UrednHtro - opra»«i Ljubljana, Kopitarjevi«. t/el«lon 4001- 4C04 Mesejna naročnini 18 Kt, za Inozemstvo 31-50 iii. Ček. ni,- Ljubljana 10.650 n avotalno la 10.J49 49 u Icserata Sowjets verloren gestern bei Krementschug 112 Panzer Sowjetischer Briickenkopf am Dnjepr beseitigt - Mehrere Ortschaften nordwestIich Newel erobert - Gomel geraumt DNB. Aus dem Fiihrerlinuptquartier, 26. Nov. Das Oberkommando der Wehr-maeht gibt bekannt: Am Briickenkopf N i k o p o 1 und im grossen Dnjepr-Bogcn wur-den Angriffe der Sovvjets in erbilter-ten, bis zur Dunkciheit anhaltenden Kiimpfen im vvesentlichen ahgevviesen. An der Einbruelissleile siidvvestlich Krementschug vvird noeh lebhaft ge-kiimpft. Der Feind verlor dort gestern 112 Panzer. Von ilinen hat das schvve-re Panzer-Jiiger-Regiment 656 unter Oberstleutnant d. R. von Jungenfcldt ailein 54 Panzer nbgesehossen. Eine besondere Leistung vollbrachte dahei der I.eutnant Kretschmer, der mit seinem Sturmgcschiitz 21 feindliche Panzer vernithtete. Damit hat das Regiment in den letzten vier Monaten 654 Panzer und 610 Geschiitze vernichtet. Bei Tsclicrkassy, im Raum westlich K i e w und bei K o r o s t e n scheiterten zahlreiche feindliche An griffe. Durch eigene Gegenangrifre vvurden mehrere feindliche Abteilun-gen aufgerieben, ein feindlicher Briickenkopf diesseits des Dnjepr beseitigt und dabei mehrere hundert Gefangene eingcbracht. Im Raum von Gomel halten in dem uniibersichilichen Geliinde zvvi-schen Dnjepr und Pripjet die harten und wechselvollen Kiimpfe an. Die Stadt selbst, die seit liingerer Zeit in Sovjeti izgubili včeraj pri Kremenčugu 112 oklepnikov Sovjetsko mostišče ob Dnjepru odstranjeno - Več krajev severozahodno od Nevela osvojenih - Gomel izpraznjen Versuche der Sovvjets, die Ein-bruchsstelle nordvvestlich Gomel zu ervveitern, vvurden in sehwcren Kiimpfen vereitelt und durchgebrochene feindliche Abteilung im Gegenungrift vernichtet. Nordvvestlich N e w e 1 vvarfen unsere Grenadiere bei der Fortsetzung ihres von Sturzknmpfflugzeugen vvir-kungsvoll nnterstiit/.ten Angriffes den Feind unter stiindiger Abwehr starker Gegenangriffe vviederum aus mehre-ren Ortschaften und schosscn zehn Panzer ab. An der E i s m e e r f r o n t seblugen deutsche ,tas:dflii>ger und Flak-Artillerie der Lultvvaffe einen Angriff feindlicher FliegerkrSfte gegen einen Flugstiitz-punkt ab und vernichteten voii 65 an-grcifenden Sovvjetllugzeugen 32. An der s ii d i t a 1 i e n i s c h e n Front famlcn auch gestern keine KampI-handlungen von Bedeutung statt. Britisrhe Bomberverbande filhrten in der vergangenen Nacht einen Terror-angriff gegen F r a n k 1 u r t n m M a i n und O f len bach. Auch aul mehrere andere Orte in Rhcin-Maingebiet vvurden Bomben gevvorfen. Bei 'diesen An-griffen und iiber den besetiten West-gebieten vvurden nach nocli unvollstiin-digen Meldungen 25 britiseh-nordameri-kanisehe Flugzeuge abgeschossen. Deutsche Flugzeuge griffen in dcr Fiihrerjev glavni stan, 26. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na mostišču N i k o p o 1 in v velikem Dnjeprovem kolenu so bili sovjetski napadi v ogorčenih, do mraka trajajočih bojih v glavnem odbiti. Na vdornem mestu jugozahodno od Kreraenčuga so še živahni boji. Tu je sovražnik izgubil včeraj 112 oklepnikov. Od teh jih je zgolj težki oklepno-lovski polk 656. pod poveljstvom rezervnega podpolkovnika von Jungenleldta uničil 54. Poseben uspeh je pri tem dosegel poročnik Kretschmer, ki je s vojim protioklepnim topom uničil 21 sovražnih oklepnikov. S tem je ta polk v zadnjih štirih mesecih uničil 654 oklepnikov in 610 topov. Fri čerkasih, na področju zahodno od Kijeva in pri K o r o s t e n u so se izjalovili številni sovrarni napadi. Z našimi protinapadi smo uničili več sovražnih oddelkov, odstranili sovražnikovo mostišče na tej strani D n j e p r a in pri tem privedli več sto ujetnikov. Na področju G o m e 1 b trajajo žc na nepreglednem ozemlju med D n j e p r o m in Pripjetom hudi in izpremerab polni boji. Mesto samo, ki je že delj časa v najsprednejši bojni črti, je bilo po popolnem uničenju izpraznjeno. no mesto severozahodno od Gomel a, so se v hudih bojih izjalovili, sovražni oddelki pa, ki so prodrli, so bili v protinapadu uničeni. Severozahodno od Nevela so vrgli naši grenadirji pri nadaljevanju svojega napada, učinkovito podprtega od strmo-glavnih letal, sovražnika po stalni obrambi močnih protinapadov ponovno iz več krajev in uničili 10 oklepnikov. Na črti ob Ledenem morju so odbili nemški lovci in protiletalsko top ništvo zračnega orožja napad sovražnikovih letalskih sil proti nekemu zračnemu oporišču in sestrelili 32 od 65 napadajo-čih sovjetskih letal. Na južnoitalijanskem bojišču tudi včeraj ni bilo nobenih bolj pomembnih bojev. Oddelki angleških bombnikov so izvedli v pretaekli noči teroristični napad na Frankfurt ob Meni in O f i c n bach. Tudi na več drugih krajev na rensko-nemškem področju so bile odvržene bombe. Pri teh napadih in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je bilo po še nepopolnih poročilih sestreljenih 25 an-gloamcrišhih letal. Nemška letala so napadla v noči na 26. november cilje v Lon donu in Do Druga zbirka za zim. pomoč Berlin, 20. nov. DNB. Dne 28. in 24. izvedena druga cestna zbirka nemške delovne fronte zn vojno zimsko pomoč v letu 1943-44 je nabrala po začasnih podatkih 49,551.288.(15) HM. Lani so nabrali le 43.135.417.10 HM ter znaša letošnji presežek 6,415.016.59 RM ali 14.9 odstotkov. čiščenje Bosne Berlin. 25. nov. DNB. V zadnjih dneh so nemški oddelki, kakor je izvedel DNB, počistili komunistično tolpo severovzhodno od Sarajeva. Tolpe so s-klatile v manjših skupinah po vaseh tega področja in so skušale hujskati prebivalstvo in mobilizirati može za nove komunistične tolpe. Dve teli terorislič-ih skupin, ki sla bili napadeni v več, li taboriščih, sla zbrali vedno vse žene n otroke dotičnih vasi ler jih. v enem primeru 250, v drugem pa 300. poslale naprej pršili naskakujočim nemškim edinkam, da bi tako ovirale nemške voja-pri streljanju in s tem omogočile tolovajem beg. Navzlic temu zahrbtnemu n gnusnemu načinu boja pa je uspelo uničiti te tolovaje. Po končanem nastopu o našteli na celotnem odseku 350 mrtvit. komunistov. Sovjetski poskusi, da bi razširili vdor- veru. Bolgarska vojska odlično oborožena vorderer Kampflinic lag. vvurde nach j Nacht zum 26. November Ziele in Lou-»estloscr Zerstdrung gcriiumt. .|don nnd Dover an. Izjava hrvatskega zunanjega ministra Zagreb. 25. nov. DNB. Novo imenovani hrvatski zunanji minister dr. Stje-pan Perič je dovolii zastopniku DNB-ja razgovor, v katerem je poudaril, da se lio hrvatska zuganja politika kot doslej opirala tudi v bodočnosti na one temelje, ki predpostavljajo nezlomljivo zavezništvo z velikim nemškim rajhom in skupno borbo proti boljševizmu. Moskovska konferenca je ponovno dokazala, tako ie izvajal minister, da sta Anglija in Zedinjene države odločeni prepustili Evrooo in posebno južnovzhodne evropske države boljševikoin. Kaj pa pomeni boljševiško gospodstvo, to so boljšc- viške tolpe, ki so navzlic lepim govorom v Moskvi povzročile nešteta 'krvava zlo-činstva ravno hrvatskemu narodu, ki so svojo versko toleranco izkazale s številnimi umori hrvatskih duhovnikov, svojo pospeševanje kulture s požigom sto in sto šol. svojo človečanstvo z naravnost neverjetnimi živalskostmi, svoj fiojem o svobodi s tatvino in prisilnim odvla-čevanjem brezobrambnih kmetov, dovolj jasno izpričale. Hrvatska se j>očuti v vsakem pogledu kulturno, duhovno in politično povezano z zahodom in se bo do zadnjega diha branila pred boljševizmom in njegovimi zavezniki. Sofija. 25. nov. DNB. Bolgarski vladni list : Dnes« se peča z bolgarsko vojsko in poudarja, da je ta danes bolje oborožena kot kdaj koli prej. Dobro iz-vežbana in oborožena z najmodernejšim orožjem je bolgarska vojska činilec, s katerim je treba računati. Jo pa še nekaj drugega, kar daje bolgarski vojski veljavo in moč. To ie edinost in svoboda bolgarskega naroda, za katero se je bolgarska vojska vedno pripravljena boriti. Za to svobodo in edinost jo bolgarski narod prispeval v preteklosti že mnogo krvavih žrtev, ki predstavljajo sedaj pravi vir moralne moči. Obdana je z ljubeznijo celotnega naroda in stoji na straži, tako da bo naletel nanjo vsak, ki jo hoče preskusiti. * Letalski napadi na Sofijo niso štrli bolgarskega prebivalstva, ki jc popolnoma edino in nad vse ljubi svobodo, za katero je v zgodovini izkrvavelo že to liko bolgarskih sinov. Sovražne zahrbtne spletke proli Bolgarom so rodile en uspeli: še večjo odločnost za boj proti boljševizmu in njegovim zaveznikom" Kralj, ki vara svoj narod Lažen prestolni govor kralja Jurija Stockholm, 25. nov. DNB. Njegovo I polnili pričakovanj in si prav nič ne Nihče več ne verjame v poštenje zaveznikov Ženeva, 26. nov. DNB. Angleški tednik »Weekly Revievv« je mnenja, da ne moremo primerjati letošnjega leta z letom 1918. Vojaški položaj je popolnoma drugačen že zato, ker ostoja v tej vojni v nasprotju z vojno 1914—1918 še bojišče na Daljnjem vzhodu. Tudi ideološko je vsa stvar drugačna. Ljudje namreč nimajo več nikakega zaupanja v zaveznike, da bi v primeru svoje zmage zgradili resnično pravičen in trajen mir Slutnjo, da ne vlada soglasje glede končnih ciljev, še povečuje molk uradnih mest o politiki, ki jo je treba voditi. Moskovska konferenca zunanjih ministrov ni položaja prav nič razjasnila. Sporazumeli so se le glede posvetovanj v odsotnosti onih, katerih življenjske interese so pretresali. Nadalje piše »Weekly Revievv«, da se zelo zlorablja beseda demokracija. Pod tem pojmom namreč ne razumejo vsi zavezniki enakega pomena. Eni ga na pr. tolmačijo kot boljševizem, dočim pomeni drugim autokracijo. To so precej odkrite besede, prihajajoče iz osnim državam nasprotnega tabora. Ti ljudje so morali priznati, da so zaigrali zaupanje evropskih narodov, ki vedo, da jim od njih ne bo prišla nikaka pomoč, v katero 60 morda izprva verjeli. Logična posledica« tega spoznanja pa je, da more rešiti Evropo le močna Nemčija, ki to vlogo že štiri leta rešuje z orožjem v roki. silo odgnasii iz domovine Milan, 26. nov. DNB. Trditve anglosaške propagande, da južnoitalijansko prebivalstvo z veseljem pozdravlja izseljevanje v daljne dežele, jKvbija »Cor-riere della Sera«, ki poudarja, da gre tu za prisilno izseljevanje, pri katerem vkrcujejo delavce na ladje, ne da bi reveži vedeli za svoj cilj. svojo usodo ali za svoje bodoče delo. To je torej prisilno izseljevanje, ki je še slabše kot ono nesrečno preseljevanje, ki ga je na prelomu sioletja povzročila narodu tuja vla- V Španiji aretiranjh 14 boljševiških morilcev Madrid, 25. nov. DNB. Madridska policija je aretirala 14 že dolgo iskanih boljševiških Špancev, ki so v meščanski vojni umorili v kraju Puente Cenil številne narodnjake. Med drugim so tedaj vdrli v nek samostan in pomorili številne menihe. Zločinci so bili predani vojaškemu sodišču. Arabska vzajemnost Vigo, 25. nov. DNB. Zastopnik iraškega regenta Emir Zeid je izjavil v poslanici na libanonskega predsednika lJe-cliari el Khouryja: »Svet je bil priča močnega sodelovanja med arabskimi državami, ki so se kot en mož dvignile za neodvisnost Libanona.« Nov množični grob odkrit pri Trstu Rim, 26. nov. DNB. V bližini Trsta so v četrtek znova odkrili nov množični grob, v katerem je bilo. zakopanih več nesrečnih žrtev komunističnih telo, ki iih da in proti kateremu se je fašistični rc-Ihn energično boril. List pravi dalje, da nihče ne ščiti, ne nadzoruje, ne svetuje in no vodi danes teli ljudi, ki jih pošiljajo v svet podjetniki, ki jih ne moremo drugače imenovati kot trgovce s sužnji. Da bi lahko popolnoma neovirano trgovali, so odpravili tudi vse socialne ustanove, tako da je treba imeli danes že precej anglosaške nesramnosti, če hočemo trdili, da so te uboge množice, ki jih deportirajo, zadovoljne ali samo polne zaupanja. angleško in židovsko Veličanstvo kralj Jurij je očividno mislil, da mora podali svojim narodom ponovno izjavo o političnem in vojaškem položaju. Kakor vsi zadnji govori njegovih ministrov, tako je bil tudi kraljev prestolni govor, ki ga je Lord-kancler prečital v parlamentu, čisto propagandno čvekanje, katerega edini namen je bil vsuti angleškemu narodu pesek v oči. V ostalem je videti, da trpi kralj na pešanju spomina, kajti drugače si ni možno razložiti njegove trditve, da sta imeli angleška vojska in vojska njegovih zaveznikov »na vsakem bojišču velike in pozornost vzbujajoče uspehe.« Kapitulacija Lerosa in Samosa, »ofenziva v polževem tempu«, uničujoči poraz ameriške mornarice na Tihem morju in prav tako krvavi kakor brezuspešni napadalni poskusi so morali po vsem videzu popolnoma uiti kraljevim možganom. Da, govoril je celo o »triumfalnih zmagah v Sredozemskem morju«, in je potemtakem pač moral biti prepričan, da je angleško prebivalstvo še bolj neumno kot njegova kronana glava. Če je kralj s tem v zvezi govoril o »pripravljenosti italijanskega naroda na vojno,« potem mu pri tem gotovo ni prišlo na misel, da je podpredsednik njegove vlade Attlee bil v tem pogledu bistveno drugega mišljenja. Ta je namreč priznal, da Badoglijevi Italijani »niso iz- prizadevajo, da bi spremenili položaj.« Da se je pa kralj iz zavesti dolžnosti priklonil pred svojimi boljševiškiini pri jatelji, to je zadeva časti, potem ko sta on in njegova famozna vlada izročila an gleško usodo v Stalinove roke. Vsekako pa izgleda kaj groteskno, če Njegovo an gleško Veličanstvo hvali boljševike in to ravno one, ki so spravili njegovega bra tranca Nikolaja s strelom v tilnik v ono stranstvo. Tudi Boga smatra kralj za važnega či nilca. Vse, kar se v Angliji dogaja, se dogaja naravno zgolj »z božjo pomočjo« »Z božjo pomočjo« hoče tudi svojim na rodom »vrniti blagoslov miru in napred ka« Kakp ti »blagoslovi« izgledajo, kaže primer Indije, kjer je »z božjo pomočjo in s pomočjo Angležev pomrlo na stotiso-če ljudi od lakote in bede Ta kralj govori celo še o Bogu, medtem ko njegov letalski maršal in njegovi letalski izvedenci ukazujejo moriti brezobrambne 1 ju di v nemških mestih in se še ponašajo z njih »uspehi«. Toda kak angleški kralj je tudi tega zmožen. Zanaša se na božjo pomoč, obdaja pa se z zločinci, lopovi in množični morilci. V najboljši družbai se nahaja ta angleški kralj, saj jo tvorijo zločinci kot dninarji in mnoštveni rablji kot zavezniki! Njegovi predniki so lahko ponosni nanj. je svoječasno oborožil general Roatta. Prebivalstvo je ugotovilo istovetnost 8 trupel. V nedeljo bo v Trstu svečan pogreb umorjenih žrtev, Franco čestita Carmoni Madrid, 25. nov. DNB. General Franco je poslal predsedniku Portugalske generalu Carmoni čestitke za njegov 74. rojstni dan. Bolestna izguba Stockholm, 25. nov. DNB. V Spodnji zbornici je nek poslanec delavske stranke sprožil vprašanje angleških porazov v Egejskem morju in je zahteval izjavo vlade zakaj te težkoče niso bile predvidene. Niso bile žrtvovane zgolj čete, temveč je tudi prestiž utrpel izgubo. Sovražnik je imel uspeh, ki dviga njegovega bojnega duha. Zastopnik ministrskega predsednika Attlee je odgovoril, da je izguba tamoš-njih čet in dragocenih postojank bolestna. Badoglicvi Italijani niso izpolnili pričakovanja in niso pomenili za angleške naslone nobene namoči. Moskva prelomi vsako pogodbo Helsinki, 26. nov. DNB, Znani finski pokrajinski list »Mameen Sanomat« piše enako kot mnogo ostalih provincijalnih tatov o protestnih zborovanjih baltskih narodov, ki še vedno mrzijo boljševizem kot kugo To pa zlasti zato, ker je bila kratka boljševiška nadvlada do poletja 1941. najboljši dejanski pouk. Zato ljudje sedaj raje umirajo v boju, kot pa, da bi bili kdaj izročeni tem barbarom. Ko se je Finska 1. 19399. borila za svojo samostojnost, so v baltskih državah, čeprav ne preveč, še vedno vsaj deloma verjeli v pogodbe, sklenjene z Moskvo Sedaj pa vedo, da so vsi z Moskvo sklenjeni dogovori le krpe papirja in zato so se odločili tudi mali baltski narodi, da se bodo branili pred sovjetsko armado, če bi skušala ta še enkrat vkorakati v njihovo domovino. Sodišče za Badoglijcve izdajalce Rim, 25. nov. DNB. Minister za narodno obrambo maršal Graziani je izdal uredbo o sestavi vojnih sodišč. Poleg tega je bilo ustanovljeno posebno vojaško sodišče s sedežem v Cremoni, ki bo sodilo vojne zločince v zvezi z Badoglievim izdajstvom. Trajanje tega posebnega sodišča je omc- i r ii'- Angloamerikanci bodo doživeli razočaranja Bratislava, 25. nov. DNB. »Slovenska Pravda« sc ukvarja z boljševiško ofen živo, podvzeto s tako ogromnimi silami in množico gradiva, ki pa ni prinesla Sovjetom pričakovanega uspeha, in pripominja k temu, da bodo Angloamerikan-ci doživeli isto razočaranje. Kakor vztraja nemški vojak na vzhodnem bojišču tudi pod najtežjimi pogoji in ohranja železno disciplino, tako najdemo navzlic vsem tegobam tudi nemško civilno prebivalstvo disciplinirano in pripravljeno na obrambo. K terorističnim napadom na berlinsko civilno prebivalstvo piše na to list dobesedno: »Napadi so bili zelo težki, toda svet lahko verjame nemškim vodilnim možem, da bo povračilo še mnogo straš-nejše.« Berlin, 26. nov. DNB. Na predlog vrhovnega letalstva je odlikoval Fiihrer z viteškim križcem Železnega križa višjega narednika Alberta Kelbcha, pilota nekega tzvidniškega oddelka za dolge polete. Bern, 26. nov. DNB. »E*nange« javlja iz Kaira, da je tjakaj prispel prvi sovjetski poslanik jiri egiptovski vladi Nivokov. Bratislava, 26. nov. DNB. Slovaški parlament «e je v četrtek sestal k svoji 185. se.': Italijanska socialna republika Milan, 26. nov. DNB, Italijanski ministrski svet jc sprejel v čelrtck pod predsedstvom Duceja več važnih zakonov :n ukrepov. Tako se bo nacijonalna republikanska država od 1. decembra dalje končnoveljavuo imenovala »Italijanska so-ciialna republika«. Zastava italijanske socijalne republike je trobojka z liktor-skim svežnjem na vrhu droga. Vojna zastava pa jc trobojka z resicami in lovor-jevim robom ter z liktorskim snopom, granato, sidrom in z orlom, od katerih jc vsak znak v enem od štirih oglov. Posebnega pomena je nadalje ustanovitev skupne fronte dela, tehnike in umetnosti, dočim je kapital izključen, ter uvedba enotne delavske knjižice. Znova je ustanovljeno posebno sodišče za zaščito države, enako komisija za prevedbo nepravilno pridobljene posesti v državne roke Končno bodo zasežene vse delnice, ki se nahajajo v židovskih rokah. Von Papen v Budimpešti I stalnimi. 26. nov. DNB. lz. Budimpešte javljajo, da je tjakaj prispel poslanik von Papen, ki se ho v nekaj dneh vrnil v Ankaro. Libanonci so zmagali Ženeva, 26. nov. DNB. Predsednik libanonske republike, predsednik ministrskega sveta in vsi libanonski ministri zopet normalno poslujejo, pravi neka izjavo, ki jo je po Reuterjevi vesti v sredo zvečer izdalo londonsko informacijsko minstrstvo. Izjava pravi, da so vlado priznali Francozi kot de fueto vlado in da jo smatrajo britanske oblasti kot uradno priznano vlado Na povelje libanonskega ministrskega predsednika ie bila ustavljena splošna stavka. Položaj je zopet normalen Rešiti je treba samo še načelno vprašanje, ali ima libanonska vlada pravico spremenili državno ustavo. Žrtve v Toulonu Vichv, DNB. Po prvih došlili poročilih iz. Toulonu je bilo pri angloame-riškem letalskem napadu v torek po-poldne 160 mrtvili in 275 ranjenih. Obstoju pa bojazen, dn se bo število mrtvili še občutno dvignilo. Pariz, 26. nov. DNB. Agencija OFl javlja, da je bilo do seduj naštetih 532 mrtvih in 527 ranjenih žrtev anglo-nmeriškegn bombardiranju Toulonu. To pa so le začasne številke. * Tako torej Angleži ponlačujejo svoje nekdanje zaveznike 1'raucoze. Brezobzirni napadi na francosko civilno prebivalstvo nimajo meje. Težko prizadeto francosko prebivalstvo si sedaj pač samo lahko ustvari najlepšo sliko o Angležih in Amcrikancih. ki ga »osvobajajo« z. bombami ter sejejo nad njimi smrt in razdejanje. Naraščajoča moč Nemčije Bukarešta. 25. nov. DNB. »Porunka Vremii ugotavlja v četrtkovem uvodniku, da je nemška liojna moč. v enem letu uspešnih obrambnih bojev, vodenih 7. največjo Slednjo rezerv, stalno naraščala in da je istočasno nemški narod pod vtisom brutalnega vojskovanja njegovih sovražnikov vedno odločnejši iu j trši. Prav najnovejši bombni napadi nn Berlin niso bili sprejeti samo z veliko j mirnostjo, temveč so še povečali mržnjo j proti napadalcu in v še ožjem tovari-| šivu združili vse prizadete. Po štirili le-j tih vojne,« tako končuje list, sje Nemčija danes bolj enotna in bolj močna kot kdaj koli poprej. Zavest boljševiško nevarnosti, mržnja proli Židom in Anglo-amerikancem, ki fe strahopetno maščujejo nad otroki in ženami, vedno bolj dviga nemško moč in jo stopnjuje do fanatizma. Turški poslanik v Rimu potuje v Turčijo Istambul. 26. nov. DNB. I.isti javljajo. da je prispel v Budimpešto z vsem osebjem poslaništva turški poslanik v Rimu Ruclien Esdiref Uenn vdin. ki bo *2odpotoval nanrei v ^njksvo. I orožjem ¥ roki umirajo naši junaki Junaška borba slovenskih domobrancev v Grahovem pri Cerknici, kjer je častno padlo za sveto stvar 15 junakov, med njimi komandant Kremžar, Bogdan Lavrič in Franc Balantič — Velike izgube Dakijevlh komunističnih tolovajev sveto stvur, za katero je Kremžar Franco Ljubljana, 20. nov. V ljubljanski vojni bolnišnici, na kirurškem oddelku, luži edini ranjenec Iz Grahovega, ki sc jc rešil še živ (drugi re-šenci niso ranjeni), dasi lužko ranjen, iz le strašne noči iu obleganja v Krajšavi hiši v Grahovem. To je 3.'! letni kmečki lant Anton Slrle, posestnik iz vasice Vrh nad Loško dolino. Tn niludi mož jc težko ranjen v levo oko, v roko in nogo. Doživel iu preživel jc vso strašno noč od torka Komunisti so s častno besedo zagotovili življenje in svobodo vscin, ki sc bodo vdali. Pudobska postojanka pa jc bila razdeljena na dve postojanki: večji jc poveljeval pudobski komandant Skala, na drugem koncu Pudoba pa je oslal France Kremžar nn njemu odločeni postojanki skupaj z večino svojih Grahovcev in nekaj Danci in Pudobčatd, med katerimi jc bil tudi Kržičcv sin. Zvečer se je večja posadka, ki je verjela komunističnim oblzubam, res vdala, Krcmžarjeva pa je vsako pogajanje odklonila ter razbilu lelefon, da jih ne bi komunisti več nadlegovali. Zdaj so komunisti pripeljali pred Kreiužarjevo postojanko oklepne avtomobile ln top. Na zadnji poziv k udaji je Kreinžar na ves glas znklical: >Ne udarno se!« nakar je velel streljati. Zdaj se jc začel boj un življenje in smrl. Topovski streli so podirali zidove, za katerimi so sc borili junaški fantje. Precej jih jc bilo zasutih, med njimi nekaj ubitih, nekaj'pa so jih bo-rilci sproli rešili. Proti julru so žrlve med branilci bile že velike. Ker sc v liiši ni bilo mogoče več uspešno branili zoper topovske strelo, so branilci odšli v pripravljene jarke okoli hiše ler sc tamkaj branili. Proli 4 zjutraj je sovražnik obnemogel, topovski »ireli go utihnili. Tislikral jo na zemljo legla ludi gosta megla. To "ega našega umika niso opazili in so bili Kidrič, poleg njega pa Brejc, Kocbek in | so branilci izrabili za izpad. Zal, da sc udeležiti, ker je bilo nekaj žc mrtvih, nc kaj huje ranjenih, da niso inogli ven. Med njimi je bil ludi Kcržičcv sin. Komunisti so vse, ki so ostali, že zjutraj poslrelili in njihova trupla dva dni pustili nepoko-panu ležati. Nihče domačih jih ni smol pokopali. Tudi od one posadke, ki se je na »čnstno besedo« udaln, so jih komunisti celo vrslo takoj poslrelili. Nekatere, med njimi komandanta Skalo, pa so ustrelili pozneje v Kočevju. Kar jc bilo zdra jela iz žuljavih rok slovenskih ljudi, 22.000 lir v počastitev narodne zločinke, je pa cinizem brez primere. Tako torejl Tvrdke, ki so imele v službi komunistične morilce in njihove pomagače, 6e hočejo sedaj oprati na ta način, da darujejo nekaj tisočakov za ilovenske reveže in za škofijski ordinariat ln ti tisočaki naj po-časlc spomin zlačinke! Petnajst tisoč nedolžnih Slovencev poklanih, 10.000 revnih dolenjskih kmečkih beguncev v Liub-ljani, tukaj pa se dobe še tvrdke, ki tem trpinom v brk počaščajo spomin zločicevl Najhujše, kar so more človeku na tem svetu primeriti je to, da postane cinik. Da pljune na vsako čast in poštenic, da vrši najhujše z nasmehom na ustih. Takim cinikom še Bog ne mor« pomagati. Gornji primer cinizma slovenskih imovitih ljudi kaže, da je tudi pri nas rod, ki si zapira oči in ušesa pred resnico ter 6ili v lastno pogubo. obvestiuTprevoda Prodaja mesa na odrezek 566 V sobolo, 27. t. m., bodo dobili potrošniki pri svojih mesarjih proti oddaji odrezka št. 566 živilske nakaznice, izdane od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec november 15 dkg govejega mesa. Nakupna cena mesa je -0 lir za kilogram, i Delitev mesa 60 bo pričela ob -sedmih. Potrošniki, ki so se pravočasno prijavili pri svojih mesarjih, pa niso več v posesti odrezkov št. 560, b^jdo prejeli meso pri svojih mesarjih na mesarsko knjižico za toliko članov družine, kolikor živilskih nakaznic so prejeli za mesec november. Vse take stranke morajo mesarji vpisati v poseben seznam z navedbo Imena družinskega poglavarja, članov družine in bivališča. Stranke, ki se niso utegnile pravočasno prijaviti pri svojem mesarju, bodo dobile meso pri njem proti predložitvi mesarske knjižice in odrezkov številke 566. Mesarji morajo vse odvzete odrezke ter seznam onih strank, ki niso oddalo odrezkov, predložiti Prevodu — Mesnemu oddelku ~ v ponedeljek, 29. t. m. od 15. do 17. ure. Nakazovanje bolniških dodatkov za mesec december Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbo-valnega urada meseca decembra delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 samo v pritličju Turjaško palače v Križankah. Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do 9. decembra samo bolnikom, ki imajo pravico ludi nu meso, tako da pridejo na vrslo v sredo 1. decembra bolniki z začetnicami od A do D, v četrtek 2. decembra z začetnicami od E do J, v petek 3. decembra z začetnico K, v soboto 4. decembra z začetnicami L do M, v ponedeljek 6. decembra z začetnicama O in P, v torek 7. decem-brn z začetnicami R do T in v četrtek 0. decembra z začetnicami U do Ž. Od 10. do 18. derembra drugim bolnikom, lako da pridejo na vrsto v petek 10. decembra bolniki z začetnicami A do D. v soboto 11. decembra z začetnicami R do J, v ponedeljek 13. decembra z začetnico K, v torek 14. decembra z začetnicami L do N; v sredo 15. decembra z začetnicama O in P, v četrtek 16. decembra z začetnicama R in .,-.,,. ... , , i S, v petek 17. decembra z začetnicami v,h mi lažje ranjenih, pa so .s komanda,,- g' do ft y 18. decembra bolni. tom Kremžarjeni prešli v izpad tor sc srečno prebili skozi sovražne postojanke na Javori,ik, odkoder so po treh dneh in nočeh srečno prišli na Rakek. Malo obtolčenl so bili pač vsi, ker jc vsakdo izmed njim bil vsaj enkrat pod-sut. Kremžar sam je bil dvakrat lažje zadet od dveh Izstrelkov. Todn ranici slu se kmnlu zacelili in ga nisla prav nič molili, da se ne bi takoj po prihodu v Ljubljano s svojimi rešenimi funti napotil naravnost k domobrancem. Bajni France Krornžar je bil v boju s komunisti od 17. niajnika 1042, ko jc pod vodstvom plcmenitcgn kapitana Va-siljevlča in v tovnriškl družbi prvih bo-jelnikov zoper komunizem Lavriča Marjana, Jela Capudra, Mlhcllča-Bnlantn, Okorna, Kndunca in drugih prejel svoj ki z začetnicami V do Z. Od 20. do 29. decembra bo bolniški odsek delil nakazila zu sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, da pridejo na vrsto v ponedeljek 20 decembra upravičenci z začetnicami A do 1), v torek 21. derembra z začetnicami E do J. v sredo 22. decembra z začetnico K, v četrtek 23. decembra z začetnicama L in M, v petrk 24. derembra z začetnicami N do P, v ponedeljek 27. decembra z začetnica ti,a R in S. v torek 28. decembra z začetnicami No U in v srodo 20. decembra up.nvlčenci z začetnicami V do Ž. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebno bolniške dodatke, naj pošljejo po naknziln od 1. do 10. dcccm- prvi ognjeni krst nn Vodicah nad Dobre- j [lrn Slunn popoldiie. pol jam I. Od tiste prve junaške čele so I Opozarjamo, dn se bodo delila bolni-zdni že mrlvl vsi, rnzen dveh. S svojo 5Un nakazilo natanko po trornjem raz-krvjo so zapečatili svojo zvestobo do Bo- porodu in lo na podlasrl predložene žiga in slovenskega naroda. j vilsko nakazuice za mescc december. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Tretja nova naklada snega V četrtek je bilo zelo spremenljivo vreme. Vol jo topel jug, ki je prinesel v naše kraje južno in gorko vreme lako, da je toplomer v središču mesta zaznamoval za konec novembra prav visok temperaturni maksimum, namreč + 12.4° C. Mrzli sever in topli jug sta se ves dan kosala in borila za oblast. Popoldne jo začelo močno deževati. Proli večeru pa jo začelo snežiti. Tu in lam jo votlo zagrmelo. Med sneženjem pa je padala celo toča. Dobili sino novo, tretjo naklado snega, ki jo padel na mokra tla, ko jo poprej popolnoma skopnela prejšnja snežna plast. Ponoči so jo začelo jačniti. Nebo se jo pokazalo v vsej svoji jesenski, zvezdnati lepoti. Svetel kot najlepši briljant je bil Mars, ki so približuje zemlji in bo v ponedeljek med obema najkrajša razdalja, samo 80 milijonov kilometrov. V petek zjutraj ja zavel lahen sever, ki jc prinesel v deželo zmerno porciio mraza. Jutranji minimum jo padel pod ničlo na —1.4" C!. Cest<-' so pomrznile. Barometer se je zolo dvignil od 748 kar tia 757.2 mm. Od četrtka zjutraj do petka rano je padlo 17.5 mm dežja, kar pomeni primerno ogromno množino vodo. Ljudsko gibanje v zadnjih štirih mcsecih Po podatkih o ljudskem gibanju, ki jih sestavljajo glavni žunni uradi v Ljubljani, je bilo v zadnjih 4 mesecih, to je v juniju, juliju, avgustu in septembru v Ljubljani 319 rojslov, 248 primerov smrti in 177 porok. Na posamezne mesece se roi«lva razdele: junij 58, julij 76, avuust 10(5 in september 70. — Smrti: junii 58, julij 64, averust 67 in september 50. Poroko: junij 40, julij 37, avgust 42 in september 58. Zanimivo je, da so bila v tem času zaznamovana tri rojstva dvoičkov. V septembru jo župni urad na Viču krstil dva dvojčka, dečka, ki pa sta kmalu nato umrla. V avgustu pa je bilo kar dvoje rojstev dvojčkov. V šempetrski župniji sta bilj rojeni deklici Jasna in Vesna, v šentjakobski župniji pa Ivan in Marjetica. Tramvaj ga je povozil Na Ambroževem trgu je v četrtek okoli 16 podrl tramvaj 51 letnega delavca Martina Zaletelja, ki je dobil poškodbe po glavi in životu. Prepeljan jc bil z reševalnim avtom na kirurgični oddelek splošne bolnišnice. — Tlskarje-va hčerka, 2 letna Marija Jeričeva si je pri padcu zlomila levo roko. Zgodaj je tre*ba vstajati zaradi cigaret Doslej ni bilo razdeljevanje cigaret po raznih trafikah navezano na določeno uro. Trafikanti so po svoji mili in dragi volji določevali čas razdeljevanja. Sedaj jo uvedena točna ura. Cigarete se začno vsak dan po vseh ljubljanskih trafikah delili ob 7.30 in traja delitev toliko časa. da je vsa za vsak dan določena množina cigaret razdeljena med kadilce in druge interesente, ki kupujejo sladko travico za svojce ali pa za poslovne namene. Ljubljanski zaspanci-kadilci so doslej lahko zjutraj poleža-vali, sedaj pa so priinorani ponrej vstajali, da morejo vloviti po trafikah primerne množine cigaret. Dolge so vrsto pred nekaterimi trafikami. Ljudje potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. Moški in ženske, mlado in staro. Razvijajo se med njimi kratki, vsakdanji razgovori. Tu in tam kdo zafrkuje in skuša vso stvar spraviti na smešno stran. Rilo je pred neko trafiko na nekem kraju v središču mesta, da je stala v dolgi vrsti neka postarna ženica, za njo pa neki eleganten mladenič. Ta se je nekoliko zafrkljivo pošalil s staro mamico, rekoč: »Mamica, za vas jo kofek, ne pa cigareta.« Zenica je mladeniča srepo ošvrknila in krepko odvrnila: »Mladi trospod, za vas je pa cucelik ln mladeniču se je eloboko nos povesil, kajti dobil jc 2 iz krajcarja drobiž«. Zgodovinski paberki 2?. listopada: 1. 784 je umrl salzburški škof Virgil, ki ima največ zaslug za pokristjanje-njo Slovencev. Virgil je bil Irec. Iz svoje domovine je prišel najprej nu Frankovsko k Pipinu. Ta ga je poslal na Bavarsko k vojvodi Adilu, ki mu je še pred letom 748 podelil izpraznjeno salzburško škofijo in z njo združeno opatijo pri sv. Petru v Salzburgu. Z Bonifacijem, »apostolom Nemčije«, dotedanjim organizatorjem bavarskih cerkva, Virgil ni bil posebno dober. Nesoglasja je bilo krivo načelno nasprotje; Bonifacij je bil za podrejenost ^SiVfžbtirga 6voji nadškofiji v Alainsu, Virgil je pa zastopal v smislu načel ftsfe' cerkve stališče svobodnejšega razmdtta škofijskih cerkva vobče in Salzburgu še posebej. Nasprotna načelu v pogledih cerkvene politike obeh »Slovenski dom« prinaSa v svoji najnovejši številki med drugim: Terenci In njihova krivda Glejta, tako so umirali pravični... (Strašne noči pred pobojem 700 žrtev v Ribnici) Junaštvo domobrancev in novo divjanja rdečih tolp v Grahovem pil Cerknici Malenkosti O komunističnih bonih In njih vnovčenju Piva srečanje i »ljubljansko brigade« In njenimi junaštvi Zgodba o rdeči komlsaikl Ivanki kako Je sodila In ubila lastnega očeta Renlcel, kraj nesrečnega imena (tnternacijski tabori — nov dokaz za gorje, ki ga je slovenskemu narodu prinesla OF) Neukrotljivi Libanon In ie mnogo drugega zanimivega berila. Za današnji dan Koledar Sobota, 27. listopada: Čudodelna svetinja; Virgiiij, škof; Ahaoij, muč. Lunina sprememba: 27. listopada: mlaj ob 16.23. — Hersehel napoveduje lepo vreme. Nedelja, 28. listopada: advenlna, izseljenska nedelja; Gregor III; pap. Dramsko gledališče »Cvetje v jeseni«. — Red sobola. Ob 10.30. Operno gledališče »Sneguročka«. — Premiera. Izven. Ob 15.30. Kino Matica »Veleturist« —■ Predstave ob 15 in ob 17.30. Kino Union »Da bi bil vsemogočen« — Predstave ob 15.30 in 17.30. Kino Sloga »Ljubavna komedija«. — Predstave ob 15 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril-Metodova 43; mr. Tmko-czy, ded., Mestni trg 4 in uir. Uslar, Selenburgova 7. Dnevne novice Molje ln fantje! Naš čas je prlšell Rob nas kllčet Zato v nedeljo, 2S. t. m., oh 17.30 In v ponedeljek, 29. t. m., Mi 6.30 zopet do zadnjega nnpolnlmo urSullniko cerkev. (Duhovna obnova.) Prlmadona slovenske Opere gdč. Valerij« Heyhalovn bo sodelovalo nn prvem letnS-njom simfoničnem koncertu, kl gn pod vodstvom dirigentu T). M. ftljanen priredi ljubljanska radijska postaja s svojim povedanim orkestrom. Od«, Vnierijn Heybnlov„ jo ena nujodllčnejših pevk, kur Jlti je v vsoj dobi noSegn opernega udejstvovanja nnsto-palo na našem odru. Odlična je v oprrnlb vlogah, prnv tako pa jo popolnoma dom« In umetniško uveljavljena tudi na koncertnem odru. V ponedeljek bo zapela dve Mozartovi nrijl lz opere »Figarova svntbn« s spreml.ievnnjein orkestra. Ostali dol kon-certnego sporeda z* dvema Mozartovima stnfonlčnimn skladbama bo izpolnil radijski orkester. Koncert bo v ponedeljek, dno 29. t. m., ob IS v veliki itnlonskl dvorani. Vstopnico v knjigarni Glasbeno Matice. Dramsko gledališče Sobota, tl. novembra, ob 16.30: »Cvetje v Jeseni«. Red Sobota. Nedelja, 28. novembra, ol) IC: »Normanskl Junaki«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 21. novembra: Zaprto. Operno gledališče Sobota, 27. novembra, ob 13.30: »Snegiirofka«. Premiera. Izven. Cene od 32 ltr navzdol. Nedelja, M. novembra, ob 16: »Travinta«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 2J. novembra: Zaprto. Najnežnojši spomin na mamico, očka in prvo mladost je knjiga »MOJA MLADA L/ETA« Uredila Krisla Hafner. Opremil arh. Vlado Gajšek. Kart. 55 L. vez. v polplatno 60 lir. Vezave v celo platno po izbiri. Ljudska knjigarna v Ljubljani. Prod škofijo 5 - Miklošičeva 5 prvakov so nad vse pomembna za razumevanje, kako se je širilo in kako je bilo orguniziruno prvo krščanstvo med Slovenci. Kurantanska misija sc namreč no. vrši po smernicah Bonifacija in državne frankovske cerkve, marveč je delo Virgila in tovarišev, ki hodijo od Bonifacija nezavisna pota. Virgila je izvolila tradicija njegove irske domovine, lrsku cerkev je širila krščanstvo s čisto drugimi sredstvi kot uradna frankovska. Nc z mečem in nasiljem, marveč z besedo božjo in milostjo je dosegel Irec svoje velike misijonske uspehe. Prav te blage metode irske cerkve so bile vzrok, da so se Slovenci v nasprotju s Polnbskimi Slovani krščanstva le slabo upirali. Res nam viri poročajo o treh vstajah proti krščanski stranki, a to je tudi vse, o kakih nadaljnjih akcijah naroda ni sledu. Pu tudi ti|>ori, o katerih vemo, so bolj verjetno bolj jiolitičiiegd kot verskesa značaja. L 1865 se je rodil Janez Evangelist Krek, veliki organizator slovenskega delavstva, našega zudružniStva in jjo-litični voditelj izrednih obzorij. Slovenski Rdeči križ poroča Zahvale. IIK so darovali: g. Lasan Rok 300 lir, g■ Jazbec F. 100 lir, g. Bizjak Ivnn 1000 lir, g. Kovačič Marija 100 lir, gg. trgovci z lesom v Ljubljani 1000 lir, g. Len-8čak Elza 400 lir, g. Znliiznik Rezi 150 lir, Avtomontaža v Ljubljani 500 lir, neimenovana iz Nunsko ulice 100 lir, neimenovnnl 500 lir, p. Pesnik Janko 200 lir. g. Zupan Miroslav nnmosto venen «a grob černeta Viktorja 200 lir. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Poziv. Tozivajo so internirane!, ki so se vrnili iz taborišča pri Liuzu, da se zuradi informacij zgln.se takoj v Poizvedovalnem oddelku RK (Narodui dom). Istotaru so uaj mod uradnimi urami od 8—12 v sobi 4 javijo tudi naslednje osebe: sestri Milenkovič Du Sanka in Jelka iz Knlna, svojci pokojnega šolskega upravitelja iz Sodražice Vodopiv ca, svojei pokojnega Werxa Zvonita in ose bs. kl ve kaj o usodi italijanskega polkov' nika Casalija Ottoriua. Za Miklavža Številne so otrokove želje, ki jib pošilja svetemu Miklavžu' Gotovo pa bo otrokom najoolj ustreženo s primernim trajnim darilom; zlasti velja to za šoloobvezne otroke. Zajo vam „Slovenčeva knjižnica" nudi svoje lepe kniipe izmed katerih je prav v ta namen pripravila nekaj izborov. — Miklavž more i'.birati med šur mi skupinami knjig, kt so: I. skupina: Trije deli »Veselja doni" za L 27,- II. skupina: Pri j* deli „Vestf.* hodo ostali »v trmi« kot fiarahoii ali v žalosti kot ftmtt, marveč dn bodo oh razmlslJanjlli n globinah človeškega življenja In ugankah življenjskih vprašanj nnšli rešitev In pot tja, kjer pojn njihovi neposredni predniki Sall, Rakovec !n Beličlč na začetku pričujočega zbornika. — F. J. (Dalje. Džingiskanovi Mongoli na pohodu Še bolj negotovo pa se mu je zdelo vse, kar je slišal o naikukšnem vzhodnem cesarju, ki je kot vladar Mongolov menda že zasedel veliko kitajsko državo. Tudi je slišal, da ta Džingiskan trdi, da je poglavar vseh pastirskih rodov v širnih azijskih pustinjah, pa naj si lxido že te ali druge vere. Sedaj pa ga je po svojem poslancu ta pastirski cesar nazval — sin. I'n naj bo, si je mislil šah. Bom pa požrl v prerokovem imenu nekaj teh nesramnih domislic, ki si jih je dovolil mogočni pastirski šah onstran goru. Pa mu tudi ni ostalo nič drugega. Prov v tistem času si res ni želel še drugih, novih zaplctljajev. Dolgo časa ni mogel pozabiti tega, kar mu je pripovedoval Džingiskanov odposlanec. Marsikdaj se je zamislil in razmišljal o tem tako skrivnostnem pastirskem cesarju. Kako malo je vedel o njem. Vsi njegovi ogleduhi skoraj nikdar niso vedeli povedati ničesar novega, ničesar točnega o Džingisknnu. Nasprotno pa je Džingiskan bil sila natančno poučen o vsem, kar se je godilo na Mohamedovem dvoru in v njegovi okolici. Skratka, o vseli važnejših dogodkih v zahodni Aziji je vedel še podrobnosti. Nekatere kronike vedo celo poročati, da je bil Džingiskan tudi v tajnih zvezali s kalifom v Bagdadu; du 11111 je ta celo stavil ponudbo, naj se zveže z njim proti šahu Mohamedu. Kronika, ki govori o tem, pove hkrati tudi način, kako so taka tajna sporočila, ki jih jc bilo smrtno nevarno prenašati čez državo, v kateri je vladal kot samodržec šah Mohamed, kljub temu srečno prišla naslovljencu v roke. Nikdar se ni zgodilo, da bi tako tajno pismo zašlo v napačne roke. Kako so torej vzhodnjaki uredili med seboj diplomatsko kurirsko službo? Slu, ki je bil izbran, da l>o odnesel tako — lahko rečemo — diplomatsko noto čez take daljave in skozi take nevarnosti, so najprej postrigli lase na balin in mu nato obrili pjavo. Na popolnoma gladko bučo so mu nato v kožo vrezali vse pismo. Na nekakšen način so mu torej tetovirali kožo na lasišču. Nato so počakali, da so možakarju lasje zopet zrasli. Tedanjim diplomatom se pač ni mudilo, njihovim kurirjem pa tudi ne. Ko je dobil ostriženi možakar zopet primerno pričesko, kakor jo je zahtevala vzhodnjaška etiketa, so ga odposlali na pot. Se prej pa se je moral na pamet naučiti vsebino pisma, ki ga je nosil na gluvi. Tudi če je sel na dolgem potu — včasih je tako potovanje trajalo mesece in mesece — pozabil povedati na izust vsebino zaupanega mu pisma, nesreča še ni bila huda. Ko je prišel na cilj, je moral samo prositi, naj ga ostrižejo na balin. Nato je šel k naslovniku in se mu poklonil tako globoko, da je ta lahko z njegovega balina bral tako tajno in zaupno pismo. To ve jKivedati ena izmed kronik. Kljub temu pa še danes ni popolnoma jasno, če ie bil Džingiskan res kdaj v zvezah 7. bagdarskim kalifom in če je res z njim sklepal kake dogovore. Dn je ta dvom upravičen, dokazuje že daj-stvo, da tudi kasneje nikdar ni posegal hagdadski kalif v vojno med šahom Mohamedom in Džingiskanom. I11 vendar bi bila kalifova dolžnost, du bi pri napadih na islamsko državo posredoval. Džingiskanov poslanec je poleg prisrčnih pozdravov, ki jih je poslal šah Mohamed Džingiskanu, prinesel s seboj še posebno trgovinsko pogodbo, ki jo je v Džingiskanovem imenu napravil s šahom Mohamedom. Džingiskan je bil z razvojem dogodkov popolnoma zadovoljen in je samo čakal na prvi zapletljaj, ki naj bi mu p°maSal> da zaobrne razvoj v svojo korist. Kmalu se mu je ponudila lepa priložnost, ki jo je seveda iztulital Džingiskan sam. Nekega dne so prišle zopet v mongolsko glavuo mesto Karukorum perzijske karavane z drugim blagom. Ko so trgovci razgrnili nn dragocenih preprogah svojo robo, ki je bila presneto zasoljen^ ie nastal med kupci pravi vrteč zaradi pretiranih cen, kakršnih doslej v Karakorumu ljudje še niso bili vajeni. Razburjenje je bilo tolikšno, da je pograbila straža vse trgovce in jih odvedla kar naravnost pred Džingiskana. Pred njim so preplašeni trgovci izpovedali, da svojega dragocenega blaga nikakor ne nuirejo ceneje prodajati. Snli Mohamed je namreč navil nove davščine, in sicer tako visoko, kakor doslej še nikdar ne. Če so hoteli s svojimi karavanami priti naprej na vzhod, so morali plačati, kar je zahteval. Džingiskan bi se. ko je to slišal, najraje razpočil od jeze. Začel je kričati in vpiti, češ, kdo prnv za prav hoče imeti njega, cesarja vseh Mongolov, za norea. Ali je zato premagal Ki-tane, da bo sedaj nekdo drugi dražil blago in po nc|>ot robnem zviševal potne stroške ter tako oviral svolvodno trgovino? On, Džingiskan, je že od nekdaj bil za to. da se tudi treovcu omogoči primerno življenje in dostojen zaslužek. S pretiranimi dajatvami pa se samo uničujejo medsebojne trgovske zveze. Poleg tega pa je — tako jo besnel dalje — vendar sklenil s šuhoiu trgovsko pogodbo in prav v tej pogodbi.je bilo dogovorjeno, da nihče ne bo trgovcev tako izžemal. Kaj pa pomaga pogodba, že za to, da se je bo vsakdo držal, ni primernih jamstev? Ko je tako znesel svojo jezo nad nevidnimi krivci in zaigral vlogo zaščitnika poštene trgovine, je Džingiskan odkupil vso robo, ki so jo pripeljali to pot karavane v mesto. Plačal je celo več, kakor so trgovci zahtevali, češ da nikakor ne mara zmanjšati zaslužka trgovcem zato, ker jih jc hotel izžemati — sosed. Bil je dober diplomat! Bil je tudi dober trgovec! Karavane, ki so se razkropile iz Ka-rakoruma na vse strani po širni Aziji, so povsod navdušeno pripovedovale o tem tako čudovitem in dobrosrčnem kupcu, ki se je kot cesar vseh Mongolov sam od sebe dobrohotno ponudil za zaščitnika trgovine. Za zaščitnika trgovine celo pred tako mogočnim šahom Mohamedom, katerega se prav nič ne boji. Daleč čez meje Džingiskanovega cesarstva so raznesli trgovčiči Džincris-kanovo slovo tja v Perzijo in Arabijo. Lahko bi rekli, da se je končala prva praska med Džingiskanovimi_ in šahovimi predstražami z izrazito Džin-giskanovo zmago. (Dalje.) Potniški promet na progi Ljubljana-Škofljica Dne 20. novembra t. 1. je bil otvor-jen potniški promet na progi Ljubljana — Š k u 11 j i e a s sledečimi odhodi odnosno prihodi vlakov; Smer Ljubljana—Škofljica: Ljubljana: odhod ob 7.50, 12.31, 18.00. Škofljica: prihod ob 8.08, 12.48, 18.18. iSmer Škofljica—Ljubljana: Škofljica: odhod ob 8.10, 13.30. 18.43. — Ljubljana: prihod ob 8.28, 13.47, 19.01. Vsi ti vlaki imajo tudi postanek na postajali Ljubljana-Rakovnik in L a v r i c a. S ""pod. Štajerskega Ostre kazni zaradi skrivnega zakola živine. Pred ptujskim '-sodiščem so se morali te dni zagovarjati zaradi skrivnega zakola živine gostilničarja Janez Per ko iz Račjega vrha pri Zgornjih Jterovincih, njegov sin Janez in viničar Jožef Vrlin nič, prav tako iz Račjega vrhu. Gostilničar Per-ko je bil obtožen, da je letos poleti skrivaj zuklal domačega bika, njegov sin kravo, viničar Vrbnpič pa telico. Obtoženi so se s tem pregrešili proti obstoječim predpisom, ki veljajo zn zagotovitev prehrane ljudstva ter so iijli kaznovani: gostilničar Perko je bil od sodišča kot glavni krivec obsojen na dve in pol leta zapora, njegov sin na dve leti in viničar Vrbanič na j") mesecev zapora. Pred mariborskim sodiščem se je pa zaradi istega pre-stojika zagovarjal Janez Bezjak iz la Mhiailal Najlepše darilo za Miklavža je knjiga MARTIN KRPAN ki je bogato ilustrirana 'zšla v „Slovenčevi knjižnici". ,.M irt>na Krpana" dobite bro^ranega pa tudi v polplaino in celo platno vezanega v razn h vaniantah. Zasti priporočamo hib iofiisko izdajo, ki je^e še nekaj itvodor. Spodnjega Duplcka ter je bil obsojen na leto dni zapora. Obdarovanje ranjenih brambovcev v Celju. Skupina žena iz Štajerske domovinske zveze v Rogaški Slatini je prispela te dni v Celje ter je v tamoš-nji bolnišnici obdarovala vse ranjene spodnještajerske brumbovce. Nezgode, Terezija Košar iz Vrho-vega dola pri Mariboru je padla na stopnicah tako nesrečno, da je pri padcu za-dobila težje poškodbe na glavi in očesih. Pri padcu po stopnicah si je pretresel možgane Alojzij Bevka iz Maribora. Težje poškodbe na glavi je zadobil pri padcu tudi Vincenc Mukenauer z Meljskcga vrha pri Mariboru. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Hrvaške Novi hrvatski zunanji minister prevzel posle. Nedavno smo poročali o zadnji preosnovi hrvatske vlade, pri kateri je bil namesto dr. Budaka imenovan za zunanjega ministra hrvatski poslanik v Sofiji dr. Perič. Novi hrvatski zunanji minister je te dni prispel iz Sofije v Zagreb ter je takoj prevzel zaupani mu resor. Potovanje hrvatskega vojnega ministra v inozemstvo. Hrvatski vojni minister general Navratil je te dni odpotoval v inozemstvo. Za časa njegove odsotnosti ga v vojnem ministrstvu zastopa predsednik vlade dr. Mandič. Število zavarovanih delavcev ▼ NDH. Po zadnjih statističnih podatkih je sedaj v NDH zavarovanih 202.108 delavcev in ostalih nameščencev. Zavarovanje železniške proge v NDH. Hrvatski državni poverjenik za varnost železniškega prometa je izdal naredbo, po kateri je zaradi zavarovanja železniških prog prepovedan pristop železniški progi in vsemu področju, ki bo zaznamovano s svarilnimi napisi podnevi in ponoči vsem neuradnim osebam, Na tem področju je prepovedana tudi paša živine. Prehod železniške proge je dovoljen samo na določenih prehodih. Dostop na kolodvore in celokupno železniško področje je dovoljen samo osebju, ki je tam zaposleno. Občinstvo sme prihajati na postaje samo z dovolilnicami in na mestu, ki je za to določeno. Na področju, ki spada v varstveno železniško cono se mora odstraniti drevje in vsi nasadi. Zemljišče v tem pasu mora ostati neobdelano Za prekrške te naredbe so določene stroge kazni. Razen tega se pa vsak še lahko izpostavlja smrtni nevarnosti, ker bodo varnostni organi proti vsakomur, brez opozorila uporabljali strelno orožje. Naročajte roman »Ivanhos«! Z Gorenjskega j Novioe iz Radovljice. V Radovljici je te dni umrla 76 letna Terezija Mencinger, mati kleparskega mojstra Mihaela Mencinger. V občini Brezje pri Radovljici je pa preminul osemdesetletni znani gostilničar Jakob Globočnik. Nagradno streljanje za zimsko pomoč v Kranju. Te dni je bilo v dvorani hotela »Pošta« v Kranju nagradno streljanje mož SA in SS. oddelkov. Cisti dobiček je šel v korist letošnje nabiralne akcije za zimsko pomoč. Varietejska prireditev na Bledu. Pod okriljem krajevne organizacije KDF je bila te dni uspela na Bledu varietejska prireditev, na kateri so nastopili izbrani umetniki. Iz gospodarstva Trgovina in obrt v Ljubljani Iz jiodatkov statističnega odseka mestnega poglavarstva v Ljubljani je razvidno, da je bilo vpisanih v obrtne registre leta 1940 v Ljubljani 150 novih trgovinskih obratov, naslednje leto se je število vpisov zmanjšalo na 99, lani pa celo na 99; število prijav nadaljevanja začasno ustavljenih obratov je znašalo leta 1940 samo 8, naslednje leto pa je naraslo na 38, dočim je bilo teh prijav leta 1942 samo 36. V prav znatni meri so narasle ustavitve obratov in sicer iih je hilo. leta 1940 87, leta 1941 89. leta 1942 pa 104. Začasnih ustavitev obratov je bilo leta 1940 36, v letu 194^ pa je njih število izjemno naraslo na 142, dočim jih je biio lani tudi še vedno mnogo: 58. Gibanjo obrtnih in industrijskih obratov pa izkazuje naslednjo sliko: novih vpisov je bilo leta 1940 139, leta 1941 je število novih vpisov naraslo na 177, lani pa celo na 187. Nadalje je bilo leta 1940 prijavljenih nadaljevanj začasno ustavljenih obratov 28, leta 1941 15 in lani 20. Število izbrisov je od 1940 na 1941 izredno naraslo in sicer od 126 na 190, nato pa se je leta 1942 zmanjšalo na 110. Začasnih ustavitev obratovanja je bilo leta 1940 prijavljenih 135, leta 1940 samo 49, dočim je leta 1942 število začasnih ustavitev naraslo na 78. Če vpoštevamo samo definitivne vpise in izbrise, dobimo pri trgovini naslednjo sliko: prirastek na novih obratih je znašal leta 1940 še 43 obratov, dočim jc leta 1941 padel na 10. Nasprotno pa je bilo v letu 1942 8 izbrisov več kot vpisov. V industriji in obrti je bilo leta 1940 13 prijav več kot odjav, dočim je bilo leta 1941 13 odjav več kot prijav. Leta 1942 je znašal prirastek, t. j. presežek prijav nad odjavami 77 obratov. 84. »Pa ne!« je bilo Pepi dovolj pregovarjanja. »Škoda! Prav danes mi je gospod naročil. »Le poišči jo in naj bo pridna,« je dejal, ko so mu zapregali belca v kočijo. »Do božiča bo imela še obilo dela!« Saj vem, da se nekaj plete med nami in sosednjo graščino. Baje grajska gospodična pričakuje vsako jutro nekoga pri oknu. Marija, Marija, poroka bo na gradul Te nič ne mika?« je znova poizkusila. Vedor za vodo n1 nikoli zadosti, čc liožemo ob letalskem napadu napraviti verigo od vodovoda ali vodnega rezervoarja (lo požara. 22-21 ,E1- KINO UNION Vse osrečiti more lc I1ANS MOSER »Da bi bil vsemogočen« llans Mnser Irene von Mayendorff. I.ollc Lang, Ruth Ewelcr, Ivan Petrovič itd. PREDSTAVE eb delavnikih ob 1S.S0 In 17.M. 22-41 TeL KINO MATICA V veselem nadvse zabavnem filmu »Velefurist« bomo videli, kako je kaznovan možiček, ki jc hotel preživeti vesele mi«lne večere brez svoje ženke! — V glav. vlogah: Joe Sliickcl. Triide Hestcrhcrg, Aiiee Trell itd. PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17.30. ob nedeljah: lOjjO, 13.30, 15.50 in ob 17.3C. IEL KINO SLOGA 21.It Odlično igralska dvojica Magda Schneider in Albert Mntterstock v vclezabuvncm lilmu » Ljubavna komedija« Sodelujejo: Lizzi Waldmilllcr. Johannes Riemann, Rudolf Carl in drugi. PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17 ob nedellah: 10.50. 15.50. 15.50 tn ob 17.50 Nabavite si vstopnice v predprodajil Iz športa SK Hermer — table tenis. Ilermes poziva vse člane table teniške sekcije, da pridejo na sestanek, ki bo v soboto, 27. t. m. Zberejo naj se ob 18.45 pred kavarijo E"vropo. Vse sekcijske člane prosimo, da se v čim večjem številu udeleže tega sestanka, ker bo v^ž^ll. ■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■MkHB MALI OGLASI MESAR. POMOČNIKA in hlapca sprejmem takoj. - Jože Musar, mesar, Sv. Petra cesta št. 61. b REPO IN ZELJE za ribanje ter korenje in peso za krmo ku-kupe C.ospodarska zveza. Bjeivvcisova 29. POSESTVO! V bližini Ljubljane sc odda v najem ali v •/i pridelka večje posestvo resnim, poštenim ljudem. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lepo posestvo« 8029. (p VSA ' RADIO POPRAVILA rum točno, strokovno id z jamstvom ter > predhodnim pregledom in proračunom izvrši ttrdka »Htiilips-Radio«. Ulico 3. niaia 4t. i. KUPIM HISO eno ali dvostanovanj-sko; znotraj bloka. — Cena do 150.000 lir. Ponudbe na: Sv. Petra cesta 30-1. (p PRIJETNO SOBICO takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi iSiovcnca« pod št. 7706. (s PRODAJALKO poštr-no in vestno, vajeno prodaje sadja in zelenjave sprejmem. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 583. (b MIKLAVŽ bo lelos obdaril dijake z »Ročnim obzornikom«, praktično knjižico za šolo in dom. Dobi sc v knjigarnah in pri založbi: Novi trg 5. — Cena 20 lir. CVETJE Ce najnižji ceni »e do-i pn Balob, kolodvorsko 16. KULTURNI OBZORNIK »Normanski junaki« v ljubljanski Drami (Premiera 21. novmbra 1J43.) Nu Norveškem so visoke, navpične gore, skalnate in trde, da obračajo pogled kvišku v čisto in svetlo nebo, v sive ln jasne zvezde. V kamnltne stene sc zaganjajo ntor- j skl valovi ln od mrzlih jezer ln ledenega \ morja se v dolgih nočeh oglaša skrivnostno lirumenje. Ta svet Je rodil trde, neizprosne ljudi, samozavestne ln prirodne. To so Junaki severa, neustrašeni ln mogočni. In Ihsen Je veren stn svojega naroda. Jc hladno veličasten umetnik, nedosegljiv mojster v dialogu lo strogo računajoč ekonom v razpletu dejanja. Svoja deta Je navadno pričel kot mislec ln jih dovršil kot umetnik. Z vso doslednostjo prodira njegova misel v Jedro problema, nič ga nc moti, nikamor se ne odmakne, nikomur nc prizanaša. Dogodki se razvijajo mirno, redko prtile v njegovih delili i>« katastrofi sprava, tako iln nam Ihsen ne da niti tega, kar nam je dala mitična drama-katarzo. »Normanske junake« Je napisal Ibsen v prvi polovici svojega umetniškega ustvarjanja. To so Junaki njegove domovine 1». desetega stolefa kakor Jih Je v duhu gledal umetnik. TI Norvežani so Sc trši ln vo-llčastnejšl od njegovih sodobnikov, so šc bliže goram In morju, so čudno ponosni In neuklonljivi. V njih živi Junaška pesem norveške zemlje, ponos domovine in čast Ib-senovega r.1du. Trije nomanski junaki se srečalo: ,'Sr-nulf a IJorda, Slgurd Silni ln Ounnar, bo- gat kmet na Ilelgolandu. Eden je sllnejšl od drugega, v vseh živi junaštvo, neostra-šenost in ponos, vsakdo prime za meč, ko Je žaljena njegova čast. Ornulf jc Imel rc-Jenko Iljlirdls In hčer Dagny. In Gnuuar mu jc odpeljal brez privoljenja rejeiiko, SI- ' gurd pa hčer. Za to dejanje terja Ornult zadoščenje. Junaki se spravijo, toda med tc j ljuill je položila usoda šc nekaj več: HJttr- ; dis in Slgurd so ljubita. Junak jc sicer j umirjen, tako da nihče ne sluti, niti njegova ' žena ne, nagnjenje do Hjiirdts, ona pa je J vsa nemirna, zbadljiva, demonska ženska, kl znova In znova neti nesoglasja In spore med Junaki. A ta demonskost jc knsncje razumljiva iz njene silne ljubezni do nedosegljivega Sigurda. Hjiirdls lioče svojega Junaka In vodila ga bi k velikim"dejanjem, posadila 1)1 ga na prestol, a Slgurd nc more za njo. A ker ne more biti Hjiirdls združena s svojim junakom v tem življenju, hoče biti vsaj v onostranstvu. Nepričakovano mu pošlie v prsi zastrupljeno puščico, toda Slgurd umirajoč pove, da je kristjan in da ju nc lin niti smrt združita. Tcdnj se usmrti Iljlirdls sama, povzpne sc na divjega vranca severnega viharja, ki ga že ves čas sliši, ln odhiti v Valhnlo, v kraljestvo starih bogov, Slgurd pa v krščanski raj. Tako se konča usoda dveh bitij, kl ju nI mogla združili ljubezen, ornulf in Ounnar pa si oh skrivnostni smrti stisneta desnici. Ibsen Je položil težišče svoje drame kot dru^id, tako tudi tu, v filozofijo In psllio-. logijo znnčaev. Junaki sc ne razvijajo In se no spreminjajo, taki so. Bore se proti neprijazni usodi s tisto notrnnjo silo, kl dviga človeka, ga plemeniti In mu daje nek globok smisel. Usoda ne more streti teh I ljudi, čeprav J tli močn0 upogne. Stari Or- nulf zgubi šest svojih sinov v boju, ob očetu padejo, da bi oprali nekdanjo njegovo krivdo. Ornulf se vrne lz boja In njegova ljubezen se tem bolj oklene edinega sina, ki ga še Ima. Toda tudi ta Jc padel. Oče gre pokopat svoje Junake, a ko odlinja, se obrne, rekoč: »Nihče naj no reče, da me je videl potrtega!« Tn Ornulfova vera v življenje more tudi danes krepiti tisoče strtih slovenskih sre, ki krvavo ob raztresenih grobovih svojih dragih. Iz dela govori pisateljev idealizem in sc upira materialistični miselnosti. Volja Ibsenovcga človeka do življenja je silna, ljubezen ji daje moč in vera upanje v združitev v onostranstvu, odpoved in čista žrtev dviga junaštvo do silne veličine, vse Jc kot zadržana pesem, kl n! izzvenela, pa je vendar njena melodija lepa In čudovita. Dejanje Je zgrajeno iz učinkovitih scen. V prvi polovici svojega knjižnega dela Je bil Ibsen pod vplivom francoske drame samih vozlov In situacij. Ta vpliv jc čutiti tudi v »Norinansklh Junakih«. Ibsen postavlja tragično krivdo v preteklost, junaki Jo nosijo v sebi ln pred nami se razvije le zadnja stopnja njihovega življenja. Lo z delnimi izpovedmi, s skrivnostnimi namiga-vanJI ln aluzijami, kl merjo na predhodno krivdo, ustvarjajo tisto svojevrstno »Ibsen-sko« ozračje, kl tako mogočno privlači našo pozornost k notranjemu tvorjeiiju značajev V »Norinansklh Junakih« ne moremo prav razumeti vse drame, ker do konca skoraj ne slutimo ljubezni med Hjiirdlso lit Slgurdont. Presenečajo nas tudi nekateri skoki in ne zadosti trdno pripravljeni dogodki. ITprlzorltev tega dela le bila poverjena režiserju g. Milanu Skrblnšku. V zelo lepi ln skrbno pripravljeni sceni Inž. l'"rnnza Je zadihalo sveže življenje. Lepa Jo odreka podoba ln režiserju niso ostale skrite nobene učinkovitosti dela. Cutltl pa Je neenotnost ln neskladnnst v Igranju. Gospe Marija Vera In Ukmarjcva ter deloma g. Vladimir Skrblnšok Igrajo v enem slogu, drugi Igralci pa v drugačnem. Najdlje je šla tu Marija Vera. Nc gre zdaj zato, da hI azmlšljall, kateri slog je boljši, učinkovitejši gre le za to, da sta tu v istem delu, v Isti uprlznritvi dva načina igranja. In zdi se. da bi mogla režija to neenotnost vsaj do neke mere zabrisati in oba načina drug drugemu približati. Drugo knr moti pa je občutek neke neenotnosti nli necelot-nosti odrske podobe. Posamezni prizori so zelo dobro in učinkovito odigrani, a vsnk prizor, vsako dejanje zase. Tako igralec, nekateri še. bolj kol drugI, s silnim poudarkom in z močnim glasom seka v vsakem dejanju, ne živi pa od začetka do viška in od tam do konca dela. Vsak Igralec pa bi moral nositi vso bolečino in vso srečo življenja, ki ga živi ves čas v sebi. G.' Vi. SkrlilnSek .le igral Ornulfa, deželnega glavarja na Islandskem z močnimi Izrazi. To je starec z globoko doživeto bolečino in s slino življenjsko močjo. Starcu kot gora močan, živ v občutju, le v govoru, v ritmu premonoton. Včasih morda malo neskladen z ninsko. — Sigurda pa Igra g. Drenovec. Gotovo sc je potrudil in v marsičem sebe zatajil v dobro odrskega junaka, tako da je nn nekaterih mestih prepričal popolnoma. Vendar je njegova igra, v nasprotju z Igro JI. Vere, vse preveč zunanja, premalo doživeto, ltnzkrltjc ljubezni bi mogel junak s tako življenjsko silo tn prlrod-liostjo vse močneje odkriti, (e bo zunanjo igro usmeril še v notranjost v tistih prlzo rili, kjer JI poglobljenosti manjka, bo lahko Slgurd junak, kl bo povsem polnokrven. — V Gunnarju Je pokazal g. Gregorln močno postavo norveškega kmetn, kl živi od začetka do konca. Podčrtal Jo jc ln močno dvignil predvsem z zunanjim Igralskim izrazom. Zdi se pa, da Jo za Igralca nevarno uporabljali toliko glasu, ker mu lahko kdaj I odpovo In pri taki obremenitvi lil bila to velika škoda. — Prvič Je nastopil na deskah Narodnega gledališča kot Tliorolt gospod Bltene, učenec SI. Slana. V njegovem nastopu Je vldetj iz vsake kretnje ln lz poudarka besed njegovega učitelja. A nastop je siguren In občutje dobro, glas Je sicer malo odpovedal, a se ga bo vendarle lahko še okrepil. f'e bo s šolo nadaljeval In odpravil začetne težave, Je upati, da bomo dobili novega, dobrega igralca. Sčasoma bo gotovo odpadel tisti vpliv učitelja, kl ga dela nesamostojnega in ho našel svoj Usten Izraz. — Od gospodov je Igral Sc g. Bratina kmeta Kora s krepkim poudarkom. — Gospa Marija Vera je ustvarila spet eno Izmed podob na našem odru. kl jc ne ho mogočo tak0 hitro pozabiti. Res, da Jc nekako Igrala povsem v svojem slogu, t0 smo žo omenili pri režiji. A ta HJ8r-dls sama na sebi Je junakinja, kl živi vsa, v vsaki kretnji, kl so skope, In v vsaki besedi. Ta Igra Jc premišljena, notranje dožt-veta lil ,1e celota. Natančn0 ve, kaj hoče od prvega prizora do zadnjega. Če prej ne razumemo njene Igre, Jo razumemo na koncu, ko gledamo vso postavo In njeno pot pred seboj. Co bi ntogln, hI dala HJBrdls prav gotovo Sc več dlvjosti ln junaškega nastopa. Vendar vcmo. tla nam tudi take njtirdlse ne hI mogla nobena Igralka ustvariti. — Dagny je Igrala gospa tlkmarjeva plemenito In skrbno, tako da sta bili obe ženski podobi enotni in lepo ubrani. j Kostume Je pripravila ga. Vilfanova skrbno, tnko tudi za ta užitek nismo prikrajšani. Edino nedeljsko občlnstv0 Je mo-I tllo ubranost In tlSIno predstave. Razumljivo Jc, da otroci niso mogli Imeti posebnega užitka. Za starSe bi bilo pa le prav, da bi premislili, kam hI otroka peljali In kakšno zabavo bi mil nudili. Delo Je lepo, misel globoka Mn uprizoritev skrbno pripravljena. Resni gledalci bodo odhajali zadovoljni ln notranjo bogatejši ou predstave. J. F,