Posamezna številka 30 Vinarjev.
Slev. 233. f	v Lilijam, v tem, one 10. okrnim m
m Velja po pošti: as ■■ oelo letu oaptel .. K SO*— M en oieuee „ .. „ 4.50 ■a Nemčijo oeloietno. „ Sirca ostalo Inozemstvo. „ 80 -
V Ljabljani na dom le oelo leto aapret.. K 48— ■a oa meaeo „ .. K 4-— v omt »njiam niidni „ 3-59
m Sobotna izdaja: 39
Zs oolo loto.....K 10'—
sa Nemčijo oeloietno. „ 12*— sa ostalo laosemstvo. „ 15 —
Leto XLVI.
Inseratii
Bnoatolpna petitvrsta (59 m« Iiroka In 3 mm vUoka ali nje
prostor) se oakrat .... po 50« sa dve- lo večkrat . „ 45 ., pri fet|Ui naročilih primer »a popust po dofjovoru. Ob aobolab dvo|nl tartt
r.--i Poslano: m
Enostolpna petitvrsta K 1-Izhaja vsak dan izvzemšl nedelje In praznike, ob 3. nrl pop. Redna letna priloga vosnl red
OV Uredništvo le ? Kopitarjevi nlloi itev. 6/m. Rokopisi se ne vračalo; nefrankirana pisma se na ob sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50. *=»
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlloi ŠL 6. — Račnn poštne branlinloe avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravniškega teleiona st. 50.
UfilsonoDi pogoji.
Washington, 8. oktobra. Nota državnega tajnika švicarskemu voditelju poslov v odgovor note nemškega državnega kanclerja se sledeče glasi:
Državni departament, dne 8. oktobra 1918.
Gospod!
Čast mi je potrditi v imenu predsednika sprejem Vaše note z dne 5. oktobra, ki je obsegala sporočilo nemške vlade predsedniku. Predsednik me je pooblastil, naj Vas naprosim, da sporočite državnemu kanelerju sledeče: Predno odgovori prošnji cesarske nemške vlade in da bo odgovor tako odkritosrčen in iskren, kot zahtevajo to važni interesi, ki jih nota vsebuje, smatra predsednik Združenih držav za potrebno, ugotoviti natančen pomen note državnega kanclerja. Ali misli državni kancler, da sprejme cesarska nemška vlada pogoje, ki jih je predsednik predložil v svoji poslanici kongresu Združenih držav dne 8. januarja in v naslednjih poslanicah, in da bi bil izraz o vstopu v diskusijo le ta, da se sporazume o praktičnih posameznostih njihove vporabe? Predsednik Združenih držav se čuti dolžnega izjaviti k predlogu za premirje, da se ne smatra opravičenega predlagati vladam, s katerimi je vlada Združenih držav proti centralnimi državami zvezana, premirja, dokler stoje armade teh držav na njihovih tleh. Dobra vera pri diskusiji bi bila odvisna le, če osrednje države soglašajo, da umaknejo takoj čete iz zasedenega ozemlja. Predsednik se smatra tudi za opravičenega vprašati, če govori državni kancler tudi za one oblasti, ki so dosedaj vodile vojno. Odgovor na to vprašanje smatra v vsakem oziru za izvanredno važen.
Sprejmite, gospod, ponovno zagotovilo mojega spoštovanja.
ske bi se Prusija, to jedro militaristične Nemčije, okrnila, njen vpliv bi se zmanjšal in možnost novih vojska znatno oddaljila. Da se po Wilsonovih načelih tudi razmere sedanje monarhije temeljito spremene, ni potrebno več povdarjati, ker bi se spremenile same po sebi.
Zaprošeno premirje Wi!son odklanja. Preden se začne premirje, morajo osrednje velesile izprazniti vsa zasedena ozemlja. To se pravi, da nastane položaj, ki je bil ob oočetku vojske,
tuji«. Mi smo o svoji usodi dolgo mislili il sedaj bomo o njej tudi odločili.
Silna napetost, ki je bila v evropskem ozračju te dni, ko smo čakali odločujoče besede iz Washingtona, je ponehala, mora se je odvalila z naših prsi: Wilson je odgovoril. Zelo kratek je njegov odgovor in označuje ga tista preprostost, jasnost in odkritosrčnost, ki je bila vedno obiležje njegovih not in ki je tvorila tako dobrodej-no nasprotje z dolgoveznimi izjavami evropskih diplomatov po poklicu, ki so jim besede največkrat služile za to, da svoje misli skrijejo. \Vilson zelo precizno navaja tri predpogoje, na podlagi katerih so nadaljnja pogajanja mogoča.
Prvo, kar Wilson zahteva, je brezpogojen sprejem njegovih znanih točk. Vsebina posameznih točk ne more biti več predmet pogajanj. Zahteve, ki so tam stavljene, se morajo načeloma sprejeti in raz-govarjati se je mogoče le o tem, kako se
Robert Lansing.
njegov program dejansko izvede. Ta Wil-sonova zahteva posega globoko v življenje vseh vojujočih se držav, a najgloblje v življenje Nemčije, Če Nemčija ta predlog sprejme, pomeni, da jc kapitulirala. Kot svoj zadnji edini smoier vojske je označevala borbo za svoj obstanek in dosedanji obseg, za nedotakljivost svojih meja. Te meje se bodo bistveno spremenile, če Wil-sonova zahteva obvelja: Alzacija-Lorena pripade Franciji, Poznanjsko sc pr<drttži novi Poljski. S tem bi
se dosegel
tudi praktičen uspeh: Strateška meja, ki jo je Moltke z osvojitvijo Alzacije premaknil v korist Nemčije, bi se izravnala na njeno škodo, s čimer bi bila nevarnost novih nemških vojaških napadov zmanjšana; in da se ta nevarnost izključi, je kardinalna zahteva Wilsonova. Z odcepitvijo Po7.nanj-
In slednjič hoče Wilson vedeti, ali je govonl nemški kancler tudi v imenu ti- i stih »ustavnih oblasti«, ki so dosedaj vodile vojsko. Ta točka je nekoliko zagonetna, zagonetna tem bolj, ker Wi!son po-vdarja, da smatra odgovor na to vprašanje za izredno važen. Koga misli ameriški predsednik z besedo »ustavne oblasti«? Značilno jc, da je nemška uradna korespondenca takoj odgovorila na to točko in samo na to, Wolff poroča, da so te ustavne oblasti nemški narod in njega parlamentarno zastopstvo in da je to že pritrdilo mirovni ponudbi. Sumljiva je ta naglica, s katero se uradno pojasnjuje dvom, koga Wilson misli, kakor tudi ni verjetno, da bi Wilson ne imenoval naravnost nemškega naroda, kakor ie to večkrat storil, če se ie skliceval nanj. Vpoštevati moramo tudi, da je po naši in no nemški ustavi cesarju pridržana pravica napovedati vojsko in sklepati mir. Kar torej \Vilson zahteva, jc jasna cesarjeva beseda!
Tak je Wilsonov odgovor. Iz Berlina že prihajajo vesli, dasi sramežljivo, da Wilsonove zahteve niso nesprejemljive. Vsi dogodki, tisti, ki so znani širji javnosti, in oni, ki ji niso znani, silijo k miru. Z gotovostjo smemo pričakovati, da se premirje sklene in da pride za njim mir. Nove tvorbe, ki jih je ustvarila vojska, razpadajo, zveze se trgajo, stare ustanove se zib-ljejo v temeljih — velike bolečine in krči trenutka so dokaz, da je svet pred porodom novega reda. Stara monarhija stoji pasivno ob teh dogodkih, kakor bi v njej ne bilo več dovolj moči, da bi se jih aktivno udeleževala, Wilson nam ni odgovoril in, kakor pravijo, ne namerava tega storiti. Poslanci se od aprlamenta poslavljajo, Nemci prihajajo do spoznanja, da je »bolje razmišljati o lastni usodi kot odločevati o
Važni posvet pri Wilsonu.
Washington. 8. oktobra. (K. u. Reuter.J Predsednik Wilson se je zjutraj umaknil v svojo studijsko sobo. Pozneje je k sebi poklical Lansinga, polkovnika Houseya inj Tumultyja na posvet, po katerem se je oficielno povedalo, da bodo najbrže podali časopisju ob 4. uri popoldne važno obvestilo.
• • •
Lansing je ameriški zunanji tajnik, pol-1 kovnik House je vodil ameriško misijo vi Evropi, Tumulty je Wilsonov zasebni taj^ ni k,
ftvsfriJa-Osrska
Dunaj, 9. okobra. Čudno jc, ker Wil« sonov odgovor, ki so ga gotovo odposlali istočasno, kakor nemški vladi, še ni prišel na svitlo. Iz Washingtona je med. tem pri. šlo poročilo, da Združene države zaenkrat sploh ne bodo odgovorile na avstrijsko' ogrsko mirovno prošnjo.
Washington, 8. oktobra. (Kor. urad., Reuter: LTradno se naznanja, da se zdaj trenutno ne pečajo z avstrijskimi-ogrskimi mirovnimi predlogi.
Posredovalni predlog Avstrije.
Berlin, 9. oktobra. Z oEiciclne strani se naznanja, da je Wilsonov odgovor sicet ustvaril široko polje domnev, toda kljul temu si nc prikrivajo velikanskih ovir zaradi vprašanja izpraznitve in ki jih pro' vzroča drugo Wilsonovo vprašanje, če j«j Nemčija sprejela njegovih znanih 14 točk in če se hoče zdaj pogajati le o njih izs vedbi ali o bistvu teh točk. Jutri se bode naprej posvetovali, kako naj se obravna va zadeva. Avstrija je baje predložila po sredovalni predlog, naj se ozemlja, ki jil mora izprazniti Nemčija, postavijo poc varstvo Nizozemske.
§z!&vs nemške vlada.
Berlin, 9. oktobra. WolIf poroča: Odgovor predsednika V/ilsona še tu v uradnem besedilu ni predložen. Za zdaj še nI mogoče, da se besedilo natančno prouči Vsekakor je razvidno iz besedila, da bode potrebne s strani nemške vlade nadaljn« izjave. Za to so potrebni skrbni premisleki vlade. Odgovor na končno vprašanj« predsednika je podan z govorom predsednika Fehrenbacha v seji državnega zbora 5, oktobra, ki je v imenu nemškega ljud-
Razstava
skih narodnih del m narodnih noš.
Odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« je priredil pod vodstvom svoje vrle predsednice gospe Franje dr. Tavčarjeve v veliki dvorani »Mladike« (Šubiceva ulica) razstavo slovenskih ženskih narodnih del in narodnih noš, V pri-prosti, a z izbornim okusom okrašeni dvorani je razstavljenih na stotine raznih objektov, ki so okrašeni z narodnimi vezeninami iz vse Kranjske.
Gorenjske vezenine so na prevlakah za blazine, na namiznih prtih in malih prti-čih ter na rjuhah. Izvršene so ali z volno ali z bombažem, nekatere tudi s svilo. Vezivo je večinoma rdeče, modre in črne barve. Vbod je križni, pa tudi verižni, kvadratni i, dr. Motivi so nageljni in razni drugi cveti, praprotne vejice, stebla in vitice. Prav pogosto se nahaja vezeno srcc.
Nekaj je tudi živalskih motivov, zlasti ptic. Vsi ti motivi so splošno stilizirani in se nahajajo v bordurah, kvadratih, pa tudi v Irugih geometrijskih in negeometrijskih oblikah.
Nekaj posebnega so belokranjske vezenine, ki se nahajajo na otiračah, namiznih priih in celo na povojih. Motivi belokranjskim vezeninam so četverokoti in pa zvezda. Vidimo pa tudi lepo stilizirane ptice. Ti motivi so uporabljeni večinoma v bordurah. Vezivo je bombaževa nit rdeče, modre pa tudi oranžne barve, Vbod je tkalni (tkaničnij, zato se te vrste vezenin imenujejo t k a n i c e.
Razstavljene so pa tudi srajce, rokav-ci in vrhna krila. Vse to je okrašeno z raličanjem in s štepanjem, Nit je bombaževa in je črne, modre, rdeče in oranžne barve. Prekrasni so vzorci »k o -z i c«, ki se nahajajo na ramah rokavcev. Raličanje in štepanje jc nekaj tako finega, da bi se mogla postavljati vsaka modna dama z belo obleko, ki bi bila okrašena z vezeninami te vrste.
Belokranjske vezenine so na Kranjskem sigurno najstarejše. R*ii'ce in štepke so okraski, kakršne vidimo na izkopinah, na kovinastih in keramičnih izdelkih iz prastare dobe.
Zelo zanimivi so tudi krispani (nagubani) rokavci, jalbe (pokrivala) ter z rali-cami in drugovrstnimi vbodi v pestrih barvah vezeni zabunci (ženski kožuhi), ki so v Beli Krajini še dandanes v navadi.
V obiicm številu je razstavljenih belih vezenin iz vse Kranjske. So tu razgrnjeni razni prti in pr tiči ter predpasniki. Zani-
miv je bel predpasnik, v katerem je za časa ljubljanskega kongresa (1821) pod cesarjem Francem plesala Trnovčanka vul-go Juričevka.
Motivi belim vezeninam so rastlinski: raznovrstni cveti, listi, vejice, vitice i. dr.
Izmed belih vezenin so neoporečno najzanimivejše peče in teh je tudi največ razstavljenih. Pri pečah je najvažnejša »r o ž a«, ki se nahaja sredi enega vogala. Nekatere peče imajo pa tudi obrobne bor-dure in tem vzporedno všite vstavke od tulja, v katerega so vezeni razni rastlinski okraski, Roža in obrobne bordure imajo liste in cvete navadno izrezane in aplicirane s tuljem. Tudi v ta tulj so vezle naše vezilje razne rastlinske motive ali pa vijugaste črte, zvezle so pa tudi niti v razne mrežaste oblike.
Vezenje na pečah je izvedeno nepopisno krasno, in smelo se trdi, da ga noben stroj ne more preciznejc izvršiti, kakor so lo storile proste roke naših vezilj izza davno minulih časov. Človek se ne more na-čuditi eksaktnosti, s katero je to vezenje izvršeno. Občudovanja vreden je pa tudi okus, s katerim so vezilje po samosvoji domišljiji komponirale okraske na pečah in pa spretnost, s katero so vse te prekrasne motive narisale. Najbolj pa je občudovati vztrajnost, ki so jo imele pri tem minuci-oznern delu.
Razstavljenih jc nad 80 peč, a niti dve
nista enaki, in priznati sc mora, da je druga lepša od druge. So res nekaj posebno finega, nekaj umetniškega po kompozicij' in tehniki.
Zanimiva je »desetinska peča«, torej izza časa, ko so kmetje še dajali desetino!
Pod pečami pa vise razni obhajilni in velikonočni prtiči. Tudi na teh je motiv rastlinski. Vezivo je ali bombaževa nil rdeče in modre barve ali pa volna raznih barv (pisano vezenje). Vbodi so raznovrstni kakor pri belem vezenju.
V sredi teh prtičev je Jezusov mono< gram sam ali pa združen z Marijinim.
Kakor pri belih vezeninah je tudi pri teh prtičih občudovanja vredna kompozicija in tehnika. Iz oblik črk in imen ter letnic, ki so na teh prtičih vezani, je videti, da je imela marsikatera vezilja neokretno roko za pisanje, a risanje okraskov pa ji je šlo od rok, da je veselje.
Izined skupin, ki se nahajajo ob stenah dvorane, je omeniti idrijsko kleklanjc na prtih in prtičih in servietah. Posebno lepe so vstavke na razstavljeni blazini, in čipke na damskem robčku ter kleklan ri-dikil. Najkrasnejša pa je kompletna mašni-kova oprava, ki bi se nedvomno odlikovala na vsaki svetovni razstavi. Vse te predmete je poslal gosp. Dragotin Lapajne iz lurije.
Zelo bogata je zbirka g. živinonad-zdravnika. Sadnikaria iz Kamnika, V tal
stva in državnega zbora izjavil, da državni zbor odobrava mirovno ponudbo in jo smatra za svojo.
Optimistična sodba o miru.
Budimpešta, 9. oktobra. Berlinski poročevalec »Az Esta« poroča: Vprašanje o izpraznitvi zasedenega ozemlja, v kolikor tiče Nemčije, ne bo nadaljnjih pogajanj oviralo. Brez pretiranega optimizma se lahko reče, da mir najboljše stoji.
Papež posreduje.
Berlin, 9. oktobra. »Neue Zdricher Nachrichten« poročajo, da bo papež storil vse, da ne bodo odklonili mirovne ponudbe osrednjih velesil.
Posredovanje Nizozemske. *
Frankobrod ob Meni, 9. okt. »Frankfurter Ztg.« poroča o nedeljskem nizozemskem kronskem svetu: Nizozemska vlada sodi, da trenutno še ni prišel čas, ko more ponuditi posredovanje. Da bodo pa pripravljeni za vse slučaje, so v kronskem svetu sklenili, da imenujejo zopet nizozemskega poslanika v Washingtonu, za katerega je določen bivši kolonialni minister Cremer.
Vse vrniti!
Ženeva, 8. oktobra. »Homme libre«, (glasilo francoskega ministrskega predsednika Clemenceauja piše: »Veliki igri sledi mala. Žalostni in revni komediji, ki so jo igrale vse velike in male marionete vele-nemške in socialistične čete, odgovarjamo le z novimi ofenzivami. Krinka, svetohlin-stvo, laž in hinavščina: vse pada pod udarci entente. Videli smo, kako se je cesar trkal po prsih; sledil mu je cesarjevič, ki si je odrgnil oči s čebulo; sledili so nizkotni umikalni manevri Kiihlmanna in Hertlinga ter končno revna izjava pl. Hintzeja. Danes, ko ie zrušena velika nemška ofenziva, noče več, da se govori o nemškem apetitu, in zahteva le, naj mu puste, kar ima! To lahko naglasa, kolikorkrat hoče, toda zapustiti mora vse. Povsod mora Nemčija vse zapustiti: v Mali Aziji, v severni in v vzhodni Franciji in v Italiji. Vse mora zapustiti. Banditu je pojasnila Amerika, m sicer skozi odgovorna usta senatorja Lod-geja, da ne obdrži Nemčija ničesar niti tistega ne, kar je vzela pred 50. ali 60. leti; da, niti kolonij. Zapustiti in se postaviti v nemožnost, da nam škoduje. Ničesar ne bomo zanemarjali, da dosežemo smoter, od katerega zavisi usoda človeštva. Demokracija ,e°na tem, da s slavnimi zmagami privedejo do krasne jutrišnje resničnosti.
Vojni svet v Versaillesu.
Ženeva, 9, oktobra. Iz Pariza se brzo-favlja: Vojni svet v Versaillesu je danes pričel s posveti, ki bodo trajali do četrtka. »Temps« poroča, da se jih udeležuje 23-državnikov in delegatov entente Gre izključno za vprašanje premirja. Odločitev bo padla v četrtek, mogoče pa tudi sele v soboto.
Manifestacije v Parizu,
Pariz, 9. oktobra. Ko se je peljal ministrski predsednik Clemenceau na sprehod, je prišlo do viharnih manifestacij ljudskih množic. Manifestanti so pozdravljali Clemenceauja kot zmagovalca.
»Action Francaise« o mirovni ponudbi.
Bern, 8. oktobra. »Action Francaise« izvaja: Kakor leta 1916., tudi danes ponuja
zbirki je perilo s prekrasnimi vezeninami
iz vse Kranjske.
Velezanimiva je zbirka g. bevena iz Semiča: belokranjska ročna dela in kompletne belokranjske obieke, ter brda, s katerimi tkejo Belokrapjice platnene trakove. (Brda in njih uporabo je natančno opisal g. prof. dr. Mantua.ni, ravnatelj deželnega muzeja, v lanski Carnioli.)
Lepa je nadalje skupina zavijač, avb z zlatimi in črnimi (žalnimi) čelniki. Tudi posamičnih zlatih in črnih čelnikov je razstavljenih mnogo.
Prav lepi so spencerji (jopiči, imenovani po lordu Spencerju), životci (modrci) od damasta in brokata, razna bela in svilena krila, svileni barvasti vratni robci in nogavice. Tudi lepo vezen svitek je raz-stavljen.
Prekrasni so srebrni, pozlačeni in drugi pasovi. Zelo zanimiv je »maček« (posebne vrste denarnica), na katerem so okraski vezeni s pasovi iz gosjih peresnih tu-
ljev.	,
Prav fletne so neške z malo punčko v
krstni opremi.
Krasna je tudi skupina perila in oblek iz tržaške okclice. Pri tej skupini vidimo model tržaške slovenske okoličanke. So pa tudi modeli ziljanke, belokranjske in gorenjske neveste, ter prav zanimiva skupna Vipavca in Vipavke, ki prodajata sa-"je. 'oleg navedenih je še nekaj manjših
d'1ov in glav s pokrivali.
7a okrasek je razstavljenih nekaj ču-"il.li buč, ki so služile kot blagajne, ic '"na svel'1'ca, zelo star mežnar iz ■■ . ^.—c, zlicc mast, razne tablice, na -o vezeni rastlinski okraski, dvoje
Nemčija mir. Kakor se je takrat odklonilo, se bo odklonilo tudi danes, in sicer iz šc važnejših vzrokov. Nemčija je vedno mislila na to, da se v ugodni uri umakne iz kr-o igre; umakniti se kar hoče z nekate-rimi koncesijami, ki so sicer, kakor dokazuje nova ponudba princa Maksa Baden-skega, le verbalne koncesije. Nemčija je zamudila trenutek, ko bi morebiti taki predlogi«izvabili narode, ko so bili, da govorimo z Lloydom Georgejem, zavezniki v predoru. Ko so se po ruski revoluciji v Nemčiji vzbudile nove nade, je odklonila Wllsonov program, ki je ji zdaj uporabljiv s pogoji, ki jih sama predlaga. Wilson ni nikdar mislil na to, da bo ministrstvu prin-cev in socialistov, ki so jih pridelili ministrstvu, da rešijo Nemčijo, dobavljal odgovorov. Nemčijo skrbi, da ne bo nekega dne stala sama osramočena. To bi rada zabra-nila. Ententa mora uvideti, d« te usluge ne sme storiti Nemčiji, kakor tudi ne Avstriji Ogrski, Nemogoče je, da se pogajamo z osrednjo Evropo kot s celoto, ker bi bila vojska najneplpdovitejša vseh vojska; boljše bi bili storili leta 1914, in 1916., da bi sprejeli jarem osrednje Evrope nase, kakor da smo ga odklonili. Ce hoče Avstrija Ogrska m'r, se mora ločiti pred vsem od Nemčije. Na mirovni kongres ne bo prišla kot najemnik Nemčije. Državniki na Dunaju se morajo s to mislijo sprijazniti.
Staliffe 'talile.
Italija zahteva izpraznitev zasedenih ozemelj.
Lugano, 8. oktobra. »Agenzia Štefani« piše: Ententa je pripravljena, da sklene mir, toda le pod pogojem jamstev, ki so taka, kakršnim se je morala prilagoditi Bolgarija. Posebno Italija ne more skleniti oremirja, če sovražnik ne izprazni provinc, ki jih je zasedel.
Italijanski ministrski predsednik o koncu
vojske.
Lugano, 8. oktobra. »Secolo« poroča iz Rima: Orlando je po svojem velikem govoru v odseku podal nekaterim poslancem izjave, iz katerih upravičeno sklepajo, da bo ministrski predsednik 10. oktobra naznanil zbornici dejstva, iz katerih je pričakovati konca vojske. Dopisnik pripravlja na senzacijo prve vrste.
Lugano, 9, Milanski listi poskušajo zadušiti razburjenje, ki ga je povzročilo poročilo o mirovnih predlogih osrednjih velesil, »Corriere della sera« piše, da so ceste napolnjevale velike množice ljudi. Domoljubna društva v Italiji organizirajo agitacijo, da so nastopi proti mirovnim nadam.
Lugano, 9. »Giornale d'Italia« svari italijansko prebivalstvo in izraža nazor, da se morajo Čuvati pred osrednjimi velesilami, ki še ne mislijo, da pritrde neobhodno potrebnim koncesijam. Italija izgubi vojsko, če sprejme »status quo ante«.
Vprašanje Belgije.
Basel, 8. oktobra. »Morning Post« poroča: Obnovitev Belgije je predpogoj razgovorov o miru. Belgijska vlada je že začetkom letošnjega leta cenila dokazano škodo s 14 milijardami frankov.
Glasovi iz Španije.
London, 9. Reuter poroča o pisavi španskega časopisja: »E1 Liberal« je izvajal: Na zahodni fronti je za vse čase pokopan častihlepni despotizem, bodisi je usoda ponudbe o premirju kakršnakoli. Gotovo je, da bo mir prišel kmalu. Zmaga narodov, ki se ne klanjajo militarizmu, je ve-l:k korak do utrditve zveze narodov. »E1 Poies« piše; Zmagala je demokracija. V bodoče bodo ljudje državljani in ne sužnji.
Hrvafsko-srbska koalicija vstopi v »Narodno veče«.
Zagreb, 10. oktobra.
Na včerajšnjem posvetovanju poslancev hrvatsko-srbske koalicije so sklenili soglasno, da vstopi stranka v »Narodno veče« Slovencev, Hrvatov in Srbov. V ta namen so izvolili odbor, ki naj takoj vstopi v zvezo z dragimi narodnimi strankami in skupinami.
V odbor so izvoljeni poslanci: Sveto-zar Prlbičevič, dr. Dušan Popovič, Vence-slav WUder, dr. Edtf Lukinič ia dr. Ribar.
Koalicija ne popušča.
Zagreb, 10. oktobra.
Glasilo brvatsko-srbske koalicije »Hrvatska Riječ« piše z ozirom na vest lista »Reichspost«, da se bo pričel pogati ponovno dr. Unkelhfiuser s hrvatsko-srbsko koalicijo, da bo našel ravno tako situacijo, kakor jo jc pred kratkim. Hrvatsko-srbska koalicija da ponudbe in pogajanja dr. Un-kelhauserja odločno odbija in da si ne da vzeti tega, kar si je priborila pred enim letom, namreč parlamentarnega režima,
Mažari ponujajo.
Zagreb, 10. oktobra.
Te dni se je vršila v Zagrebu konferenca srbske radikalne stranke, na kateri so sklenili, da se pridružijo akciji vseh narodnih strank in skupin — da vstopijo ▼ »Narodno veče S. H. S.«
Na tej konferenci se je tudi poročalo* da so ponudili Mažari Srbom, samo da jih pridobe za sebe, narodnega ministra brez listnice.
Srbska radikalna stranka je fo pooud* bo Mažarov soglasno odbila.
Ji§§sle«anska fronta enotna.
Koalicija stopi v Narodno veže.
Posvetovanja koalicije.
Zagreb, 10. oktobra.
V	torek in sredo je imela hrvatsko-srbska koalicija izredno važna posvetovanja, na katerih je razpravljala o danes najbolj aktualnih vprašanjih.
V	torek popoldne je bila nekaka pred-konferenca, katere so se udeležili ban, vsi sekčni načelniki razen Kriškoviča, nadalje veliki župan zagrebški, ličko-krbavski in varaždinski in vsi v Zagrebu se mudeči poslanci.
Kolikor je znano, je na tej predkonfe-renci poročal med drugimi tudi predsednik sabora dr. Medakovič o svoji konferenci z Wekerlejem v Budimpešti. Wekerle je bil z dr, Medakovičem izredno prijazen — kar ni njegova navada — in je zahteval od njega, naj pritrdi koalicija njegovi zahtevi, da se imenuje dr. Unkelhauser za hrvatskega bana. Pri tej svoji zahtevi pa je spraševal za želje in zahteve Hrvatske oz. hrvatsko-srbske koalicije, samo da bi napravil na dr. Medakoviča kar najboljši vtis. Dr. Medakovič je Wekerleju izjavil, da so vse zahteve Mažarov in njih vlade za Hrvate nesprejemljive.^
V	sredo so se udeležili glavnega po-
lepo poslikanih lesenih škatelj, cinasta posoda za mleko, nekaj majolik, stenskih tabel, slikanih na steklo in »kmečki strah«, to je lesen vrč, s katerim so kmetje merili grajščakom desetino in nekaj drugih predmetov.
Tudi nekaj krasnih belokranjskih, gorenjskih in notranjskih pirhov je videti, ki so jih pisale kmečke žene.
Na mizah in na steni vidiš razložene liste iz zbirke »Narodne vezenine na Kranjskem«, ki jo je sestavil, veščak v svoji stroki, g. prof. A. Sič. S svojim lepim delom, ki vzbuja splošno zanimanje in pozornost, nam nudi priliko, da se seznanimo i me z lepimi vezeninami, ki so jih naše babice in prababice same z velikim estetskim okusom, z občudovanja vredno vztrajnostjo izdelale.
To Sičevo delo pa bode tudi podlaga poznejšemu znanstvenemu raziskavanju vseh narodnih vzorcev.
Davno smo že pogrešale tako narodno zbirko. Vedno smo morale posezati po tujih vzorcih, zlasti smo jih iskale po nemških listih, ki si jih našla v vsaki, tudi slovenski hiši. Saj domačega še nismo imele.
Mnogo ovir je moral prof. Sič premagati. Ni bilo lahko delo in celo v teh težkih časih. A ni se ustrašil ne truda ne tež-koč in ovir. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo se je lotil svojega hvalevrednega narodnega dela.
In posrečilo se mu je tako lepo in podal je slovenskemu narodu najkrasnejše darilo, ki bodi ponos vsaki slovenski ženi, vsakemu slovenskemu dekletu. V vsaki slovenski rodbini bodi ta lepa, prva zbirka narodnih vezenin; naj leži na istem
svetovanja, ki se je vršilo pod predsedstvom dr, Nikoliča, vsi poslanci hrvatsko-srbske koalicije. Na tem posvetu so bila podana poročila o razvoju dogodkov v hrvatski domači politiki in o vprašanju taktike.
Vsi sklepi so bili med splošnim odobravanjem soglasno sprejeti.
Posvetovanja so bila strogo tajna.
Neki poslanec hrvatsko-srbske koalicije je izjavil nekemu časnikarju:
»Diskrecija me veže, da vam sporočim, o čem se sedaj posvetujemo. Naša patrioti-čna javnost more biti popolnoma umirjena, ker bomo tudi sedaj v popolnem obsegu izpolnili svojo dolžnost, ki nam jo nalagajo sedanji usodni trenutki. Naša domoljubna naj spremlja z zaupanjem naš trud, katerega cilj je osiguranje srečne bodočnosti.«
»Hrvatska Država«, glasilo Starčevi-čeve stranka prava, piše o priliki posvetovanj hrvatsko-srbske koalicije, da če se pridruži drugim narodnim strankam in skupinam, bo našla v Starčevičevi stranki prava najbolj lojalnega zaveznika, kot je bila doslej njena najbolj lojalna nasprotnica. Interesi troimenega naroda so sedaj nad vsem drugim.
mestu, kjer se sedaj šopirijo nemški listi, nemški romani. Delo je vredno, da si je nabavi vsaka Slovenka.
Zbirka izhaja v štirih delih. Trije deli so že kompletni in se dobe v vseh ljubljanskih knjigarnah. Vsak zvezek stane 2 kroni. G. prof. Siču pa čestitamo in ga zagotavljamo, da smo mu srčno hvaležne. Hvaležne mu bodo tudi naše potomke.
Želimo le, da g. prof. Sič to delo, ki je tako lepo pričeto, nadaljuje in spopolni. Kakor čujemo, ima še lepe načrte.
Da je sedanja razstava tako obsežna, gre pohvala vsem, ki so blagovolili vpo-slati svoje predmete. Prav veliko predmetov pa je izposojenih iz deželnega muzeja kranjskega in posebna zahvala veljaj gospodu prof. dr. Mantuaniju, muzejskemu ravnatelju, ki je z njemu lastno uslužnostjo in pravim razumom za našo domačo umetnost izbral predmete, ki so vso razstavo ne le kompletirali, marveč tudi dvignili. Prav tako gre zahvala tudi muzejski ofici-jalki gdč. Kušarjevi, ki je rade volje postregla našim damam z vsem potrebnim.
Vsa razstava je zelo lepo aranžirana in dela čast »Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu«. Gotovo bi bila v mirnem času večja, obsežnejša, a za današnje kritične čase je dovolj obsežna. Saj je težko dobiti predmetov, ko so transportne razmere tako hudo otežkočene.
Ker ima ta razstava namen, seznaniti naše ženstvo z raznimi ženskimi ročnimi deli izza davne minule dobe in vzbuditi zmisel za domača žen*Va ročna dela in narodno nošo, je dolžnost zavednih Slovenk, da jo v najmnogobrojnejšem 5'p Uu obiščejo,	A.-I-M.
g\ Likuidacija.
Karolv na obzorju.
Dunaj, 10. oktobra. Danes je sprefe} cesar v avdijenci grofa Karolyja. Zadnje dni se je posvetoval grof Karoly z voditelji nemažarskih narodov na Ogrskem, ta« ko z voditelji Srbov, Slovakov in Ruma-nov. Istotako je Karoly interveniral prt ministrskem predsedniku dr. Wekerleju, naj se internirani slovaški voditelji oevo-bode.
Za Veliko Polisko.
NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER POLJSKEMU REGENTSKEMU SVETU.
Varšava, 7. oktobra. (K. u.j NemlU državni kancler je poslal regentskemu svetu naslednjo brzojavko: »Ob prevzetja službe državnega kanclerja mi je posebne na srcu, da visokemu regentskemu svata kraljevine Poljske zagotovim, da senu v soglasju z izjavo, ki sem jo podal v državnem zboru, trdno odločen, da uredim razmerje nemške države do novovstale kraljevine Poljske v duhu pravičnosti in ume-vanja obojestranskih življenjskih interesov; potrudil se bom, da se še obstoječa bremena okupacije kolikor mogoče hitro odstranijo. V zaupanju, da bosta visoki regentski svet kakor tudi kraljevina poljska državna vlada umevala moja prizadevanja, bom za njih uresničenje takoj izdal potrebne odredbe.
Poljsko kolo za neodvisno, svobodno združeno Poljsko.
Poljsko kolo je imelo dne 9. t. m. plenarno sejo, katere se je udeležil tudi minister za Galicijo. Načelnik dr. TertiJ je izjavil: »Kot parlamentarno zastopstvo poljskih dežel v avstrijskem delitvenem ozemlju pošilja Poljsko kolo presvetlemu regentskemu svetu za proglasitev zedinjenja vseh poljskih dežela izraz zvestobe in spoštovanja.« Izjavo so sprejeli navzoči z viharnim odobravanjem.
Nato je prebral načelnik izjavo konservativne skupine, da stoji na stališču zedinjenja poljskega naroda, odstranitvi vsled delitve prizadete krivice in spojitvi čeških dežela. Konservativci izjavljajo, da pristopajo deklaraciji Poljskega kola z dne 2. t. m. Tudi to izjavo so sprejeli z velikim odobravanjem.
Konservativna skupina je nato stavila predlog: »Predsedstvo Poljskega kola se pozivlje, da nemudoma uvede korake za ustanovitev enotnega poljskega zastopstva,« Predlog so sprejeli.
Regentskemu svetu v Varšavi so nato v zmislu teh izjav poslali brzojavko.
Poljska narodna garda.
Krakov, 10. oktobra. Listi poročajo h Varšave, da se tamkaj pripravlja poljska narodna garda, ki bo vzdrževala mi? In red, dokler nemške čete ne zapuste okupacijskega ozemlja.
Vtis proklamacije na Nemškem.
»Beri. Tageblatt« piše 9. t. m.: OkVc poljskega regentskega sveta, ki nastopa za Veliko Poljsko, ;e splošno presenetil Kakor slišimo s poljske strani, se je izda! v sporazumu z okupacijskimi oblasbni.
Za sporazum med Poljaki in Ukroji"
Poljsko kolo je pooS'ast;'o r stvo, da v primernem trenut':u • • p dajanja z ukrajinskim klubom, di se obema narodoma dos°'p. snom rum
IMmli iIkm drZaonega zbora.
Parlament zboruje, dalje, toda brez vsakega zanimanja. Čehi so zopet v zbornici in včeraj jc bil lc slučaj, da so izostali. Poljakov pa jc le malo, ker so se odpeljali k narodnemu zborovanju v Kra-!<ovu. Zbornica nudi sliko ugašajočega plamena. Menda so že vsi poslanci prepričani, da so zbornici dnevi že šteti.
Veliko pozornost jc vzbudil v zbornici govor češkega poslanca Z a h r a d -nika, ki jc izrazil v začetku svojega go-\ ora upanje, da govori zadnjič v avstrijski zbornici. Povdarjal jc tudi, da je bil predsednik zveze železničarjev Navratil poslan naravnost na bojišče, ker je interveniral v zadevi nevzdržnega položaja uradništva. Poslanec Zahradnik smatra železniškega ministra Banhansa osebno za dogodek odgovornega.
V začetku današnje seje jc prišlo do burnih prizorov, ko je domobranski minister pl. Czapp, ki še vedno plove v nemškem duhu, izjavil, da jc naša armada ljudska armada na demokratični, podlagi. Poslanec Seitz mu je zaklical, naj nc smeši zbornice in naj nc dela slabih dovtipov. Czapp se je ves v zadregi branil.
Avstrijska zbornica je danes, ko smo sprejeli Wilsonov program, še anahroni-zem. Njeni dnevi so šteti, kakor so šteti dnevi stari nemško-mažarsko fevdalni Avstriji in njenim zastopnikom.
Seja dne 9. oktobra.
Predsednik dr. Gross otvori sejo ob 11. uri 10 minut dopoldne.
Poljedelski minister je predložil računski zaključek o upravi državnega melioracijskega zaklada v upravnem letu 1916-1917.
Zbornica je prešla na dnevni red in nadaljevala razpravo o vladni izjavi z dne 1. oktobra in nujnih predlogih z dne 8. oktobra.
Kotorska pravda.
Domobranski minister podmaršal pl. C z a p p je v imenu ministrskega predsednika in v sporazumu z vrhovnim armadnim poveljstvom odgovoril na interpelacijo poslanca dr. Korošca o kotorskem procesu proti mornarjem in izvajal: Dejanje mornariških oseb, proti katerim se tačas vrši preiskava, nikakor ni tako nedolžno, kakor bi po opisu v interpelaciji morali misliti, marveč je bil to eden najtežjih nasilnih uporov proti dolžnostim vojaške discipline, kakor izhaja iz že doslej pravokrep-nih razsodb proti delu storilcev. Značilno je dejstvo, da so le-ti prelivali kri. Dejanje se mora soditi tem strožje, ker je vsled tega brodovju pretila nevarnost, da izgubi nenadomestljive ladijske enote.
Poslanec G 1 o c k 1: O razpravi bomo še govorili.
Poslanec Seitz: Razprava je farsa sodne obravnave. (Neprestani medklici pri socialnih demokratih. — Predsednik ponovno prosi za mir.)
Pl, Czapp pravi, da noče prehitevati glavne razprave, vendar bi za zgled opozoril, da trditvi, da se je z moštvom nedostojno ravnalo, nasprotuje že dejstvo, da uporno moštvo v svojih zahtevah, ki jih je predložilo, niti z besedico ne omenja kake tožbe radi slabega postopanja. Spričo posebno težkega čina se želji interpelanta po aboliciji kazenskega postopanja ne more ugoditi.
Slučaj Tušar.
O dejanju stotnika Maksa Wolfganga proti desetniku Tušarju je pripomnil domobranski minister, daje, kakor je že povedal poslancu Benkoviču, vojaški pravdnik proti oprostitvi stotnika Wolf-ganga vložil ničnostni priziv, o katerem bo odločalo vrhovno vojaško sodišče. Zbornica naj bo zagotovljena, da vojaška uprava kakor v tem, tako tudi v drugih slučajih, kjer gre za kršitev predpisov o rabi orožja, ne bo zamudila skrbeti za to, da o njih odloči sodišče.
Razmere v armadi.
Govornik sc peča nato s trditvijo, da veje v armadi protidržavni duh, tako da zato ni mogoče misliti na kako ofenzivo; pravi, da te trditve nikakor ne odgovarjajo dejstvom, marveč da naše vrle čete, zveste prisegi in prešinjene od čuvstev dolžnosti, z nezmanjšano močjo branijo domovino in se stavijo po robu sovražnikom. (Medklici pri Čehih in socialnih demokratih.) Naša armada je ljudska armada in splošna vojna dolžnost je demokratična naprava, (Viharni ugovori in trajni medklici pri Čehih in socialnih demokratih.)
Poslanec Z e n k e r : Živio demokracija!
Poslanec Seitz: Ekscelenca, ne delajte dovtipov, saj smo resen zbor. Ni dostojno, delati dovtipc. (Viharni, dolgotrajni medklici. — Predsednik zvoni in ponovno prosi za mir.)
Med ministrom in poslancem Seitzem se vname daljša polemika, v kateri sc pl, Czapp brani proti očitku, da bi botol delati do v tipe,
Potem govori pl. C z a p p o obnašanju čeških vojakov na bojišču, odklanja splošna sumničenja in zavrača žalitve, ki so 6. julija padle proti generaliteti in častniškemu zboru.
Or,tali govorniki.
Poslanec A n g e r m a n n , Poljak, izjavlja, da Poljaki z navdušenjem pozdravljajo oklic poljskega regentskega sveta. Bog varuj novo, neodvisno Poljsko!
Poslanec Zahradnik, češki agra-rec, izraža željo, naj bi bil to njegov zadnji govor v parlamentu. Potem nadaljuje: Z našimi nemškimi brati na Češkem se bomo žc sami pogovorili. Na Češkem so sedaj hujskači, ki hočejo Nemce, nahujskati proti Čehom, Ti so nam osebno odgovorni. Sodili bomo tudi naše preganjalce v zaledju in armadi. Pomiloščenje čeških legionarjev, vse to, kar nas je vezalo na državo in Avstrijo,, je razpadlo. Zastonj nas vabite na nova posvetovanja.
Poslanec R e g e r , poljski socialni demokrat, pravi, da so si avstrijske vlade prizadevale, da narode državi odtuje in jih naravnost preženo iz nje. Nazadovanja v produkciji premoga niso krivi slovanski rudarji, ampak roparsko gospodarstvo v premogovnikih začetkom vojne.
Poslanec dr, F i d 1 e r (Češki svaz) pravi: Narodna avtonomija po vladnih nazorih nam nc zadostuje. V sedanjem trenutku ne gre več za veliko ustavno krizo, marveč za rešitev velikega državnega in narodnostnega problema, ki sega daleč preko mej monarhije, S priznanjem 10. točke Wilsonovc formule jc skupna vlada tu- j di priznala, 'da sc mora o avstrijskih narodih mednarodno razpravljati in da so postala notranjepolitična vprašanja mednarodna. To jc zasluga avstrijske in nemške vlade. Ocl avstrijskega parlamenta in avstrijskih vlad nc pričakujemo nikakc rešitve. Končno sc je govornik zavzel za revizijo dualizma, ki se pa na normalen način in z normalnimi sredstvi ne da več izvršili, marveč le še potom vis major.
Poslanec B r e i t e r zahteva, naj parlament sestavi koalicijsko vlado, a brez-sodelovanja politikov od včeraj.
Poslanec dr. L e v i c k i j se jc pečal z nedostatki obnovitvene akcije v Galiciji.
Hripa in pomanjkanje zdravil.
Minister za ljudsko zdravje dr. H o r -b a č e v s k i naznani, da je nemška vlada dala na razpolago večje množine mrzličnih sredstev, med drugim 1000 kg aspirina. Avstrijski Rdeči križ je dal istotako večje množine aspirina, katerega jc zdaj vsega vkup 3000 kg na razpolago. V zadevi oprostitve zdravnikov in lekarnarjev sta dala vojni in domobranski minister ugodna zagotovila; zdravniki v vojaških bolnišnicah, posebno na Dunaju, se oproste vsake nc-nujne službe, da se bodo mogli v večji meri posvečati civilnemu prebivalstvu. Epidemije ni bilo mogoče zadržati, ker ni znan njen povzročevalec. Izolacija in celo nadzorovanje bolnikov je nemogoče. Izpeljiva bi bila še najprej omejena naznaililna dolžnost. Nato je poročal minister o odredbah za sprejemanje bolnikov r.a Dunaju in po-vdaril, da sedanja epidemija le še ne zahteva tolikih žrtev kakor na primer svoj čas influenca.
Seja se jc zaključila ob 5. uri popoldne; prihodnja seia jutri, v četrtek, ob lt. | uri dopoldne.
zadeva nima političnega ozadja ter so bili na uporu udeleženi tudi mornarji nemške in mažarske narodnosti. Bilo je to gibanje povzročeno vsled brezvestnega razuzdanega in obilnega življenja visokih častnikov, dočim jc moštvo stradalo in se je z njim ravnalo nečloveško, Poslanci vprašajo, ali je pripravljen doseči na najvišjem mestu abolicijo tega procesa.
Dunaj, 8. oktobra. Vložena jc bila interpelacija posl, dr. Korošca in tovar. do ministrskega predsednika in naučnega ministra zaradi odpoklica oziroma dopusta ravnatelja na ljubljanski realki Con\ in vodjo realke v Idriji dr. Lončarja.
Nejasni vladni odgovori. Dunaj, 8. oktobra. V današnji seji načelnikov strank je grajal posl. dr, Korošec, da ministrski predsednik ne odgovarja točno na vprašanja. Nobena debata nima smisla, čc se vlada izogiba odgovorom. Ministrski predsednik Hussarek je odgovoril, da bo tekom debate odgovori! na vsa vprašanja.
Vojni ujetniki in delo na polju-Dunaj, 9. Ruske vojne ujetnike so odvzeli našim kmetom in so jih pridelili. sladkornim tovarnam. Radi te odredbe je naše kmetijstvo, posebno naše vinogradništvo ogroženo. Dr, Benkovič jc interveniral tozadevno t>ri poljedelskemu ministru, ki mu je obljubil, da. bo dal na razpolago nekaj tisoč laških ujetnikov. Na posameznih krajih pa bo pustil šc nadalje ruske vojne ujetnike.
Graško namestništvo kompromitirano. Dunaj, 9. V Brežicah so zaplenili 80 vagonov živil iz Hrvatske. Pri tej priliki so bile odkrite velike nerodnosti, ki kompromitirajo graško namestništvo. To jc organiziralo tihotapstvo iz Hrvatske, kar pa še ni samonasebi zlo. Toda monopol za to tihotapstvo je dalo namestništvo v roke
letnem boju se jc torej posrečilo zadevo končati v prilog ubogim slovenskim dijakom, kafbrim nemškonacijonalni kurs pri vladi ni privoščil kruha. Obenem je ta zadeva dokaz, na kak podel način je hotel nemškonacijonalni sistem ugrabiti slovenskim dijakom lepo vsoto 400.000 kron. Namestništvo v Gradcu je na zahtevo naučnega ministrstva vprašalo mestni urad v Mariboru za svet in la je odgovoril, da naj sc ustanova dovoli samo, čc je bodo deležni tudi Ncmci. Sedaj jc te zarote protf slovenskim dijakom konec.
Promet Zulanmost-Zagreb.
Dunaj. 8! oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je odgovoril železu-ški minister na vprašanje porlanca dr. Benkovič a glede prometa na progi Zidan« most-Zagreb, da pomanjkanje lokomotiv« premoga in osobja ne pripušča pomnožit« ve vlakov na tej progi. Potom južne železnice je bila na >fe!dtransportleitung«ž v Ljubljani vložena prošnja za izpremem-: bo voznega reda, ki jc obljubila nov vozni ' red, kateri se bo oziral na civilni prOflMfc
neki renegatski tvrdki,
ki
je živila smela
izvažati na ;;kodo naših jugoslovanskih dežel samo v Gradec in Gastein, Clary je osebno zapleten v to afero. Dr. B en k o -vič je predložil ministru, za prehrano obširno spomenico in jc tozadevno konferi-ral tudi s polkovnikom Hallersdorferjem.
400 000 K za slovenske dijake.
Dunaj, 9. oktobra. Poslancu Vrstovškti je naučri minister Madeyski na njegovo ponovno intervencijo izjavil, da ie zadeva glede ustanove Ferk ugodno rešena. Po tri-
Posvetovanja nemških strank.
9. t. m. sc je vršilo na Dunaju drujffli posvetovanje zastopnikov nemških parlamentarnih strank. Krščanska ?oc. zveza je predložila svojo resolucijo. V načelnih vprašanjih je dano popolno soglasje. Posvetovanja se bodo nadaljevala. Razprave so se udeleževali zastopniki zveze nemško-nacionalnih slrank, krščansko-socijalne zveze, nemške soc. dem. stranke, nemško« napredne zveze in vsenemške zveze.
Nemški krščanski 5ocialci za samoodločbo.
Nemška krščansko socialna zveza je 9. t, m, sklenila, da prizna samoodločbeno pravico slovanskih ir; romunskih narodov v Avstriji, da zahteva enako pravico tudi za nemški narod v Avstriji in da se hoče na tej podlagi pogajati v. druginr narodi o preosnovi Avstrije \ federacijo svobodnih' narodnih občin:-lev. Zahtevajo, da se vsa nemška ozemlja Avstrije združijo v eno narodno občinstvo, !;i naj izvršuje samoodločbeno pravico nemškega naroda v Avstriji. Da bi se nemška ozemlja v Avstriji podvrgla tujerodnim občinstvom, brezpogojno in. za vselej odklanjajo. V ostalem soc. zveza neomajno vstrajati erskem in chnasticacui prepri*
,'iočc kršč, na svojem čanju.

AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. oktobra. Uradno:
Včerajšnjih težkih obrambnih bojev pri Verdunu so se avstrijske ogrske čete podmaršala Mctzgerja slavno udeleževale.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. oktobra. Uradno:
Bitka se jc iznova vnela med Cam-braycm in Sf. Quentinom. Angleži so zbrali silne množine artiljerije in osredotočili oklopne vozove ter letalske roje in napadli skupno s Francozi in Američani našo fronto od Cambraija do St, Quentina, Sovražnikov naval je na severnem napadalnem kriti? omagal v trdem, boju opoldne zahodno od ceste, ki gre iz Cambraija proti Boheinu. Tam so se v večernih urah izjalovili ponovljeni sovražnikovi napadi.
smo jih našli, po prelomu skozi našo fron* to. Sovražnik jc le na obeh straneh St. Etienna vclrl v naše črte. V popoldanskih urah smo sovražnika z izvedenim protinapadom zopet vrgli nazaj. Sovražnikovi napadi r,o popolnoma omagali na ostali fronti. Krajevna vpadališča smo zopet izčistili s protisunkom.
Odbili smo delne napade ob Aisni in zelo silne napade Američanov na vzhodnem robu Argonskega gozda in v dolini Aire.
Sovražnik je na vzhodnem bregu Moze napade! med Brabantom in Ornesom po močnem
učinkovanju
artiljerije. So-
vražnik,->, ki je vdrl v gozd Consenvoye, srno tam ustavili. Na ostali fronti smo gst odbili pred našimi črtami.
Berlin, 9. oktobra zvečer. Uradno:
Parlament odgoden?
Dunaj, 9. oktobra. -Neucs Wiener Tagblatt« poroča, da bo parlament z ozirom na zunanji položaj še ta teden odgo-dcn.
Na obeh straneh Rimske ceste, ki gre j n bo>i§ču mcd Cambraijem in Sainf leri proti Le Cbateauju, sc je sovražni- j	smo zasedli zada, ležeče po
v naše črte. Nje-v naše Črte. Nje-
Dunaj, 8. oktobra. V današnji seji so ! stavili posl. dr, Korošec in tovariši vprašanje do ministrskega predsednika in . domobranskega ministra zaradi o d ar-madnega vrhovnega povelju i - . štva nameravanega jemanja ! talov v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in v Dalmaciji. Osebe se določajo že sedaj in je že odrejeno, da se gotove vplivne in ugledne civilnc osebe vzamejo kot tali. Kot tali se določajo pred vsem osebe, ki igrajo v jugoslovanskem gibanju kako vlogo. Globoko ogorčeni nad tem novim izbruhom duha nasilnosti, ki je v očitnem nasprotju s priznanjem Wilsonovih načel in samoodločbe narodov, vprašajo poslanci ministrskega predsednika in domobranskega ministra, ali odgovarjajo te vesti resnici in ali je vlada pripravljena vse take odredbe nemudoma preklicati.
Dunaj, 8. oktobra. Poslanci dr. Korošec in tovariši so stavili danes do ministrskega predsednika vprašanje zaradi procesa proti pomorščakom v Kotoru, od katerih so bili zaradi upora na vojnih ladjah obsojeni na smrt in takoj drugi dan usmrčeni pomorščaki Grabar, Fišgorič, Rauch in Perničevič, drugi pa obsojeni na težko ječo. Proti več sto pomorščakom jc bila po dolgi preiskavi in hudem trpljenju dvignjena obtožba ter naj se prične proti njim proces, ki bo trajal več mesecev. Vsa
< v srnen _
! ku posrečil globok vlom 1 ku posrečil globok vlom
gov sunek smo ujeli v črti Walincourt-Elia-: eourt in zahodno od Bohaina, Na južnem krilu napada je sovražnik pridobil lc malo ! ozemlja. Čete, ki so se borile juž. od Mont-brehaina, so v svoji prednji infanterijski postojanki odbile vse sovražnikove napade. Ker je vlom ogroža! v središču bojne črte njih krilo, so morale zvečer umakniti svojo fronto na zahodni rob Presnova le Granda.
Francozi in Američani so v Champagni med Suippesom in zahodno od Aisnc razvili velike sile "in pričeli zopet s svojimi napadi. Iznova -o stremili po poveljih, ki i
stojanke in smo tudi Cambrai izpraznili, Delni boji so se bili v Champagni. Novi sovražnikovi napadi so se razvili na obeh bregovih Moze.	,
I. ''-M WV
Ameriško poročilo. ' ""'' 7. oktobra. Naše čete so prepodile sovražnika i."- Cbatela - Chčhčryja in mu vzele, ko so premagale njegov obupen odpor, nadvladajoče višine zahodno od Aire.
London, 7. oktobra zvečer. Severno od Scarpe je napredovala naša črta na fronti 4 milj. Vzeli smo Biache, St, Vaast in Oppy.
London, 9. oktobra. (K. u.) Reuter f General Haig poroča: Vkorakali smo v Carnbrai.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. oktobra. LIradno:
Francozi in Srbi so vkorakali v Albaniji v Elbasan, katerega smo izpraznili.
V stari Srbiji nobeih posebnih dogodkov.
Balkanski vlak vozi samo do Niča.
Berlin, 9, oktobra. Balkanski vlak vozi samo do Niša.
Francosko poročilo.
6, oktobra. Avstrijsko ogrske ^ojne sile, ki so prišle z italijanske fronte, katere smo premagali dne 5. t. m. v okolici Vranje, se v neredu umikajo proti Nišu in so prepustile francoskim in srbskim četam, katere jih preganjajo proti Leskovcu, 1300 ujetnikov, 12 topov, med njimi 6 težkih, in 30 strojnic. Zahodno od tam so francoske
sile dohitele močni nemški oddelek, ki s« jc umikal, in ga razkropile, nato so zasedle kolodvor Kačanik in vzele veliko transportov in popoln železniški vlak. V boju smo ugrabili približno 100 ujetnikov j med njimi 5 častnikov.
Zvezne sile prodirajo v Albaniji čez Debro na cesti, ki vodi v Elbasan, Močni sovražni odd"'c:k smo vrgli tekom noči na Volkanskih višinah severnozahodno od so-vodna Devolija in Langajca.
Bc*p x ItaSilanl.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. oktobra. Uradno: Italijanski artiljerijski ogenj se je m celi gorski fronti znatno povečal.
Boji infanterije so se razvili v dolini Daone, ob Adiži in neposredno vzhodno od Brente, ki s o uoadli ugodno za nas.
Umik Turkov v Palestini,
Angleži vzeli Saido, Zahle in Rejak — Beirut izpraznjen. * London, 3. oktobra. Uradno: Naša ka-valerija je popoldne 6. oktobra zasedla Zahle in Rejak, ki ležita 33, oziroma 30 milj severozahodno od Damaska. Rejak je točka, kjer se strne s severa sovražnikova širokotirna železnica v 1.05 m železniško omrežje v Palestini. Ugrabili smo veliko voz, streliva in pionirskega orodja. Na obali je sovražnik izpraznil Beirut in se umaknil proti severu. Naše čete so 7. t, m. zasedle Saido, sovražnik se ni branil.
Francozi v Bcirutu. Pariz, 8. oktobra. Admiral Varney je brzojavil ministru mornarice: Neka divizija francoske mornarice se je 7. t. m. ob 6. zvečer pripeljala v beirutsko pristanišče.
Nova turška vladis,
TURŠKA VLADA ODSTOPILA.
Carigrad, 8. oktobra. (K. u.] List »Va-ket« je poizvedei, da je izročil veliki vezir Talaat paša sultanu demisijo kabineta, ki se ie sprejela. Vodstvo poslov, dokler sc ne imenuje nova vlada, se ie poverilo prejšnjemu veleposlaniku v Londonu, Tev-fik paši.
Berlin, 9. oktobra. Deutsche Zeitung poroča iz Carigrada, da je vlada Talaat paša in Enver paša padla. Vlado je prevzel kot veliki vezir 76letni Tevfik paša, kav-kaškega rodu. Po svojem mišljenju je sta-roturk. Novi mož je bil najboljši prijatelj ranega nemškega veleposlanika Mar-schalla in je poročen z neko Nemko. Ge-neralisimus turške armade je zdaj Izet paša, Albanec .iz Ohride. Vojaško se je iz-vežbal v Nemčiji, udušil je leta 1910 vstajo v Jemenu in pomagal v balkanski vojski von der Goltz paši.
Na Puskem.
Smrtne obsodbe v Rusiji.
Moskva, 7. oktobra. Minuli teden so v Rusiji usmrtili 487 oseb. V Moskvi je zaprtih 1700 političnih jetnikov,
Bivši ministrski predsednik Trepov ustreljen, _ Boljševiki streljajo talnike.
Petrograd, 7. (K. u.) Časopisje poroča: V Penzi so ustrelili 250 talnikov, ker je bil umorjen član izredne komisije Jegorov in vsled napada na jetniškega paznika.
Amsterdam, 9. (K. u.) Reuter javlja iz Petrograda: Dne 25. septembra so ustrelili bivšega ministrskega predsednika Tre-pova.
Japonci v Šaman.
Moskva, 7. oktobra. Japonske čete stoje že v Samari.
Bolgarija.
O preosnovi bolgarske vlade poročajo fz Sofije: Preosnovo je zahtevala ententa na pogajanjih v Solunu, češ da hoče imeti jamstvo za strogo izpolnitev pogojev. Malinov je začel nato pogajanja z bolgarskimi strankami. Ententa je pritrdila naslednji sestavi: 2 demokrata (Malinov in Ljapčev), 3 narodnjaki, 1 agrarec, 1 socialni demokrat, 1 radikalni demokrat in general Lukov, član komisije, ki je šla v Solun. Odredbe nove vlade bo vrhu tega nadzirala kontrolna komisija entente, katere angleški in francoski člani so že dospeli v Sofijo. Ne dvomijo, da bodo nastala nespo-razumljenja takoj, kakor hitro bo začela komisija delovati.
§5u$ko-ukr&!inska mirovna pogajanja prekinjena.
Kijev, 7. oktobra. (K. u.) Rusko-ukra-jinska mirovna pogajanja so se v današnji plenarni seji do nadaljnega prekinila. Premirje ostane šc dalje v veljavi, ravnotako ostanejo konzularna zastopstva. Delo v komisijah za prometna vprašanja, zamenjavo blaga in Rdeči križ se bo nadaljevalo, Del ruske delegacije odpotuje danr drugi del ostane v Kijevu, da nadaljuje komisijska posvetovanja.
Novi volni minister v Prusiii.
Berlin, 9. oktobra. (K. u.) .Germania« fc poizvedela: Vojnemu ministru pl. Steinu se je podelila naprošena odslovitev iz urada. Za naslednika mu je določen dosedanji načelnik vojnega urada general Scheuch,
Mariborsko pismo.
M a r i b o r, 5. oktobra.
Zadnj' !ogcdki na bojiščih in posebno odpne! tir/ '■■ ijc so naše Nemce silno kon-sfernirali. Ljudje, ki so šc pred kratkim sanjali o ><Siegfriednu <, govore danes že o potrebi sporazumnega miru, in ljudje, ki so se S~ nedavno temu rogali načelu o samoodločbi r. .rrdov, zahtevajo danes i? samoodločbo za r.emši« naroo. Med te Pavle je zašla tudi • M arburgerca«,. ki zahteva pravico samoodločbo za nemški narod v Avstriji. Seveda jc ta samoodločba, kakor io umeva mariborski
vsenemški list, precej različna od samoodločbe, kakor si jo predstavljamo mi, a tega tudi nikdo ne zahteva, da bi ljudje kar čez noč preklicali vse ono, kar, so smatrali še včeraj za edino zveličavno. Toda sila že iz--trezne tudi naše vsenemce in veseli bodo, da bodo mogli živeti svoje lastno narodno življenje, ne da bi mislili na to, kako si podjarmijo druge narode.
Sprememba se kaže tudi v številnem obisku slovenskih kurzov. V Mariboru obstoji cela vrsta slovenskih kurzov, ki so vsi dobro obiskani. Tudi najbolj zagrizeni Nemci pošiljajo svoje otroke k pouku slovenščine. Med temi je n. pr. tudi urednik »Marburgerce«, prosluli Jahn, ki je svojo hčerko, ki obiskuje meščansko šolo, vpisal za pouk slovenščine. Morda tudi ta mož že sluti, da bi njegovi unuki utegnili postati iz nemških Jalinov slovenski Jani ,kakor so postali njegovi dedje iz slovenskih Janov nemški Jahni, Svet se obrača, časi se spreminjajo in ž njimi tudi ljudje.
Vojno kuhinjo za srednji stan bomo torej vendarle dobili. Tako nam sedaj poročajo z mestnega magistrata. Vlada je dovolila za kuhinjo 10.000 K podpore in 30.000 K brezobrestnega posojila za nakup živil. Kdaj se kuhi' ja otvori, še ni znano. Sedaj iščejo upravitelja in blagajnika. Upamo, da stvar sedaj' ne zaspi več.
Za Ornigovo sirotišnico in vzgojevalnico so darovali tudi sledeči Slovenci: Vogrin Iv., župnik v Sv. Barbari, 20 K; kaplan Šalamon iz Sv. Trojice 10 K; notar Bračko iz Ptuja 10 K; Ivan Šegula, Hlaponci, 5 K. Čudno, da se najdejo še vedno Slovenci, ki se dajo speljati na led, po raznih krajih, Toda nadejamo se, da gori imenovani ne najdejo posnemalcev.
Gospod Matej Obran, posestnik in trgovec v Mariboru, je daroval za gladno jugoslovansko deco 5000 K. Da bi imel mnogo posnemalcev!
V tukajšnjem bogoslovju je letos v četrtem letniku 7 bogoslovcev, v tretjem letniku 3 (1 domačin in 2 frančiškana), v drugem 3 in v prvem letniku 3. Oglasilo se je za bogoslovje tudi več dijakov, ki pa še niso oproščeni.
Tatvine na železnici se vedno bolj -m-že. Eno glavnih tatinskih središč je pač \a-riborski glavni kolodvor. Gotovo ni dneva, da se ne bi zgodila kaka tatvina. Minolo nedeljo je bila neki gospe medtem ko je izstopila iz voza ukradena košara živil, ki jih je z« muko pritihotapila iz Zagreba. Podobne stvari se ponavljajo vsak dan.
Politične novice.
-f- Vsi duhovniki semiške dekanije so
pri konferenci dne 26. septembra soglasno sklenili, da pristopijo S .L. S. in da v vseh svojih župnijah organizirajo krajevne odbore S. L. S.
4 Krajevni odbor S. L. S. se je zbral za občino Sušje v ribniški dolini. 0 strankinih in gospodarskih zadevah je poročal deželni poslanec Škulj ob obilni udeležbi.
-j- Češko-hrvatsko posvetovanje. Predsedstvo češkega narodnega odbora je imelo 8. t. m. v Pragi skupno posvetovanje s hrvatskimi zastopniki. Razpravljali so o stališču češke politike po zadnji mirovni noti osrednjih velesil in ugotovili popolno soglasje v načelnih in taktičnih vprašanjih.
-f- Bosanski mobamedanci na Dunaju. Dunaj, 10. oktobra. Saborska poslanca Ar-navtovič in Sarit-Agič se mudita te dni na Dunaju. Posvetovala sta se s Spitzmiiller-jem in Hussarekom. Pritoževala sta se glede uprave in glede rckvizicij v Ercegbosni,
+ Za narodno edinstvo se je izjavila jugoslovanska mohamedanska akademič-na omladina v Zagrebu.
-J- Manifest ogrske socialne demokracije. Ogrska socialno demokratična stranka je izdala na ogrske narode manifest, v katerem se izreka za takojšen mir, neodvisnost Ogrske, demokracijo in samoodločbo narodov. V podrobnosti zahteva: 1. Sedanja vlada naj nemudoma odstopi in naj se ustanovi vlada, v kateri bodo zastopniki vseh demokratičnih slojev dežele in tudi vseh v deželi živečih narodov, 2. Nova vlada naj takoj razpusti državni zbor in razpiše nove volitve na podlagi splošne, enake, tajne, tudi na ženske se raztezajoče volilne pravice; novoizvoljeni državni zbor naj izdela takoj novo,ustavo. 3. Nova vlada mora takoj vsem sovražnim državam naznaniti, da je pripravljena na podlagi načel ruske revolucije in predsednika Wilsona skleniti mir brez aneksij in odškodnin v zmislu samoodločbene pravice narodov. 4. Nova vlada naj takoj odpravi dosedanji sistem narodnega zatiranja in vsem na Ogrskem živečim narodom zagotovi pravico neomejene rabe njihovega materinega jezika v vseh državnih ustanovah. 5. Nova vlada naj pripravlja popolno demokratizacijo uprave. 6. Nova vlada naj se nemudoma loti radikalne zemljiške preosnove, oži-votvori pravično davčno politiko in izpopolni zakonodajo v varstvo delavstva in ljudski blagor.
+ Dr. šušteršič na Dunaju. Dunaj, 9. oktobra. Danes sc je vrnil dr. šušteršič iz Švice na Dunaj in se je udeležil današnje seje parlamenta. Kaj je vzrok tega po-vratka, bodo gotovo vedele »Novice«.
+ Pogajanja v Solnogradu razbita? »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da so sc gospodarska pogajanja med Avstrijo-Ogrsko in Nemčijo v Solnogradu končala včeraj in da so udeležniki zapustili Solno-grad. Zatriuje se, da so sc pogajanja popolnoma razbila.
-f- Wekerle pojde. Iz Budimpešte poročajo 9. t. m.: Danes je že jasno, da js Wckerlc padel in da ostane na svojem mestu lc do sestave nove vlade.
+ Pogovor z dr. KramaFem. Poročevalec »Az Esta« je imel v Pragi pogovor z dr. KramaFem, ki je rekel: Kako ponižni smo bili preje Čehi, a danes govore za nas tanoni. Politika osrednjih velesil je sama povzročila sedanji položaj. Naravnost smešno je, če sedaj pošiljajo Tiszo v Sarajevo, da odloča o jugoslovanskem vprašanju, 3r. Kramar je pobijal trditev, da bi se bili češki vojaki udajali Rusom in bi bili grdo ravnali z avstrijskimi in ogrskimi vojnimi ujetniki. Izrazil je prepričanje, da se bodo zgornjeogrski komitati pripojili češki državi.
4 Poslanec Klofač v Žebraku je govoril na sv. Venccslava dan skupno z zastopnikoma agrarne stranke, poslancem Bradačem in taj. p. Beranom. Med drugim je povedal tudi to-le: Zajahali smo konja, ti je urnejši kakor smo sami mislili. Kaj bo prišlo, vidim že v jasnejših kontu::ui, kakor smo mogli videti pred nekaj meseci. Narod in poslanci morajo zdaj trdno stati za svojo slavno deklaracijo z dne 13. apr. t. 1. Nismo sc zbali ne groženj, ne zmotijo nas ne zvijače, ne nasmeh iz zadrege. Prapori vseh čeških strank morajo ravno sedaj plapolati v eni smeri, da bodo naši nasprotniki spoznali, da pcjdemo ža svojim programom brez kompromisa in bojazni do končne zmage, V kogar smo enkrat izgubili zaupanje, nas ne bo več varal. Samo to je potreba, da ostanemo solidarni v bedi, cla ne bomo imeli zraven polnih žc-lodcev lačnih ljudi. Po mestih in po kmetih se mora napraviti konec oderuštvu. Od nikogar ne zahtevamo, da bi dal za narod kri in življenje, ampak zahtevamo, da bi vsak, kdor more, dal narodu moke, krompirja, t, j. da bi živila prodajal po navadni ljudski ceni. Prišel jc čas, ko spoznavamo, kdo je z narodom in kdo proti narodu. In gorje onim, kateri so narod izdali in ga zaradi papirnatega dobička pustili v stradanju in umiranju.
-j- Samouprava v Alzaciji in Loreni. Berlin, 9. oktobra. (K. u.) Politični krogi trde, da bodo vsled kanclerjeve napovedi o samoupravi Alzacije-Lorene izvedli v državnih uradih važne spremembe. Namestnik pl. Dallwitz bo odstopil. Drž. poslanec Hauss bo, kakor se sodi, imenovan za državnega tajnika v Alzaciji-Loreni, — Ta samouprava prihaja najbrže prepozno.
4 Oblegovalno stanje v Nemčiji omiljeno. Berlin, 9, oktobra. (K. u.) Listi poročajo, da so vojaški poveljniki že dobili povelje cesarja Viljema, katero je napovedal kancler, da se omilijo trdote oblegovalnega stanja.
+ Saški kronski svet o demokratizira-nju saške uprave. Sachsische Staatszeitung poroča: Pod kraljevim predsedstvom in v navzočnosti kraljeviča je zboroval danes ministrski svet, ki je sklenil, naj se skliče odgodeni redni deželni zbor v zasedanje 28. oktobra. Notranjemu ministru so naročili, naj izdela zakonski načrt, s katerim se naj razširi volilna pravica v drugo zbornico deželnega zbora.
-j- Amnestijo v Nemčiji napoveduje »Germania«. Pomiloščeni bodo posebno tisti, ki so bili obsojeni zaradi stavk in v zasedenih ozemljih obsojene osebe.
+ Prihodnjo sejo nemškega državnega zbora je sklical predsednik Fehrenbach v soboto ob 1. popoldne.
-f Ludendorif v Berlinu. Berlin, 9. (K. u.) Wolff poroča: Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff je prišel iz velikega glavnega stana na posvete v Berlin.
+ Ustanovitev obrambenega urada v Nemčiji priporoča znani Rathe-nau, ki pravi, da so se z mirovnim korakom prenaglili. Pravi, naj se ustanovi obrambni urad za narodno obrambo, če bo ententa odbila Nemčijo. Obrambni urad deluj samostojno z obširnimi pooblastili. V njem naj bodo državljani in vojaki. Izdati mora oklic na ljudstvo, ki bo sestavljen z najkrep-kejšimi besedami. Koliko starejših mož je, ki so pripravljeni, da z dušo in telesom pomagajo utrujenim bratom na fronti. Vsi vojaki, ki jih je videti v mestih, na kolodvorih in na železnicah, morajo na fronto, če jim je tudi trdo, da prekinejo težko prisluženi dopust. Na vzhodu in na zahodu, v etapi in v zaledju, v pisarnah in v menjalnicah in v zbirališčih čet naj presojajo tiste, ki so sposobni za oi-ožje-
f Novo posojilo dunajske občine. Dunaj, 10. oktobra. Dunajska občina najame novo posojilo v znesku 250 milijonov kron.
Odstop španske vlade, Haag, 9. oktobra. Iz San Sebastiana se poroča, da jc odstopi! španski kabinet.
Dnevne novice.
— Kaj »Naprej« vse verjame. Včerajšnji »Naprej« priobčuje naslednjo notico: »Neverjetne razmere v ogrskem samostanu. »Abend« poroča iz Vel. Varada, da je bila nastavljena v tamošnji uršulinski samostan nova prednica mati Emerika, da bi napravita reci. Prejšnja prednica Filomena je uvedla baje grozne razmere. Nune so sc morale napol sleči in potem bičati druiia
drugo z metlami, v katerih so bile vpletene kovinaste igle. Prednica sama se je udeleževala te »pokore«. Redovnice so morale nositi pločevinaste nogavice, ki so jim ra-njevale noge do krvi. Med molitvami so imele nagobčnike, s katerim so si razdirale obraz. Mnogo iiun je zaradi tega izstopilo iz samostana, dokler niso prišle te stvari na dan.« — Kljub temu, da »Naprej« označuje kot »neverjetno«, da bi se nune bičale z metlami, da bi nosile pločevinaste nogavice in si natikale nagobčnike, kljub očitni nezmiselnosti te notice, zajete iz judovskega senzacijskega lista, verjame »Naprej« vse t0 in smatra za potrebno, da servira to bedarijo tudi svojim bralcem.
—	Umrl je v Novem mestu frančiškan P. Šolan Cimerman, Pogreb se je 6, t. m. vršil pod vodstvom g, prosta ob izredno veliki udeležbi 21 duhovnikov iz mesta in okolice. Pokojni je bil rojen 1890. 1. v Dolenji vasi pri Ribnici, kot klerik je bil v raznih samostanih v Ljubljani, Kamniku, Gorici. Kot novomašnik je bil nastavljen v Kamniku, nato v Mariboru in Ljubljani, zadnje dve leti kot katehet in organist v Novem mestu. Umrl je na otrpnjenju srca. Bil je tih in blag ter izredno priden delavec, posebno kot katehet in pevovodja. R. I. P.
—	Edini sin maršala pl. Boroeviča — utoniL Na starem dravskem mostu, o katerem se je poročalo, da ga hočejo podreti, se je 28. septembra dogodila nesreča. Ko so šli ponoči štirje gojenci vojaške višje realke čez most, je stopil gojenec Miroslav Boroevič pl. Bojna na trhlo mesto, padel v naraslo Dravo in utonil. Trupla še niso našli.
—	Španska hripa divja v Ljubljani in po deželi. Zahtevala je veliko žrtev v mestu in na deželi. Cele družine so bolne. Posamezne trgovine in gostilne so zaprli, ker je vse osobje zbolelo. Za šole ni niti misliti, da bi mogle poslovati, ker je bolezen nalezljiva in bi bilo zelo brezsrčno, če bi se na ta način izpostavljali nevarnostim.
—	Španska bolezen in griža imata bogato žetev v Šmartnem pri Litiji, Tekom 5 tednov je bilo že 36 mrličev. Delo na polju zastaja, ker v nekaterih hišah leže vsi družinski člani. Kljub temu so vojaške oblasti silno trde, ko se gre za dopuste družinskih očetov. Kaj bo z družinami?
—	Vpokojeni učitelji na Kranjskem še do danes, 7. oktobra, niso prejeli vojno-draginjske doklade za to leto, dasiravno jim je bila obljubljena že za 2. t. m. in sc jo vsi aktivni učitelji prejeli že 1, t. mes. In vendar so učitelji vpokojenci še bol} potrebni od aktivnih, ker imajo manj dohodkov in podpor, a več potreb od še službujočih tovarišev, ker so bolehni in v starosti potrebujejo skrbnejšega ravnanja in boljše hrane. Vojaki, ki se bojujejo zdaj za domovino, ti vsi so bili domala gojenci teh vpokojencev in le nehvaležnost je, če merodajna oblast pozablja na te stare gospode ter jih prepušča trpljenju, pomanjkanju in bedi.
—	Za sklad S. L, S. so pri pastoralni konferenci za radovljiško dekanijo na Breznici nabrali 178 K.
—	Narodni davek. Tvrdka Ivan Vese-lič in drug v Ormožu je vposlala kot narodni davek Narodnemu svetu znesek 2000* kron. Da bi imela ta velezaslužna in požr. tvovalna tvrdka mnogo posnemalcev. Dr. Korošec, predsednik N. S.
—	Iz srednješolske službe. Minister javnih del je imenoval suplenta državne višje realke v Idriji Jožefa Kremenška za učitelja 9. činovnega razreda državne višje realke v Ljubljani.
—	V Gradcu pri Litiji je umrla gospa Alojzija Bizjak, soproga zasebnega uradnika g. Luke Bizjak, zapustivši tri male otro-čiče. Blagi družini iskreno sožalje. .
—	Omejitev železniškega prometa — radi španske bolezni. Dunaj, 10. oktobra. (Kor. ur.) Železniškemu ministrstvu prihajajo neprestano poročila, da se močno širi španska bolezen. Posebno so prizadeti okraji ravnateljstev v Plznu, Pragi in v Krakovu, dalje na progah družbe državnih železnic in južne železnice. Računati sc mora zato z okolščino,- da bodo morali v najkrajšem času zelo omejiti promet, dokler ne bo ozdravelo zadostno število železničarjev.
—	Poroka, V soboto, dne 5. oktobra t, 1., se je poročil br. Lojze Kobal, eden ustanoviteljev vipavskega Orla, z gosp. Francko Karišcvo, pred. Marijine družbe. Poroka se je vršila s sv. mašo. Obilo sreče in blagoslova,
—	Misijonski koledar, V kratkem izda Misijonska zveza v Ljubljani koledar za prihodnje leto v taki obliki, kakor ga je izdala za letošnje leto. Koledar ima poučne in zabavne stvari o misijonih. Popisuje življenje našega misijone r a Knobleharja, ker bo prihodnje leto stoletnica njegovega rojstva. Prinaša tudi zanimiv življenjepis patra Baukeja, misijonarja v Paragvaju. Opisuje misijone v Indiji in rimsko propagando ter nas uči, zakaj naj podpiramo misijone, Prinaša pregled o misijonih in poročilo o misijonskem zborovanju v Ljubljani. Govori o skrbi pokojnega sv. očeta Pija X. za poganske misijone in o milijonskem delovanju ljubljanskega knezoškofa. Med temi sestavki sd pa popisani zanimi-
vi dogodki ir misijonov. Koledar krasi več slik. Po tako raznovrstni vsebini bo ta koledar gotovo še bolj ugajal kakor prvi letnik. Zato ga priporočamo vsm prijateljem misijonov. iz njega bodo zajemali novo navdušenje za misijonsko misel.
—	Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu 1918 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek dne 8. novembra ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust naj se po šolskem vodstvu predlože pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 1. novembra v rokah izpraševalne komisije.
_ Društvo zasebnih uradnikov tn
uradnic v Ljubljani priredi za svoje člane poučne tečaje za srbo-hrvaščir.o, italijanščino, knjigovodstvo, hranilnično knjigovodstvo in zemljiško knjigo. Člani društva, ki nameravajo obiskovati en ali drugi predmet, naj se čimprej priglasijo v društveni pisarni od 6. do 8. ure zvečer, najkasneje pa do 20. oktobra.
—	Umor v Karlovcu. Iz Karlovca na Hrvatskem nam poročajo z dne 9. t. m.: Danes dopoldne je prišel v urad na mestni magistrat veletrgovec Kamilo Badovinac, ki je bil trikrat ustrelil v magistratnega uradnika dr. Šašla, ki je bil na mestu mrtev. Nato se je Badovinac pred magistratom ustrelil v usta, kjer je obležal mrtev. Oba sta igrala v Karlovcu veliko vlogo. Vzrok umora in samomora so družinsKe razmere.
—	Poštni promet z Albanijo ustavljen. Zasebni postni promet z Albanijo izvzemši Skader je ustavljen.
_ Pozor pred nakupom! V Brezjah
pri Dobu št. 26 so vlomili v noči na 8. oktobra v hišo tatovi, kjer so ukradli popolnoma novo duhovsko suknjo, kupljeno pri Mačku v Ljubljani, eno moško zelenkasto obleko, en poročni in dva druga prstana, mnogo druge obleke in 2000 K denarja.
UubUanske novice.
lj Iz politične službe. Dež. predsednik je pridelil dež. vladnega praktikanta Ivana Perne okraj, glavarstvu Ljubljana; okraj, tajniku Francu Juvanc je podelil mesto pomožnega ravnateljskega adjunkta z naslovom »ravnatelj«; deželnovladna oficijala Ivana Marko in Ivana Abram je imenoval za pomožna ravnateljska adjunkta, deželnovladna kancelista Franca Peterlin in Josipa Schleimer za deželnovladna oficijala in de-želnovladnega kancelista Franca Fischer za okrajnega tajnika.
lj Sestanek »Krojaškega nakupovalnega društva« se je vršil dne 3. oktobra t. 1. v restavraciji Zabukovec ob obilni udeležbi. G. Gestrin kot načelnik je utemeljeval pomen tega potrebnega društva. G. Ložar je v daljšem govoru pojasnjeval potrebo, da se ustanovi to društvo, če se hočemo izogniti špekulacij nekaterih tvrdk, Pošilja-11« se bodo tudi cenj. članom pristopnice, katere naj se podpišejo in v najkrajšem času dopošljejo Krojaški zadrugi, da se čimprej skliče občni zbor.
lj Odlikovanje. Vodja c. in kr. brzojavne postaje v Cetatea na Rumunskem, H. Christof, sin tukajšnjega šolskega ravnatelja Josipa Christofa, je bil odlikovan z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
lj Pobegnil je dne 7. oktobra t. 1. popoldne priseljenec Alojzij Potokar, 22 let star iz Grosuplja, srednje postave, vitkega života, črnih las, na levi nogi šepav, Kratkoviden, nosi očala, govori slovensko, hrvaško in nemško, je 1.72 m visok, nevaren zaradi tatvine in vloma. Skušal bo
Zamaške
nove in star« Bllipl vsako množino tvrdlu JELAČIN & KO., Ljubljana,
ljubljanska industrija probkovlh zamaškov.
Krema za britje
najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 7 50
Milo za britje
pristno, najboljše vrste 1 kos 3 K 1 kg K 34 — Pošilja proti naprej-
poslatvl denarja M. JtlNKER, eksportna trgovina Zayreb 39, Petrinjska 3 III. Hrv.
Dva delavca
la
več deklet
SE SPREJME za delo v kartonažnl tovarni I. EONA6 sin, LJUBLJANA.
priti čez Dolenjsko na Hrvaško. Zadnjič se mu to ni posrečilo, ker je bil že v Višnji gori prijet.
lj Hišni posestniki, kateri še niso vrnili prvemu društvu hišnih posestnikov v Ljubljani (Šelenburgova ulica št. 4) izjav za pristop k skupnemu jamstvenemu zavarovanju, se tem potom vabijo, da to zanesljivo store vsaj do 15. oktobra t. 1. S tem dnevom se nabiranje izjav zaključi in izgotovi zavarovalna polica. Kako zelo potrebno in važno za hišne posestnike je to jamstveno zavarovanje posebno v sedanjem času, to dokazovati bi bilo gotovo odveč, Poznejši pristopi k zavarovanju bodo seveda mnogo dražji. Kdor se ne misli zavarovati, naj vpošlje vsaj negativen odgovor.
lj Namesto vcnca za gospo Malči profesor Robidovo so darovale gospe Marout, Čepin in Modic za slovenske oslepele vojake 30 K.
lj Mestni popisovelni urad ostane radi snaženja uradnih prostorov v soboto, 12. t. m. za stranke zaprt. Izvzeti so samo nujni slučaji.
Prisnorsk© norice.
p Kaj pa boter? Svoječasno so z velikim pompom proglasili Berlin za botra opustošeni in razdejani Gorici. Berlinski nadžupan je povedal, da boelo Berlinčani sezidali še vso lepšo Gorico, kot je bila preje. Danes pa, ko bi bilo res treba pomagati, pa botra ni nikjer. Samo Wieser na goriškem kolodvoru in pa birokratični sistem naših vladnih obnovitvenih organov menda ne zadostuje za botrstvo Gorici. Res lep boter je ta Berlin!
p Svatba in smrt. V nedeljo, dne 6, t. mes., se je gospica Emina Mahne, hčerka veletržca in veleposestnika Josipa Mahneta, poročila z g. Alfredom Smoletom, višjim uradnikom avstro-ogrske banke v Trstu. V ponedeljek zvečer, torej že naslednjega dne, je prejela Mahnetova družina od vojaške oblasti v Podgorici (v Črnigori) prežalostno obvestilo, da je tamkaj po kratki bolezni (na pljučnici) umrl sin Josip, rezervni poročnik.
p Umrla je v Trstu gospa Pia Primožič, žena koncipista pomorske vlade dr. Aleksandra Primožiča in hčerka c. kr. višjega policijskega svetnika Zekelyja.
p Španska hripa na Reki se jc tako razširila, da so zaprli tudi vse kinematografe in druga zabavišča.
p Umrl je 4. t. m. v Rihenbergu na Goriškem na dopustu Ignac Vidmar v 27. letu svoje starosti, bivši načelnik Orla.
sit -ar Ssc-aSia
pr Iz gledališke pisarne. Bolezen se loteva tudi že gledaliških članov: včeraj sta obolela g. operni pevec J. Levar in ga. Ksenija Longhenova, ki je na nujno prošnjo ravnateljstva le z največjim premagovanjem sinoči še igrala Julijaševičevo ter s tem omogočila predstavo. — Danes, v četrtek zvečer ob pol 8. uri se uprizori igra »Laterna«, ki je pri premijeri dosegla izreden uspeh. Poskrbljeno je, da se izvrše izpremembe naglo. Ulogo Klaskove je prevzela za obolelo gospo Longhenovo gdč. Vera Danilova. Predstava ce vrši za B-abo-nente. — V soboto dne 11. t. m. se vrši predstava »Divji lovec« za C-abonente. — Zaradi podraženja pairja je gledališko ravnateljstvo prisiljeno podražiti gledališki list ter stane vsak izvod 50 v. — Gledališka pisarna tudi naznanja, da nujno potrebuje več odrskih delavcev, Nastop takoj.
Vsi reflektanti naj se priglase v pisarni v gledališču.
pr Spored koncertov Češkega kvarteta v Ljubljani obseza za jutri, v petek:
1.	Kvartet Smetanov »Iz mojega življenja«;
2.	kvartet Beethovnov opus 11; 3. kvartet Čajkovskega opus 22. V soboto, 12. okt., pa: 1. Kvartet Borodinov v D; 2. Schuber-tov kvintet; in 3. Griegov slavni kvartet. To so krasna, slavna dela svetovne glasbe, ki bodo v najpopolnejši izvedbi čeških mojstrov umetnikov nudila najvišji glasbeni užitek. Opozarjamo na predprodajo vstopnic. Malih programov najbrž _ za ta dva koncerta ne bo mogoče natisniti, ker danes brzojavi in nuinostne pošiljatve nc dojdejo pravočasno adresatu v roke,
pr Zakaj so razj>ad!e staroslovanske države. O tem predmetu je predaval včeraj v Akademiji dr. Leopold L e n a r d. — SUu-e slovanske države stopijo pred zgodovino v osmem, devetem in desetem stoletju že popolnoma sformirane. Pojavijo se takorekoč naenkrat, kako so se formirale, ne vemo, iz redkih zgodovinskih opazk ramoremo o tem le sklepati. Največ podatkov imamo o formiranju staro-ruske države. Nobena starih slovanskih držav ni imela trajnega obstanka. Vprašanje je, iz kakšnih vzrokov so razpadle.
Navadna šolski šablona pravi, da so , stare slovanske države bile preveč demo-kraške in vsled tega niso imele sil, da bi se ustavljale militarističnim sosednim narodom. To naziraiije se je. razvilo iz francoskih predrevolucijonarnih literarnih salonov, kjer se je razlegel klic: »Nazaj k in začelo obožavanje divjih na-
naravi!« _„ _______
rodov, ne poznajočih absolutističnih miii-tarističnih držav. Nemci, zlasti Herder, so prenesli to teorijo na Slovane. V resnici je ravno nasprotno. Stare slovanske države niso bile čisto nič demokratične. Bile so militaristično absolutistične države, Na čelu je stal knez poglavar močne bojne družine. Bile so utrjene s številnimi močnimi gradovi. Družina je živela večinoma od vojnih pohodov in radi tega so delali vedno napade na sosednje narode. Ljudstvo jc pomenilo samo toliko, da je plačevalo danj in vzdrževalo družino. Med knezom in družino je bila vez zelo tesna, med knezom in deželo in ljudstvom zelo rahla. Delitev kneževin po smrti kneza in vzgoja knezov so mnogo pripomogli do razpada držav. Prvi razlog razpada staro-slovanskih držav je torej pomanjkanje demokracije, drugi razlog pa pomanjkanje kulture, Slovani so prišli v stik s sosednjimi krščanskimi državami, ki so sta1? kulturno višje in imele vsled tega tudi boljšo organizacijo. Knezi in plemstvo se je pokristjanilo, kar se je naredilo večinoma iz političnih razlogov. Ljudstvo je sprejelo krščanstvo večinoma pod pritiskom od zgoraj, krščanski duh je pronical med ljudstvo jako počasi tekom stoletij. S krščanstvom jc prišla kultura in ž njo ger-manizacija, katero so pospeševali plemstvo in knezi. Knezi in plemstvo so izdali ljudstvo in ga podjarmili tujcem,
dan C2 »anjenih, dnevno 12 stalno za delo nesposobnih pohabljencev, vsak teden pa 5 mrtvih.
r Dobro naložen zlatnik. V ateljeju nekega slavnega francoskega slikarja je našel mladi pisatelj Mary berača, ki ga je slikar slikal. Bil jc v čudnem razpoloženju, da je dal beraču svoj zadnji zlat. Čez par let je postal Marx slaven pisatelj. Nekega dne dobi 10.000 frankov in pismo znanega milijonarja Rotschilda, kjer ga ta spominja, da je bil tisti berač on sam in da si je privoščil šalo, naložiti njegovih 10 frankov v neko kupčijo. Obnesla se je dobro in zato mu dostavlja njegov dobiček.
r Podzemska kavarna. V velikih železnih rudokopih Grangesberg na Švedskem so napravili 150 metrov globoko pod zetnljo kavarno in jedilnico, da morejo rudarji popolnoma izrabiti opoldanski počitek. 14 metrov dolgi in 5 metrov široki prostor leži za vse rove enako pripravno. Razsvetljavo oskrbuje 3000 električnih svetilk. Kurjava je istotako električna.
CtosEmdarske novice«
g K zbirki vojno-gcspodirsklh odredb, tl-
čočih se delokroga trgovinskega ministrstva ki jo jc po naročilu generalnega komisarijata za voino in prehodno gospodarstvo izdal dr. A. I.enmann v Manzovi založbi je izšel I. dodatek (i. Nachtrag zur »Zusammenstellung det kriegswirtschaftlicnen Verordnungen, betref-fend den \Virkungskreis des k. k. Handelsml-nisteriums«). Industrijalni in trgovski interesentje sc opozarjajo na to zbirko.
rama novsee.
r Žalostna železničarska statistika. Po
izkazu zavarovalnice proti nezgodam avstrijskih železnic je bilo v letih 1914. do 1917. povprečno 328.524 zavarovanju podvrženih oseb zaposlenih pri železnicah, 22.544 jih je vsako leto doletela kaka nezgoda; od teh je bilo 4964 bolnih dalje nego štiri tedne, 4602 slučaja je skončalo s popolno delovno nezmožnostjo. Povprečno na leto je bilo 293 oseb v izvrševanju svoje službe ubitih, Povprešno je bilo vsak
P f s ¥ k i&i 'fašia«
a Krušne komisije bodo uradovale v pe-
i tek, dne 11. oktobra od 8. do pol 1. ure po-
I poldne, 'zdaiaic sc bodo izkaznice za kruh ln kavino meuamco. izkaznice za kavino mešanico ne dobe člani vojne ;;veze in stranke iz občin Zg, Šiška, Moste in Vič. l^je in kedaj •« dobi kavina mešanici, je objavljeno v listih. Kdor ue pride h krušni komisiji, dobi izkaa-nico za kruh in kavino mešanico šele v sredo na magistratu. Stranke, ki še niso dobile sladkornih kart, jiii dobe v soboto, dne 12. t. m. na magistratu. Prihodnjič se zamudnikom sploh nc bodo več izdajale izkaznice na magistratu, ker jc vsakega dolžnost, da pride ali sam h krušni komisiji, ali pa da pošlje s svojo legitimacijo kako drugo osebo po karte. Gg. krušni komisarji dobe svuja. navodila v vpisnikih.
a Meso na zeleno izkaznice B. Stranke z
zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v pclek, dne 11. t. m. in v soboto, dne 12. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: V petek, dne 11. t. nr, popoldne od
3.	do pol 4. ure štev. 1 do 200, od pol 4. do
4.	ure štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. ure štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. ure štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. ure štev. 801 do 1000. V soboto, dne 12. t. m. od 1. do poi 2. ure štev. 1001 do 1200, vod pol 2. do 2. ure štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. ure štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. ure štev. 1601 do 1500, od 3. do pol 4. ure štev. 1801 do 2000, od pol
4.	do 4. ure štev. 2001 do 2200, od 4. do pol
5.	ure štev. 2201 do 2100, od pol 5. do 5. ure štev. 2401 do konca. Kilogram stane 2.80 K.
a Gostilničarji in zavodi prejmejo goveje meso v petek, dne 11. t. m. popoldne od 1. do 3. ure v cerkvi sv. Jožefa.
a Pšenični zdrob za otroke do 3, leta m bode oddajal v vojni prodajalni, Gosposka ulica, po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: štev. 1 do 300 dne i4. oktobra, štev. 300 do 600 dne 15. oktobra; št. 600 do 000 dne 16. oktobra, štev. 900 do 1200 dn« 17. oktobra; štev. 1200 naprej dne 18. oktobra. Za vsakega otroka se dobi 1 kilogram pšeničnega zdroba, ki stane 2 K 80 vin. Veljavne so le nove izkaznice. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ne bode_ nepotrebnega postajanja. Drobiž je pripraviti.
a Petrolej za obrtnike (O-karte štev. 500 do 600). Na vsak prvi odrezek O-karte se dobi pc en liter petroleja in sicer: na štev. 500 do 600 pri Jermanu, Poljanska cesta. Kje se dobi petrolej na štev. 1 do 500 je bilo že objavljeno v listih.
M"
Ep
jc naprodaj v Kranju, pripravna ra vsako obrt ali trgovino, na najboljšem prostc.ru. Proda sc tudi dobro ohianjen	3733
tri orale, J*" je NA PRODAJ.
LT.deMUUPJoBSkoAmbrUS' P3°756 ^ poisve pri Uvro Rebolj v Kranju.
Proda se približno 2C0 vreč
landasier
umetno zobovje, tudi zlomljeno, kupuje po najvišjih cenah prva ljubljanska uaKupovatnica zob Schlcsinger,
Ljubljana, Stari trg 15, II. nad.
pripravna za trgovino v Ljubljani. Vzamejo se tudi lokali ali
večj«s skladišče v najem. Ponudbe pod: »TRGOVINA« 3626 na upravništvo »Slovenca«.
te 'turi?, oziroma vzame v uafea). Pojasnila vi osi g. TEREZIJA KORITN1K, HOTEL »SLON«, LJUBLJANA. 3729
garje, srbež, hraste in druge kožno bolezni odstrani naulo in sigurno Paratol-domačo mazilo. Nc maie, je popolnoma brez duha, torej so more rabili tudi čez dan. Velik lonček K 5'— dvojno-velik lonček K 'J —. Dalje Paratoi- posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. t škatlia K 3-—.
Oboje so ilo'<iva po povzotju ali predplačilu pri |	tvrfiki
r.ita»ol-Warlte, le kar ULMEU Budapeit VU-27. Hdzsa ut 21.
iz prima riževe slame in korenin, rižev?, in brezove METLE dobavlja nijccncje tvrdka J. KETZL, ŠILPERK, Morava. Zastopniki se iščejo pod zelo ugodnimi pogeji.	3606
I
Vrečo mora kupec sam dati. Ponudbe s ccno na upravništvo Slovenca pod Oglje št. 3765.
Mladenič, slar 26 let, z lepim posestvom na Dolenjskem, vrednim nad 40.000 kron, oproSčen vojaščine, ker delam v nekem rudniku, se želim seznanili s kako gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti od 2". lo 30. leta, oko ima svojo trgovino ali gostilno. Pcnudbe s sliko na upravništvo »Slovenca« pod iiiro:
«SREcNA BODOČNOST« 3714.
Tajnost zajamčena.
f-1
Dcaib
staro 32 let, s hiSo in malim vriom na deželi, se želi sezneniti v svrbo ŽEN1TVE s poStenim mladeničem, rokodclccra cli železniškim uslužbencem. Vdovcc brez otrok ni izključen. Pisma na naslov:
»BODOČA SREcA« 3763 na upravništvo »Slovenca«.
za denar ali tudi za živila, izve naslov 1 kup.a pri upravi »Slovenca« pod št. 3742.
■■Tal M
sc da u natem
V GUNCLJAH št. 0 za januar 1919. — Poizve se na št. 11 ravnotam.	3757
m*A, SC stoftž
Kje. poizve sc pri upravi »Slovenca: pod it. 3758, ako znamka za odifovor.
i Sprejme se takoj pošten, plrden, trej .en in zanesljiv, vojašč. prost, samsk-
na večje posestvo. Ponudbe s spriC^ vali in navedbo dosedanjega službovanja naj se pošljejo na Oskibnlšt»o posestva KO Vi DVOR (We.xelstein) pošta RADEOE pr. ZIDANEM MOSTU.
iz finega platna na roko vezenih se odda. Poizve so v trgovini M. Sobubert, Ljubljana, Židovska ulica.
SPREJME SE oseba (moški aH Ženska)
v mestu. Plača po dogovoru. — Kj«,
pove uprava »Slovenca« pod štev. 3760.
USBJlsii pršH&a!
Josin Rohsi, biv.si vinotržec v Zagorja ob Savi, 6?*«" proda takoj 3VOJO
skupno ali po parcclah in nekaj
58®	sotioo
Informaciie sn dobe v Ljubljani, Po-»lanska cesta st. 30.	-H7B1
Proda se do mm^M
bukovih drva
stoječih. Več povo V a 1.
v Mengšu.
O r o g o r c
iz boljše hišo se sprej-
jiTjiiiisn ifnilt* 1110 l1;.' lota staremu t «lUu J MfclfiU otroku in za hišna dela. Dobra oskrba, brana in plača. Ponudbe s sliko in spričevali na gospo dr. Frank, ovo, Zarjroi), PantovCak I vila ltadočcvie.
LJUBLJANA, polca frančiškanskega mostu, SV PETRA N\SIP Jt. 7 opozarja ccnieno občinstvo, da jc dospela večja pošiljate v
za rodbinsko rabo, krojače in čevljarje.
Kdor si jih želi nabaviti, naj sc čim prej oglasi.	3123
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja .') pogrebnih potrebščin
slon 1» Fln£gar
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim!
2 vaaona drv
cisto suha, večinoma trda, SE ODDASTA V LJUBLJANI. Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA.- pod 81, 3759.
VSE VRSTE
zu dame in gospode se snaženje in oblikovanje v na RESLJEVI CESTI it.
sprejemajo t LJUBLJANI 22/1.
POGOJI: telesna sposobnost, znanje čitanja, pisanja in računanja ter starost 30 do 50 let. — OGLASITI SE JE v pisarni ravnateljstva mestnega užitninskega zakupa na DUNAJSKI CESTI št. 29 od treh
do šestih popoldne.
nannanaaDaaaaanaauaaDanaaac
cz
Ustanovljeno 9. 1893.	Ustanovljeno I. 1893. Q
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo
Totrti neizmerne boli naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem. da je odplavala zlata duša neizmerno ljubeče matere k Vsegamogočnemu, da je umrla naša ljuba mati, stara mati, teta itd., gospa
Marlfa Jančigaj
v sredo dne 9. t. m. previdena s svetotajstvi za umirajoče v 64. letu njene starosti.
Truplo te blage žene se položi v soboto dne 12. okt. 1918 ob -t. uri popoldne iz hiše žalosti v Sp. Šiški Jernejeva c. št. 231 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Sp. Šiška, dne 10. oktobra 1918.
Franc Jančigaj, mag. tajnik in c. kr. nadporočnik, Martin Jančigaj, trgovec, sinova
Ana Bergiez, Antonija Koželj, Marija Foilkrajšek, Ivanka Siopar, hčere
Ladko, Vilma, Martina, Branko, vnuki
Vsi ostali sorodniki in sorodnice.

iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste
v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temne rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena, — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev.
Poštnine prosta pošilja	3136
e=a ca
C3 C3
C3
ca
rzz
ca
tZ3
C,t
t.-J.
ea
C3 E.7J t^l trs crs ca ica »rs a
C3 E3 C3
C3
t
spi plin društvo 1 Liani]!
rcjjlslruvana zntlvufla z omejenim jamstvom.
Slovo!!® članom posojila proii iiorošlvu, zasiavl ZivIJensKih polic, Doseslev, vr&dnosl&iH papirjev aii zsznnaslii m slažlcoe prejemke.
Vračajo se posojila v 71/2, 15 ali 211/3 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani. Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi !j?anil!9S vlog® in jih obrestuje po 4 % Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1917. K 489.431-79. Deležnikov je bilo koncem leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki lepre-zeuiujejo jamstvene glavnice za K 5,793.450-—. mim
■'i ttitMtiiiiim
UIIIMIlllMIHtlltlM

moderno
ležečo v Ljubljani aH v okolici. Ista mora biti že V obratu, tako ds se dslo lahko nadaljuje.
Ponudbe na POŠTNI PREDAL 144, LJUBLJANA.
po dolgi in mučni bolezni v torek dne 8. t. m, ob 11. uri ponoči mirno v Gospodu zaspala,
Pogreb se vrši jutri dne 11. t. m. popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Tolmin, dne 8. oktobra 1918.
Žalujoča rodbina GABERŠČEK.
Brez posebnega obvestila.
3767
f UČITELJSKI ZBOR C. KR. DRŽ. REALKE V 1 > IDRIJI naznanja ž?,Iosf.no vest, da je vsem dragi tovariš, gospod
c, kr. profesor
dne 28. septembra 1918 na Dunaju po dolgi, mučni bolezni izdihnil svojo biago dušo.
Bil je požrtvovalen učitelj, iskren prijatelj in postrežljiv tovariš. Blag mu spomin !
fiiSfl
11]
ll
m
i
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora delničarjev Jadranske banke, ki se ;e vršil dne 15. maja tekočega leta, in po-oblaščenja c. kr. vlade, odločil je nižje podpisani upravni svet, da izda
2JJMM3 tleEnic Jadranske isaiske
dvigajoč s tem delniško glavnico za 10 milijonov kron
881 M
in to po sledečih pogojih: 1. Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na
28.000 sSeSiils psa ssisi ©i M feE«
dočim se
5.'
deEnic cesta osS 675'— feK-

Zahvala.
Za vse dokaze sočutja ob prebridki izgubi našega ljubljenega, dobrega očeta
mlinarja, posestnika, obč. odbornika
osobito za spremstvo na njegovi zadnji poti se najsrčnejše zahvaljujemo. 1'oselmo iskrena zahvala za požrtvovalno akrb in ves trud ob bolezni g. dr. Alojziju Ilomanu ter preč. duhovščini, obč. odboru in šolskemu vodstvu za izkazano mu slednjo čast. Radeče pri Zidanem mostu, 9. oktobra 1918.
763	Žalujoči ostali.
1x31
11
11 §]
fi ij u
prepusti javni subskripciji tudi za nedcl-ničarje,
2.	Delnice IX. emisije sodelujejo na uspehih banke z isto pravico in dolžnostjo od 1. januarja 1919 dalje, kakor stare del-nice,
3.	Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dobiti za pet starih delnic dve novi po prvenstveni ceni od K 575-—. Delničarji, ki želijo izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic pri enem zavodov, ki so navedeni kot subskripcijsko mesto.
4.	Predbeležbe na delnice javne sub-skripcije po K 675-— sprejemajo navedena subskripcijska mesta, toda upravnemu
svetu pristoja pravica reparticije subskri-biranih delnic.
5.	V slučaju, da bode o priliki reparticije podpisatelju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležil, se mu povrne odveč vplačana vsota 1. novembra tekočega leta.
6.	Predbeležba in popolno vplačilo delnic se mora izvršiti med 25. septembrom in 15. oktobrom 1918; v istem roku se mora izvršiti tudi opcijska pravica.
7.	Dobiček na tečaju novih delnic pripada — po odbitku vseh stroškov in pristojbin — rezervnemu zakladu Jadranske banke.
8.	Subskribira se pri sledečih zavodih:
a)	Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju (I. Tegetthoffstras-se 7-9), v Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviču, Opatiji, Splitu, Sibeniku in Zadru,
b)	Banka i štediona za Primorje na
Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Rijeki.
c)	Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice v Bjelovaru, Bro-du n. S., Cirkvenici, Delnicah. Djakovu, Karlovcu, Kraljevičih, Novi Vinodelski, Osijeku, Požegi, Rijeki, Senju, Si-dtu, Sv. Ivanu Zel., Varaždinu, Val. Gorici, Viro-vitici, Vukovaru in Zemunu.
d)	Hrvatska centralna banka za Bo-snu i Hercegovini! v Sarajevem in njene podružnice v Mostaru in D. Tuzli.
e)	Hrvatska Zemaljska banka, podružnica v Zagrebu.
f)	Srpska banka v Mostaru.
g)	Živnostenska banka, podružnica na Dunaju.
V Trstu, dne 25. septembra 1918.
1 i
i
i i m
i
i p m
I i
n