nagradna igra 3 8 j 8 5 / 1 401998 TISKOVINA -Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Ä f» M 5, letnik 2T7 )2. 09. 2010, cena: 1,50 EUR «r.| srečnega dobitnika • ^ t '7 mm mg< Grm j e wllmdwfmo (oimti mslj. $M7' s = Poiščite več informacij na WWW.rsH.Si Grajskmirški ■ M ■ fcb'M?!■'. -f. . 7/zj _ 1@w Trbovljah i-mrnG-r-m ■ - '-X' 'k‘ - vc.? ‘Ciž&O*. rt P ' ' ( wa A Hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Oglasi za a/c ■ETAIKO Streha za več generacij! 1 www.streha-metalko.si fax št.: 03 5771-499 brezplačno svetovanje: 041 622 385 Bučar s.p., Prožinska vas 57, 3220 Store metalko.bucar@siol.net 03 5771-495 PREDNOSTI ALUMINIJASTE STREHE METALKO: - Izredno dolga življenjska doba. saj aluminij ne rjavi, se ne lomi in ne lušči - Varna pred nevihtami in v dežju - Močna in odporna na vse vremenske razmere - Izjemno lahka, primerna za vse sanacije in novogradnje - Elegantna, daje lep videz klasičnega strešnika - Pestra ponudba različnih barv - Potrjena požarna varnost - Ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja pri strokovni izvedbi naše ^aluminij 100% reciklirati montažne skupine 30 letna garancija -Okolju prijazna, ker je. VISOKA KAKOVOST BARVE, KI SE NANAŠA PO SISTEMU CÖIL-COATINO ŠE PODALJŠA ŽIVLJENJSKO DOBO BREZ VZDRŽEVANJA. rn\ ■ sOTta • ____________________ Naše D(Hll[etje^yam imdi koniiileten program »vse za"strehoii: aluminijasto barvno kritino Metalko Lux. in vse druge vrste kritin po vaši želji. Ustrezen prezračevalni sistem, obrobe, slemenjake. ^negotove, žlebove in odtočne cevi iz iiakega visoko kakovostnega aluminija. Montažo strešne kritine in vseh pripadajočih elementov izvaja skupina terjeviznašega podjetja. m : ZA BREZPLAČNO SVETOVANJE. IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE, G. EMILA BUČARJA NA GSM: 041 622 385. NAŠA VELIKA PREDNOST JE KVALITETNA, MODERNA STREHA IN VELIKA MNOŽICA ZADOVOLJNIH KUPCEV. OBIŠČITE NAS IN Z VESELJEM VAS BOMO POPELJALI NA OGLED NAŠIH REFERENČNIH OBJEKTOV. info@grafika-gracer.si 2. september 2010 Uvodnik OSREDNJA KNJIŽNSCA CEiJE Morate prebrati: Otvoritgv poDRužnične šote Vače 6 U3 vasi 1 0 Tudi ribiči DODau itamenčeii *\ 5 v mozaiic zacoRsiceca PRaznovaiua Zasavsica prihodrost: Nejc Pezek HRasrnišKi ŠTUOR 2010 že pen po vrsti 20 22 Nina KauzeR Razsravua v DD HRasrniK Špecu: Taja MeTLičaR 23 26 Pisec zacoRSite ROKomerne PRavuice: Bojan VocLan 28 Gnemo v Tacen na SP v Kajaicu m naicnuju 30 Razmišljanje neiceca Knapa 34 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hmšovar Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. rali lip /^trakom je že pošteno dolgčas, Jti V-Zstaršem pa očitno ne! Zaposleni z nakupovanjem šolskih potrebščin ali pa z razmišljanjem o tem, koliko (brez)plačna je današnja osnovna izobrazba, pojma nimajo, kako njihovi nadebudneži preživljajo zadnji počitniški dan. Otroci pa, polni energije in mladostne razigranosti, delajo konkurenco delavcem komunale in odnašajo odloženo odsluženo pohištvo okoli blokov za večnamensko uporabo v svoje namene. Na prijazno prigovarjanje, da to ni pametno, se ne dajo motiti, češ: teta, ne skrbite, bomo vse uredili, samo malo se bomo igrali, potem pa,,,Ja, potem bodo morali domov, ker se bo stemnilo in kosi odsluženega pohištva bodo ostali, kjer pač bodo. In, če so mene, tisto teto, ki naj nikar ne skrbi, zmotili pri tokratni korekturi Zasavca v šestem nadstropju, potem sojih morali slišati tudi njihovi domači, se mi zdi... V redu, imam pač preveč občutljiva ušesa in, ja, kaj pa sploh tečnarim, ne?! Bolj pametno bi bilo, ko bi me skrbelo, kam bom sama nesla svoje, že malce starejše telesne pritikline na pregled, če bo zaškrtalo v njih. Zasavski zdravstveni domovi v en glas obljubljajo, da zaradi ukinitve nadurnega dela zdravnikov, ne bo za bolnike nobenih sprememb. Verjamem, saj že do sedaj nisi za eno lepo prišel na vrsto za zdravniško pomoč takrat, ko si jo potreboval. Naročite se! Naročamo samo od te do te ure, ta in ta dan! Kaj, ko bi raje iznašli naročanje bolezenskih težav, mnogo manj časa bi porabili in živčkov tudi. Ah, ja, bolje bo, da se ohladim, kot se je ohladilo tele zadnje avgustovske dni, vse z namenom, za se zakuha vroča jesen. Kandidati za prihajajoče lokalne volitve in gobe - oboje vznika v teh dneh iz skritega nedrja predvolilnih dni. Menda so v nekaterih občinah volitve že odločene, a ne v zasavskih. Obljubljam, da bomo v prihodnjem Zasavcu posvetili pozornost tistim, ki so uradno že izrazili željo po županskem stolčku v zasavskih občinah. Saj ne, da se ne bi že govorilo o tem in onem kandidatu, vendar pa čakamo na tisti žegen s strani strank, za katere bodo kandidirali, kajti vse je v njihovih rokah in se znajo premisliti tudi ob že objavljeni kandidaturi kakšnega kandidata, kot se je to zgodilo Viliju Trevnu v Trbovljah. Hja, vse je božjih, ups strankarskih rokah. Zagotovo nam bo še vroče, tako ali drugače. Občanom in občankam radeške občine pa ob občinskem prazniku iskreno želim lepo in vedro septembersko praznovanje. % urednica Marta ( Naslednja številka ZASAVCA izide 16.09.2010 ' Naslovnica Nina Kauzer Slika Fanči Moljk Jjt1 D v j Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 0\/ Naša bodočnost (j&sar ve /n/ac/ovt /laoac/i, starost o/ra/u'. Angleški pregovor 16.08.2010 Samina Sanja Nukić, Dobovec 10, Trbovlje - hči Anastasia Leskovšek 17.08.2010 Urška Starina, Ojstro 14, Trbovlje - sin Žiga Polonca Sotenšek Ferme, Jesenovo 31, Čemšenik - sin Ožbej Ermina Semič, Log 20, Hrastnik - sin Ailin Hadžič 18.08.2010 Anja Vidergar, Trg svobode 35 b, Trbovlje - hči Nika Admira Trgalovič, Kol. 1. maja 32, Trbovlje - sin Tajb 20.08.2010 Silvija Končar Lavrin, Žvarulje 21, Izlake - sin Lavrin 21.08.2010 Amela Muratovič Kvakič, C. 1. maja 44, Hrastnik - hči Alina Kvakič Madja Majcen, Rimska c. 4, Laško - sin Tim Ocvirk 22.08.2010 Andreja Bregar, Topilniška 18, Litija - sin Lovro Jasna Ogrinc, Marnova ul. 21, Zagorje - hči Eva Trotovšek 24.08.2010 Katja Bregar, Podkum 59 d, Zagorje - hči Laura Romana Železnik, Partizanska c. 59, Dol pri Hrastniku - hči Tjaša Ramšak 25.08.2010 Polona Gole, Kovinarsko nas. 1a, Trbovlje - sin Tian Kušar Seida Zukanovič, Okrogarjeva 20, Zagorje - sin Almin Ines Delpin, Log 28, Hrastnik - sin David 27.08.2010 Nataša Judež, C. 9. avgusta 48, Zagorje - hči Taja Zajšek Lejla Ajdarpašič, Polje 25, Zagorje - hči Lana 28.08.2010 Ksenija Diaci, Obrtniška c. 7, Trbovlje - hči Analeja Klanjšek Tatjana Zalokar, Mrzlo polje 3, Jurklošter, Laško - hči Maja Kotnik Mojca Flere, Pečarjeva 18, Zagorje - sin Janez 29.08.2010 Andreja Kapelari, Podvine 12, Zagorje - sin Boris Sitar Janja Sotošek, Log 10, Hrastnik - sin Niko Maksimovič Asja Bilušič, Ul. Kozjanskega odreda 15, Rogaška Slatina - hči Taja Jošt Iskrene čestitke! Mefistova razmišljanja Revija velikanov Nismo še dodobra prežvečili vseh dogodkov, ki smo jim bili priča na nedavnem SP v nogometu, ko smo že padli v vrtinec dogajanja pod koši na SP v košarki, ki se je pričelo, 28. avgusta 2010 in bo trajalo do, 12. septembra 2010. Turška mesta Ankara, Izmir, Kayseri in Carigrad bodo prizorišča bojev pod koši, pod katerimi bo tokrat potekala revija največjih mož na svetu. Moderne košarke si ne moramo predstavljati brez obilice igralcev, ki močno presegajo višino dveh metrov. Tudi takšni so med njimi, ki merijo v višino okrog 2,20 metra, pa tudi višje so pod nebo pognali nekateri posamezniki. Spominjam se še časov, ko so bili tako visokorasli možje tudi v košarki prava redkost. Tisti, ki jim je bog namenil ekstremno višino, pa so bili okorni, statični centri, ki niso bili sposobni voditi žoge, pa tudi pri podajanju so pogosto grešili. Njihova vloga v igri je bila omejena na čakanje pod obema košema, kjer so poskušali blokirati nasprotnike pri metu in lovili odbite žoge, v napadu pa so čakali na podaje in polagali žoge v nasprotnikov koš. Po igrišču so se kolosi v človeški podobi premikali okorno kot želve velikanke na kopnem. Glede centrov in košarkarske igre na sploh, je prišlo do velikih sprememb v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so moštva in še posebej reprezentance, začele v ekipo postavljati kar največ visokih igralcev. Dvometraši niso bili več abonirani zgolj na mesto centra v igri. Poleg »visoke« igre so morali obvladati tudi vodenje žoge, hitro menjavanje položaja na igrišču in met od daleč. Morali so spremeniti svojo statično igro pod obema obročema in predvsem v obrambi v moderni košarki predstavljajo gibljivi obrambni zid, ki ga nasprotnikovi igralci le stežka prebijajo. Pred omenjenimi spremembami so v višini na igrišču in svoji vlogi prevladovali igralci profesionalne lige NBA, v takrat uradno še amaterskem svetu košarke, pa so bili v višini v prednosti pred vsemi igralci nekdanje Sovjetske zveze. V sedemdesetih letih je prišlo do spremembe predvsem na tako imenovanem amaterskem področju igranja košarke. V nekdanji Jugoslaviji so stopili na sceno visoki igralci, ki v igri niso opravljali zgolj funkcije centra. Košarka jugoslovanske reprezentance je postala hitra, poletna in duhovita, kar čez noč so v t.im. amaterski košarki, igralci z juge, s svojo improvizacijo, prevzeli primat in postali nepremagljivi tudi za legendarno zbornajo komando. Hitro so se s svojimi dosežki začeli približevati tudi že skoraj cirkuškim predstavam v najmočnejši košarkarski ligi na svetu - ligi NBA. Kljub povsem spremenjenim razmeram, do katerih je prišlo zaradi zgodovinskih dogodkov, se na področju nekdanje skupne države še vedno igra dobra košarka. Predvsem pa se na omenjenem ozemlju rojevajo talenti, ki imajo višino in razpolagajo s talentom. Denar pa je tisti, ki tu rojene velikane odnese v svet. Dober zgled tej trditvi pomeni trenutno stanje ljubljanske Olimpije, ki se že vrsto let ukvarja s kaotičnim ekonomskim stanjem. V tujih klubih, tudi v ligi NBA, pa je vse več kolosov - velikih igralcev košarkarske igre, ki so se rodili v Sloveniji ali v bližnji soseski. Ameriška košarka ima v svetu še vedno primat. V Turčiji pa bo zanimivo spremljati tekme in opazovati kako so se tudi kolosi iz drugih področij sveta še bolj približali igri ameriških velikanov. V Turčiji bomo priča pravi reviji velikanov, katere del so tudi naši košarkarji. Mefisto Župan izpoLniL OBLJUBO KI uši Kern je župan Bogdan Barovič obljubil skupno kosilo za njen INstopeti rojstni dan. To se je zgodilo 19. avgusta 2010 v gradiču, kjer sta prijetno poklepetala. Zaželel ji je še veliko zdravja in se pošalil, da je slišal, da ne pomiva več oken. Besedilo in slika : Irena Vozelj V snepo so se ponovno oopnia šoLsica vnara V sredo, 1. septembra so se tudi za trboveljske vrtičkarje, šolarje in dijake poletne počitnice končale. Q prvim septembrom je prag trboveljskega vrtca prestopilo J459 otrok, ki so vključeni v redne programe. V enoti Pikapolonica bo 122 otrok, v Cicibanu 144, v Barbari 117, v Mojci 65 in v enoti Vrtca Trbovlje Metuljček na Dobovcu 11 otrok. V Osnovno šolo Trbovlje so medse sprejeli v 1. razred 32 otrok, v enoto Alojza Hohkrauta 18, v enoto na Dobovcu pa 1 učenca. Vseh otrok skupaj je v OŠ Trbovlje 423, v enoti Alojza Hohkrauta 103 in v enoti na Dobovcu 16. Osnovno šolo Ivana Cankarja bo obiskovalo 249 otrok od 1. do 9. razreda, prvošolčkov je bilo 19. V prvi razred Osnovne šole Tončke Čeč je stopilo 37 malčkov, vseh skupaj do 9. razreda bo 252, v oddelkih s prilagojenim programom pa 14 učencev. Prag Srednje tehniške in poklicne šole je prestopilo 322 otrok, v program tehnik računalništva se je vpisalo 32 dijakov, program elektrotehnik obiskuje 19, strojni tehnik 23, avtoserviser 19, oblikovalec kovin 7, inštalater strojnih inštalacij 15, program pomočnika v tehnoloških procesih pa 6 dijakov. 11 dijakov bo začelo s poklicnim tehniškim izobraževanjem - strojni tehnik. Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli se bo kalilo v letošnjem šolskem letu 424 dijakov. Od tega jih 287 obiskuje gimnazijo, 137 program ekonomski tehnik, v prvi letnik gimnazije se je vpisalo 61 dijakov, na program ekonomski tehnik pa 28. Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič ob začetku novega šolskega leta sporoča: »V novem šolskem letu vsem želim uspešen začetek in obi- lico novega znanja ter lepih učnih uspehov. Za vse, ki ste 1. septembra prvič sedli za šolske klopi, je to velik dan, saj boste s pomočjo prijaznih učiteljic in učiteljev iz dneva v dan nabirali novo znanje ter sklepali nova prijateljstva. Ob tem pa, dragi prvošolci, šolarji, starši, predvsem pa vozniki in ostali udeleženci v prometu, ne pozabite na previdnost in s skupnimi močmi poskrbite, da bo pot naših šolarjev v šolo in iz šole vedno varna!« Vir: občina Trbovlje PozDRav v KRšitem Pera Brkoviča je na njegovi poti prijateljstva iz Zagorja v Doboj v soboto 14. avgusta 2010 sprejel pred Kulturnim domom v Krškem in pozdravil krški župan Franc Bogovič, ki mu je v spomin izročil zgoščenko in zastavo Krškega. Zaželel mu je srečno pot ob pričakovanju, da se na podobnem projektu naslednje leto spet srečata. Besedilo in slika: Irena Vozelj OrvoRirev PODRUžnične osnovne šolg Vače M nedeljo, 29. avgusta 2010, tik pred začetkom novega šolskega leta, so po dobrih dveh letih gradnje, na Vačah svečano odprli nov prizidek in prenovljen stari del podružnične osnovne šole z okolico. Otvoritev Podružnične šole na Vačah \/novih prostorih (zgrajeni so na mestu, kjer so bila nekoč V učiteljska stanovanja) so učilnice, kabineti, knjižnica z multimedijsko učilnico in večnamenski prostor z jedilnico. V novo zgrajenem prizidku je dobil svoje prostore tudi vrtec, ki je do sedaj deloval v začasnih prostorih. Celotna investicija (gradnja prizidka in prenova starega dela šole) je vredna 2,5 milijona evrov, od tega je Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo nekaj več kot 600.000 evrov. 1. septembra je šolski prag Podružnične osnovne šole na Vačah prvič prestopilo 90 učencev in 40 malčkov. Ob otvoritvi šole na Vačah poleg krajanov, svojega zadovoljstva ni skrival niti litijski župan Franci Rokavec: »Osnovna šola na Vačah skupaj z vrtcem je izjemna pridobitev tako za Vače kot tudi za celotno občino. Sama stavba je enkratna, ena od najlepših tovrstnih zgradb v Sloveniji. Predvsem pa se mi zdi zelo pomembno, da so šolo, tako kot je vedno na Vačah, vzeli za svojo in da je ta šola energetsko samooskrbna. Zagotavlja preskrbo z obnovljivimi viri energije in ker je v srcu Slovenije, sem prepričan, da bo širila vse dobro ne samo v kraju in občini Litija, ampak tudi širom Slovenije.« Dodal je še: »Danes je čas, ko smo na pragu novih investicij na področju šolstva in predšolske vzgoje v občini Litija in prepričan sem, če bomo znali držati skupaj, se bomo lahko zopet zelo kmalu veselili novih pridobitev, otovoritvi Osnovne šole Litija.« Besedilo in slika: ŠkL Sto prvo loto Janua BRezovšica V Domu starejših Hrastnik so se v petek, 27. avgusta 2010, zbrali v prostorih jedilnice vsi tisti, ki so imeli rojstni dan avgusta. Med njimi je imel najbolj imeniten praznik vsekakor Jani Brezov-šek, ki je slavil sto prvi rojstni dan. NA ^upan Miran Jerič in nekateri sorodniki so mu čestitali že na /_dan praznika, 19. avgusta, tokrat pa so se slavja udeležili svojci slavljencev in predstavnica Rdečega križa Marinka Volaj. Druženje je potekalo v prijetnem vzdušju, saj je Jani še bistrih misli, le noge ga te dni ne ubogajo. Ni čudno, saj so bile v zraku hude vremenske spremembe. Janiju Brezovšku in vsem slavljencev v Domu starejših čestitamo in želimo veliko zdravja tudi bralci Zasavca. Besedilo in slike: Fanči Moljk Marinka Volaj kot predstavnica RK Prisotni so bili avgustovski slavljenci FesTivaL slovo polotju 2010 Pred Športno dvorano v Litiji seje od 23. do 27. avgusta 2010 v nekdanji razvpiti »gramozni jami«, spremenjeni v »gledališče na prostem«, odvijal letošnji petdnevni Festival »Slovo poletju 2010«, ki je postal tradicionalen in si ga je v primerjavi s prejšnjimi leti ogledalo nadpovprečno veliko gledalcev. I^rvi večer je na večeru dalmatinskih pesmi nastopil hrvaški pevec, prvi tenor Dalmacije, Vinko Coce z domačo vokalno skupino »Lipa« in šmarskimi tamburaši. Drugi večer so gledalce navduševali orientalski plesi izvrstnih plesalk trebušne plesne skupine Salam ghazeea. Večer pa so popestrili instrumentalisti mednarodnega tria Tori. Tretji večer so prišli v goste Prifarski muzikanti, ki navdušujejo občinstvo po Sloveniji in »osvojili« so tudi Litijo skupaj z ljudskimi pevkami Folklorne skupine Javorje, ki prepevajo stare ljudske pesmi. Četrti večer so poimenovali organizatorji večer s prekmurskimi prijatelji. Folklorna skupina KUD Beltinci je napolnila večer s slovenskimi ljudskimi plesi, domače društvo Tombas pa s kratkimi gledališkimi skeči. Festival Slovo poletju 2010 se je zaključil v petek. Nastopil je Vlado Kreslin s svojim bendom skupaj s pevci mešanega pevskega zbora Svetega Nikolaja iz Litije. Dve prireditvi sta se zaradi slabega vremena preselili v športno dvorano. Besedilo in slika: ŠkL InvauDi spoznavau NornaiusKO in osvajau Lisco Člani Društva invalidov Hrastnik so se pod vodstvom Minke Rizvič in Antonije Zupančič zbrali v soboto, 28. avgusta 2010, ob 7. uri, pred hrastniško tržnico in se odpravili na Notranjsko. ^"\biskali so Muzej Cerkniškega jezera, si ogledali Križno Vejamo, grad Snežnik, se prevažali s konji in lojtrnikom okrog Cerkniškega jezera in si na koncu privoščili še čarovniški oz. coprniški zavitek na Slivnici. „Dan je bil res bogat z doživetji in videli smo veliko zanimivega,“ je delil mnenje s sedemdesetimi udeležena' Gregor Erman. Dva dni prej, 26. avgusta, pa je pot vodila devetnajst udeležencev, željnih hoje, skozi Rimske Toplice, dolino Gračnice, vse do Jurkloštra, kjer so si od zunaj ogledali obnovljen kartuzijski samostan iz leta 1170. Potem so krenili preko Polane na Lisco. Večina je šla eno uro peš, invalidi s težavami pri hoji pa so se do Tončkovega doma peljali. Potem so obiskali še Lovrenc in se spustili do ribnikov na Okroglicah. „Hvaležni smo naši vodički Zvonki, ki nas vedno bodri z optimizmom, če je potrebno,“ je dejala Vera Jazbinšek, udeleženka tega prijetnega izleta. Besedilo: Fanči Moljk Sliki: arhiv ID Oevezno zaTinanje peunoLisrne amBROzue 19. maja 2010 je pričel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin [ZZMR - 1C, Uradni list RS, št. 36/10), ki je opredelil pelinolistno ambrozijo in druge vrste ambrozij kot škodljive rastline. Zadnji dan julija je pričela veljati tudi Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/2010), ki določa ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisifolia L.) in drugih vrst ambrozij. Mlade rastline ambrozije. \ /Sloveniji se pojavljajo štiri vrste am-V brozij, vse sodijo med škodljive rastline. Imetnik zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, mora izvesti naslednje ukrepe: - odstraniti škodljive rastline s korenina mi vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se rastlina ne obraste, - opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Glede pojavljanja ambrozije je potrebno nadzorovati celotno območje Slovenije. Odstranitev škodljive rastline se izvede na stroške imetnika zemljišča. Odkod ambrozija in zakaj je škodljiva rastlina? Pelinolistna ambrozija se je iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki razširila zaradi trgovine s semeni in krmo za ptice v Evropo, del Azije in del Avstralije. V Evropi je ambrozija torej tujerodna (adventivna) rastlina, ki je v uspevanju in širjenju zelo uspešna (invazivna) in zato izpodriva domače samonikle (avtohtone) rastline. Je zelo nezahtevna glede rastnih razmer in porašča nasipe, robove cest, odlagališča odpadkov, opuščene njive, zapuščena zemljišča, zapuščena gradbišča, obrežja rek. V nekaterih državah se pojavlja predvsem kot plevel na njivah in povzroča dodatno škodo v kmetijstvu. Zelo je razširjena na Madžarskem in na Hrvaškem, tudi v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih precej namnožila. Njena škodljivost pa je še večja zaradi tega, ker je zelo alergena rastlina. Cvetni prah ambrozije je eden izmed najmočnejših poznanih alergenov. Alergiki občutljivi na cvetni prah ambrozije obolevajo v času njenega cvetenja, to je od konca julija do konca septembra zlasti za alergijskim rinitisom in rinokonjuktivitisom (izcedek iz nosu, solze-nje oči, težave z dihanjem). Rastlina lahko povzroči tudi alergijske spremembe na koži kot je kontaktni dermatitis in urtikarija. Kako prepoznamo ambrozijo? Ambrozijo torej pričakujmo predvsem na zgoraj naštetih rastiščih. Ne bomo je našli na redno košenem travniku in tudi ne v gozdu. V vrtu pa je njeno pojavljanje že bolj verjetno. Ambrozija je enoletnica, ki kali zlasti v zgodnjem poletju, potem pa v dveh mesecih zraste od nebogljene rastlinice do pol metra oz. v ugodnih pogojih celo do dveh metrov višine in vztraja vse do mraza. Vmes pa še obilno cveti in semeni. Rastlina je pravzaprav slabo poznana, ker je nezanimiva in neugledna, z drobnimi, neizrazitimi rumeno - zelenimi cvetovi. Dejansko je videti kot nelep plevel, z deljenimi listi, ki nekoliko spominjajo na pelin - od tod tudi ime pelinolistna ambrozija. Njeno domače ime pa je žvrklja. Mlade rastline so izrazito zelene barve, mehke na otip in po videzu spominjajo na nekakšne smrečice. Potem se rastlina vse bolj razveji in je videti skoraj kot nekakšen grmiček. Razvijejo se socvetja, ki jih tvorijo številni moški cvetovi s pelodom (cvetnim prahom), ženski cvetovi pa so nameščeni v zalistjih stebelnih listov. Cveti od konca julija do konca septembra. Ker je vetrocvetka, cvetni prah veter razširja daleč naokoli, tudi več kilometrov daleč, kjer lahko doseže velik krog ljudi, ki so preobčutljivi oz. alergični nanj. Na neugodnih rastiščih, npr. ob asfaltni cesti, zraste rastlina komaj kakšnih 20 cm in že pri takšni višini cveti in semeni. Semena so številna, popadajo na tla in ostanejo v bližini matične rastline. Kaljiva so lahko tudi do 30 let. Če ne ukrepamo pravočasno, je rastišče ambrozije vsako leto gostejše. Njeno seme se pogosto pojavlja tudi med kupljenim semenom kulturnih rastlin in pri hrani za ptice. Predvidevajo, da se je seme Odrasla ambrozija (grmiček) tik pred cvetenjem. ambrozije razširilo tudi s pomočjo prometa, npr. na avtomobilskih gumah. Kje v Zasavju se pojavlja? V Zasavju je veliko ugodnih rastišč za ambrozijo, predvsem so to robovi cest in rudniške površine oz. različni nasipi. Te površine so spremenjene (degradirane) zaradi delovanja človeka in jih imenujemo ruderalne površine oz. ruderalna rastišča. V zagorskem Europarku se je pojavila na zgornjem nasipu, Občina Zagorje ob Savi je zagotovila njeno odstranitev konec julija, še pred cvetenjem. Ambrozija raste tudi na nekaterih mestih ob cesti za Savo, Trbovlje - Zagorje. Tu so rastline nizke zaradi slabih rastnih pogojev. Bujno pa so razvite ob industrijski cesti v Trbovljah, med Nasipi in odcepom za Retje, pa na Neži v industrijski coni, na nasipih ob cesti nad AMD proti Kipam in na nasipih proti Hrastniku (strelišče). Torej je ambrozija pri nas kar pogosta in se bo z njo potrebno resno spopasti. Kako jo zatiramo? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. Fitosanitarna uprava RS je že v mesecu juliju 2010 posredovala obvestilo o obveznem zatiranju ambrozije občinam in lastnikom zemljišč. Najbolje je, če rastline populimo pred cvetenjem in semeni-tvijo, torej še pred koncem julija. Navadno se rastline dajo dobro izpuliti, zlasti, če uspevajo na nasipih oz. peščenih tleh. Pri tem je priporočljivo uporabljati rokavice, v primeru cvetenja pa tudi zaščitne maske. Populjenih rastlin s semeni ne dajajte na kompostni kup, ker boste s kompostom razširili tudi semena. Cvetoče ali semeneče populjene rastline je najbolje dati v vreče, jih zavezati ter odvreči med mešane komunalne odpadke, da se cvetni prah oz. seme ne sprošča v okolje. Košnja ambrozije ni najbolj primeren ukrep, ker se rastlina po košnji zelo dobro obraste. Je pa redna košnja zelo dober dol- goročen ukrep. S košnjo se namreč daje prednost travam, pleveli in tudi ambrozija pa se s tem zatirajo. Ambrozija se namreč pojavlja na »golih, praznih površinah, kjer je bila zemlja nasuta pred kratkim«. Če neporaščene površine zasejemo s travo ali deteljo, obstaja velika možnost, da se bo ambrozija pojavila ob robovih teh površin. Kje lahko poiščemo nasvete in pomoč? Slikovni material za prepoznavanje ambrozije v različnih stadijih lahko najdete na spletnem naslovu http://www.furs.si/svn/ zvr/ambrosia-osn.asp, kjer so navedena tudi strokovna navodila za njeno zatiranje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo tudi posebno zloženko o tej rastlini. Ambrozija je zelo odporna rastlina in je verjetno ne bomo mogli kar izkoreniniti. Le s poznavanjem rastline in doslednim zatiranjem jo bomo lahko zadovoljivo omejili. Nikakor pa na posameznem rastišču ne bo zadoščalo samo enoletno puljenje. Vrsto let bomo morali biti nanjo pozorni in jo načrtno zatirati. Ker v tem času cveti, ponekod bo kmalu semenila, je letos še čas, da jo spoznamo in se spopademo z njo. Boj proti ambroziji se v Sloveniji šele začenja. Besedilo in slike: Vlasta Medvešek Crnkovič, univ.dipl.biol. Ambrozija ali žvrklja se najpogosteje pojavlja ob cestah, poteh in na nasipih. Kšefti za avc U3 vaei Društvo U3, Univerza za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija je za novo šolsko leto pripravila program, kjer naj bi vsakdo našel kaj zanimivega zase. r\a bodo lažje dosegljivi, so se preselili v nove prostore na L/Ulico 1. junija 4, v Trbovljah, v prvo nadstropje starega zdravstvenega doma. Uradne ure imajo vsako sredo med 9. in 12. uro. Letos načrtujejo, da bi, ob zadostni prijavi kandidatov, organizirali začetni in nadaljevalni tečaj nemščine in angleščine, začetni tečaj francoščine, španščine in italijanščine, začetni in nadaljevalni tečaj računalništva. Nadaljevali bodo tudi z družabni izobraževalnim področjem, kjer bodo organizirali skupine za likovno, novinarsko in literarno ustvarjanje, umetnostno zgodovino in etnografski krožek. V ustvarjalnih delavnicah bodo aranžirali darila in cvetje, oblikovali glino in se seznanjali z zdravilnimi zelišči. Na strokovnih predavanjih bodo spregovorili o varstvu potrošnikov, ekologiji v Zasavju, človekovih pravicah in svoboščinah, medicinskih področjih ter astrologiji. Ker sta tudi v jeseni življenja pomembna družabno-razvedrilno področje in osebna rast, planirajo organizacijo plesnega tečaja, predavanja o zdravi prehrani, negi obraza, samomasaži, vitalni energiji, duhovnosti in meditaciji. V tednu vseživljenjskega učenja, v okviru Andragoškega centra Slovenije, bodo pripravili razstave, srečanja in ekskurzije. Povezovali se bodo z drugimi UTŽO, z njimi organizirali srečanja in strokovne ekskurzije, z društvi upokojencev in drugimi društvi, da bodo dnevi zanimivi in ustvarjalni. Zato vabijo vse, ki jih kaj od naštetega zanima, da jih obiščejo in zvedo več podrobnosti. Besedilo in slika: Irena Vozelj NOVO ŠOLSKO LOTO 03 ZLU Izobraževanje je postalo potreba, nuja. Ker je znanje običajno povezano s stroški, je razveseljivo dejstvo, da bo Zasavska ljudska univerza organizirala v novem šolskem letu kar nekaj brezplačnih programov. \/okviru projekta Centra vseživljenjskega učenja bodo V na Točki vseživljenjskega učenja v sodelovanju z Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje potekali krajši, peturni brezplačni računalniški tečaji namenjeni starejšim in brezposelnim, kjer bodo prilagodili program različnim zahtevnostim in pokazali osnove rokovanja z računalnikom, uporabo Worda, Excela, Interneta, e-pošte, PowerPointa... Načrtujejo delavnice e-fotografije, neposredne komunikacije po skypu. Organizirali bodo tudi različna predavanja o zdravju, zdravilnih rastlinah, duhovni rasti in druge zanimive delavnice. Prvo predavanje bo 13. oktobra v trboveljski knjižnici na temo Samopodoba. Začetni, 24 urni tečaji tujih jezikov, francoščine, italijanščine in španščine se bodo predvidoma začeli v oktobru, če bo dovolj zapolnjenih mest. V Svetovalnem središču ISIO Zasavje svetujejo odraslim kakšne so njihove možnosti pri izbiri izobraževalnih programov za odrasle, pomoči pri učenju. Letos bodo tudi pomagali izpolnjevati vloge za povrnitev finančnih sredstev šolnin, iz državnega razpisa za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja. Po razpisu Znanje uresničuje sanje, pa bo mogoče dobiti povrnitev finančnih sredstev za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, usposabljanja na tečajih tujih jezikov in računalništva. Odrasli imajo možnost brezplačnega samostojnega učenja v Središču za samostojno učenje na ZLU Zagorje, v knjižnicah Trbovlje in Hrastnik. V času med 22. In 29. septembrom, ko so Dnevi svetovalnih središč, bodo v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku imeli postavljene stojnice z izobraževalno ponudbo in organizirali brezplačne delavnice o metodah, tehnikah, strategijah in ovirah pri učenju. V okviru programov UŽU-MI, usposabljanja za življenjsko uspešnost bodo, ob pridobitvi sredstev Ministrstva za šolstvo in šport, organizirali šestdeset urno računalniško opismenjevanje in petdeset urno računalniško digitalno opismenjevanje. Enako kot prejšnja leta bodo vpisovali v srednješolske in višješolske programe, priprave in izpite za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, na jezikovne tečaje. Novost bodo dvajset urni tečaji Retorike in komunikacije, od oktobra dalje. Verjamem, da sta najpomembnejša v življenju zdravje in znanje. Na tej podlagi je mogoče v življenju doseči marsikaj, zato se ne obotavljajmo in izkoristimo možnosti, ki jih ponujajo! Besedilo: Irena Vozelj Kšefti 0\ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 « produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z * * ti možnostjo sponzoriranja irdafutfi UtCIf’""! ti • trženje in produkcija za gospodarsko * ^ m interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP „ . . „ . , , E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA f V SLOVENIJI 0/J ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA vP Supersprint basal MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO ml /fnfes 03 5725 10