Julija občinska organizacija ZK
V skladu s sklepom CK ZKS in MK Ljubljana tudi v naši občini pripravljajo ustanovitev občinske organizacije ZK. Prva seja konference bo že v prvi polovici julija.
Ustanovljena je bila iniciativna skupina, ki je imela nalogo pripraviti predlog akcijskega programa za delo komunistov v občini in predloge za njih organiziranost.
Sprejet je bil piedlog, da naj šteje občinska konferenca ZK 55 članov, komite kot njen izvršni organ pa 13 članov. Komunisti bodo že med 20. junijem in 1. julijem na sestankih osnovnih organizacij volili člana konference tn razpravljali ter sprejeli svoje akcijske programe delovanja (po sklepih 17. seje predsedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS).
Za uspešno izvedbo teh odgovor-niii nalog v izredno kratkem času, je bila sklicana vrsta sestankov in raz-prav. Sestanka sekretarjev osnovnih oiganizacij 17. 6. 1971 se je udeležil tudi predsednik CK ZKS Ftanc Popit.
Vsi sekretarji, ki so sodelovali v lazpravi, so podprli ustanovitev občinskih organov ZK v1 Ljubljani z utemeljitvijo. da bo tako dosežena boljša povezava med komunisti in vodstvi tei bo tako mogoča tudi medsebojna pomoč. Sedanja organi-zacijska sprememba naj omogoči boljšo kvaliteto dela in to člani od nje tudi pričakujejo. Se posebej so sekretarji v razpravi poudarili po-trebo po čimvečji povezanosti bodoče občinske konference s člani - stiki in sodelovanje naj bi bilo kar najbolj pristno.
Ko so razpravljali o svojem dose-danjem delu in težavah, je več sekre-taijev   osnovnih  oiganizacu   v go-
Tretja pomembna naloga bo akci-ja za uvedbo samoprispevka za po-'jeoe otroškega varstva in šolstva v Ljubljani. S samoprispevkom bomo vsaj deloma odpravili deficitarnost na tem področju, ter uspostavili po-večano vqz med občani in razreševa-nju skupnih problemov.
Pomembna naloga bo tudi vsebin-
sko in organizacijsko utgevanje SZDL. Ce hočemo urcsničiti doku-ment SZDL danes, če hočemo da bo SZDL resmčno postala organi-zacija, ki bo občanom in delovnim ljudem omogočala plodno sodelo-vanje pri odločanju, potem bo po-tiebno še veliko organizacijskih naporov.
spodarstvu gotavljalo, da pri svojem delu čestokrat naletijo na težave pri vodilnih dclavcih-komunistih. Ne samo, da se vodilni delavci ne udele-žujejo sestankov in razprav, ki jih sklicuje ZK v delovnih organiza-cijah, velikokrat tudi ne dajejo po-datkov in gradiva, kar bi komunisti potrebovali za poglobljeno in kvali-tetno razpravo. To je v mnogih osnovnih organizacijah povziočilo neaktivnost in nezaimeresiianost. Zato bo ena osnovnih nalog v bo-doče povečati odgovotnost članov ZK in za neizpolnjevanje nalog kli-cati vsakogar na odgovornost.
V razpravi je sodeloval tudi pred-sednik CK ZKS France Popit. Uvo-doma je ugotovil, da se strinja z raz-pravo in še posebej poudaril potrebo po večji disciplini, aktivnosti in od-govornosti v ZK. To povsod in pri vseh komunistih ne bo šlo gladko. Zato se je treba v tem boju pred-vsem nasloniti na komuniste, ki so se pripravljeni bojevati. Zaostriti pa je treba tudi odgovornost komu-nistov ne samo v osnovnih organiza-cijah, tcmveč tudi v drugih organih, vključno z icpubliko. Zveza komu-nistov mora biti čvrsto organizirana,
če naj predstavlja organizacijo, ka-kršno potrebujemo v sedanji gpspo-darski in politični situaciji. Pred komunisti so v prihodnjem obdobju velike naloge, katerim bodo kos edi-nole, če bodo dobro organizirani in enotni v svojih prizadevanjih. Zato bo potrebna posebna skrb pri zbira-nju članov za občinsko konferenco in za komite. To naj bodo aktivni delovni komunisti, ki so se pri-pravljeni bojevati za cilje in stališča Zveze komunistov, pa čepiav neka-terim odgovornim to ne bi bilo po volji.
Vodilni delavci-komunisti v de-lovnih organizacijah so pied Zvezo komunistov enaki kot vsi drugi ko-munisti - in prav toliko so tudi od-govorni. Vse preveč vplivajo na do-gajanja pri nas majhne skupine Ijudi, ki imajo v rokah ključne pozicije in morajo komunisti s svojim delova-njem in pritiski razbijati take sku-pine, ki dušijo samoupravo.
To je samo nekaj misli iz obžiine razprave predsednika CK, v kateri se je dotaknil še političnega stanja v Ljubljani, sprejemanja mladih v ZK, zunanjepolitične situacije in oigani-zacijskih oblik delovanja ZK. Z raz-pravo so se sekretarji strtnjali in v nji ,pravzaprav dobili oporo za svoje delo. Prav tako pa je njegova raz-prava dala mnoge koristne napotke za delo bodoče občinske kon-ference.