1926 MATI IN GOSPOD IN J M št. 23
Slovenska žena, ali se zavedaš svoje dolžnosti:
V sleherno slovensko hišo zanesti misel in zavest, da je prvi pogoj za srečo in moč našega naroda krepostno in po katoliških načelih ure;eno življenje.
Vsem članom vsake slovenske družine vcepiti smisel za izobrazbo potom dobrih knjig in časopisja.
Gledati, da v vsaki hiši tvojega okoliša vri člani segajo edino po dobrem člivu.
Slovenska žena, ki si se skozi vsa stoletja borila za verske svetinje svojega naroda, glej, da ne bo prihajalo v naše slovenske domove umazano, nedostojno čtivo, ki grozi naš narod duševno upro-pasti ! —
Tvoja dolžnost je, da utrdiš v narodu prepričanje, da se slabo časopisje premaga z dobrim. Zato skrbi, da bo vsaka hiša naročena na pclifčen list, ki sc zavzema za vero in čast slovenskega naroda.
Blagoslovljen božiči
Ko bo prišel naš list to pot v naše domove, bodo le-ti že vsi praznični in lepi. AIrait sv. večera se bo tedaj že spuščal v nižave, jaslice bodo tedaj žc zgotovljene, tu pa tam to lo že nepočakani otroški glasovi poskušali že desetič in stotič, če še znajo: Sveta noč, blažena noč,: Glej zvezdice božje migljajo lepo, >Kaj se vam zdi, pastirčki vi...« In tedaj bodo naše gospodinje pričele kaditi in kropiti vse-povsod in vsa družina bo ž n imi. Morebiti la večer Mati in gospodinja no bo prišla do veljave tako, kakor drugekrati. In prav jo tako! Naj ta večer govori poez.ia svetega večera vsakemu srcu. Saj sla betlchemski hlevček in jaslice v njem prebogati vir resničnega in pravega veselja, vir tolažbe in blagosti, ki jih v današnjih trdih časih tako zelo potrebujemo.
Vendar bi tudi naš list vsaki naši čita-teliici raci nekaj prav posebnega povedal. In tudi to na ločeno od Betlehema in od jaslic. Ce so nam jaslice vir veselja i'i tolažbe,naj nam bodo prebivalci bctlehem-ske-;a hlevčka govore in glasno pridigu-jejo: .Žene, storite to, kar smo mi storili! Bodite junakinje ljubezni, junakinje dela, junakinje po?i» ovalne nesebičnosti!
Žene, aH so pripravljena naša srca za some te in take božje besede?
Za naše čl
Pri nas precej razširjeno čipkarstvo pomeni v gospodarstvu precej, ker se v zimskem ča-.u dela skoraj 4 do 5 mesecev nepretrgoma. Vendar pri nas čipkarstvo se zdavnaj ni tako urejeno kakor bi bilo zeleh in kakor bi bilo pričakovati. Predvsem
manjka enotnosti, ki je važna zaradi izvoza. Veliko naročilo je mogočo izvršiti le, če je sukanec ves ene vrste in vse delo enako ali pa vsaj slično. Ce pa je materijal različen in delo tudi, je težko ali sploh nemogoče izvršiti večje naročilo. Delavke naj bi se za.ediile, da morajo.vedno stremeti za tem, da se izvoz naših čipk dvigne in če bo prihajal- tuji denar v našo deželo, je to potem drugače bolj važno, kakor pa, če se prida blago le doma. Delo naj bo vestno izvršeno. Površno delo cdbiia kupca za vedno in s tem pada tudi splošno zanimanje za čipke. Nasprotno pa, če je blago trpežno, samo sebe hva'i in se priporoča. Slovenske neveste so imele svojčas zlasti po Gorenjskem krasne bale, ki so bile okrašene vse z domačimi čipkami. Cioke so trpele po 50 in še več let, ker so bile narejene iz pristnega češkega lanenega sukanca. Posebno padjivost morajo čipknrice obračati na vezanje. Tu ne zadostuje, da se veže včasih le en';rat. Slabo vezano delo se včasih razveže že rad delom, navadno pa v prvem ali drugem praniu in povzroča veliko nezadb-volstvo pri nakupovalcih. Isto velja za rise, kjer se prav radi izpustijo pari in to največ zaredi štedenja sukanca ali zaradi hitrejšega dela. Kako izgledajo redki risi pri pranju, nam ai potreba razlagati.
Včasih se prince razne napake, ki jih je težko po- raviti kasneje. Zato je priporočljivo, da čipkariee obiskujejo čipkarske tečaje in šole, da izpopolnijo tam svoje znanje. Prav tako je včasih potrebno, da pri* de;o v šolo tudi starejše čipkarice, kadar imajo naročena finejša de'a in niso popolnoma na iasrrcm, kako bi to izvrši'e. Glede zaslužka bomo rekli, da je zelo pičel in da se imamo zahvaliti le pridnosti in potrpežljivosti naših žen in deklet, da si prislužijo v dolgih zimskih večerih nekaj denarja za priboljšek. Da je zaslužek tako malenkosten, je kriva si'na konkurenca, ki se javlja na svetovnem trgu. Belgija, Francija in Švica te' muiejo med seboi v cenah in izdela i. K t emu rride še Češka s 60.000 čipka-ricami, ki delajo ceneje kakor pri nas. Cioke izdelujejo dalje v Tunisu, lndckmi, Kitajski in v Avstraliji. Razume se, da so izdelki poldivj h narodov, skoraj zastonj. Zato ie po'rebno, da še enkrat noudarjamo, da le dovršenost dela pobija deloma tujo konkurenco.
Velika napaka se dela tudi pri tem, ker se del^ izbira. Navadno se finejša naročila od'ašajo na zadnje in stranke, ki so da'e naročila, mine potrpljenje in navadno se pot^m odločijo za kako drugo ročno delo. Finejša dela dajo delavkam priliko pokazati znance in mrrslkdo je bil prijetno izre~aden, ko je videl, kaj se da vse narediti iz klekljanih cink. Cipkarica, ki izbira delo in se brani finejših del, škoduje čipkarstvu in sebi. Samih krancelnovk jo svet že naveličan pri nas in razumljivo je, da si želi vedno kaj novega, le^še?a in popolnejšega. Premožnim slojem je treba nuditi kaj lepega, in s tem se bodo iidomncile naše čipke tudi po salonih, kjer vidimo,
zal, po večini tuje Izdelke. Še nekaj je, kar škoduje čipkarstvu in to je rok, v katerem naj bi se delo izvršilo, če se ga no upošteva tccno. Prazniki, godovi in poroke imajo točne dneve, ki jih ni mogoče premakniti. Darila, ki niso darovana ravno za namenjene priliko, izgube takorekoč na vrednosti, ker je razpoloženje svečane dni vse drugo, kakor ob navadnih dneh. Ce delavka obljubi izvršiti naročilo, naj to tudi izpolni, ker si sicer odbjja odjemalce. Odjemalci pa naj dajo nasprotno delavkam dovolj časa na razpolago, da bo delo lepo in pravočasno izvršeno.
V splošnem pa lahko trdimo, da raste zanimanje za naše čipke in upamo, da doseže v doglednem času zopet ono višino, na kateri je bilo svojčas.
Iz ®erotn!narstaa.
Pripravite kurnike za zimo. Cez zimo je treba skrbeti za čistost in snago v kur-nikih. Sedaj, preden nastopi mraz, jih moramo temeljito csnauti, če so okuženi b pržicami, skrbno izprati z vrelo sodovo raztopino in nato pobeliti z apnenim beležem. Tla potrosimo s svežim peskom, da se v njem kokoši kopljejo. Okna očistimo in zadelamo vse špranje, skozi katere bi lahko prihajal mraz v notranjost. Kurniki' morajo biti pozimi topli, da v njih perutnina ne zmrzuje.
Peruluiua rabi pozimi toplote. Vsaka žival potrebuje pozimi več toplote za ogrevanje svojega telesa, ker je zunanji zrak mr/.el. Preti mrazu se varujejo živali z močnejšo in gostejšo zimsko dlako, ptiči pa z gostejšim perjem. Domača perutnina prav tako, toda v manjši meri nego divje ptice, ker je že cmehkužena. Zato morajo biti kurniki topli in tudi hrana rajši bolj topla in tečnejša. Vode jim damo nekoliko mlac* ne. Če se perutnina nahaja v mrzlem prostoru, rabi mnogo hrane za razvoj toplote, kar gre pa v škodo nesenja jajc in debelosti.	i
Tudi pozimi nesejo kokuši jajea, moramo j h pa j rimerno oskrbovati. Predvsem skrbimo za tople kurnike, potem za toplo hrano in mlačno vodo. Hrana ne sme biti samo zrnata, ampak mešana, predvsem be-ljakc.vinasta, mesnata. V ta namen nam zelo dobro služi rib'a mo\a. Pa tudi surove, neprekuhane kosti, ki jih zdrobimo ali na drobno stolčemo, nam dobro zaležejo. Vsi kuhinjski odpadki, posebno mesni, tvorijo dobro pičo za kokoši. Toda samo taka hra^-na tudi ne zadostuje, kajti kokoši hočejo tudi kaj zelenega. Zato jim pokladamo odpadke od so'ate, zelja, ohrovta in podobno. Tudi repa in pesa kaj dobro hasnijo kokošim. Ne pozabimo primešati piči nekaj klajne?:a apna, ki ga živali rabijo za napravo jajčne lupine.
Dobre jajčarine si vzgojimo, ce vzamemo za podleženje jajca tistih kokoši, ki začnejo prve nesti. oziroma tistih, ki so nam čez leto da'e največ jajc. S tako odb.ro si zboljšamo svoio domačo rejo od leta do leta.
9l
Naravno, da moramo vsaj vsako drugo ali tretje leto menjati petelina, da ne pridemo v krvno sorodstvo. Tudi petelina izberemo od priznano najboljših jujcaric.
Kako določimo starost pri perutnini? Pri petelinu nam najboljše kaže starost ostroga na nogah. Do pol leta starosti je komaj vidna bradavica, do enega leta zraste 1 cm, vsako nadaljno leto priraste do 1 cm. Po tretjem letu se skrivi navzgor. — Mlade kokoši še nimajo popolnega perja, mehko svežerdečo rožo, fine, gladko ušesnice in prav tak podbradek; w>ge so pokrite kakor s finimi luskinami. Nege starih kokoši imajo debele luske in kremplji so topi; roža, ušesa in podbradek so bolj nabrani v gube.
Koliko jajc lahko znese ena kokoš. Stare kokoši ne donašajo navadno toliko koristi, kolikor se od njih prečakuje in koliko hrane porabijo. Njih nesnost se manjša od leta do leta. To se vidi iz sledečega: V ko- , košjem jajčniku je zarejeno 700 do 800 kali, iz katerih se razvijejo potem jajca. Navadno se napravi iz teh kali v prvem letu življenja (če so se kokoši izlegle od marca do maja) 18 do 30 jaic, v drugem letu 100 do 120, v tretjem 120 do 160, v četrtem 100 do 120, v petem 60 do 80, v šestem 50 do , 70, v sedmem 30 do 50, v osmem 15 do 20, j v devetem 2 do 10, v desetem pa nič več. j Najbolj rodovitna je torej kokoš v tretjem Jetu starosti. Od tega leta pa vsako leto manj. Zatorej ne držimo kokoši čez štiri leta starosti, pa jih tudi ne koljemo pred koncem tretjega leta. To velja posebno za dobre jajčarice.
Jajca i mehko lupino. Posebno v zimski dobi se večkrat dogodi, da začnejo kokoši nesti jajca z mehko lupino. To je znak pomanjkanja fosforovokislega apna, iz katerega je lupina zgrajena. To snov dobi kokoš v se s peskom, apnom in drugimi predmeti, ki jih zavživa na prostem. Če je pa pozimi zaprta v kakih lesenih kurnikih in brez peska, ne dobi teliko apna v se, koli- , kor ga rabi za jajčno lupino. Tedaj moramo po kumiku potrositi pesek ali zidni ! omet. Kot hrano pa ji pokladamo med dru- j gim zmlete kosti, poklajno apno, ribjo moko in podobno.
Najboljše kokošje pleme za razmere v Sloveniji je štajerska kokoš. Ta je glede j hrane najbolj skromna, si jo rada sama poišče, nese primeroma veliko število jajc in Ima tudi zelo okusno meso.
, kušenimi gospodinjami in kuharicami, ki so vse potrdile sledeče:
Vzroki pokanju ocvirkov so: uko je bil I prašič ikrast, ali če je pri slanini ostalo kaj kože ali morda žlez, ki se nahajajo v njej. Nadalje povzroči pokanje ocvirkov tudi ta-! ko imenovani >priželjc, — po Dolenjskem \ ga nazivljejo : bela jetra; ali razvarc« —, ki se je morda scvrl z mastjo od črev vred. | To zadnje povzroča tudi pokanje klobas.
Razen tega pokajo klobase, ako so čreva I preslabe (prašičem se daje pri krmljenju i prevroča jed), ali ako se klobase pečejo v ; zelo vroči pečici, dalje, če je knša premalo ' kuhana, ali črevn preveč napolnjena. Zelo j priporočljivo je, da kuhane klobase splak-! neš v mrzli vodi ter položiš na desko in | ohlajene obrneš, ter tako zabruniš pokanje. Sicer pa pazi vedno na to, da so črevn čvrsta! Pri ocvirkih lahko zabraniš pokanje s tem, da jih potreseš s par šcepi moke.
Pri nas pripravljamo maščobo za hranjenje naslednje: Ohlajeno slanino /režemo ali zrneljemo, jo posolimo, kakor siccr, ter prilijemo za 2 kg slanine 3—4 žlice mrzle vode, eno zrezano čebulo ter postavimo na zaprto ognjišče. Ko se začne slanina cvreti, postavimo posodo na odnrto ognjišče ter mešamo med (-vrenjem toliko časa, da sn ocvirki rumeni in čebula skoraj črna. Nekoliko ohlajeno mast precedimo in stre-semo ocvirke v lonec, kjer jih dobro stlačimo. Na vrh lonca moramo dati mast, da ocvirki ne splesnijo. Ko je mast p« polno-ma ohla jena, jo zavežemo. Na ta način ostane mast in ocvirki popolnoma dobri skozi vse leto.
Domača lekarna.
Kuhinia.
CVRTJE ŠPEHA. Od več strani se mi je stavilo vprašanje, kako zabraniti pokanju ocvirkov in klobas. Posvetovala sem se tozadevno z iz-
HRIPAVOST
jp nekaj silno neprijetnega: zakričal bi, pa ni glasu iz grla. Pride po na»lem prehladu, pa tudi po dolgem govorjenju, kričanju ali jokanju. Za prehlad pij v postelji vroče mleko z rumenjakom ali bezgov čaj z medom, da se izpotiš, vrat in grlo maži s toplo kurjo mastjo. Nekaterim pomaga slanikovo salo. Janežev čaj z medom, vživanje lanene izkube je pozdravilo že marsikoga. (Skuha se pest ianeiiega semena v nol litru mleki in jemlje večkrat po žlici.) Pevec, ki je bil hripav in bi moral nastopiti še isti dan, si je skuhal pivo in vmešal vanj štiri rumenjake in žlico medu. Kdor je hrinav, se mora varovati dima in kajenja, prepiha, govorjenja, mokrih nog. Ako se vrača hripa-vost za vsako malo, si išči zdravniške pomoči.
SAPA IMA HUD DUH.
Če boli ali gnije zob, če se gnoji dlesni ali kaj drugega v ustih ali v grlu, če se
| kulm v želodcu ali je v njem rana, prihaj« iz ust neprijetna sapa. Posebno zjutraj nj i tešče. Ljudje, ki imajo opešana prebavila ali jim gnijejo zobne korenine, čutijo Bumj da imajo usta zasmrajenu. Mnogo ijudi pa je, ki tega ne čutijo, čuti pa, kdor občuje ž njimi. S aba sapa ni nikdar znak zdravja. Prva pomoč je snaga v ustih in želodcu. Treba je poiskati bolezen in iskati zdravil. Kdor ima gnijoče zobe ali korenine aob, ai mora usta večkrat izprati s skoraj vročim gomiličnim čajem. Stari ljudje si ne dajo radi izpuliti korenin in počasi tako samo izpadejo, mladi si pa pozdravijo zobe /. negovanjem in zalivanjem (dokler je še čas). Za kakršenkoli smrad iz grla kuhaj vinsko rutico na belem vinu in si izpiraj usta in grlo. Za duh iz želodca kuhaj pelin na vinu in jemlji večkrat po dve žlici. Za duh iz dlesni zmešaj dva dela žajbelja, 2 mužka-tove >a cveta, 1 del sladke skorje, 1 del žbic in malo medli. Za duh iz nosa si izpiraj nos z rožmarinovim čajem. Izpiranje ust je sploh premalo v navadi, mnogo ljudi si ust sploh nikdar ne izpere, še takrat ne, kadar gre k spovedi in ni čudno, da pridejo npo-vodniki po dolgem spovedovanju tako izmučeni iz spovednice. Človeška sapa je že tako strurena, ker odhaja s sapo vse slabo iz nas, :«ipu zastaja v ustih in če si jih ne splakujemo večkrat, se nabere preveč duha. Kdor pije preveč, kdor kudi dosti, kdor bo je navžil jedi s česn m, ima duh, ki se t žko f renaša. Za česen pomaga, če žvečiš žgano knvino zrnje. Tudi črna kava.
Praktični migljaji.
Priznano sredstvo proti trak ulji je tr>-l( : iz rezeda cvetov si skuhHj, močan čaj, kateremu prilij nekoliko ricinovega olja. Spi j ga, predeš greš spat.
Da odstraniš duh po čebuli, umij nož, s katerim si rezala čebulo, v mrzli vodi, ravno tako tudi roke. Vroča voda duh še okrepi.
Krtače za lase je treba večkrat izpi-tati. Ko je to izvršeno, se mora taka ščet dobro splakniti v mrzli tekoči vodi. Tako postanejo ščetine trše.
Terpentin, konci sveč in ostanki mila dajo skupaj zmešano izborno čistilo za po-litirano pohištvo.
Pohištvo iz hrastovega lesa čistimo najbolje s kropom, v katerem smo raztopili nekoliko boraksa. Nato pa do dobrega posušimo s krpo, katero smo namočili v lanenem olju.
j? Jiahor fe delala ze Paša *$tara mati, JS	bito je pravdno.
Kthala ie svoio kavo samo
Praiim Iranck™«, kavnim pridatkom.
Ta ie dane s š>e vedno tako fin kakor Izvrsten DrkJafek k zrnati in žilni Kavi ter bo to Tudi zmeraj ostal.
Stev. Si. Franjo Ntubauer:
Božično zvonenje.
Zvonite! Slušam kot pastir o polnoči zvonenje.
V	srce skrivnosten lije mir in teši hrepenenje.
Hitele stokrat, tisočkrat želje so nepokojne pokoja v tihi mrak iskat med zvezdi nebrojne.
A našle niso ga nikjer!
V	srce so se vrnile, zaplakale so mi v večer in svojo bol tožile.
Nocoj pa rti jih več nazaj: strmijo v Dete sveto, uživajo pokoja slaj, ko molijo Ga vneto.
J. J al en:
Izdrt trn.
Žarnica nad mizo je bila ovita s črno ruto. V kotu pred jaslicami pa je potrepeta-val skozi rubinasto steklo medel plamen ček olienke.
Na postelji ob steni je mirno dihala mlada gospodinja, ki je še pred malo dnevi visela med življenjem in smrtjo. Spala je.
Za pečjo pa je slonela njena najmlajša sestra, Jerica, ki je prišla ko j prve dni, ko te je Marijane lotila pljučnica in ji je stregla noč in dan, dan in noč, omahovala omntljena od zaspanca, naskrivaj Hitela in, kadar so jo drugi videli, kradoma brisala !ol:e, ki so ji same od sebe, čeprav se je »i« vso moč branila, stopale v oči. Mrazila jo je utrujenost in komaj jo je objela gor-kntn za pečjo, so se ii oči same zalisnile. Zadremala je.
Fai drugi so šli k polnočnici. Zunaj je bilo vse tiho. Le od daleč so peli zvonovi in nekje, na drugi strani Save, Jerica ni mogla spoznati v kateri fari, je redkokdaj počil možnar.
Bolnica se je prebudila in rahlo zavzdihnila.
Jerica, ki je sestro slišala bolj s srcem kakor z ušesom, se je zdrznila in sunkoma vprašala: »Kaj pa je? <
Takrat je zunaj znova počil možnar in (daj je Jerica spoznala, da v Gorjah streljajo.
Tiho je stopila izza peči k postelji in pogledala sestri v obraz. Mižala je, pa Je-ica je vedela, da ne spi.
»Marijana!«
»Jerica, ali si ga slišala?«
»Kako me je poklical?« »Kdo? o:
Največja izbira
tovrstnega suktia iu hlaievinc sa moško obleke 4 E. SKAliERNE - Ljubljana, Mestni trg 10
»K meni je pritisnil glavico in prav v uho je pošepetal: Jlamka'.«
Jerica se je prestrašila, da se je sestri bolezen povrnila in da se ji zopet blede. Saj se je skoro vso bolezen pogovarjala » Janezkom, svojim edinim otrokom, ki je umrl, ko so mu ravno naročili prve hlačke.
»Marijana! Nikar ne misli nanj. Sedaj ne. Zaspi! Najprej ozdravi, potem bova o Janezku govorili.«
»V tisti suknjiči je bil, ki mu jo je boter kupil in tiste sandalice je nosil, ki si mu jih ti s Kranja prinesla.« •
»Ali ti čaja zavrem, ali bi rajši požirek mleka?«
»Nocoj bi bil dopolnil sedmo leto in bi bil lahko šel z njim k polnočnici.«
»Zdravila boš morala vzeti.«
»Sedaj ne. Pozneje. Z možem sva se pogovarjala, da bomo rekli, če bo rojen na Silvestrovo in, ee bo fantek, da je bil šele po polnoči. Eno leto kasneje bi šel potem na nabor. Pa je bil na sveti večer.«
»Marijana! Lepo te prosim, zaspi!«
»Na sveti večer je zajokal poleg mene. O, kako sem ga bila vesela. Kako sem bila srečna, da je bil z Jezuščkom rojen na isti večer.«
Jerica jo je pobožala po laseh. In spet so ji same od sebe stopile solze v oči.
»Prosila sem Marijo, naj ga obvarje, da ne bo nikdar žalil njenega božjega Sina.«
.-.Saj ga ni. Saj je nravnost med angele »letel.«
' In kakor bi me bila Marija prosila, naj ga dam samo Njemu. Veš, obljubila sem že, da če bo še kakšen fant pri nas, naj bo duhovnik, če pa ne, /ta t^ora prevzeti grunt. O, to je bilo napačno, Kdkor je napačno in narobe, če žena prinese možu v zakon samo pol srca in ne vsega.«
»Tok, vendar, Marijana. Saj se imata vidva z Janezom tako rada.«
Res, se imava, še tolaži me, kadar vidi, da me boli, da ne bo komu zemlje pustiti. še zeta ne bo v hišo. Kajne, Jerica, kadar se boš poročila, in, če ti bo Bog dal več otrok, boš enega nama dala?«
»Bom, Marijana. Samo zaspi spet.«
»Vidiš. Če bi bila jaz Mariji obljubila vsega Janezka, bi morda ne bil umrl.«
»Ne trapi se vendar s takimi mislimi!«
»Ne samo pol srca. Vsega! To zapomni! Kakor bi bila imela od Janezkove smrti trn zaboden v srce, tako me je bolelo. Nocoj pa, ko sem to spoznala, spoznala zato, ker je prišel Janezek k meni, mi je odleglo
Vzela je zdravila, popila žlico mleka in je zopet zaspala. Znova je prišel k njej njen edini otrok. Pa ni položil glavice k njej na blazino. Ni. Nad posteljo je prepeval med zborom angelcev: »Gloria in ex-celsis Deo!«
V tisti srajčki je bil, ki mu jo je sama sešila.
In v spanju ji je bilo razoeleto, da je lepše, če poje njen otrok med angelci glo-rio, kakor bi jo pa pel kot novomašmk pred velikim oltarjem v farni cerkvi. Zato ji je bilo razodeto, ker je Jerico učila, da s pol srcem ni zadovoljen ne človek, še manj pa Bog.
* * *
Preden je minilo leto, je jokala Marijani v naročju drobna deklica, Jerica.
Eden izmed njenih fantov je pel nova mašo, drugi je pripeljal mlado v hišo.
Obakrat je bila »raven. Več veselja do-živa redko katera slovenska mati.
V Jaslicah leži Detece.
Slika, kakršne ne bi mogel zamisliti največji umetnik: božji Sin, vladar vesolj-stva v bivališču živali, v revnih jaslih. Kako lahko bi si bil tudi po zunanje vse božansko uredil. Toda, kdor je poln velikih in božjih misli, nima smisla za posvetno. Zato tudi naši mali jaslice tako dobro raz-umejojsaj so vsi polni božje milosti, denae in svetno bogastvo jih ne vabi, pač pa ve-i lika ljubezen.
Zaradi božične skrivnosti moramo otroke ljubiti in jih čuvati kakor svoje najdražje. Kako zelo jih je počastil Bog s tem, da je privzel njihovo podobo: pravo človeško detinstvol Zato častimo v njih še prav posebno podobo božjo. Vse jasno in svetlp postane v materini duši in še tako s križi in težavami obloženo srce pozabi pri otrocih vse, prav vse. Zalo vprav matere žive za svoje otroke in v njih ter v tej blaženi in prisrčni skupnosti doživljajo vnovič svojo mladost, vnovič svoje da-tinstvo.
Franjo Neubauer:
Detetu - Kralju.
Mi pa prihajamo in si naslajamo verno srce in čuteče, i	ki nam prepolno je sreče.
!	Svet ne pozna te,
nič mu ni zate, sred zapuščenega hleva rojenega. Nam pa odkriva vera Te živa! Tebi se klanjamo, svetu oznanjamo, o Svoji da revi Sin si — Kraljev i!
Naši otroci in nebeško dete.
»Skrivnostno potezo v otroških dušah, sveto dediščino, ki so jo otroci prejeli od božjega Deteta, ta dragoceni nebeški dar moramo negovati in čuvati doma, v šoli, v ecrkvi in povsod. Kakor vrtnar nežno cvetko neguje, varuje pred mrazom in slano, pred točo in viharjem ter pred vsako škodo, prav tako moramo matere čuvati v naših otrocih tisto naravno usmerjenost do Boga, ono nagnjenje otroške duše k vernosti in pobožnosti, kal svete božje ljubezni, ki je v vsakem otroškem srčecu. O, da, v otroškem srcu je toliko svetih in neznanih skrivnosti, pred vsem tista tiha in sveta slutnja Boga in vsega božjega. Matere slovenske, gojite in negujte te nežne kalil Zbujajte jih in dvigajte jih, da rasto, se razvijajo, cveto in prinašajo bogatih sadov! Ko klečite v svetih božičnih dneh pri jaslicah, ko otroška ličeca gore, otroški očki žare svetega veselja in resničnega razumelo2
vairja »vete skrivnosti, ne pozabite tudi s svoje strani pridejati vsaj nekaj, kar bo do prihodnjega božiča močna in trdna opora vzgojnemu delu. Spomin na jaslice in pogled nazaj v betleheniski hlevček bo prav tako materam kakor otrokom vsak dan iznova pokazal pot, ki jo imajo hoditi: pot ljubezni in pokorščin«.c (Dondors)
V kotu...
Lepo, domače ime, kaj-ne? In kdo ga no pozna v naših kmečkih domovih? To je najsvetejši kraj v domači hiši; križ visi tam in jaslice stoje pod njim v božiču.
V kotu fo so odigravali najlepši dogodki moje mladosti. Tam smo sedeli otroci v »rojih otroško-resnih razgovorih, tam smo čakali dišečega in kadečega se zajtrka. Tam v kotu na široki klopi ob beli ja-vorpjvi mizi je kos našega detinskega paradiža. V me-tnih hišah in tudi že v novih hišah pa deželi ni več tega domačotra svetišča. Kako razočarni smo se ozirali kmečki otroci po mestnem stanovanju po kotu-, ko smo prišli v mestno šole. Pa ga ni bilo in pa ni...
Kaj j^ prav za prav kol ? Svetišče kmečke hiše. domači oltar, zbirališče cele družine, kratko in malo najvažnejši prostor v domači hiši. Tam visi križ ;tam smo postavljal: jaslice: zadnje dni pred božičem kar vse dni in večere, a že prej ves udvent smo primerjali hlevček, rezali in lepili pa-tirčke, kupičili mah in zopet raz-drli, pregrinjali najlepši rožnati prtič, poskušali pravice lin ovčke, grme in palme, ji vse se nam je zdelo še premalo lepo in primerno, šele zadnji dan smo se končno-veljavno odločili. A vso brez prepira; toliko cnodušnosti in bratsko popustljivosti ni bilo vse leto med nami kot tiste dni. O, in kako so bile lepo nase jaslice v kotu! Na vrhu nad njimi, na svojem stalnem mestu pa je vi el križ: začetek in konec ze-ncijskega življenja Boga Odrešenika. Na obeh straneh na steni pa slike svetnikov, p&tronov družinskih članov in za vrsto niže slike naših dragih.
In v kptu so ob nedeljah popoldne srileli oiv in brati; Baj je bil v kotu na klopi velik kup Mohorjevih knjig, do katerih smo smeli samo ti:ti, ki smo že znali brati. Pa mati so posedali tam dolge popoldneve, ko so nam šivali srajčke in /-celili, hlače. In med to enakomerno delo se je oglašala stara lesena, .roža ta ura izza vrat, pritrje-vaje tik-tak in včasih tudi tak-tak, če je morebiti dtlo zastalo zaradi sitnega drema vca.
Prijazni in ljubi domači kotiček! Na klopi poleg Mohorjevih knjig ja stala ko-šisrisa z materinim šivanjem. Koliko dragocenih najdb za nas otroke v njej! Kaj mislite, da jc bilo v njej samo tisto, kar je potrebnega za šivanja? Kaj še! Tudi podobice so bilo v nji, porumenele od starosti, obrabljene od Vodnega prijemanja, častitljive zaradi svetili slik. O, kako lep ja bil naš : kot , kadar smo jih smeli nastaviti v vrste I In stari krajcarji, firarjk, zeksar-ji so bili nolri, za nas vedno novi in zanimivi, četudi smo* jih dan za dnevom ogledovali. Pa stara kolesca od sukanca so bila tam. za nas neprecenljive vrednosti. Potom 92
pa stari, svetli gumbi še izza postiljonskih časov našega starega očeta. In še mnogo, mnogo drugih drobnarij, ki so se nam zde- | le prava 9reča, če bi bile naše, ali če bi jih bili smeli vzeti.
V kotu pod križem smo tudi sedeli pozneje šolarji pri svojih nalogah in knji- | gah. Pa smo pri učenju kaj hitro prešli iz knjige na resnično življenje, ki smo ga ži-vell vsak zase.
Kako lepo je bilo v kotu za mizo v lepih otroških dneh! Naš kot nas je videl v srečnih in žalostnih časih. Poslušal je naš smeh in veselo petje, a gledal tudi našo solze, ki jih tudi ni manjkalo. Saj se vprav tu odigrava družinska življenje. Saj smo klečali tudi tam v ža'ostno resnih urah, če je kdo naših dragih preživljal zadnjo noč na svetu, preden je odšel k večnemu počitku.
Hotele smo danes kramljati o našem lepem družinskem kotu in kmalu bi bile žalostno končale. In to ne sme biti, ker mora naš kot ostati tudi naprej torišče družinskega življenja bodisi v veselih, bodisi v žalo-tnlh dneh. Lepi spomini naše mladosti nam bodo tudi v poznejših letih tolažba in veselje.
Dokler mati nad nami bdi ~ 3ezušfek nas ne zapusti.
Dolgo se je branila — končno jim je ( pa le dovolila, da si ogledajo izložbe. Saj se ni mogoče ustavljati prošnjam otrok! Ker so še vsi majhni, je šel oče z njimi.
Ko je zdaj, pri oknu stojo, gledala za njimi, se jo zamislila... Da, neizbežno je! Božič prihaja... en sam dan 5© — in dve no:vi — potem se bo zgodilo.. Kako je bilo prejšnja leta vse drugače! Z otroci vred je štela dneve; v delu in pripravljanju so bežale ure. Nikoli ni bilo ra/':ošfa — dobili so le najpotrebnejše. Malo je bilo — toda to malo je pripravila čista, nesebična ljubezen. — Tiha sreča in sladko zadovoljstvo sta vladala v družini. Toda letps?...
Nevede je stopila korak nazaj, kot da je ie strah besede, ki jo je pravkar izgovorila. Letos 1 Vsa v grozi je buljila predse... Videla je moža, strtega — izmučenega, katerega je spremljalo troje otrok. Eden je imel strgane čeveljčke, drugemu je uhajal mraz skozi tenko zakrpano suk-njico, tretji je bil gcloglav in ni imel ne rekavičk, niti žepkov, kamor bi mogel utekniti premzle ročice. Vsi trije so šklepetali z zobmi — mrzla burja j;m je nosila snežinke naravnost v obraz. Kljub mrazu hodijo po mestu in ogledujejo izložbena okna. Kako bi bilo Tončku mraz v zakrpani suknjiči, ko si je pa že v mislih izbral toplo, novo, katero mu Božiček prinese? Zofka se niti ne snomni več ozebljenega prstka na nogi, odkar je videla mno^o, mnego čevljev — vseh vrst in barv. Kaj šele Andrejček! Ves višnjev od mraza je pravkar pokazal očetu volneno Čenico, ki se mu bo gotovo lepo podala zlasti še, če bo dobil rokavice He barve. In že so pri izložbah za igrače I Tisoč vzklikov — brez šlcvila vprašanji Očela ta vprašanja zba-da'o, rrže'o — re cdgovar'a jim... Ne samo očeta — tudi mater režejo Iti zbada-
jo! Cisto vse je bila zlezla od samih bo. leči n.
('emu, o Bog, čemu? ... Denarja ni zakaj mož je že nad pol leta brez dela! Podpora, ki jo dobe, je komaj za stanova, nje. Za borno hrano se ubija sama iz dne-va v noč. Podnevi pospravlja pisarne in služi kot pootrežlvinja, ponoči šiva in krpa in pere za družino. Toda naporno delo zahteva moči, izčrpana je že, boji sc, da omaga! Ne! Če oče ne more, mora stati ona, mora delati — črpati, četudi bi za-htevalo delo od nje poslednjo kapljo tople krvi. Ni izmučena danes od dela, muči jo le zavest, da ji ves njen trud ni prinesel niti toliko, da bi mogla omisliti otrokom vsaj najnujnejše stvari. Da bi jim mogla pripraviti vsaj spomin na Detece božično! To je, kar gloda in kljuje brez prestanka že več dni in noči. Kako naj jim dokaže, kako razloži? Otroci so neizprosni — brez usmiljenja terjajo odgovor... Če oče rima zaslužka, je dolžnost JezuŠčka, da dovolj poskrbi zanje. Hevežev vendar ne more Jezušček prezirati, ko je bil sam nekoč ubog.. Tako sklepajo ( tre.i, a ena vrta in vrta, da bi prišla do izhoda. V tem trenutku si želi, da bi bili otroci zelo zelo poredni — manj bi jo bolelo, zakaj v tem slučaju bi so morali uduti. Tako pa... sama pridnost jih je — vseh... V glavi ji kljuje, tisoč misli se ji je že utrgalo, pa vse mora zavrniti. Njene oči iščejo. Obstale so pri sliki Matere božje z detetom v naročju. Usmiljena Mati, pomagaj mi vsaj ti! Veliko si trpela, ko si v bornem hlevcu po-j vila svoje dete in nisi vedela, kam bi ga položila. Kako si se veselila, ko so pastirčki prinašali pivo darove, da razveselfl Tvojega revnega sina. Glej, On se je veselil svete noči; zakaj bi se jo moji nedolžni otroci ne smeli veseliti? Marija, vsaj Ti ne dopusti, da bi moji otroci ostali ta dan ubogi, ne dovoli, da bi hodili ubogi, lačni in premraženi vpraševat božično Dete, zakaj jih ni obiskalo, čemu da jih prezira? Vem, da tega ne boš dopiutila. Pomagaj mi — svetuj mile .
Premišljevala je, oklevala — naposled se ji je zjasnil obraz. Ko se je vzravnala, je bila močna in lepa. Pogledala je na uro, i ozrla se na cesto in šla pripravljat za ve-; čerjo. Med delom pa je sanjala.
Močneje ji jo utripalo srce, ko jih je 1 začula na stopnicah. Ko so vstopili, je v a-kega posebej ljubeče pobožala z očmi. Ubožčki! Vsi premraženi niso tekli k topli pečici, ampak so hiteli k mamici. Ona jih jc morala poslušati in jim odgovarjati — vse, obenem. Ali ni lepo, imeti doma dobro mamico, ki rada posluša in lepo razloži? Med pripovedovanjem je nasitila | lačne, ogrela premražene in kot bi mignil, ' so bili že vsi trije v toplih posteljicah — 1 že so sanjali o Jezuščku.
Oče je bil odložil suknjo in klobuk j ter se je zrušil na najbližji stol. Otroci ga niti opazili niso, preveč so bili zaposleni8 pripovedovanjem — videle pa so ga ječo ženine oči. Zdaj, ko je odpravi^ otroke, je utegnila misliti nanj. Hudo ji tfl bilo, ko ga je videla tako uničenega, slabega. Stopila je k njemu. >Ne joči nl°! si!« Vzravnal se je. >Res je — sfJ™ . In sram me je. AH, poglej te moje roke
ki bi rade delale za vas vse, pa si ne morejo najti zaposlitve. Zdi se mi, da se kot judež potikam okrog, ko moledujem za službo. Močan sem bil — marsikaj sem prenesel. Ko pa sem moral danes gledati svoje ofcročiče, premražene in raztrgane, kako so uživali ob pogledu na stvari, katerih si žele, sem začutil, da sem slab. Pogledal sem tedaj svoje roke — brez dela __ in zdelo se mi je, da me je zagrnilo črno prokletstvo! Žena — tako ne zdržim več! Božičnega večt ra ne morem — ne smem biti med vami. Oprosti mi — moram — kamorkoli!..
. Nikamor ne pojdeSk Žena ga je ustavila. : Otroci ne smejo pogrešati očeta, oče ne svojih otrok. Najini otroci ne bodo oropani božičnega veselja ... Prosit poj-dcm...
Prosit?... Ne žena — prosit ne dovolim. Tebi nek Trd, neizprosen je bil njegov glas. Toda žena se ni oplašila. »Ne boj se — tega no storim radi sebe, ne radi Tebe — temveč zgolj zavoljo otrok. Nedolžni so — čemu bi trpeli? In trpko je dodalu: Težko bo — a biti mora. Sklenila sein!
Mož ni več ugovarjal, lo hvaležno je pogledal ženo. Ona pa mu je tiho pripravila vcčeijo. Po večerji ji je voščil lahko noč. Ostala je sama ...
Pozno v noč jc delala ... Žc dolgo so sanjali njeni otroci, nemirno je sanjal mož in naposled jo, vsa trudna, zasanjala tudi sama. Dremajoč pri mizi, je blodila v sajah od hiše do hiše, kakor nekoč mati Marija v Betlehemu, ko sta s sv. Jožefom ranimi iskala prenočišča. Božja Mati je stopala pred njo in ona ji je verno sledila. Nii* nista govorili — povsod so njo bogato cb.larili. Ko je imela dovolj, se je Marija ozrla, nasmehnila se ji — in izginila ... rebudila se je. Luč poleg nje je bila ugas-illa. Danilo se je že.
Sveti večer. — Z njim je prišlo skriv-c.stno pričakovanje. Vsi trije so bili po-nagidi očetu pri jaslicah, katere so prav-:ar dogradili. : Mama, mama! Mama — so «k In iskrečih se oči so pritekli vsi ikratu v kuhinjo k mami, prijeli jo za [rilo in — morala je z njimi, da je bila iriffi, ko so prižigali prve svečice.
Zasvetilo so je — plamen svečic je •otenuiul... Božji sij je spremljal Detcce, ti je bilo pravkar položeno v jaslice. Z naliini ročicami jih je blagoslavljalo. In f njihova srca se je naselila sreča in bla-®ni mir.
V topli sobi, pri belo pogrnjeni mizi o večerjali. Suhe hruške, orehe, potico in 'osti sladkega čaja. Vsega jim je bila prijavila mama, kot jim je bila že davno ob-ibila. Vedeli so, da mama nikoli ne lagalo se niso čudili. In Ie malo so go-0fili. Topla soba, jaslice, sladka ve-Prjn...
Dobri Jezušček jim je poslal vsega, s-ar so si želeli. Pri jaslicah je našel dru-9 jutro Tonček prav tisti topli kožušček, 'katerega je prosil. Zofka je dobila čev-8> Andrejček čepico in rokavice. In tedaj 'zapazil mali Tonček, da drži Jezušček v otah pisemce. Opozoril je nanj očeta, ki
je s tresočo roko segel ponj. Bilo je naslovljeno nanj. Prebral ga je, hvaležno stisnil ženi roko in solza gonjenja se je zasvetila v njegovih očeh. Pismo mu je naznanjalo, da lahko z novim letom nastopi službo. To je bilo zanj najlepše darilo.
Brez vidnega darilca je ostala le ona; toda Jezušček je ni pozabil. Ko je peljal oče otroke v cerkev, je sama pokleknila k jaslicam, skrila glavo med dlan — in plakala... Takrat je izplakala vse gorja in ponižanja prejšnjega dne...
Zadnje očetove Jaslice.
Danes šele vem, kaj me jc gnalo tiste dni v zasužnjeni rojsbii kraj: moj ljubi oče mi je hotel molče pokazati še enkrat svoje ljubljene jaslice in tri najlepše prizore rajske doline.
Zjutraj, dan pred božično nedeljo sva se našla v cerkvi. K hišici odpuščanja je bila najina pot. Potem sva pristopila k mizi Gospodovi in nato sva klečala pred oltarjem matere Božje, katero je oče ponižno slavil in ji udano služil vse življenje.
Vidiš Jo, našo ljubo Mamko, najboljšo pri-prošnjico in tolažnieo. Prosiva jo, da ne zapusti tebe in tvoje družinice.«
Drugi dan popoldne sva obiskala bližnji hribček s štirinajstimi postajami trpljenja in odrešenja. Brila je ostra burja. Oče je topel plašč tesno pritiskal k sebi, k svojemu srcu. — Slutil je pač, da bo oblačilo kmalu ogrevalo mene siromaka. — In šla sva od kapelice do kapelice. — Še nikdar nisem opravil tako lepega Križevega pota.
Na Štefanovo proti večeru sva stopila na pokopulišče. Oče mi je pokazal grobove sorodnikov, znancev in prijateljev in tudi —svoj grob. Vidiš, tukaj bom počival, a zopet vstal. Dal Bog, da vidim tedaj v svojem krogu vas vse.''
Umrl je oče. Tudi njegove jaslice, ki jih je z ljubeznijo asiškega svetnika postavil v kot domače hiše leto za letom — so daleč cd mene. In vendar nisva ločena, saj praznujeva božične praznike slej ko prej neločljivo združena v treh nepozabnih slikah,kakor mi jih je bil zaMal v nedopovedljivi ljubezni malo — pred svojo smrtjo.
Moj drugi božič v Sibiriji.
Bilo je v Sibiriji, v mestu Bijsk, daleč in nedaleč od visokih Altajskih gora. Približal se je leta 1915. drugi božič vojno-ujetniške dobe. Kusi so računali z znanim sibirskim mrazom in so bili postavili pred zimo štiri velike barake, ki so segale večinoma pod zemljo. Tam smo bivali, poleg poljskih in čeških, tiidi mi, slovenski ujetniki, dan in noč težko pričakujoč konca strašne vojne. Vsako nedeljo je prišel med nas ujetnik — poljski duhovnik in opravil v eni naših podzemeljskih barak, ki smo jih nazivali katakombe, sveto mašo. Kdor jo hotel, je lahko sprejel tudi sv. zakramente. Preprosta miza s križem in par svečami je bila naš oltar, navaden stolček za duhovnika naša spovednica. In vendar se mi zdi, da nisem bil nikdar prej s tako iskreno pobožnostjo in globoko ljubeznijo
in hvaležnostjo napram Bogu-rešitelju pri svet, dantvi in pri sv. obhajilu, kakor tokrat v ujetništvu, v sibirskih naših katakombah':.
Priznati moram, da so se za božjo službo največ brigali ujetniki-Poljaki, med Slovenci Je bilo v tem oziru nekoliko slab-Se, med nmogimi Cehi pa prav za nič. Poljak, so vsakokrat pripravljali oltar, me-zn:inli ministrirali in peli, res, bili so ver, m Cerkvi otroškovdani. Rimsko katoliško vero so nazivali s ponosom poljsko vero m vse, ki smo se šteli katoličakom, so nas imenovali — Poljake, za kar pa se nam je nos nekoliko zavihal.
Za božič so hoteli Poljaki pripraviti nekoliko lepši <51tar, zato so med drugim prosil, tudi nekega Slovenca iz Primorja, naj posod, v ta namen svoje izredno lepo, veliko vojaško pogrinjalo. >Raje ga prodam, kot bi ga dal za vašo komedijo*, je odgovoril obžalovanja vreden zagrizenec.
—	Po prazniku je zbolel na vročinski bolezni in na drugi sveti večer, pred Novim letom smo ga pokopali na pravoslavni božji njivi v Bijsku. Umrl je lepo spravljen z Bogom, pred bolnišnico smo mu zapeli »Blagor mu«, na pokopališču, — pri 30 stopinjah — mraza — pa ;>Nad zvezdami«. Omenim naj še, da so umrlemu gorele okrog mrtvaškega odra številne sveče. Dalo nam jih je — pokojnikovo pogrinjalo, ki smo ga v ta namen prodali in za katero so Poljaki, komaj pred tednom
—	zamanj prosili.	»p.
Slovenski fantje voščijo.
Vesele božične praznike in srečno novo leto voščijo staršem, bratom in sestram, fantom in dekletom:
Rojaki v Kanadi, zaposleni v rudniku niklja: Ivan Grebene, Ant. Ogrmc, Alojzij Mežan, Zelko, Ivan Bule.
Slovenski fantje, Plevlje. Pepi Hudoklin, Anton Pavlin, Franc Alilin, Peter Košir, Anton Košir, Josip Logar, Franc Grandovee, Ivan Keber, Anton Trček, Vinko Dobnikar, Josip Tehovnik, Anton Grojzdek, Franc Grunž, Janez Pečjak, Janez Glo-bokar, Ivan Mogič, Franc Horvat, Alej/. Jakie, Fraii Člbcj.
Slovenski fantje ia Visijjrada: Ivan Gorše, Ivan Levstek, Franc Kozina, Ivan OzvaK, Ivan Dre-niel, Ludovik KogovSetk, Valentin Grbec, Josip Ka-stelic, Anton Strubelj, Pavel Dimec, Ivan Leben, Ignac H lis, Alojzij Jankovič, Josip Ozimek, Josip Rajhenauer, Jožef PovSe, Ivan Bregaž, Anton Pretoka r, Franc Zupan, Anton Florjanžiž.
Slovenski fantje v Novem Pazaru 24. pp., 11. žeta: Janez Ileniž, Franc Kobeiič, Alojz Ileniž, Evgen GorSe, Jožo Jerman, Leopold Agiiif, Miha Adležič, Anton Miketič, Pavel PoSolj, Štefan Fu-gina, Jožef Miheliž, Jožef Cajnar, Janez Klepac, Janez Bajuk; vsi Belokranjci.
Gorenjski fantje-vojaki, služeči pri 6. žeti, 11. pp. Karadjordje v Kninu. J. Strle, J. Okom, F. Lenžek, Anton Laznik, Joa. Suhadolnik, Viktor Kocjanžič, Fr. Sušnik, Jos. Bele, Jernej Jeraj, Fr. Mam, Aleš Rozman, Oskar Horvat, Ignac Resman, Franc Vidic, Filip Ferjan, Jakob Rainbard, Martin Nož, Anton Potočnik, Ciril Pogačnik, Fr. Dovian, Andi ej Aneelj, Fr. Gucelj, Ant. Robiž, Jože Mrak.
Slovenski fantje, služeči v )>odofieirsM Soli Sarajevu. Franc Kozina, Janez Ozvull, Janez Levstek, Janez GorSe, Leopold GrimSič, Franc Balob, sami Ribeužani.
Slovenski fantje iz Kratova, 3. bat. 22. pp.: Martin Tiringar, Franc Crček, Anton Hren, Jane« Tomšič, Janez Žvokelj, Rudolf Fajdiga, Anton Pire, Jožef Rus, Stanko Muskoviž, Stanko Bajt, Ivan Mihelič, Franc Stare, Alojzij Kaplan, Anton Mustar, Anion Slriind, JoSlio Lesar, Jož jI Zitdniknr, AloizH Dfcrine, Jakob Rus, Lovrenc Dagarin, Jože, Mihen«,
Joi>[ Makovec, I^eopold Kriiuar, Jožef Perušek, Ludvik Strnad, Viktor Levstik, Franc Virant, Janez Turk, Ignac Meglen, Alojzij Ostrmiui, Jožef Sken-der, Rudolf Ca ni pa, Matija Jak k", Franc Gornik, Ivun Šumi, Anton Sneberger, Kari Arko, Rudolf Mihelič, Jožef Campa, Ivan Mihelič II.
Slovuiiki fantje vojnki 20. pp. v Zaječaru: Janko Kar.t, Josip Šturni, Anton Benedičič, Feliks ltozmiui, Janez Benedičič, Franc Bernard, Anton i-otrič, Blaž Dolenc, Janko Cemažar, Stanislav I'o-točni k, 1'eter Rupnr, Janez Beigant, Pavle Klobav.«. Janez Rupar, Alojz Trilar, Matevž Jenko, Matevž Gaber. Tomaž Bogataj, Janez Thalar, Janez Pogačnik.
Slovenci 3. bataljona, 11. pp. Karati jo rd je iz aibenika: Franc Zupanec, Frane Furlan, Anton Lohkar, Franc Turšič, Jakob Zeleznik, Ivan Škroba, Jurij Kurent, Anton Perne, Ciril Remškar, Anton Troaa, Anion Jarc. Vsi iz Ljubljanske okolice.
Slovenski fantje od 14. pp. v Knjaževcu: Alojzij Hren, Ant. Zgajnar, Janez Zabret iz Mengša in drugi gorenjski Janezi.
Slovenski fantje vojaki, služeči prt 2. batalj., 22. pp. v Krivi Palanki: Ivan Ivano, Pavel Mala-vaSič, Jajiez 1'odjed, Ivan Vidmar, Josip Pire, Peter Znidarš^č, Alo.lzij Pakiž, Ciril Bartavda, Antc.i Cr-fek, Ivan Kuštrin, Anton Zabukovec, Jožef Plcste-njak. Alojzij ZakrajSek, Franc Žan, Janez Folnv, Leopold \ortvan, Fnmc Lotrič. Peter Potočnik, Jošl.o Mrak, Jožef Marinžek, Jožef Pajer, Janez Kopač, Mihael Bevkar, Alič Alojzij. Janez Fojkar, Mll'a Bertoncclj, Ivan Jagodic, Ignac Studen, Alojzij Kržen, Pavel Košir, Frane Dolenc, Jožef Burnik, Aio./dj in Jožef Kokalj, Anton Jizeršek, Karol Slabe, Franc Stanovnik, Peter lludobivnik, Janez Dolžan, Franc Ramovš, Matevž Klemenčič, Janez Homec, Ivan Belec, Franc Rejc, Andrej TopovS, Janko Rezir, Janez Križaj, Valentin Sušnik, Janez Rozman. Janko Pogačnik, Leopold Kordež. Franc Toniše. Jernej Jerman, Jurij Rozman, MP a Habjan, Janez Kuhar, Štefan Hudolii, Franc Brežar.
Slovenski tantje, služeči pri I. Pontonerskem bataljonu v fiubcu: Martin Spolenak, Martin Zupane. Jožef Hebar, Albin Uhan. Anlo-i Jančar, Anton Majcen. Jakob Ifoj t, Dominik Arili, Franc Jodl, Ignaz Kotar, Franc Stcpec, Janez Korošec, Ivan Roje.
Slovarski faut.fi vojaki iz Zagreba, Savski eskadron: Ivan Anžin, Lnvrenc Marolt. Frane Prijatelj, Alojz Turk, Janez Krova!, Jože Pucelj, Ivan šuškršič, Franc Stcgenšek, Anton Šepec.
Franc Pavlič, Zagreb.
Mornarji hidroaviatičarjf piloti dijaki v Boki Kotorski: Stanislav Jagodic, Karto Kranje, Joško Čopič. Ivo Benz.
Fantje mornarji iz Novega Sada: Ivan Petit-kovič, Franc Cerir, Janez Inlihar, Janez Ogrin, Adam Jazbinskl, Franc Naglič, Rudolf Fras, Franc B'zjak, Matej Miklavčlč. Matej Veber, Franc Stra-Sek. Franc Saje, Franc Rajher, Alojz Hribar, Franc Za^ar.
S'ovenci in S'ovenke Iz Bukarešta: Marija Kvas, Janez Kras. Pavla Kva.», Tončka Ko*irnik, Pcrpca Koluti), Mici Hace. Alojz Košir, Marija Košir, Peter Jerctina. Anč'a Grmovnik, Marjfta Lužar, Mana I.užnr, Ana Narobe, Franca PtiMer. MMči Svetlin, Luka Pep'it, Marija Pernat, Ivanka To-melj, Rrzika Tornelj. Ivanka Svetlin, Jerni Novak, Ivanka Novak, Fanl Končan, Kati Končan. Francka Habjan, Fnmc SuVielj, Cecilija Šinkovec.
Fntje iz Prilepa od 46. pešpolka, 4. bat., 14. čete: Fr. Juvnnč;č, Ig". Močnik, Jož. Mertelj, Fr. Koželj, Fr. Poklutar, Fr. Pretnar, Fr. Jeklar, Janko Znidar, Ant. Kos, Pet. Arih, Martin Odar, Fr. deležnik, Jan. Zima, Ant. Trolia, Seb. Košir, Jak. Rrž->n|.
Od 13. art. polka v Prllepu: Ivo Globelnik, • Jožef Erjavec. Janez Zupančič, Alojzij Starin, Franc Zanet, Jcž-> Pire. Jože Š»tina, Franc Golub, Valentin Poje, Nace Novak, Mirko Treven, Peter Pcter-nel, Janez Kraševec, Frarc Kovač, Anton Trebu-šak, Jernej M-če'-, Mi'-a Delflč.
S'ovens'-i fantje Or'i-vojakl, služeči v zanat-IljsVi četi v Zagrebu: Jošlio Mohar, Karol Jeromen, Janko fttern.
Slovenski fantje nri 40. pp. v čevljarski delavnici v Ijubljnni; Ivan (iorenc, Franc Smrke, Franc Mlakar, Ale1=a"der Frank%
Slovenski linije 9. čete, 21. pp v Gostivaru: Janez Virant, Anton Lenič, Alojzij Grohar, Jako-b Zupančič in Anton Cerar.
Slovenski fanlje-vojaki pri I. bataljonu, 9. pp. v Požarevcu: Lojze Zr.gavec, Lojze Bezjak, Ivan
Hrga, vsi kaplari iz Ormoža; ltado Kurja, Jožef Budja, Frmijo Antonič, Tone Trstenjak, Tone štrakl, Jakob Kraner, Lovro Jageiič, Kari Osojni k, Franc Fridau, I.judevit Klemenčič, Lojze Topoljak, Lju-devit Rozman, Tone Rilileršič, Tone Kramberger, Franjo Osojnik. Franjo Golob, Franc Ceh, Lojze Šnojder, Frnnc Horvnt.
Slovenski gozdarji v Franciji: Josip Konc, Jakob Poje, Alojzij Konc, Franc Zaje, Janez Poje, Franc Troha, Peter Poje, Anton Vebar, Anton Mo-die, Valentin Trol-.a, Josip Troha, Anton Vebar, Jožo Troha, Ivan Lipovec.
Slovenski fantje v Franciji (Petite Roselle): Josip Turk, Franc Tekavčič, Franc Hren, Ivan in Jernej Oblak, Alojz Andolšek.
Kje bomo dobili denar za Domoljuba in Jaslice?
Preprost Domoljubov naročnik z dežele nam je poslal naslednji članek, ki ga vsem dobromislečim priporočamo,da ga prebero.
Božič prihaja, bliža se Novo leto, treba j je misliti, kako bomo delali jaslice in kje | dcbili denar, da naročimo dobre časopise: | Domoljub, Bogoljub, Vigred, Orliča, Mla-I dost, Vrtec itd.
Iz skušnje in opazovanja razmer vem, da, kjer je veselje za dobro branje, tam se gotovo dobi denar za dobre časopise. Vem tudi, tla noben denar .ni tako dobro nalo-; žen kot oni, ki se da za dobre časopise, posebno, če so otroci pri hiši. Dober tisk jim I nudi razvedrilo, zabavo, pouk in pa veselje za pošteno življenje. Evo dokazov za moje trditve.
Znana mi je fara, kjer je pridna nabi-ralka nabirala l^to za letom, naročnike za katoliške časopise. V dveh vaseh dobi vedno dosti ijaročnikov za Domoljuba in Bogoljuba. In prav v teh dveh vaseh so ljudje na zelo dobrem glasu, da so pošteni, delavni, varčni in trezni, tako gospodarji in gospodinje kakor tudi mladina. V dveh drugih vaseh pa dobi prav malo naročnikov. Največ re izgovarjajo, da ni denarja. In vendar j1; znano po celi fari in še daleč preko nje, da se v teh dveh vaseh mnogo pije in pleše in če priie kak cirkus v fara, najde dosti zaslužka le v teh dveh vaseh. In fantje so znani ne le v fari, temveč po celem okra:u kot največji soruveži, pijanci in nre-tepači. Tako se codi tam, kjer se staršem zdi šknda denarja za dober list in kjer ne navaja;o svojih otrok že zmladega na branje dobrega čtiva. Namesto pri branju prebije potem mladina svoj nresti čas v gostilni in slabi druščini. Računali smo že. da bi jih ne stalo toliko, ako bi naročili za vsako hišo po de?et izvodov debrih časopisov, kolikor kdajo za piiačo in razne kazenske paragrafe. In pri tem še, koliko boljša bi bila mladina!
Pred leti je prišla dotična nabiralka v eni teh vasi v neko hišo ter nagovarjala gospodarja ^četa, naj naroči Domoljuba in Eojo juba. Pa jo je gospodar osorno zavrnil, da ni donarja za take stvari. Pa mu je le prigovarjala, češ, naročite, da bodo brali vaši doraščajoči sinovi. Mož se je pa tako razhudil. da ji je pokazal vrsta. Danes ima dotični oče take sinove, da so znani daleč okoli kot sirovi pijanci in pretepači. Da bi jim bil preskrbel oče v pravem času dobro berilo, mu najbrž danes ne bi prizadevali toliko žalosti, jeze in sramote.
To je slika štirih vasi v fari, a to j< tudi slika cele Slovenije. Kjer je drsti na • ročnikov na dobre časopise, tam je ljmj stvo večinoma dobro in verno in niladinj poštena in trezna. Kjer pa ni dobrega čtiva propada narod, propada mladina gospodar sko in moralno. Res je danes trda za denar pri km.Mu in delavcu, toda če je dobra volja, se že dobi par kovačev za dober tisk, ker z dobrim tiskom in branjem bomo re. šili našo mladino.
In jaslice! Oh, te lepe, srčkanc jaslicel Kako nežni in prisrčni, otroškomehki spo. mini se mi še danes budijo v duši, kadar gledam jaslice, ko se mi vrača spomin v one nebeškolepe in prisrčne božične večere, ko smo v domači hiši očetu ali mamici pomagali delati jaslice! In oče in mamica | sta nam medtem pripovedovala o detetu ' Jezusu, o Mariji in o sv. Jožefu, treh mo-j drih, o zvezdi vodnici in angelih ter pastirčkih na betlehemskih poljanah. Pri tem pa j:; zrasel hribček in čreda ter pastirčki na ; njsm, spodaj pa štalica in dete Jezus v I njej. Oj, kako iz srca so nam donele lepe I bežične pesmi, in s kako sveto radostjo je 1 bilo napolnjeno naše srce, ko smo hoteli potem še k polncčnici! Resnično, nič ni tako lepega in prisrčnega kot božično ve selja pri jaslicah! In danes? So li še otroci 1 deležni tega veselja? Povem vam: Kjer iz ginjajo jas'ice, tam izginja tudi sveto bo žično veselje in božični mir. Lepo je ijožič-1 no drevo, toda nič svetonočnega, nič božič I nega nima na sebi in otroci pri božičnen i drevescu mislijo le na sladko pecivo. »Nepo znano jim je pravo božično veselje, saj bo j žično drevo ne pomenja rojstva božjega ii našo lepe prisrčne bežične pesmi opevaji j le jaslice in ne božičnega drevesca. V pre | prostosti se je rodil božji Odrešenik in pre pros'a nedolžna duša otrokova bo n?ibol ' srečna in vedela pri skromnih jaslic;:h ii ; božjem Detstu, ako ii vi sami niste skvarii : tega veselja z drevesci.
Pa bo kdo rekel: Nimam denarja z jaslico. Prijatelj, obeski za na božično dre vo stanejo mnogo več kot jaslice. Poznat revno, siromašno vas, ki je razdala v let 1925 preko 6000 kron za okraske božične? ; drevesca. Poznam pa tudi hiše, kjer delaj vsako leto lepe jaslice, pa imajo po drse a'i petna'st let stare štalice, ki so še vedn , lepe, ker jih vsako leto skrbno shranijo, 1 ! sempatie prikupijo za par dinarjev pastiri 1 kov. Vidite, koliko cenejše so jaslice in 1« liko lepšega, čiste!šega veselja u/iva mli dina pri njih! In ti spomini na božično ve ! selje se vračajo še v poznih letih v nas : srca in ram blažijo dušo. Zato: Le nazf k našim jaslicam!
Rodbina OIup - Lfubliana
Stari trf; Št. 2 želi vnem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1921
Obenem priporoča svojo mamijakturno in konfekcijsko trgovino, ravnotako pa tudi svoo gostilno pod Trančo, v kateri se vedno točijo pristna štajerska in dolenjska vina. Za prtunike in po praznikih čez ulico 1 Din unejt,