GIAS ......... . .................. .. ,., List slovenskih delavcev v Ameriki. 74. 14. septembra 1901. McKinley umrl. Ob 2. uri 15 minut danes zjutraj izdihnil svojo dušo. Vsa zdravniška umetnost bila je zaman. Milica poklicana pod orožje, da varuje morilca napada ljudstva Pričakovati je najhujšega. Buffalo, N. Y., 13. sept. Da-našnj i buletwi javlja, da jo predaed nik temnili pr» polunoči oslabel, njngovo stanje nič dobrtga ne obe ta. Ž «lodec iih ni<>re jedil prebaviti Takoj po obedu pojavila bo bp vznemirljiv« znamenja. Srce je oslabelo, iiljt tolče neredno. Si- le zjutraj pohtal je predsednik bolji. Z (ravniki bo brzojavno pozvali p d predalnika Rooaeveltain ostii-ie člane vlade v Buffalo. Druge novice fiiao znano, vendar je pa na licih zdravnikov v Milbur novi hiši poznati, da ne upajo mnogo. M i 1 h u r n o v a hiša, B u 11' a 1 o N. Y , 14. s e p t. William McKinley je daneH zjutraj ol» 2. uri 15 minut umrl. Ko-nočna naznanila smrtne objave s« glase: Moči so predsednika hitro zapuščale, srce je OBtav-1 alo moli, Pred hišo nabrala seje množica ol>čin8tVB, ktera je sočutno jemala ua zuanje vedno slabeje se glasba zdravniška naznanila. Senator D^dge iz Clevelanda je s solznimi očmi naznanil, da predseduik umira. ,,Predsednik je bre* zavesti in nikogar ?eč ne pozna." Kmalo na to ho zdravniki naznanili, da je preda*d i'-iu bolje; vedoč, da mu je um r-ti, ž ;el je v dt ti avojo sop- o-g.». K<» jh gospa McKiu'ey prišla v g >bo, ostavili 83 zdravniki in ču-J vaji aobo, pri smrtni postelji je ostala le jedua postrežnica. Kaj )<• g -voril predsednik g svojo soproga, ni znano. V«4 ur pr«d smrtjo je predsednik zgubil zHvnet, le lahko dihanje je liaynitnjalo, da Še živi, toda tudi to j i postajalo vodno slaheje in je ko-iihčuo popoln una prestalo. Kakor hitro ao bh pojavila alalia znamenja, a i zdravniki vedeli, da ni več rišit-vh in ao skušali, da mu po možno ati olajšajo smrt. Mrtd tem je množica pred hišo neprestano naraščala, kajti novica, da predsednik umira ae je po bli-skovo raznesla po mestu. ljudstvo je vojake in policaju ueprestaun iz praševalo o predsednikovem stanju, toda slednji o tem niao mnogo več vedeli kakor Ostalo občinstvo. Včeraj popoluduH pričel je McKinley tožiti, daje truden; natančna zdravniška preiskava je dokazal*, da ae je bolnikovo stanje poslabšalo v s led v precejšnji količini zavžitih jedil, vsled česar ao zdravniki prepovedali vsaka nadalj-na jedila. Žila je pričela neugodno vtripati. Rana je bila v najboljšem stanju in zvečer je predsednik dobro apal. Toda že včeraj dopoludne ae je njegovo atanje poslabšalo. Zdravnik dr. W. II. Thompson, v New Yorku ae je a ozirom na bolnika izrazil, da je predsednik oslabel ▼sled neprebavljivi a jedil, kar je oviralo delovanje srca, kar se tudi pri zdravem človeku pojavi, ako ždodec ni v stanu zavžitih jedil prebaviti. Dejstvo, da ao dali zdravniki bolniku navadna jedila, ae nikakor ne more nazvati za napako Predsednik je zahteval jedila; kak bode učinek jedil, tega ni nihče mogel vedeti. Životopis McKinleya. William McKinley, štiriindvajseti predsednik Zjedinjenih držav, narodil seje dne 20 januarja 1843 v NileB, država Ohio. On je bil sedmi otrok svojih roditeljev, kteri ao bili škotsko-irskega pokoLnja. Kot d-iček obiskoval je pokojni domačo ljudsko šelo in kasneje vseučilišče v Poland in Meadow, Pa Ostavivši vsf učilišče postal je uči telj ljudske šole in je ob času dr žavljanBke vojske vstopil v 23 polk prostovoljcev države Ohio. Njegov polk se je udeležil bitk v Virginiji, kjer je postal podporočnik. Leta 1863 postal je poročnik, malo kasneje bil je imeuovau ,,za zasluge pred sovražnikom" pri Lynchhurgu stotuikom. Koncem vojske poHtal je major. William Mckinley, umorjeni predsednik Zjedinjenih drŽav. Vrnivši se v domovino glušal je McKinley ua jurietičnej fakult ti in se pričel zanimati za politiko. Leta 1877. bil je izvoljen v kongres, kjer je OBtal za čas dvojne izvolitve. Potem so prišli demokratje na krmilo in ko je njihov čas potekel, bil je pokojni v novič izvoljen. „V obče znana osobnost" postal je leta 1884. vsled znanega njegovega govora proti tarifnem predlogu Mor-riaona, oh kterej priliki je pokazal, kako izvrstno zna tolmačiti republikansko politiko. Na to je bil izvoljen predseduikom odbora, kte-ri je imel izdelati novi tarif. Leta L890. izvolilo gaje ljudatvo države Ohio goveruerjem. Leta 1896. ga je odbor republi-tcanake atranke proglasil predsedniškim kandidatom, vendar je pa bilo upanje za konečuo Izvolitev le slabo, kajti južne države niso hotele o ujem ničesar vedeti. Iz tegi mu je pomagal sedanji senator Mark Hanna, kteri je predlagal zlato valuto; a znanimi ,,sredstvi" je vpljival ua južne zamorske dele gate, poplačal McKinleyev dolg v znesku $110 001) m svoj namen po polnoma dosegel. McKinley je postal predsednik. Za časa prvega predsedovanja McKinleya nastopila je nova doba ameriške politike ali ekapanzivna doba, kterej ae je tudi predsednik pridružil. Zjed. države ao osvojile Kubo in druge španske kolonije, fal.jd česar ae je tudi naša stalna vojaka pomnožila; vlada je uata oovila močno vojuo mornarico ta ko, da ao Zjed. države prišle kone-čno ua imperialistično polje. Lani bil je McKinley v drugič izvoljen predsednikom iz česar se-veua še ne moremo sklepati, da je bil v ljudstvu priljubljen, pač nam pa njegova zopetoa izvolitev dokazuje, da njegovem nasprotniku Bryanu ni nihče zaupal. Theodore Roosevelt, novi predsednik. Theodore Rooeevelt, MoKinlfyev naslednik in novi predsndnik Zjed. držav severne Amerike je bil rojen dne 27. oktobra 1858 v New Yorku Slušal je pravtsidje v harvard-sk^m vseučilišču iz kterega je 1. 1880 izstopil. Od leta 1882 do 18S4. je bil č!an postavodajalstva newyorške države in leta 1886 imenovala gaje republikanska stranka kan lidatom za mayorja mesta New Yorka. Volitve se za njpga niso vspošno izvršile. Iz delavskih krogov. Strajk delavcev trusta za jeklo. t> —' THEODORE ROOSEVELT, sedaj predsednik Zjedinjenih držav. Od 1. 1SS9—1S95. bilje komisar civilnih poslov, od 1895-1897 pred tednik n;wy)rškoga policijskega odbora. Leta 1897 imenoval ga je nr^ds^dnik M.-Kinlfy pomožnim t>J iikom vojue mornarice, v kterej službi je ostal do spomladi leta 189S . v kterem času je zajeduo r, L i n rdom E. Wood, sedanjim tuba^skim goveruerjem, ustanovil orvi polk prostovoljcev konjiče, tteri polk je kasneje dobil ime R »osevelt's Rough RiderB". Po bitki pri La Quasina postal je Roosevelt polkovnik. Jrseni istega leta imenoval ga je odbor republikanske stranke kandidatom za governersko mesto državo New York in v jeBeni minolega leta dabrala ga je ista stranKa podpredsedniškim kandidatom. Roosevelt je znan tudi na polju književnosti. Zastavnico oropali. Ko je dne 10. t m. posestnik za-stavnice, Henry Freund, št. 9. Ave. B, v New Yorku o poludne svoj urad OBtavil in odšel k lunehu, je samo železna vrata za seboj zaprl. To priliko sta porabila dva lopova n sta takoj s ponarejenimi ključi idprla vrata in ukradla za §4500 liamantov in druzih vrednostnih stvari. B«š ko sta svoje delo do-/ršila prišel jb Freundov klerk na car sta lopova takoj zbežala. Jed uega ao kasneje vjeh, toda oni, ki eimel pri aebi ukradene atvari je dnesel pete. Ekspresni vlak skočil raz tir. Syracuse. N. Y., 12. aept. Blizo jostaje Eastwood je danes zjutraj skočil ekepreani vlak „Wr>st Shore" ieleznice raz tir. Lokomotiva in ?ozovi so padli po železniškem ua lipn navzdol. Več oaob je deloma '.ežko, deloma lahko ranjenih; ismrten ni bil nihče. Ponesrečena ho odvedli v razue bolnice. Nezgoda je pripetila vsled napačno po stavljenega izogibališča. Ourovi morilci. Frfd ItnhofF in Brandolino Yaw aanluno, ktera Bta priznala, da 4ta umorila gostilničarja Francesco Duro, jeden drugemu očitata glavno krivdo. Proti mayorju Black u. McKeesport, Pa., 12. aept. Tru-stijaci bodo baje jutri izposlovali zaporna povelja ne le samo za štraj-karje, temveč tudi za mayorja Bla cka in njegove policaje. Predsednik ..Tube Co." Frank I. Hearue dopoBlal je mayorju Blacku pismo, v kterem mu očita, da tnkajšuje tovarne že več teduov ne morejo poslovati, ker on (Black) ne čuva delavcev. Mayor je predsedniku uljudno odgovoril, da delavcem nihče ne brani iti na dele, a on ni vsled tega mayor, da bi delavce priganjal na delo. Pittsburg, P.i., 12 sept. Po vseh krajih, kjer delavci štrajkajc, vlada popolni mir. Tudi v McKeesportu je vse mirno, dasiravno trustovo časopisje že dalj časa proroukuje o nemirih. V Demmlerjevej tovarni dela le neznatno število skabov, kteri štraj fcarjem ne morejo škodovati. Delavci, ki stanujejo v trnstovih hišah na West Carson ulici, morali bodo v torek stanovanja OBtaviti. Trust ima tukaj 50 hiš. Štrajkarji ■so hoteli plačati stanarino, toda trustovi uradniki je niso hoteli sprejeti. Tudi ,,Steel Hoop Cj." v McKeesportu bode delavce zapodila iz hiš. Skabje za Pittsburg. Dne 12. t. m. nabral je neki tru-*tov agent v rumuuski kavarni v A.llen in Rivington ulici v New Yorku 23 skabov, kteri so takoj v Pittsburg odpotovali. Rumunci oaje ne vedo, da bodo opravljali skabska dela. Vsaki je moral tru-atovemu agentu plačati 81. Pittsburg, Pa., 11. sept. Pri Tustu zaposleni Madjari, so imeli včeraj javno zborovanje, pri kterem so sklenili z delom takoj pričeti, nko v kratkem ne bode od ,Amalgamated Ass." tedenske denarno podpore. Vodje štrajkarjev so zaman skušali nezadovoljene Madja-re pomiriti. Zaradi delovodje. Hackensack, N. J , 11. sept. Tukajšnji predilci svile, ki so po narodnosti večinoma Italijani so da-■es pričeli štraikati, ker je njihov delovodja rodom Nemec, svojim rojakom dajal prednoat in boljši zaslužek, nego Italijanom. Dane« zjutraj ao štrajkarji, kteri pazijo, da nihče ne gre v prediluico, dve nemški delavki zapodili in jima strgali obleko. Kouttablerja Henry J. Haring, ki je hotel štrajkarake straže zapoditi, ao štrajkarji dobro pretepli. Delavce nameravajo linčati. Tampa, Fla., 12. sept. Naši •niroljubui someščani nameravajo ».opet pričeti z izgoni, liučaujem in Imgimi,,postavnimi aredstvi" proti vodjam unije tobačuih delavcev „La Reaiatencia". Kakor amo že poročali je nedavno ,,cdbor državljanov" več delavcev izgnal. Sled nji so aedaj v Key West, kjer bo proaili varstva španske in angleške vlade, kajti oni ao večinoma španski in angleški državljani. Valed tega bo „miroljubni državljani" izven aebe in bo daneB javno zatrdili, da bodo vodje ,,Re8i8tencije" linčali, ako aleduji pridejo v Tam-oo. Da Be ,,dobri državljani" varujejo neprilik, trdijo sedaj, da b^ -zgnaui delavci anarhisti. je denarje pošiljati po po sred oyanj n F Sakser, I09 Greenwich St. New York, ker to stori nsjkitreje in aajsolid neje. NAJBOLJE štraj k pobrežnih delavcev. New Orleana, La., 12. aept. DaneB je pričelo 1700 pobrežnih delavcev štrajkati. Tudi uakladalci bombaža štrajkajo. Njim ee bodo pridružili tudi drugi delavci. Vei zahtevajo povišanje plače. Delo v luki popolnoma počiva. John Most aretiran. Dne 12. t. m. zvečer aretirali bo urednika nemškega anarhističnega lis-a ,,Die Freiheit4' št. 09. Gold Str. v New Yorku, John Moata. Povod zapornemu povelju je bil članek „umor proti umoru". Moata so odvedli na glavno policijsko postajo, kjer bo mu naznanili, čemu so ga zaprli. Članek, kterega je MoBt objavil, ni njegovo delo, kajti iati članek spisal in objavil je že pred 50 leti Carl Heinzen. Most je sedaj že v tretjič zaprt iu vedno zaradi politike. Chicago, 111., 12. sept. Anarhistični list ,,L'Aurora,'J ki izhaja v Spring Valley, III., objavil je članek „Sramota McKinleya4', v kterem slavi urednik „L'Aurore" na padalca Czolgosza kot junaka ,,Napadalcu v Buffalo, prostoduš uemu in juuaškemu Czolgoszu po Ciljamo pozdrave44, tako se članek pričenja in odobrava umore ce sarjev, kraljev itd. Najbrže bodo tudi urednika „Aurore44 zaprli. Sharon, Pa., 12. aept. V minolej uoči je občinstvo hotelo Poljaka Mihaela Steviča linčati, ker je o predsedniku slabo govoril in hvalil Czolgosza. Stevič je bil pijan in li vedel kaj govori. Jeden njegovih prijateljev je dejal, da bode predseduik ozdravel, na kar je Stevič »dvrnil, da McKinley ni nič vre len. Toda jedva je izgovoril te be-sede, že ga je neki Irec pobil na tla, na kar bo ga ostali pričeli pretepati. Množica bi ga gotovo iučala, ako bi ne preklical svoje govorice. Velikomestna beda. Dne 11. t. m. prinesla je Mary vfnllin, ki stanuje v istočni 24. ilici štev 321, Manhattan Borough v New Yorku svojega gladu umira jočega dojenca v okrajno bolnico, ločim je okrajno policijsko upra-iteljBtvo njene ostale tri otrokr izročilo društvu za varovanje otrok. Mater je pa Yorkville policijsko sodišče obsodilo v šestmesečno ječo radi pijanstva. Policaj Weitling našel je imenovano žensko v stanovanju pijano in le na pol oblečeno, v hiši ni bilo nikakih živil in njeui trije otroci so bili do skrajnosti sestradani. Policaj je moral pri sosedah iskati obleko za nesrečno rtvo pijančevanja. Nadalje ao našli veži hiše št 1243 na 3. Ave. Rozo Tieruey. V aročju je imela triletno dete. Njen soprog je iz zdravstvenih ozirov odpotoval ua Irako in njo brez denar a tukaj ostavil. Reva je že več toči prenočevala po vežah. Največje nakladišče žita na svetu. Newyorška centralna železuict> jamerava v Weehawken, N. J. '.graditi največje nakladšče (elevator) žita na avetn. V nakladiščn bode prostora za 4,000 000 bušljev žita. Zgradbo nakladišča prevzela je tvrdka George M. Moulto & Co., v Chicagi. Nakladišče bode veljalo 81,800.000. Tramp napadel šerifa. OBwego, N.Y., 11. sept. Neki za-morski tramp, ki se je hotel aštirim^ tovariši od tukaj brezplačno na to vornem vlaku peljati, je ustrelil pomožnega šerifa C. B. Perryja Ranjenca bo odvedli v B ngham pton, d oči m ao trampje naravno všli. Razstrelba smodnika. Pet mrtvih, deset ranjenih. Miuoli četrtek popoludne ob uri pripetila ae ie v Oakland, N. J*, razstrelba 1000 funtov smodnika. Pet osob je usmrtenih, dve Bta smrtno in osem nevarno ranjenih. Razstrelba se je pripetila, ker Be je parni kotel v Schultzovi tovarni xa smtdnik razletel. Tri poalopja bo razdejana. Ob času nesreče bilo je kraj vhoda kacih 60 delavcev, ki bo čakali znamenja za delo. Ako bi se razstrelba le par minut kasneje pripetila, bi gotovo več ljudi ponesrečilo, ker bi delavci bili že na svojih prostorih. Razatrelboje bilo ališati več milj daleč. Dva voznika, ki Bta vozila blizo tovarne, ata padla ua zemljo in bila na mestu mrtva. John Farell in O'Connor sta delala ravno na strehi skladišča. Oba ata sletela kacih dvajset čevljev viBoko in padla ua razvaline. Vendar pa liBta mrtva in je upati, da bodeta okrevala. Kmalu po razatrelbi prišli so zdravniki na lice mesta in ao pove-«ali ranjence. Škoda znaša kacih •25 000 dolarjev. V službi ponesrečili. Minolo aredo pričelo je v pritlič-ju Everetfcove hiše na vogalu 17. ulice in Union Square v New Yorku goreti. Gasilci so bili takoj na licu mesta in v kratkem pogasili 'genj, ki je prouzročil $1500 škode. Ker se je vsled vročine stopila jlinc va cev, pričel je vhajati pl+n, >et gasilcev ae je onesvestilo, ktere so takoj odvedli v bolnico, kjer so tirje kmalu okrevali, dočitn bode >eti najbrže umrl. Skladišče zgorelo. V noči dne 11. t. ^ pričelo je v kladišču „New York Warehouse na Van Brunt St., Brooklyn l»orough v New Yorku, goreti. Ker s skladišče bilo napolnjeno* volno n senom, se je ogenj zelo hitro ras-Tjal Ogenj je razsajal več ur in »apravil $100.000 škede predno se e gasilcem posrečilo ogenj pogasiti. Parada Grand Army v Clevelandu. Cleveland, O., 11 aept. Danes »e je vršila parada tukajšnjih vete-anov, ktere je pozdravilo kacih 400 000 ljudi, ki ao prišli daleč iz kol ice, da proalavč 35-letnico vta-borenja. Parada se je pričela ob 10. uri ua križanju Euclid Ave. in Cass A.ve., kake dve milji istočno od središča meata. Parada je bila tako /elika, da bo se prvi veterani že lavno razšli, predno je pričel drugi oddelek korakati. Na Bond Str. napravila je meatna uprava mnogo tribun za gledalce. Je li komu dovoljeno biti bolnim? Kaznivo malomarnost proti samemu sebi zakrivi vsak, kdor se v bo-ezni ne posluii izkušenega in vspeš-lega zdravila, kakoršno je na pr. /.a — bolezni želoica in vseh pre-'•avlainih orgauov kakor tudi nji-aovih posledic, je mnogo let po pravici sloveče Trinerjevo ameri--»tO- GLAS NARODA" („Voick of the People") Will be isurtd every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisnments on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi br«2 podpisa in osobnosti s» ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon^y Order. Pii spremembi krajn naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje oivaliftče naznani, da hitreje najde mu uaslovnika. Dopisom in pošiljatram naredit« naslovom : „Glas Naroda'. 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Preveč denarja. Dasiravno ne je tajnik uradov državnega zakiadu predlogu z.-znižanje vojnega davka proti vil, j washingtoiiBka vlada neoziraje e na njeguve nasvete s 1. julijem na i Jeve se je d pominaui davek znižala za letnil Washingt on štirideset milijonov dolarjev. Taj nik Gage je bil s znižanjem sicei zadovoljeu, toda bal se je, da bod' koncem fiskalnega leta moral vlad predložiti račun s primanjkijajen in je vsled tega predlagal znižanje, vojnega davka v zneiku 20 milijo nov dolarjev. Da je bila njegovi« bojazen povsem neutemeljena, nan dokazujejo že dosedanji dvomesečn račun nove davčne dobe. Ako bodo vladini dohodki tudi v ostalih mesecih poslovnega leta tako ugodn kakor so bili v minolih dveh mesecih, bodo gospod Gage v primer no kratkem času na istaj stopinji, kakor je bil pred znižanjem dav kov, kajti vsa znamenja kažejo nn to, da zopet ne bode vedel z držav nim denarnim preostankom kai početi. Vsekako smo že danes do cela prepričaui, da je zahteva državljanov, naj se vsled vojske i Španijo ljudstvu naloženi posebn davek razveljavi, popolnoma opr* videna, iu da je vojni davek povsem nepotreben. Radi tega bi pa tu gava jo zasluga, da je naše ,o,no ladjevje pred luko Sautiag d » Cu'>a voičilo špansko brodovje, nikakor ne siuii v čast in slav< n Se, s c t še mlade, ali ipakČvrste vojne mornarice. Ker so pa razni nevošljivci m politikarji hoteli Schley eve zasluge sebi prilastiti in vb ) skoraj ie po £ablj«no zadevo spravili zopet ■>spr«-dj< , je vsekako za obnjestran ^Ve d"kazovalco in trditve naj trn SLU'j^, da je vlada odredila 'skavn, kajti ra drugi način -.»d 'vo sploh ni mogoče poravnati iLi se 1» de vrnla preiskava v pia <»»•111 smislu in duhu, nam lir.iz I '01111»r> jnmči iuae predsednika oastUMga sodišča, kteremu na čelo e pozvala vlada zaslužnega admi rala D \v ya. Častno sodišče razmotrivati bode tnoralo vprašanja, ktera so v prvem oziru mornarskega pomeua in toraj ne bodo zanimala širših slojev ob činstva ; da bodo sodniki zamogli priti do pravilnega zaključka, bod morali tudi najmanjše podatkf posameznosti in podrobnosti po morske bitke pri Santiago de Cuba uatančno preiskati. Ker je pa na vedeno delo v zvezi z neštevilnim uradnimi poizvedovanji in špecijel uimi ameriškimi okoliščinami i ivezi, bode ie samo to opravilo tra jalo več mesecev. Tekom tega časa bode pa širša javnost Schleyevo tadevo pozabila, oziroma Be n< bode za njo več zanimala; še le k< ae bode bližal konec in kc bod pričakovati konečnega izreka sodi* bode Schleyeva afera prišla zope1 v ospredje. Za preiskavo je vse to seveda postranske važnosti; kolikor vestnej< m natančneje se bodo vršile preiskave, toliko ugodneje bode stanj< stvari. Kakor vedno ob tacih prilikah tako sta se tudi sedaj ustanovili dve stranki, kterih prva je na stra ui Schley a, a drnga proti njemu ; za širše občinstvo je pa zadeva 1« male važnosti, in iz zgodovinskegr stališča vsakdo vč, da je naše vojno brodovje premagalo Špance, ter ds je zaslužilo popolno slavo. Ako bitko pri Santiago de Cuba razmotrivamo iz zg< divinskega Bta lišča, niti malo ne moremo dvomi ti, da je baš admiral Schley kot poveljnik našega brodovja v kubanskih vodah izvojeval zmago nad španjskim ladjevjem. Istodobno pa tudi nihče ne more ugovarjati, da se je Schleyeva zmaga vršila pod vrhovnim poveljništvom admirala SampBona, dasiravno je bil on v onem času s svojimi ladijami od pozorišča v toliko oddaljen, da se ni mogel bitke dejauBki udeležiti. Konečno je tudi zgodovinski do kazano, da bo poveljniki naše mornarice pred odločilno bitko storili mnogo pomot, ktere pa za Zjed. države k sreči niso imele zlih posledic, in ktere je ljudstvo takratnim poveljnikom rado odpustilo. Vsekako bi se pa naša vojna mornarica Scbley-Sampsonovej aferi lahko izognila, ako bi tudi ona ne bila odvisna od političnih ma-tadorjev. Vojna mi Boerci io Anglija. Boerski vodja Van der Mer we ustreljen. Matjesfontein, Kapska kolonija, 11. Bept. čete angleškega polkovnika Crabbe so napadle taborišče boerskega vodje Van der Merwe. Slednji in jeden njegovih Boercev sta usmrtena. Angleži so ob tej priliki vjeli 37 B.iercev. Cape Town, 11. Bept. Boerci pod vodstvom Foueheeja in Myburga so v soteski Wolf Kloof napadli vojaštvo polkovnika MunroB, ktero je bilo na potu iz liarckley East v Dordrecht. Angleži so prišli jedva v sotesko, ko so Boerci pričeli na nje streljati. Angleži so sicer s streljanjem odgovorili, toda le s slabim vapehom. Štirje Augleži so bili usmrteni. Naslednji dan so Angleži dobili pomoč in zapodili Boerce iz soteske. Slednji so se umaknili proti Drakensburgu. Dordrechtski prostovoljci so pri neki farmi iznenadili oddelek Boercev in zahtevali prepodajo. Na to so jim Boerci s puškami odgovorili'. Nastal je boj Boerci so ranili angleškega generala Sminsa in usmrtili jednega stotnika. Jeden Boercev je ranjen. V okraju K iversdale v Kapskej koloniji ni več Boercev. V Mossel Bay so Angleži vjeli dva boerska ogleduha. ruger Predsednik zdrav. Kolin, 1*2. Bept. Iz Bruxelles se poroč* da je francoski predsednik Paul Kriiger popolnoma zdrav. Ou je docela prepričan, da je položaj Angležev v južni Afriki skrajno neugoden Boerci dandanašnji ne zahtevajo več posredovanja, ker bi se slednje le v prid Angležev za ključi Io. Pretoria, 12. sept. Pri Rheno-sterfontein, zapadno od Zeerusta pognal je general French oddelek Boercev v beg. Ob peteraburžki železniški progi vrše Be med Angleži in Boerci nnprestano boji. London, 12. sept. Lurd Kitchener pnroča, da se je C Kriiger, sin transvaalskega predsednika vdal Angl-iž^no. Globe, Ariz., 5 sept. Rojak Anton Usenik nam naznanja, da živi v mestecu Globe, Ari*., kacih 50 Slovencev, kteri vsi delajo pri ,,Old Dominion Co.". Istodobno pa naznanja, da je tamkaj le težko dobi ti delo. D uevni zaslužek znaša $3—3.50. Tamošnji katoličani so zgradili svojo cerkev, ktera je celo v arizonskem Bmislu revna, vsled česar prosijo rojake za prostovoljno denarno podporo. Imena darovalcev, kteri kaj dopošljejo, bodemo v „G!as Naroda" priobčili. Dopisi. Jenny Lind, Ark., S. sept. Tukajšnje društvo sv. Barbare štev. 2, je imelo dne 1. sept. svoje mesečno zborovauje in bil objednem predložen letni račun, ^arjepoka-alo, da društvo lepo napreduje, bodisi gledč članov kakor tudi v finaučnem oziru. Pri tej Beji je bil tudi izvoljen novi odbor; izvoljeni so bi h gg : Lovrenc Stermljan, pred tednikom ; Jakob Thomasin, podpredsednikom ; George Stermljan, I. tajnikom; Martin Kolenc, II. tajnikom; Jos. Rom, blagajnikom; Frank Stermljan, Fr. Prašnikar| Matevž Bokal in Frank Ocepek, pregledovalcem računov. Rojakom po širnsj Ameriki priporočam to društvo in želim, da bi v obilnem številu združili in ustanovili nova društva, ker to naše je na d jbrej podlagi. R >jakom srčni pozdrav, „Glas Narodu" pa dober vspeh. George Stermljan, I. tajnik. Vedno večji mestni streški. Newyorški „C,ty Record" objavlja v zadnjej številki, kolike svote denarja potrehnjejo razni mestni uradi. Kearney, ravnatelj urada za razsvetljavo javnih mestnih poslopij zahteva za I. 1902 8410.853.52, dočim je letos potreboval le $392.-5C9. Gasilci bodo dobili večjo plačo. Ravnatelj gasilskega urada Scanell zahteva /a prihodnjo leto $334.103 več nego je dobil v sedanjem letu. Tndi komisar Keller, načelnik dobrodelnega urada zahteva $271.225 več nego je letos zahteval. Nadalje hoče imeti društvo za varstvo otrok 820.000 podpore več nego letos. Komisar Shea, ,,glavar" brooklynskega mostu zahteva 847.210. Urad za čistenje ulic zahteva 85,764.901 in 25 cen tov, toraj $749 2S4 več kakor letos. Nadzorništvo parkov hoče imeti 8400.000 in urad za popravljanje cest $2,244.049.33 več nego letos. Carrie Nation ostavila New York. Carrie Nation, slavna topeška protialkoholka Be je dne 10 t. m. pri policijakom načelniku Devery-ju poslovila, kajti sedaj odpotuje v Penn Yan, da se odpočije od napornega ,,dela" na Coney Islandu. Istodobno se je pa tudi pritožila proti policaju R derju, ker jo je na Coney Islandu vklenil. ,,Brutalni lopovi to je vendar preveč", dejal je Devery s prikritim posmehom. ,,Da, preveč, jaz bi ga najrajše tožila", odvrnila je Carrie, „toda sedaj sem tako zmnčena, da moram iti na počitnice. Zal, da ne morem tukaj ostati, toraj B-!g z vami gospod komisar Devery, God bye!" „Zdravstvujte", odvrnil je poli cijski paša; potem sta se ločili obe plemeniti duši. Apache Indijanci farmerski delavci. Solomon Mead, posestnik velike, kacih 5 milj od Portchestra, N. Y., oddaljene farme, ni mogel dobiti potrebnih delavcev, da bi zamogel spraviti svoj pridelek. Vsled tega je importiral polnokrvnega Apache Indijanca iz New Mexico, kteri je prišel dne 11. t. m. na njegovo farmo. Pred vsem ga bode učil angleščino, krave molzti in druga manjša opravila. Ako bode Apach dober delavec, bode še več Iudijan-cev njegovega rodu najel. Meado-va farma je najstarejša v državi Nt w York. Njdgovi predniki so jo leta 1793 zgradili. $7000 zgubil. Yonkers, N. Y., 10. septembra. Andrew Archibald, ki stanuje v hiši št. 68 Lamartin Ave. je dne 6. t. m. med newyerškim C ty Hali in Battery Place zgubil 87000 papirnatega denarja. Kdor najde denar dobi 81000 nagrade. Zastrupljeni sladoled. Mount Vernon, N. Y., 10. sept. Margaret in Mamie Gilligan sta □evarno zboleli vsled vživanja e ptomainom zastrupljenega sladole da. Minolo nedeljo Bta bili v družbi dveh mladeničev na Coney Islandn in sta pred odhodom v Mount Ver non zavžili neobhodno potrebni „Ice Cream". Njuna spremljevalca sta tudi zbolela. KRANJSKO SLOVENSKO KATOLIŠKO P00P0RN0 DRUŠTVO sv. Barbare Forest City, _Pennsylvania. John Telban, I. tajnik; ODBORNIKI: John Draši.er, predsednik; Alojz Kres, podpredsednik: m MartiJ, Muhič, blagajn^ " taj"ik; GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR-Anton Oirar, Jožef Bucenel, John Žigon, J^KOB Teržek. Pristopili k društvu sv. Barbare štev. 1, Forest Citv P« r k John M.hevc, Matevž Korošec. * : J°bn Vlft|6' K društvu av. Barbare štev. 2., Jennv Lind Art . \r * * t» , ravno te*a društva je B^enLan Anin pfk ' ^ V , *?lk°laj ?3ber je 6rtan 2aradi u e P1 * čev a nja do n e a fc^ov*6 ^ uJ v društvo bv. Barbare štev. 3., Moon Run p7d 2 i u , ^ nič. Vsi sprejeti 1. sept. 1901. ^ IZ^l^^ Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: J. Tel.,an, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „GLA8 NARODA". Nevihta v Troy. Troy, N. Y., 11. sept. Danes popoludne krog tretje ure nastftla je tukaj in v okolici nevihta, kter* je prouzroftila sa več tiBoS d »larjev škrda. Itak močni veter, kteri je včl dopoludne spremenil se je po- Oropali pošto. M,noli torek zvečer so napadli roparji v Town Shiloh, N.Y., p. što in odnesli $500 Lopovi bo bili v svojem »poklicu«4 mojstri, kajti nihče jih ni slišal. Dosedaj bo nepoznani roparji že tretjič napadli pošto. Kazen v znesku $1,167.000. Državni pravdnik, kteri bode sodil v zadevi „Arctic Freezing Co." trdi da bode morala imenovana tvrdka plačati $1,197,000 globe, ker je kupčevala s pticami v prepovedanem času. Za vsako ptico, kte ro je policija našla v skladišču morala bode tvrdka plačati $25 in za vsakokrat, ko bo našli ptice še posebej $60. Kakor znano našla je policija pri tvrdki 46 000 mrtvih ptic. Czolgosz je Poljak. Cleveland, O., 11. sept. Leon Ciolgosz je rojen v rusfeej Poljakej in ne v Ameriki, kakor se je prvotno poročalo. Ša leta 1S96 se je njpgnva rodbina imenovala Czo!-gowski. Umorili otroka svojega delovodje. Altoona, Pa., 10. sept. Med ogrskimi kamnolomilci v Clover Creek je delovodja Peter Thomas zelo nepriljubljen. Vsled tega bo ga daneB popoludne njegovi ogrski delavci dejanski napadli. K nesreči prišla je štiriletna hčerka delovodje k očetu in ob tej priliki jo je zadel velik kamanj, ki je veljal Thoma-su. Mud tam ko so napadalci bežali, je nesel oče avojo hčerko k zdravniku, kteri mu je naznanil, da je dete že mrtvo. Tri zamorce linčali. St. Louis, M}., 12. sept. Danea dopoludne napadli bo zamorci ječo v Cairo, III., kjer so bili zaprti irije zamorci, ki so umorili necega Wad<> tako zauiogli zahtevati chii«. Daneis bodo izvolili i rudnike. ti- n." bodiij da b vnftle Justična palača v nevarnosti. NVtt Orb-ana. i j*., 10 supt. Ju atiftua pala<>» in državni zapori. kt«rw je država pred osmimi l«ti dala zgraditi, in kteri poslopji at* stali S4IKJ UK), hta v tako slabnui stanju, da se je l>ati, da se v krat kem ne o idereti. S par daue* Varani zlatoiskalci. Seattle, Wash., 11. sept. nikom ' intennial" prišlo j 425 zlat iskalcev iz Alaake v ua^i mesto. Vsi skupaj bo prinesli iz le d«-nega revera I* za «250.000 zlata Veftma zlatoiskalcev se je vrnila brez zluta. Poletje v A laski je konftauo, po javila Si i se vsa znamenja bližajoftt s■> zime. Napad z dinamitom Cripple < reek, Col., 11 sept. Nepoznani zlikovci so v minule nofti z dinamitom rastrnlili kofto zomorskega brivca Tylerja. Tyler, ki je v knfti spal, ni bil ranjen Napad se je najbrže izvršil vsled tfga, ker Tyler ni hotel pristopiti k uniji brivcev. Sherif Beale zahteva nagrado. S«n Francisco, Ca!., 10 se ,t. Serf Bxale, C mtra Costa County- zahteva od „ Sel Ly Smelting & K lining C >." nagrado v znesku $26 000, ker je on vjel tatu Jack \\ inters, kteri je v topilnici v Va lejo vkradel vse zlato. Tat je ž»-meaec dni v jefti, toda topilnica še rifu še sedaj ni izplaftala obljubljene nagrade. Beale bode ozuaftenr družbo tožil. Yankeeji v Brazilu. Komisar brazilskega rudarskega urada, dr. Alcides Medrado, prišel je dne 10. t. m. v New York, kjer je naznanil, da so naši kapitalisti vsta-n o vili sindikat z glavnico $6,000.-0 M), kter'ga nalogu bode preiskati in izk< rišftati brazilske rudnike. Da dobi „nai" brazilski trust kontrolo nad brazilskimi rudniki, bode pokupil vse tamošnje rudnike, ktere bode zamogel dobiti. Zaloga ribjega olja zgorela. St. John, N. F., 11. sept. Dane« je ua juiuej strani mesta zgorelo v eft skladišft ribjega olja. Požar je nastal vsled razstrelbe parnega kotla za elektriftno razsvetljavo. Dve oao-bi Bta bili usmrteni, veft je ranjenih. Požar še vedno razsaia. Dosedanja škoda znaša $500 000 I fll se, ako potuješ v staro [ fl /. I domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje telefoni rej z številko 3795 Cortland t, pa se slovensko zmeniš £ njim. Nsmiri v južni Ameriki. Colombia v nevarnosti. Washington, 10. sept. Danes 8f-je colombijski poslanik S.Iva posvetoval z državnim tajnikom Adee o položaju v Panami. Dr. Silva je vladi pokazal brzojave, iz kt^rih je razvidno, da tudi republiki Ecuador m Nicaragua podpirati colombijski v»»taše. Najnovejša poroftila naznanjajo, da j« parol,rol „Kotopaxi" ostavil Hcuadorsko luko Esmeraldas; nt. ujem je par sto pustolovcev, kt*ti nameravajo Colonibijo na svoj n vaš napasti. Nadalje oblegajo vstu-Si mesto Tomaso lz C. .rinto v rept:-bliki Nicaragua nameravajo odposlali t kspedicijo prostovoljcev v Panamo. Sedaj oblegajo vstaši tri colom-l-ijska mosta : Tomaco, of>«cuador-akej meji, Bocas del Toro ob meji republike Costa Rica, in Hi.. Hachb pri meji Venezuele, ktero siednj. mesto bombardirajo štiri venezu elske vojne ladije. V kratkem bo do vstaši napadli Panamo in Colon. Columbia priftakuje pomof-od Zjed. držav. Colon, Colombia, via Kingston, Jamaica, II. sept. Množica je mi uolo Soboto napadla tukajštije po-alopje konzulata republike Venezuele. Pamik , li livia" pripeljal jo da ueB 2000 zavojev orožja in streljiva za colombijsko vlad . Wfti no orožja doposlala je vlada v Ii >cas de! Toro. Colon, 10. sept. Dne 4. t. m. je vBtaški general Patino tukajšnjim konzularnim uradom naznanil, dt-bode v kratkem napadel mest. C d on. Konzul Zjed. držav mu je na to odgovoril, da je njegovo na znanilo vzel na znanje, da pa bode Zjed. države znale pravilno postopati ako bodo vstaši zasedli pota, ktera vodijo proti panamski ožini iu železnici. Carevo potovanje. Danzig, Nemčija, 11. sept. Dane* popoludne prišel je car Nikolaj nt cesarski yachti ^Standard" v tu kajfinjo luko. Cesar Viljem peljal se je z yachto „HohenzoIleru" caru naproti; njemu je sledil oddelek vojnega ladjevja. Ob vhodu v luko pozdravilo je nemško brodovje cart Nikolaja. Zajedno z Wiljemom. hitelo je veft zasebnih vacht caru naproti. Vse ladije so bogato okra šene. Na visokem morju prepeljal se je car na ladijo „Hohenzollern", na ktere stopnicah ga je car Viljem pozdravil in veftkrat objel. Na to seje vršil na ,,Hoheuzolleru" zaju terk. Cara Bpremlja tudi ruski mi nister zunanjih del grof Lamsdorf Na to je ,,Hohenzollerult odpljula med pozdravljajoči mi vojnim Jadi jami v luko. Kasneje sije car ogle dal nektere vojne ladije. Paris, 11. sept. Dasiravno n^kte ri časniki zatrjujejo, da bode prišel car dne 20 t. m. v Paris, zatrjujej. uradniki ministerstva zunanjih del, da o tem še niso bili uradn obveščeni. Ki-d, 11. sept. Cesarska ruska vashta „ Polarna zvezda", s ktero p tuje carinja iu njeni otroci, pri š!a je danes v tukajšnjo luko. Evropejske in druge vesti. Y kohama, 10. sept Morilec, ki je dne 20. junija t. 1. japonskega ministra prometa, Hoši Torn, z bodalom usmrtil je obsojen v dosmrtno jefto. Paris, 10. sept. Sultan je fran cogkim zahtevam v carigradski pri stanišH zadavi vsled tega ugodil, ker je fraucoska vlada zapr tila, da bode vbo sultanove ogleduhe iz Francije zapodila. Peking, 11. sept. Ruski upravitelj v mandžurskej Inki Daljni je ameriškim podjetnikom zabranil sezidati skladišče ?a petrolej in svo jo odredbo utemeljil s zatrdilom, da bode uvoz inozemskega petroleja v Mandžuriji v kratkem nepotre ben. Američani prodajo vsako leto v Mandžuriji za 700.000 taelov petroleja. London, 11. sept Francoz imenom Marshal Faugerou, ki je pred jednim tednom zabodel zlatarja Junga, je daues v sodišftu naznanil, da je to storil v silobranu, kajti •lung ga je nagovarjal, naj umori miuistta Chamberlaina, kar pa Faugerou ni hotel storiti. Na to ga ie Jung napade}, toda svoj napad piaftal s življenjem. Paris, 11. Bept. V Franciji nameravajo ustanoviti novo narodno vero, s I i ft tj o c n ■ j, ktero je ustanovil angleški kralj Henrik VIII. Vladinem pozivu se je dosedaj odzvalo šest kat-'liških škofov, kteri bi radi postali patriarhi nove ua-rodni:? Vpm v T.inh-I ... , niki so štiri fante odpeljali v lapor rat FerjanftiftjebilodvsihdruzihL NetSreČa V V ko. obtožb onrr.šfton ^ ^ _ I Pevskem premogokopu Be je udrlo obtožb oprc-šften, obsodil ga je pa Bodni dvor vsled tega, ker je ljudi zapeljaval h krivemu pričevanju na 2 meseca jefte in odredil, da mora solidariftno z drugimi plaftati skalovje na nekega delavca in ga zmeftkalo. Bil je takoj mrtev. * . * Nalivi. Velikanski naliv bo imeli dne 27. avg. v Idriji naKranjskem sodne stroške in odškodnine posa- , !!! ^ranjBKem meznikom ki tn T,^ Narasel J9 P^tok Nikova tako, da mezuikom, ki to zahtevajo. Izmed ostalih obtožencev je bilo 10 obso jenih na 3 do 6 mesecev težke ječe, poostrene vsake 14 dnij s poBtom, 8 jih je bilo pa oproščenih. Obso •jeni bo bili: Fran Jerončič na 6 mesecev, Ivan Fnna na 5 mesecev, Anton Vovk, Leopold Ferjanftift, Ivan Kreftič, ATojzij Dolenc in Iv. Jeronftič na 4 mesece, Fran Pregelj pa na 3 mesece. Obravnavi, ki je trajala do pol 11. uri zvečer, je pri sostvovalo toliko občinstva, da ni bilo dobiti prostora v dvoraui. Zvečer se je tudi pred Bodnim poslopjem zbralo na stotine ljudi, ki so nestrpno čakali izida obravnave. Ko je bila sodba razglašena in se je kurat FerjanČift odpeljal, zagrmel bo burni klici. „Dol z ljudskim zapeljivcem", ,,Pereat" in tudi še hišam ob bregu prizadjal mnoge škode, in ko je narasla še Idrijca, je bil Bpodnji del meBta ves pod vodo. Škode je na več tiseft goldi narjev. Veda je odtrgala del po-fcopališča ter odnesla nekaj krst s trupli, pretrgala pa je tudi ograjo, takozvane ,,grablje", ter odnesla lesa za veft tisoč vrednosti proti Primorski. Voda je bila tako po> plavila ceste, da z logaške strani uiti v mesto ni bilo mogoče priti * * Obesil se je v mariborski kaznil niči dne 15 avg. 451etni kaznjenec Fr. Zorko. * * Veliko poneverjenje. Prokurisi kožarske zadruge Flesch & Comp. ua Dunaju, Henrik Freyberger je poneveril iu ednesel 130.600 kron hujši klici, ladi zagovornikoma poueveril je vse bilance od leta 1891 dr Brejcu in Vencajzu je občinatvo FrPyberger ima 69 let ter je bil pr žvižgalo. Obsojeni kmetje so «« tvrdki že 29 let. Javil pa ae rs rt TT(\ /I A nno Iv n __ _ -- ■■ "1*11__" * 1 I * . --------iuu. -n... po ao je sam sevedavsakemu smil.il, saj je vsak policiji in povedali da • ve6ino do prepričan, da bo pomilovanja deuarja zaj { Qa borzi Nažlo Bh irrcH na r.. „4- ^ ™ . ^ ___ I__* I vredne žrtve sistematičnega hujskanja. Te žrtve pa še same ne uvidevajo, da bo bile zapeljane. Obsojeni kakor oproščeni kmetje so se nam reft po obravnavi zbrali v ,.Katoliškem domu", kjer ao pil in peli kar se ja dalo in ae nore* delali. ,,Buh ve, jest nobenga ui sem vdaru" se je rogal jedt>n opro šftenih. Kurata Ferjanftifta ni bilo pri tem pijanftevanju. No, ,,ma ftek" ne izostane. Kadar hode tre ba iti v ječo in kadar bode treba plaftati sodne stroške, ki znašajo, kakor se raftuua, kacih 0000 kron, je pri njem le še 25 000 kron. * * Obupen čin. Iz Budimpešte jav Ijajo, da je padel nedavno v vas SaeutTvan, v baroskem komitatu krovec Anton PoruBZ s btrehe tak< nesreftno, da Bi je zlcmil tilnik tei je umrl. Zapustil je vdovo s petimi majhnimi otroci. Žena je dela la noč in dan, a vendar ni mogli-dovolj prislužiti za-se in za otroke Ker ni mogla plaftati stanarine, jej je gospodar odpovedal stanovanje Proti vefteru onega dne, ko je mo rala iz hiše, je prišel sam tja ter j , . . . i--------"i j«-' F• ' obu1 via. ini ji tedaj bode te siromašne zapeljane našel žeuo in -euih pet otrok mrt tr mnf A »A mn./sln ,, V.____i: . I kmete že minola dobra volja. Utopljenka. Pri Tomaftevem se iz Save potegnili neko utopljenko. Kdo iu odkod je, Be ne ve. Truph so prepeljali v mrtvašnico k Sv Krištofu v Ljubljani. * » * Državna pomoč za pogorelce. Mi- nisterstvo notranjih stvari je za po-gorelce v Podlipi na Dolenjskem dovolilo 3000 kron državne podpore * * * Požar. Dne 28. avg. zvefter krof sedme ure nastal je na Veliki Loki pri posestniku Franc Klemenftifti na podu ogenj. Vaška brizgalna ii ve na dvorišču poleg ubornega po hištva vdove. Iz obupnosti je za Btrupila sebe iu otroke. Ljudje s< hoteli gospodarja liuftati, vendai se mu je poarefttlo, da je ubežal. • * * Občina brez potomstva. V obftiu Szepnyir, v komitatu B^satercze Naasod, ki šteje 800 atanovnikov ae ni narodil lani prav noben otrok * ♦ * Napadli palačo. Nedavno je ka cih 200 kmetovalcev iz vaei Cane gate Brianza pri Milanu v Italij napadlo palafto vojvode Visconte di Mondrone. Vojvodovi služabnik napadalcem niso mogli zabranit ker jim je bil vojvoda dolžan veftj* *voto denarja. I s ti na. Sodnik: „Toženi, ka ,e vaš poklic?" — Toženi (večkra Kaznovani lopov): ,,Vaš deloda alec." Izvrsten trgovec. Kroš ajar: ,.Kupite mišuico!" — Gost ,,Ne potrebujem, kajti pri meni n miši.'4 — Krošnjar: , Jaz vam pre -tkrbim tudi miši." od železniške postaje bili Bta takoj vhod, na kar bo slednji vso oprav< na mestu ognja in VBtrajnosti ljud- v dvoranah in sobah vniftili. Vla-stva se je posreftilo, ogenj lokalizi- da je odposlala v Canegate 200 mo rati na pod in dvojni kozolec, kte- konjiče. Vašftaui so napadli palafto ra sta zgorela. Tik poda je stal velik lesen svinjak in ž njim v zve zi tudi s slamo krit hlev, na kterib ohranitev se je splošna pozornost obraftala. Telegrafiftno pozvana po žarna hramba in orožništvo iz Tre-bnega bila sta zelo hitro pri poža ru, razvila svo e orodje zelo precizni n z vstrajnoBtjo delovala pri ga šenju. Požari. Na Hrovaški gori v ob ftini šentjernejski je pogorela lesen* vinska klet posestnika Franca Ce-kute iz Ostroga. — Na Raki je po gorela kajža, v kteri so spali laški delavci. Ti so se komaj rešili. _ V Stari vaBi v logaškem okraju je lOleten otrok užgal kczolec svojt matere Franje Demšar, je do tal pogorel. Požari. Dne 29. avg. je zgofelo gospodarsko poalopje Jakoba Sor šaka v Spod. Polskavi. Dne 24. j* pa zgorela v Spod. Pobrežju pr Ptuju hiša in gospodarsko poslopjf zakonskih Šimenko * • Nesreča, pronzročena po topičo xa streljanje proti toči. Neki 22 letni fant je streljal 28. avgust« ua Erzelju pri Vipavi ■ t< pi ftem za streljeljanje proti toči: to V skrbeh. A.: „Vi ste že ve« dni razburjeni.'* — B.: „Da, n< vem kaj bi počel, rad bi se oženil in ne vem, ktero bi vzel. Moj go-ipcdar mi svetuje Marico, moji «ce Ivanko, moja mati Evo, mo jče Olgo, moji posli Emo in moj Kozolec J žalodec Eulalijo." Zabava. Ofte: ,.Čmu pa take pozno prideš d jmov, Frank?" — Sin; „No, oče, mi smo ee dobro zaba ali I Pretepali smo s^; meni s> lvakrat glavo prebili in vso obleki 7; od 45. do 50. leta »9. Kdor hoče čakati tri mesece, da je opravičen do podpore mora plačati od 18. do 25. leta $2; od 25. do 35. leta $3; od 35. do 45. leta »4; od 45. do 50. leta $7. Društvo plača v slučaju bolezni $1 na dan in to kolikor dni je kdo bolan; v slučaju smrti pa $200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. Od meseca junija naprej bodo sprejeti tudi Jene in otroci. V vsacero kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le zdruii 10 članov. Nadalin« pojasnila da: J. TELBAN, tajnik, (1. jan.) Box 607, Forest City, Pi I Josip Liosar v East Helena, M oni priporofta svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalies VINO, FINE SMODKE in ŽGA* t JE in KUHINJSKO OPRAVa Vse nrodaiam no nainiiii oeni , GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU (09 Greenwich St, New York, Veseli dediči. (Dalje.) Nekaj 6aaa je tri v zrak, kakor da po«luša glasove vetra, potem Bi je pričel meti roke in zadovoljno safiepetal: ,/'ajefl Blaž, sedaj pa že vem, kaj nama bode pomagal d." ,,Naravno, ti Bi pamet z veliko ilico zajemali" odgovoril je Josip zaničljivo. „Kaj pa veS?" „Jaz menim, da Bi konečno vendarle zamoreva dedSčino zagotoviti—" „Kako?" „Hm, ali spi stari?" Pri teh be-Bedah je zopet vstal in ae sklonil preko bolnika. ,.Kakor podgana", fiujei toraj — seboj ne more nesti denarja____toraj ga dobim ali jaz, ali ti____ali pa Sonja—44 „Prokleta pritepenkal videl bo-defi, ona dobi!" ,,Tudi meni se skoraj tako dozdeva, toda da bi le zamogel storiti, da bi nama ne škodovala." ..Radoveden sem kako bodeš to ukrenil" Mč'uj!44 pričel je zopet Josip in primaknil atol bližje Blažu. To moramo pismeno pri notarju napraviti, namreč izjavo, da bodemo dediči no medsebojno delili, naj že deduje ta ali oni l41 ,,Ti oael____ in če Sonja podeduje, kaj pa potem?" „Vae jedno, Blaž, baš zaradi tega bodemo delili I'1 ,,Za Boga, ti imaš pravo misel I" pričel Be je alednji smejati, „Sonja bode pa kar meni nič t**bi nič v to privolila 1" ,,Xe bodi tak, vae se bode vr^di-lo.___Bi li zadovoljen in mi napravimo pismeno pogodbo!4' Blaž je zmajal z rameni iu pogledal svojega sorodnika nekako nezaupljivo. ,,Tebi lopov, prav nič ne zaupam — ako pa konečuo jaz podedujem Ivanovo premoženje ... moja Karoliua je vendar njegova sestra —44 Josip ga je lahko s pestjo sunil in se zadovoljno smejal. „Saj sem si to mislil, toda s tem ne bode nič.... on mojo sestro Karolino ravno toliko ceni, kakor mene. toraj kako je, napravimo li pismeno pogotibo?" ,,Toda ne Bedaj v tej uri44, odvrnil je Blaž in bojazljivo pogledal bolnika. ,,Seveda ne sedaj, toda midva greva jutri k notarju v meato.... obljubi mi !44 ,,Zaradi mene.... evo, daj roko I" „Veljal" pristavil je Joaip in podal Blažu desnico, ./ 'uješ, jeden nadih sinov se mora poročiti z Sonjo, potem pa delimo denar z možem Sonje, ako ona v resnici dobi denar I44 Blaž seje zamišljivo fmejal. „Saj sem takoj vedel, da si kljub tvojej zvitoati oaell Ako pa Sonja neče poročiti jednega naših sinov?'4 „Oua mora, pri zadnjem cerkvenem blagoslovu sem nekaj videl. Tvoj sin je namreč vedno krog nje hodil iu ona se temu ni protivila. Bodeš videl, ona bode vzela tvojega Franceta!" Blaž je napravil čuden obraz ,,Da potem, potem nam pa vsudar ni potreba deliti 144 „Haha, ti si pa čuden, ali natau Ano vei, kaj Btoji v poslednji volji, neumnež. Toda tako je.... ako dobim dedščiuo edino le jas, kaj bodem potem?— . zaslužil sem jo gotovo, od mojega prešiča mu ni sem poslal zastonj, najboljše be- dro____44 #„Tako, kakor da bi tudi mojih klobas ne jedel, kaj?.... Ješ Ma rija, kaj pa je to?" Oba sta prestrašeno pogledale bolnika, kteri jo je zrl z napol od prtimi očmi. ,,On bdi, saj vendai ni ničesar ališall" izgovorila sta skoraj jednoglasno. Bolnikove oči so bile Ae vednr vprte na sorodnike, njegovi udje sc •e pričeli tresti; bresdvomno je bil rasburjen. „81i*al aem — slišali'1 dejal je bolnik tihim glasom. „Nesramne- ža t.... psa 1____vaše klobase---- jedel sem jih in smejati____he- he.... smejati—44 Josip se je tresel strahu in Blaž je nehote vstal. ,,Sedaj nama ne bode ničesar ostavil---- Za vraga!" izustil je Joaip. Na licih umirajočega pojavil Be je smeh: ,»Lopova____glejta vendar — odprita oči.... še v smrti ae moram smejati. . . . vama.... vašimi klobasami____ hohoho." Pri tem je prenehal govoriti, krog usten pojavila se mu je krvava pena. Josip je skrivaj prijel Bvojega tovariša za rokav. „Sedaj ga bode konec", pričel je tiho govoriti med tem ko je zrl na bledo obličje bolnika. Blaž je Josipa nejevoljno k sebi potegnil. ,,Moli vendar oče naš za njegovo ubogo dušo", dejal je kratko, „vse jedno je človeku teško pri srcu ; saj smo vendar kristjani." „Ako bi vedel kako je s zapuščino bi to gotovo storil", odvrnil je JoBip, „toda tako—" Ura, ki je visela kraj vrat, pri-ela je biti; zamolkli vdarci važke erkvene ure naznanjali bo polnoči. ,,Testament" pričal je zopet bolnik ,,lopovi. . . . navidezni pobož-neži.... le pazita z vašimi dobrotami.. vidva .... bodeta mislila.. namene — in—jaz se — zadnji.___smejem—44 ,,Ivan, saj sem vendar tvoj brat vedno sem te ljubil, verjemi mi", pričel je Josip. „Reci mi le jedno ^esedo brat moj____ kje je tvoj restament — kje — kje—" Umirajoči se je pričel zopet sme j>isi. ,,Da ga bodeš raztrgal — saj le poznam ! Dobro je shranjen.... iotar ga bode prinesel — s — ho-'ioho—14 Josip je nehote skrčil pesti in »ričel glasneje in jezno govoriti. Le vlezi se in umri! Blaž iu jaz tor.va pismeno.... in denar V6e i dno dobiva!" Pri t«h bt sedah pojavil se je za-luji inkako z/it smehljaj krog • >lnikovih uatnnj. ,,Čakaj — vrag — pridno dobi$ — moj —denar." i'-'t^m- mu je prišla kri iz ust in I «a, š* enkrat je dihnil iu bil tnrt"v. (Dalje prihodnjič). Svoji k svojimi Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blago* volijo obiskati moj v kterem točim vedno svezd'pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po niskej ceni in Bem v sveži z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo, Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam moje prodajalnico, v kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči iu vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi in odredim vse potrebno za nje^ preskrbim krste in kar spada v t( stroko. Govori se tudi s loven sk) in nemški. S spoštovanjem M. E. 6LEASON, ELY, MINN. NAZNANILO. Slovencem iD Hrvatom priporočam moj SAJkOOiV 1202 S.13th St., Omaha, Neb., v obilen poset. Zagotavljam vsem obiskovalcem izvrstno postrežbo i izborno pivo, izvrstnim domačim ii californškim vinom, dobrim whis-keyem in izvrstnimi smotkami. Priporočam se tudi rojakom potujočinr skozi Omaho, kteri m preskrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, nai mi telefonira, moja številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem JOSIP PEZDIRTZ, 1302 South 13tb Street, Omaha, Neb. ^KNJIGE ktere imamo v naši zalogi in jih nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo Blonove kosti, ali v finem usnju in Be zlato obrezo: Sveta ura po $2.50, 82. Rajski glasovi, $1.25. Nebesa naš dom po 32.70, $2.50 Pravi služabnik Marije 80 ct. Spomin na Jezusa, usnje 55 ct. Jezus na križu, usnje 80 ct. Filoteja, s zlato obrezo $1.20. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. „ s zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje SO ct. Zvonček nobežki 55 ct. Druge knjige: Hitri račnnar, 40 ct. Angleško-BlovenHka slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška slovnica, 80 ct. Slovensko-nemški slovarček 40 ct. Grundriss der slov. Gramatik 80 ct. Abecednik (Ranzinger) 20 ct. Prešernove poezije vezane 75 ct. „ ,, broširane 50 ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Marjetica, 50 ct Naš cesar Franc Jožef I. 10 ct. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct-Maršal Grof Radecky 20 ct. Baron Ravbar 20 ct. Burska vojska, 25 ct. odpošljemo poštnine prosto, ako se Ciganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. Slovenski Šaljivec, 30 ct. Strelec, 25 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 20 ct. Nikolaj ZrinBki. 20 ct. NaBelnikova hči 20 ct. Posavček, 18 ct. Prve skrbi, 40 ct. Venec slovanskih povestij, I. in II. zvezek po 40 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, 20 ct. Euo leto med Indijanci, 20 ct. Črni bratje, 20 ct. S prestola na morišče, 20 ct. Vrtomirov prstan, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Pod turškim jarmon 20 ct. Najdenček, 20 ct. Dve čudapolui pravljici, 15 ct. Pavliha, 20 ct. Sveta Genovefa, 16 ct. Lažnjivi Kljukec, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 75 ct. Sveta Notburga, 18 ct. Mrtvi gostač, 20 ct. Izidor pobožui kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko časnic itd.] 90 ct. Velike sanjske bukve, 30 ct. Boerska vojska, 30 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimakih pisem, 30 ct. Paulinova angleška slovnica, 40 ct Paulinov Blovarček, 40 ct. Praprotnik, spisje, 30 ct. Prva nemška slovnica, 35 ct. MATIJA POGORELO, PRODAJALEC ar, verižic, uhnov in druge zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj! Cene uram so naslednje : Nikel ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srebrne ure z enim pokrovom - $12.00 z 2 pokroyoma $16.00 in višje. Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 „ 15 „ $18.00 Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25.00 .. »7 1. $30 00 V avojl zalogi imam tndi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V Škatlji 2 ducata,, ,, $0.350.600.75 Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Wallnam, kakoršnega kaor ieli. Blago pošiljam po Express C. O. D. KS* Vse hoje blago je garantirano! Matlia Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. KHAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 Willia« Street. Prodaja i« pudilja aa vse dele sveta dei&rie aakanies, sieaiiee, in dolžna pisna lipotlije is isterjmje sapndčins im dolgov«; Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik JDj?. Gr. IVAnSTPOHEK sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. loth & Walnut Sts., in N. W. Central & Park Sts. Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti] pri tamošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je Izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in y Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda DR. 0. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljujah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POliEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati syojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G, Ivan Pohsk se je pokazal izredno nadaijenega pri zdravljenja žensk in otrok. - VSI ONI - kateri ne jnorejo osebno priti, naj opišejo natanko syojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj kryavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v "Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spoštcvant g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sein vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo so Vam zahvaljujem, ker sera l»olehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za inojo bolezen. Vaš udani Jos. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Hellena, M. rat. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve MaraK, Cameron, Tex. Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in .dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. ben. Henderson, Kansas City. Spoitoyani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jurkovič, iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ I Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Via pisma naslovite na: DR. G. IVAN POHEK, Post Officc Boxes ssj & i'i KANSAS CITY, M0., u. &. Razprodaja« Ker bodem ostavil izdelovanje smodk, prodam vso salogo ped ceno in sicer: Carniolia Beauty tisoč..........$18 .n •» u ..........$13 Vriinke z slamo ,, ..........$18 Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite poslati g. Fr. S a k ser ju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F. A. DUSCHEK, 664 E. 162 Street, New York City, N. Y. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA POŠTNI PAKNIK1 SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka............................12.000 ton, ,,L* Savoie", „ „ ,, .............................12.000 ,, „La Touraine", ,, ,, ,, ................. 10.000 ,, ,,I.'Aquitaine", ,, ,, ,, ..................................10.000 ,, „I-a Bretagne",..........-..........................................S.000 ,, ,, La Champagne"...........................................S.000 ,, ,,La Gascogne",........................................................S.000 ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz priBt&niSča Stv. 42 North River, ol> Morton Street 25.000 konjskih moči. 25000 » » 12.000 ,, ,, 16.000 ,, ,, 9000 ,, „ 9.000 „ „ 9.000 ,, La Bretagne L'Aquitaine La Champagne 19. sopt. 1901. 26. aept. 1901. 3 oct. 1901. La Savoie La Hretagno L'Qquitaine 10. oct. 1901. 17. oct. 1901. 24. oct. 1901. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK. Autorizirani zastopnik je tudi Fr. Sakser, 109 Greenwich St., N Y, RBL> STAR LIJSTB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VADERLAND", na dva vijaka, 12000 ton. ,,SOUTffWAEE' , na dva yijaka, 8607 ton. ..FRIESLAND"........16 ton. ,fZEELAHD ,......12000 ton. . . . • 573<>ton. ,.KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. ..NOORDLAND4'......57'Z ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opolutlne od pomola Št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — Oor. Dearborn & Washington Stra., CHICAGO. — 30 Montgomery St., 8AN FKANOISOO- — Third & Pine StrB., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav me<7 New Yorkom in Rotterdamom 4. preko Boulogne-Sur-Mer. .. . ; POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. 8TATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. S0TTE2DAM, parnik s dvojnim vijakom, 8300 ton. Parniki: MAAS2AM, SPAAENDAM >■ WEBZEHDAM. ---- Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring xo. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Is £OTTBRDAMA vsak Četrtek in is NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri sjutraj. Holland ameriška črta £9 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. U tfrette i* Udi FR. SAKSER, 109 firtMwte* St. Nsw Ytrfc,