Taherites Club priredi Harvest Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 5.—SND v Maple Heights praznuje 3. obletnico ustanovitve z vinsko trgatvijo in plesom. 5.—Clairwoods št. 40 SDZ plesna veselica v SND. 6.—Svetovidski oder ponovi predstavo "Dva para se ženita," v novi šoli. 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12__Gray R. Eagles, ples v Twilight dvorani. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22' SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 12.—J u goslovanski narodni dom v West Parku priredi zabavo in ples.ob sedmih zvečer. 13.—Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave. 19.—Društvo Kristusa Kra- izsul nakopano nazaj v jamo, jo Nič ni lja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Zumberak HBZ., ples v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 20.—Klub društev Slovenskega doma na Recher Ave. ima žegnanje v beli Ljubljani. 20.—Koncert, mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave. 26.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight dvorani. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. maškaradna veselica v S. N. Domu. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Vinska trgatev skupnih društev fare sv. Vida v šolski dvorani. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 2.—Cavalier Club, ples v Twilight dvorani. 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Dr. Svob. Slovenke št. 2 SDZ priredi ples v SND. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 10.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND. * 10.—Društvo Danica št. 34 bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave. 17.—K o n c e r t mladinskega zbora črički v SND na 80. ce- 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani. 24.—Mlad. pev. zbor Kralji-čki priredi koncert ob 4. popoldne v SND, Maple Heights. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava in ples v SND. 24.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 25.—Dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. Domu. 28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. -1941-JANUARIJ 4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 18.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani. Zgodovinski dogodek v življenju malih Bahcimank je bil gotovo trenotek, ko sta izročili šopek vojvodinji Windsor na veliki slavnosti-dobrodošlici v mestu Nassau, Bahamas. Vojvoda Windsor sedi desno od vojvodinje. Na sliki vidimo matere Silver Star organizacije, katera se je borila proti obvezni vojaški službi. Slika nam predstavlja matere-, članice te organizacije klečeče ob spomeniku nepoznanega vojaka v Arlington, V a. 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. FEBRUAR 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. -o- Gandhi, voditelj Indijcev Voditelj Indijcev Gandhi vodi že nad 20 let boj za indijsko samostojnost. Njegovo gibanje se je začelo leta 1919. Ko je začel močan boj proti Angležem je začel puščavniško življenje. Ni več jedel mesa in hranil se je predvsem s kozjim mlekom in sadjem. Nosil je doma tkano obleko in sandale. S to njegovo odpovedjo je spojeno gibanje "nazaj k naravi", ki podpira v Indiji razvoj obrti v boju proti industriji. Gandhi se je naučil presti in tkati in mnogo njegovih somišljenikov ga je začelo posnemati. V tistih letih je gibanje za indijsko svobodo z Gandhi jem na čelu zavzelo zelo velik obseg. Leta 1928. je razglasil narodni shod v Madrasu samostojnost Indije kot svoj smoter in leto pozneje se je shod v Lahori pridružil temu stališču. Ko se je ponesrečil posvet indijskega kraljevskega namestnika z voditelji Indije leta 1930, je bil Gandhi imenovan za vodjo gibanja za samostojnost. Leta 1930. je poskušal s svojimi prostovoljci odpraviti angleški monopol na sol. Ta upor je zahteval številne človeške žrtve. Bilo je tudi izredno mnogo zaprtih, med njimi sam Gandhi. Gandhija so izpustili iz ječe leta 1931. in istega leta je odpotoval v London na posvet. Na posvetu je odklonil sporazum in po vrnitvi v Indijo je leta 1932. ukazal spet bojkot Angležev. Spet so ga zaprli in poslali v Pooni v ječo. V nji je začel Gandhi gladovno stavko, ki jo je prenehal šele, ko so Indijci dosegli neke pravice. Iz ječe so gai izpustili pomladi 1. 1933., a je bil kmalu spet zaprt krajši čas. Potem je nadaljeval svojo borbo do leta 1934., ko je ob splošnem presenečenju razglasil, da se je odpovedal borbi, češ da je bole-hen. Potem se je njegovo zdravje popravilo in kmalu se je vrnil v politično življenje, vendar zadne čase ni več tako delaven, kakor je bil včasih. Zdaj šteje 70 let in je takd shujšan, da tehta le 112 funtov. Kljub temu je še vedno odločen nasprotnik Anglije. IZ PMMORJA —žalostna smrt starčka. Nedavno se je vrnil s kratkega sprehoda domov v svoje stanovanje v Gorici 73-letni Franc1 Zorzat. Bil je utrujen in se je hotel okrepčati s skodelico kave. Odprl je plinsko napeljavo na štedilniku in priložil lonček, da bi si segrel kavo. Pri tem ga je premagal spanec in je zadremal pri odprtem plinu. Ko ga je dobro uro pozneje prišel obiskat sorodnik, ga je našel nezavestnega ležati na tleh. Poklical je hitro pomoč, a bilo je prepozno. Stari mož je kmalu nato izdihnil. —Dve smrtni žrtvi prometne nesreče. Na Malih Laznah v bližini Lokev na Trnovski planoti se je pripetila strašna nesreča. 26-letni šofer Venturing doma iz Vidma, je naložil na motorno vozilo dva domača delavca in ju odpeljal na kratek sprehod. Nenadoma je vozilo treščilo v skalnato steno ob cesti. Vozač si je zlomil levo ramo in si pretresel možgane, vendar je utekel smrti, njegova spremljevalca sta dobila tako hude poškodbe, da sta kmalu po padcu izdihnila. Četr- ta žrtev nesreče je postal še 10-letni deček, ki je prišel iz Vidma na Lokve na počitnice in se je mudil v obližju nezgode. Njega in ranjenega šoferja so prepeljali v goriško bolnišnico. —Še štirje doktorji. Na univerzi v Padovi so bili proglašeni za doktorje filozofije sledeči naši visokšolci: g. Mirko Zupančič iz Vrtojbe, g. Boris Bi-težnik iz Solkana in gdč. Štefanija Ravnič iz Lupoglave v Istri; doktor inženirstva je postal g. Vilko Cermelj iz Šturij. -o- V soboto večer je bila lepa prireditev v Euelid Beach parku (Nadaljevanje s 1 strani) Nato se je glavna predsednica Mrs. Marie Prisland iskreno zahvalila krožkom za lepo predstavo in jih vzpodbujala še k nadalj-nemu sodelovanju pri tej lepo napredujoči organizaciji, Slovenski ženski zvezi. Zatem je pa gl. predsednica izročila kapetankam krožkov lično izdelane medalje. Končno je voditeljica programa, urednica Zarja, Mrs. Albina Novak, ki je tako brezhibno vodila program, da je šlo vse gladko in v lepem redu, da jih gre res vse priznanje, predstavila občinstvu navzoče glavne od-bornice Slovenske ženske zveze: in sicer glavno predsednico Mrs. Marie Prisland, ter odbomice: Mrs. Frances Rupert, Mrs. Josephine Erjavec, Mrs. Frances Sušel, Mrs. Frances Ponikvar, . Mrs. Ano Petrich, Mrs. Mary Coge, Mrs. Josephine Mustar, Mrs. Mary Tomažin, Mrs. Ag-neh Mahovlich. Narod jih je živahno pozdravljal. Kako veliko zanimanje je vladalo za to prireditev kaže dejstvo, da je prišlo samo iz Jolieta 67 članic v Cleveland. To je res velika požrtvovalnost. Naj pripomnimo še sledeče. Tri nedelje zapovrstjo in še v soboto večer vrhu tega, so se vršile v Clevelandu prireditve Slovenske ženske zveze in pri vseh je bila ogromna udeležba. To potrjuje, da vlada med narodom živahno zanimanje za obstoj in napredek te odlične ženske organizacije. A organizacija si je zagotovila obstanek z ustanovljenimi vežbalnimi krožki, s katerimi je prišlo v slovenski na-llod popolnoma novo žiVljerije. Saj vsak človek rad pogleda lepo uniformo in če so v nji še brhka slovenska dekleta, potem ni čudno, da narod vselej rad pribiti na njih prireditve. Bog vas živi, vrle mlade Slovenke in krepko stopajte naprej za čast in slavo slovenskega ženstva v Ameriki. Narod je ponosen na vas, to vam jamčimo. MALI OGLASI Lepo stanovanje se odda V najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob, in kopališča. Vse moderno urejeno. Nahaja se na 736 E. 93rd St., vpraša se pa na 7215 Myron Ave., telefon ENdicott 1217. (220) Soba se odda poštenemu fantu ,ki dela. Odda se s hrano. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (218) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Odda se čedna soba dekletu ali priletni ženski. Poizve se na 1040 E. 77th St. (218) Trava naprodaj I Travo, creeping grass, 75c štiri jaški jard, dobite pri Frank Novinc 23250 Ivan Ave. vogal 232 St. Pokličite tel. IVanhoe 4991-W --(218) >r«3lllllttritll£3lt ...........................................1111IC1H111111II11C 31) 11111H111C 31M) (1111{ J(£ 3111111111111C3 ] 1) i HIH111C 3 ■ IH i II11111 J\ i ^ § Sigrid Undset: I KRISTINA - LAVRANSOVA HČI ! VENEC i^:iiiiiitititrsiii)i)iiiittcaiiiiiiiii(iic3iiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiC3iiiiiiiitiiicaiitiiiiiiiitcaiittiiitiiiiE3iiiiiiitiiiic3iiitiiiiiiiiC3iiiiiiaiutic«s* V tem mrazu ne more nihče vedeti, kako dolgo je že mrtva. Odpeljemo se v samostansko gostišče v Roaldstadu. Tam bova oba izpovedala, da sta se vidva zadaj na saneh sporekla. Splošno je znano, da nisi več maral živeti z njo, odkar je bilo izobčenje nad teboj preklicano, in da si zasnubil dekle, ki ti je enaka po rodu. Ulv in Haftor morata vso pot jahati daleč za nami, da bosta mogla, ako bo treba, priseči, da je bila Elina še živa, ko sta jo zadnjikrat videla. Do tega ju boš menda mogel pripraviti? Pri menihih jo boš mogel položiti v krsto— in potem se moraš z duhovniki pogoditi za njen grobni in svoj dušni mir. Seveda, to ni lepo. Toda ravnal si tako, da ne more biti lepše, Nikar mi ne stoj kot otroč-nica, ki bo zdaj zdaj omedlela. Bog ti pomozi, fant, do danes ti pač še ni šlo za glavo." Ko so možje odhajali, je z gora vlekla ostra burja, od žametov pa se je drobno in srebr. no svetlo kadilo v mesečno sinjem zraku. Upregli so bili dva konja, drugega za drugim. Erlend je sedel spredaj na saneh. Kristina je stopila k njemu : "To pot, Erlend, mi skušaj sporočiti, kakšna je bila ta vožnja in kaj se bo zgodilo s teboj." Stisnil ji je roko tako močno, da je mislila, kri ji mora brizgniti izza nohtov. "Ali se še vedno upaš ostati pri meni, Kristina?" "Da, še vedno," je rekla, in takoj nato: "Tega dejanja sva obadva kriva — jaz sem te ščuvala, ker sem hotela njeno smrt." Gospa Aashild in Kristina sta gledali za sanmi, ki so drsele gori in doli čez žamete. Skrile so se v globeli — in se zopet prikazale niže spodaj na beli planjavi. Nato pa so možje za-vozili v senco nekega grička in popolnoma izginili. Ženski sta sedeli pred ognjiščem, s hrbtom obrnjeni proti prazni postelji, iz katere je bila gospa Aashild odstranila o-deje in slamo. Obedve sta čutili, kako prazno zeva za njima "Ali hočeš, da spiva nocoj v kuhinji?" je vprašala gospa Aashild. "Vseeno je pač, kam leževa," je dejala Kristina. Gospa Aashild je šla ven in pogledala po vremenu. "Če pride vihar ali južno vreme, ne bosta prišla daleč, preden pride na dan,'' je rekla Kristina. "Tu na Haugenu zmerom piha," je odgovorila gospa Aashild. "To, ni tu nobeno znamenje, da bi se vreme obrnilo." Nato sta zopet sedeli kakor prej. "Nikar ne pozabi," je mimogrede rekla gospa Aashild, "kakšno usodo vama je bila namenila." Kristina je tiho odgovorila: "Mislim, da bi na njenem mestu morda isto hotela." "Nikoli bi ne bila vzela nase krivde, da bi zaradi tebe kdo postal gobav," je odločno rekla gospa Aashild. "Ali se spominjaš, teta: nekoč si mi rekla, da je dobro, če si človek ne upa storiti, kar se mu ne zdi lepo. Ni pa tako dobro, če se človeku nekaj ne zdi lepo, ker si tega ne upa storiti." "Ti bi kaj takega ne storila, ker je greh," je rekla gospa Aashild. "Ne, tega ne verjamem," je rekla Kristina. "Marsikaj sem že storila, o čemer sem mislila, da bi si ne upala storiti, ker je greh. Toda tedaj nisem vedela, da je posledica greha to, da moramo druge pogaziti." "Erlend je hotel opustiti svoje 'razuzdano življenje, dolgo preden je spoznal tebe," je živahno odgovorila Aashild. "Med njima je bilo že poprej vse končano." "Vem," je rekla Kristina, "toda Erlend ji gotovo nikoli ni dal povoda misliti, da so njegovi sklepi tako trdni, da bi jih ne mogla omajati." "Kristina," je prosila gospa Aashild, "zdaj pač ne boš pustila Erlenda. Sedaj vaju ne more nihče ščititi, ako sama ne bosta ščitila drug drugega." "Tako bi mi komaj svetoval kak duhovnik," je rekla Kristina in se mrzlo nasmehnila. "Sicer pa vem, da Erlenda ne bom pustila, pa če bi morala pogaziti lastnega očeta." Gospa Aashild se je dvignila. "Mogli bi se prav tako lotiti kakšnega dela, kot da takole posedava," je rekla. "Nemara bi zaman poskušali zaspati." Prinesla je iz shrambe pinjo in nekaj loncev mleka, jih pre-lila in hotela mesti. "Pusti to meni," je prosila Kristina. "Jaz imam mlajši hrbet." Delali sta, ne da bi spregovorili. Kristina je stala pri durih v shrambo in metla, Aashild Pa je česala volno pri ognjišču. Šele ko je prenehala mesti in je hotela maslo pregnesti, je Kristina iznenada vprašala: "Teta Aashild — ali vas nikdar ni strah tistega dne, ko boste morali stopiti bred božjo sodbo?" Gospa Aashild je vstala, šla h Kristini in obstala pred njo v svetlobi: "Morda bom imela pogum, da bom, ko napoči čas, tistega, ki me je ustvaril tako, kakršna sem, vprašala, ali se me hoče usmiliti. Nikoli ga namreč nisem prosila usmiljenja, kadar sem ravnala zoper njegovo postavo. In nikdar nisem prosila ne Boga ne ljudi, da bi mi bil odpuščen boj od poroke, ki jo imam na dolgu na tem svetu." Precej nato je tiho pristavila: "Munan, moj najstarejši sin, je imel dvajset let. Tedaj ni bil tak, kakršen je zdaj. Tedaj niso bili taki, moji otroci —" Kristina je tiho odvrnila: "Saj ste vendar vsa ta leta imeli noč in dan gospoda B j orna pri sebi." "Da, tudi to sem imela," je rekla gospa Aashild. Kmalu nato je Kristina končala z metenjem. Gospa Aashild je dejala, da bosta zdaj poskusili malo zaspati. V temni postelji je ovila Kristini roko krog ramen in pritisnila k sebi njeno mlado glavo. In ni trajalo dolgo, da je njenem enakomernem in tihem dihanju spoznala, da dekle že spi. IV Mraz ni hotel odnehati. V vsakem hlevu po dolini je tožila in mukala lačna živina in trpela od mraza. In ljudje so že zdaj štedili s krmo, kolikor so le mogli. Tisto leto ni bilo velikih gostij o božiču, ljudje so ostajali kar doma. Okrog božiča je mraz še bolj pritisnil—zdelo se je, da je sleherni dan bolj mrzel kot prejšnji. Ljudje niso pomnili tako trde zime — tudi snežilo ni več, niti v gorah ne, sneg pa, ki je bil zapadel okoli sv. Kle-mensa, je zmrznil, da je bil trd ko kamen. Zdaj, ko so postajali dnevi daljši, je bilo nebo jasno in je sijalo sonce. Ponoči se je nad gorskimi grebeni na severu iskrila in plapolala severna zarja, plapolala je čez pol nebesa — vendar ni prinesla nikake spremembe v vremenu. Včasih je bilo kak dan oblačno, naletelo se je nekoliko suhega snega, nato pa je znova nastopilo jasno vreme, z njim pa žgoči mraz. Reka je leno žuborela in klokotala pod ledeno skorjo. Vsako jutro je Kristina mislila, da ne bo več zmogla, da ne bo več prestala dneva do konca. Kajti sleherni dan se ji je zdel kakor dvoboj z očetom. In da bi si sedaj tako stala nasproti, ko vsako živo bitje, človek kakor žival, trpi v vseh srenjah skupno preizkušnjo? Ko pa je prišel večer, je vendarle prestala. Oče ni bil neprijazen. O tem, kar je bilo med njima, nista nikdar spregovorila. Toda za vsem, kar je zamolčala, je čutila, da je neuklonljivo trdno odločen, vztrajati v svojem odporu. Njo pa je žgalo, ker se ji je odrekal, in je bila polna hrepenenja po njegovem prijateljstvu. To jo je tako grozno bolelo, zakaj vedela je, koliko mora oče še drugega prenašati — in da bi se, če bi bilo kot nekoč, o tem z njo pogovoril. ,, - Na Jorundgaardu ,so bili sicer bolje preskrbljeni kot večinoma na drugih dvorih, vendar so tudi tukaj slednji dan in slednjo uro čutili slabo letino. Drugače je imel Lavrans navado, da je pozimi uril žrebeta, tisto leto pa je bil jeseni vse prodal na jug. Hčeri se je tožilo po njegovem glasu na dvorišču in po tem, da bi ga videla, kako se podi okrog s slokimi, kosmatimi žrebeti v igri, ki mu je bila tako všeč*. Sicer iz skednjev in kašč še niso bili čisto izpraznili pridelka prejšnjega leta, toda na Jo-rundgaard je prihajalo mnogo ljudi, ki so za denar ali vbogaj-me prosili pomoči, in nihče ni prosil zaman. Pozno nekega večera je prišel na smučih zelo star, v kožuhovi-no oblečen mož. Lavrans se je pomenil z njim zunaj na dvorišču in Halvdan mu je prinesel jedi v sobo z ognjiščem. Nihče na dvoru ni vedel, kdo je — domnevali so, da je kak hribovec; morda je bil Lavrans v hribih prišel z njim skupaj. Toda oče sploh ni omenil tega obiska in prav tako tudi Halvdan ne. Nekega večera je prišel mo- žak, s katerim je Lavrans Bjor-gulfson že dolga leta živel v razprtiji. Lavrans je šel z njim v kaščo. Ko pa se je vrnil v izbo, je osorno rekel Ragnfridi: "Vsi iščejo pomoči pri meni. Tu na dvoru ste pa vsi zoper mene. Ti tudi, žena." Tedaj se je mati zadrla na Kristino: misli, pa Vsaj nazore. Prejela je bila poročilo, kako je potekla tista nesrečna vožnja. Šlo je laže, kot bi kdo pričakoval. Bodisi, da se je rana prehladila ali radi česa drugega — praska, ki jo je bil Erlend dobil z nožem na prsi, se je poslabšala; I bil je nekaj časa bolan in je da se je pač že od nekdaj na tihem bala, da jo utegne zavreči, ako bi jima življenje postalo pretežko. Ona pa ga ne bi nikdar marala zapustiti, ako je ne bi sam odvezal vseh priseg. Prijatel's Pharfl* SLOVENSKA LEKAj Vogal St. Clair Ave. i"t ENdicott 9571 Pripeljemo na d0"1 moral ležati v gostišču na Ro-"Ali čuješ, kaj mi očita tvoj jaIdstadu Tiste dni mu je stre_ gel gospod Bjorn. To, da je Erlend ranjen, je pomagalo razložiti in napraviti ver- oče! Nisem zoper tebe, Lavrans. Saj tudi ti veš, Kristina, kaj selj^jj je pozno v jeseni pripetilo doli na jugu v Roaldstadu, ko je Er-j jctno vse drugo, lend v spremstvu onega drugega prešuštnika, svojega sorodnika s Haugena, potoval doli po dolini: vzela si je življenje, ne srečna ženska, ki jo je bil zvabil od vseh njenih sorodnikov." Togo in trdo je Kristina: j Ko je mogel nadaljevati po-j jtovanje, je pripeljal mrtvo v J krsti prav do Osla. Tam je do-ibil zanjo po posredovanju Si-j ra Jona prostor za grob na kra- odgovorilalJU Podrte Nikolajeve cerkve, i nato pa se je spovedal samemu "Vidim, da mu leta, v katerih! škofu v 0slu' in ta mu na si je "prizadeval izkopati se'i*!10^1 za Pokoro' naj <50r0ma k| grehov ,prav tako štejete v zlo,! kakor leta, ki jih je preživel vi grehu." Zdaj Sveti krvi v Šverin mudi v tujini. Ona pa ni mogla nikamor po-t romati in najti odrešenje. Mo-"Jezus, Marija," je vzkliknila'rala je ostati doma, čakati in Ragnfrid in sklenila roke. "Kak-1premišljevati in poskušati šna si le postala! Mar niti ob vztrajal v svojem odporu do tem nisi spremenila svojih misli?" "Ne," je odgovorila Kristina. "Nisem spremenila misli." Tedaj je Lavrans, ki je sedel poleg Ulvhilde na klopi, pogledal kvišku: "Jaz tudi ne, Kristina," je rekel zamolklo. Toda Kristina se je v srcu zavedala, da je v nekem oziru vendar spremenila — če že ne staršev. Čudna zimsko mrzla luč je obsevala vse njene spomine na sestanke z Erlendom. Mislila je na njegovo nasilnost —-;v ljubezni in bridkosti — in zdelo se ji je, da bi se ji morda kesneje videle vse stvari nez-natnejše in znosnejše, če bi se jih mogla lctiti prav tako naglo in viharno kakor on. Včasih jo je obšla misel, da jo Erlend morda zapusti. Zdelo se ji je, Miss Mary Carleton iz St. Clair, Mich, kraljica na Michigan Peach festivalu se je zglasila v Beli hiši in izročila Mr. William Simmons-u košarico michiganskih breskev za predsednika Roosevelta. mm lilllll! VESELICA JO bo popolen uspeh, ako oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih Nove vrste lowwing bombnike, ki so vsi iz , imajo 1700 k. s. pogonske sile sedaj grade 1) tovan'" tiss-Wright Corp. za ameriško armado. Morski mali, ki raste na obali države Maine ]e' gat na kemikalijah, ki se jih uporablja pri . ■razstreljiva. Višješolec Ralph Reynolds, ki ga J «tf sliki, si je letos precej zaslužil s tem, da je v C&se° |y. nabiral ta mah. HRANILNE VLO^ SAFETY OF.YOUR INVESTMENT INSURED tel. TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN C° 6235 ST. CLAIR AVENUE V k So & > H, h v& \ A h h ft iii POZOR - - - POZOR KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo ,0 / * K in vsaka pošiljatev je garantirana; ^f KADAR rabite krstni ali rojstni list iz stare** / f' KADAR-koli rabite informacije glede vašeg* ali imetja v starem kraju; ^ KADAR potrebujete notarske listine »'> 1,0 podpis; ^ KADAR želite napraviti prošnjo za prvi * tt državljanski papir, se vedno obrmte AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. N P* / k K » 235353485348534853534853485353535353532353894800014853535348534848484848535348485348485348234848