iT* (Z^utrai\je izdanje.) 47. številka.__V Trstu, v četrtek dne 19. aprila 1894. Tc&ij XIX. „EDI NOBT" izhaja po trikrat na ted.n t »rotili i*. ._ _ O*1,"' "e račune po tarifu t petitu; za danjih nh torkih, ćetFtklh iHfl^k. W — — debelimi Črkami ho plafuje in »oboUh. Z|urnim«. ^BP^B W hajn oh H. pn oh 7. ^ H U oemrtmee javiwz.hv.ile, d»- uri — Obojno izd nuje stane: v H H B^A ■ BV ^ H ud. »e ro unajo po pogodhi. II H ■ H Mfl Bn s«- ■ ■ BI H ■ H ■ M ■ ulio« Ca.crnu pumo mori" Na naročbs brez t.,' lolene naroinins se H H ^M M H 1 H H . H f.ankovan., k t nefraukovana se do J^^tf jKtfff^V ^H H spruj imajo. Rok i m i ne no HtHTlIko dobivajo r pro- M^^/^^t ^^■EjSv dajalnicah tobaka v Iratu po a nvć., ^^^^ ^^ ^^^^^^ JB^B^r ^B^V , . V Oorir* po S nvč, Sobotno vedemo Aaroinino, roklnraacije in ogUae „pro- izdanjet) lr**« 3 n<5., v Oortci 4 nć. j*™* «i>r«W»Mfi»© ulica Caaorma 13. Odprto ruklumucijrt »o proste poštnine. Olaailo slovenskega političnega društva za Primorsko. r (ll4 , v katerem obsuje okrajno glavarstvo na Voloskem občino Podgrajsko, mi jo žal, da nisem t tej ittvari So dobil odgovora od župana, kateremu Bom pt-al po odgovoru na interpelacijo. Ali zagotoviti morom njegovo ekscelenco, da okrajno glavarstvo na Voloskem tudi z občino Podgrajsko obsuje nemški, d a so nadaljo včasih le atergati pihani v slovenskem jeziku, mod tem ko ne celi do. at. 335 Občini u K ust v u Vulofko 11 751 10334 5107 l!l7£) 8l46 1 Sli 1 1875 2D2!) 2723 22 23 11 II. 20. 14. 13. 4. 4. A tudi italijanski dopisi prihajajo tej občini Kastavski, kjer Italijanov niti ni; in ću te nam poreče, da so nemščina uporablja kot državni jezik, tedaj jo italijanščina drugi državni jezik na Primorskom, sosebno v iBtri. pi sestavljeni v italijanskem jeziku dopisi Sf. 512 dne 25. jan. 1891, 1077 z dne 19. fobr. 1894, 14S9 i dne 8. maica 1894. (Dalje, prili) Politiška uprava in javna varnost na Primorskem. Guror poslanca Spinčiča v seji poslanske zbornice dno 12. aprila 1894. (Dalje.) Kako to upliva na na&e ljudstvo in vplivati mora, si pač lahko sami mislite, V svoji lastni deželi no morejo prebivalci z uradniki občevati v svojem lastnem jeziku. O poznanju nemščino se zlasti v Istri niti govoriti ne da. Med nnSimi ljudmi bo po-samiČniki, ki govoro italijanski, in ti so jedini, ki se morejo sporazumeti z uradniki brez tolmača. Žalostno je, ali resnično, da se oni, ki hočejo dokazati — bodisi v listih ali po knjigah, pri nas ali v kraljestvu Italijanskem — da je Istr* italijanska, sklicujejo na uradni jezik c. kr. oblasti, rekoč, da oblasti same dokazujejo, da sti dežela istrska in vsa Primorska italijanski provinciji, s tem, da up<<> rahljajo italijanščino kot uradni jezik. Žalostno je, ali resnično, da se jo italijanski jeeik po nekaterih krajih Istre raz-Širil le po italijanskih uradnikih, in žalostno je, toda resnično, da je uraJni jezik pri nalili oblastih, aosebno pa pri okrajnih glavar« stvih, 8e dandanes precejino italijansk. V okraju Loiitiskurn n. pr. dopisuje c. kr. okr. glavarstvo lo italijanski, celo i onimi obči-uaini, ki so čisto hrvatske, in odgovarja tudi na hrvatsko dopise v italijanak^m jeziku. To okrajno glavarstvo ima na svojih uradih le italijanske napise, tako da, ako bi Istra pri -šla pod vlado kakega drugega kraljestva, bi skoro ne trebalo plemeniti napisov. Okrajno glavarstvo v Pazinu dopisuje tudi kaj rado v italij. jeziku (Posl. Burgstallnr : To je naravno!). To se vidi zmernemu in v koalicijo epadajočemu tovarišu Burgstallcrju naravno, ▼ okraju kjer biva po zadnjem ljudskem Štetju 30000 Hrvatov in le G000 Italijanov. To okrajno glavarstvo dopisuje le italijanski tudi županom čisto hrvatskih vasi, kakor sem ho mogoi sam prepričati minulega septembra. Okrajno glavarstvo v Poreču dopisuje skoro izkljuČljivo italijanski. Izjema je včasih ta ali oni ne uski dopis na tega ali onega slovanskega župnika. Tako se vrli tudi pri okrajnem glavarstvu v Puljii. Le v Koperskem in Voloskem okraju dopi-sujeti okrajni glavarstvi tu pa tam slovenski ali hrvatski. Navadno pa je tako, da okrajno glavarstvo odgovarja italijanski, dokler dopisuje občinski urad italijanski. Kakor hitro pa prične občinski urad dopisovati hrvatski, se mu takoj odgovarja nernSki. (Čujte !) V tem pogledu moram žo par besed spregovoriti o odgovoru, katerega mi je niad, prisotn h bilo je 37 svetovalcev. Po odobrenju zapisnike VII, nejn pri. občuje župan, da je dobil neko spomenico magistratskih uradnikov, s katero prosijo (122 njih) poboljSnnjii nj li stanju, ker so mnogo na slabSem, odkar jo odpravljeno svobodno pristanišče. Ker pa je imela mestna občina lnni 80 tisoe gld. več dohodkov na užitni ni, kakor \a leta 1892 in ker redni obračun za leto 1893. kaže pri liitlcn 15 000 gld., mislijo dotični uradniki, du bi mestna uprava vendar mogla kaj storiti v zboljšanje njih gmotni ga stanja. Zaradi tega pr šijo, du bi so povišala placa za 20% onim uradnikom, katerih dohodki no dosegajo 1000 gld. in za 15"/,, onim, ki imajo nad 1000 gld. plače. Ta prošnja izroča so vsled predloga svitovalca Combija mestni delegaciji na preučevanje in poročilo. Zatem se jo prešlo nn dnevni red, Gimnazijska mestna deputacija predlaga, da so pozove namestništvo, da naj prekliče svojo naredbo z dne 12. oktobra in 11. decembra 1893., s katoro so zabranjuje gimnazijski doputaciji, nadzorovati pismuio zre-lo itno izpito in izpraševalno zapisnike, češ, da jo iste smatrati kot službeno tajnost, /bor je VHprejel ta predlog in tudi Viorflmlerjev dodatek, du »o pr« kiićo dotična naui< stnišivena naredba tudi glede mestne realke. O načrtu inž< uirjev dr. Gniringcrja in 8el gmanna za zgiadnjo železnico na železne žico ud ulico Pauliana (pod staio opensko cesto) nn Škorklj o, sklenil je mestni svet, da hoOo sporočiti vludi, da niiua /. lokalno-teh-iiiškegH stališča ničemur om^trti proti izvršitvi te ži leziiic«, ulto bi so o gradnj oziralo na nasvete mestnega stavbenega urada. Dalje je sklenil mestni svet brez razprave (so ve du z veliko vočiuo glasov) da kupi poslopjo zemlji knižna štev. 587 na Gr<-ti za 1(5.000 gld i u da pi troši ši 13.000 gld., da se prezida isto poslopje v otroški vrt. Na ta način da jo zagotovljen nuslui otroški vit na Greli, katerega vzdr/avati je moralna dolžnost mestne občino (!!!!), kakor se je bila ista obvezala pokojni „Pro Patri ji* (!!!). (Torej so potroši 29.000 gld. le zaradi „moralne obveznosti* proti „Pro Patnji", ne glede na ti«, da-li jo italijanski otroški vrt ne Greti potreben ali ne. In baš radi tg za preosnovo učnega načrta, zavrgul h.' jo pa z 19 glasovi proti 17 predlog, da se preustroji licej v konvikt. — Nn to j ta župnn ob 9V2- uri pretrgal sejo. Politiške vesti. Navtišku nkademiju v Trstu. »Pol. CorreHjn-oui-nz* juvlji;, da namenijo vladu popolnoma preosiuivati riavtiški (brodarski) pouk. Prid v*om hoče tako pn snovati navtiško akademijo tria ko, da >-topita na njo mesto dva ločena zavoda: višja trgovska šola, od-govaijajo;>a se'lanjim zahtevani in višja nav-tiši;ti šola, V ta namen jo aklicnl g. naučni minister s\ dan 23. aprila onketo, katoro so udeleži zastopniki mornarskega oddelku, miti itorstev financ in trgovine, numestništva Primorskega in pomorske oblasti v Trstu. Program delovanju poslanske zbornice. Grof lloheinvart je prijavil članom svojega kluba, da pridejo neposredno pred posvetovanjem o trgovinskem ministerslvu v razpravo postavi o lokalnih žoloznicah in tržaških javnih skladiščih ter trgovinski pogodbi i Španijo in Rumenijo. Pred finančnim ministerstvom pa valutne predloge. Koncem prihodnjega meseca se odloži državni zbor in mu snidejo delegacije. Preosnovatiskovnega /akonu. Kakor smo bili že omenili, napravila je naredba mili tra Schdnborna, zndevnjofa postopanje pri zi.plombah, veliko hrupa. Kot posledica tega la/burjenja nmatroti je sklip zbornice, da uiura tiskovni odsek v teku osmih dni poročati o prodlogu Pacakovem, ki se glasi : 487 kaz. pruvdnega reda se spremeni in naj so glasi nastopno ; „Tiskovine, ki so se iz-dale in širilo proti predpisom tiskovnega zakona ali katere jo v javnem interesu pr. ganjati zbok njih vsebine, smejo so zapleniti od redarstveno oblasti uli neposredno, ali po nalogu dižuvniga pravduika. Oblast, ki je odredila zaplembo (redarstvena oblast ali državno pnivdniStvo) mora takoj pri zaplembi prijaviti uredniku ali izdajatelju zaplenjeno tiskovine, zakaj je zaplenjena." Omenjeni sklep poslansko zbornico je popolnoma presenetil ministr.i Sohdnborna, kajti ni se nadoj.I ta-cegu odpora pri sedanjih razmerah, ko je vse kar navduši no za koalicijsko vlade. „Ntuo Freio Prošao* pripoveduje col<5,daje ta sklep napravil tak utis na vlade, da hoče poslednja nekoliko odnehati, ter da je priprav-Ijona privoliti v to, da se znplenjevanje ( meji nu posebne natančno določene slučaje, ako bi tiskovni odsek tako zahteval. Kupčija h premičninami na obroke. Se zakonom o kupčiji s premičninami na obtoke, katerega je vaprejela poslanska zbornica, bavi se sedaj posebna komisija v gosposki zbornici. Nemško-liberalni listi, kateri se Hcveda gorko poteaajo za popolno „bvo-bodo" pri teh kupčijah (ali bolje rečono: sleparija h), javljajo zadovoljstvom, da ima komi ija goiposke zbornico mnogo pomislekov proti temu zakonu, kakor ga jo sklenila poslanska zbornica tor da ga utegne prome-niti v marsičem. Ako bi gosposka zbornica res sklenila kake premombe, potem utogno preiti še dokaj časa, prodno stopi v veljavo ta zakon. V tem slučaju vrne se načrt zopet poslanski zbornici, da so doženo soglusjo mod obema zbornicama. Židovsko-libcrulno časopisje se odlikuje od nekdaj po svoji brezobzirnosti, so-gaj oči tako daleč, da no pozna spoštovanja niti do Najvišjega prestola. CbIo vladarja samega bi hotelo to ča-topisje tirati v strankarske borbe. T.ko se jo zgodilo tudi to dni. Nj. Veličanstvo je to dni vsprejelo v avdijeuciji poljskega poslanca O n i o w* o s a — in to priliko jo porabil neki Budimpeštanski list, da je podtaknil Njeg. Veličanstvu nekoliko ostrili besed, naperjenih proti češkim poslancem. Rekel je, da jo vladar najostreje obsodil postopanje Čopkih poslancev. To izmišljotino so hitro porabili vsi drugi židovski listi, da hujskajo proti narodu čoskemu in njega zastopnikom. Sleharni, ki pozna z jedne strani korektno konstitucijonalno mišljenje našega dobrega vladarja, z drugo strani pa njega očetovsko ljubezen do vseli narodov, in ki ve, da je ta Ijubezon tako vzvišena, da ju ne morejo omajati vsakdanje politiške praske, jo sicer takoj pogodil, da jo grdi židovski pisun zagrešil drzno zlorabo s posvečeno osebo našega cesarja in kralja; vendar pa se je omenjeni puslanec čutil primoranoga, doposlali židovskemu časopisju popravek, v katerem pravi, da je vso Bkupaj zlagano od prvo do zadnjo besede. Ta dogodek nam zopet svudoči, kako nonramna in brezobzirna ju židovaka „šornalistika" in sns* čilon jo ta dogodek z ozirom na ono iiemAko liberalno stranko, katera igra prvo vgolino v koaliciji. K*} inouite k temu, gosp. poslanec Šukljo?„Kjo so destruktivni elementi", podirajoči oltarje in prestole? Nemška cesarica bivala jo to dni v Beiiotkab, od koder ju menda danes odpotovala. Iz Srbije. Srbski poslanik v Peter-burgu Nikola Pašič jo odstopil. Kralj je vsprejel ontavko. — V Belemgradu s« osnovali novo patrijutiško društvo pod imenom .Srbski bratje*. V odbor no izvoljeni zastopniki vseh strank. V poslanski zbornici Italijanski je p isl. I m h r i a n i protestoval proti izjavi Crispija, da hoče on (CriBpi) uporabiti druga sridstva, ako mu zbornica no bode na uslugo. Ta izjava je, pravi Imbriani, zelo podobna grožnji. Ali pn ima goap. Crispi že dokret v žepu, s katerim so razpušča zbornica?! G. Crispi jo menda sam slutil, da se jo nekoliko izpo/.abil v zadnji seji, kajti opravičeval so je vsled napadov Iuibriunijcvih, češ, da je ptur parlamentarec, da spoštuje narodni za-Rtop ter da so drži pota institucij, brez katerih I tu I ija no bi nioglu živeti. Francoski proračun za leto 1895 kuže 3.425,407.000 frankov dohodkov, 3.423,893.01(0 pa izdatkov, torej pol milijona prebitku. Stroški za vojno in mornarico r.na-šajo 02() milijonov. Različne v/ooti. UdvetniftkI Izpit je polotil nainoli ponedeljek pri tukajinjeai deželnem viijem io-diiču odvetniki kandidat gosp. dr. Mih* Truden. Čestitamo najiskreneje. Imenovanja Davčni nadzorniki gg. B a-r i d e v i 6 in S t e r b e n k ter finančni komisar V i d u 1 i i imenovani ao davčnimi viijimi nadzorniki za Primorsko ; poitni komisar g. K o e r t i n g, do aedaj ▼ Brnu, imenovan je poštnin tajnikom sa Trut. Koncert v korist družb« ov. Cirila in Metoda. Nafto (Sitatelje opozarjamo ie da* no« na Toliki koncert, kateri bode v soboto dno 26. maja t. I. t gledaliiču Fenioe v ko-list Šolsko druibn sv. Cirila in Metoda. Z« danes omenimo le toliko, da bode koncert tim sijajaejfti, ker bode sodeloval nai alatni umetnik g. Trt ni1'. Vse pobliijo objavimo pozneje. Službeni list In ,11 Penelero Slavo*. Vest, katero smo objavili pod tem aaglavjem t večernem izdanju 46. itev. „Edinosti", ispravljamo v teoi smislu, da »o dotićne kitice, katere ponatiskuje „Adria" ii „Pens. SI." iivorni pesniiki proizvod hrvatskega pesnika Tresića*Pavi«ića in da je italijanski peanik Carducei dovolil v jako laskavom pismu hrvaškemu pesniku, da sme nje, ova pesniika dela prevajati na hrvatski jeiik, t Ivan Tomilt. Dne 17. t. n. predpo. ludne umrl jo v Ljubljani urednik „Vrtce", pisatelj iu učitelj na c. kr. radnici, g. Ivan Tomšič. Pokojnik pridobil si je velike ca-sluge kot pisatelj za si jviinko mladino, kajti poleg v „Vrtcu" v dolgi ddbi 24 let objavljenih poučnih sestavkov, spisal je već knjig >a mladino. S tem že dokatai je iskrono svojo ljubezen do svojega rodu in nenavadno svojo umrljivost; za njim torej mora žalovati ves narod slovenski. Njegovi učenci pa so izgubili v pokojniku blagega učitelja iu očetovskega prijatelja. Bodi mu lahka lemlja, katero je tolikanj ljubil ! Romanje na tv.Goro. »Katoliška družba" v Gorici sklenila je o svojom občnem zboru dne 16. t. m., da priredi dne 7. maja t. I. slovesno romanje na sv. Goro v proslavo 50-letnice tega svetišča. Sprevod odrine omenjenega dne ob 4. uri sjutraj is prvostolne cerkve. Slovenski govor bode imel o te) pri« liki č. g. I. KolavEič, župnik v Solkanu. Mestni svit trisftkl ima svojo IX. le-toinjo sejo dtrnes, 19. aprila ob 7. uri svečer. Dnevni red: 1.) Čitanje sapisnika VIII. seje. — 2.) Predlog mestne delegacije o proinji sa gmotno podporo rasnih mestnih uŽitnin-skih uradnikov, ki so bili odpuičeni is sluibe 1. 1801. — 3.) Obračun javnih skladiU sa leto 1393. — 4.) Predlog mestne delegacije o promeni zapahov na oknih v pritličju mestnega muzeja Ruvoltellu. — 5.) Čitanje ustanove I. K. Mosor sa dijake, učeče se glasbe in slikarstva. — 6.) Predlog i>lskoga odseka o prošnji rasnih mestnih ljudskih učiteljev, da so jim viteje v službena leta ona d6ba, v kuteri ao služili kot pomočni učitelji. — 7.-9.) Obračun mestnih musejev sa I. 1893. Statistika trlaika. Od 8 do 14. t. m. rodilo H« je v Trstu 88 otrok (42 možkih in 46 ženskih); mrtvorojena bila sta 2. Umrlo je 108 oseb (63 možkih in 45 žonskih). Z ozirotu na itevilo prebivalstva pride 33'90 mriičev na vsakih 1000 duft. Občinske volitve v Ljubljani. Pri volitvi v III. razredu, vr b'/.l