Lovec
glasilo Lovske zveze Slovenile-*
IV. srečanje lovskih pevskih zborov v Ribnici
v okviru praznovanja 70-letnice SLD
sobota, 11. junij 1977, ob 17. uri v Domu JLA v Ribnici na Dolenjskem
Srečanje, pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije, organizira Lovska družina Sodražica.
Nastopili bodo pevski zbori lovskih družin Dekani, Globoko, Kungota, Medvode, Podgorje, Sodražica, nadalje zbor ZLD Maribor in »Zlatorog« iz Vipave. Zapel bo tudi slovenski lovski pevski zbor iz Železne Kaple na Koroškem in zadoneli bodo lovski rogovi rog isto v iz ZLD Prekmurje.
Člane lovskih družin in vse druge ljubitelje zborovskega petja vabimo na prireditev.
LD Sodražica
Precizni lovski pripomočki
»HABICHT«
Lovske potrebščine
Qerhard
Saiberger
A-9473
Lavamund - Labot 21
Avstrija
-
Orožje — municija — darila — lovska oblačila
Na zalogi:
krogelni naboji vseh vrst RWS, Hirtenberg, Remington, Sako in Sellier & Bellot trap-šibreni naboji po 2 (š) šilinga in več Habicht-daljnogledi,	7 X 42 MDW, po	2 160	š
Habicht-daljnogledi,	10 X 40 MDW, po	2 500	š
dvocevke od navedenega zneska navzgor	2 700 š
italijanske šibrenice bokarice od navedenega zneska navzgor	3 330	š
repetirke mavzerice, 8 X 57 JS, z naprožilom po	2 550	š
mavzerice, 7 X 64, z naprožilom in s strel, daljnogledom Tasco 4 X 60, po 5 950 š Steyr-Mannlicher risanice, 7 X 64 in 6,5 X 57, po	6 400	š
Steyr-Mannlicher risanice, .243 Win. in .308 Win., po	5 700	š
Steyr-Mannlicher risanice, 7 X 64, s strel, daljnogledom Kahles, 6 X 42 Abk. 7 A, po 10 500 š češke polrisanice Tatra, 12/70 — 7 X 65 R, po	7 700	š
polrisanice Heym, 1670 — 7 X 57 R ali
6,5 X 57 R (samo 2,5 kg!), po	10 900 š
Lovci pozor, pri navedenih cenah za daljnoglede in orožje pri izvozu 18 % popusta (vračilo posebnega davka)!
Izdelke tirolske tovarne optičnih instrumentov SVVAROVSKI, vse s Habicht optiko:
—	modernizirane dvoglede 7 X 42 MDV in 10 X 40 MDW;
(MDV = naravnanje vsake priočesne leče posebej)
•— odlične dvoglede, tudi z gumijasto oblogo in z nastavitvijo ostrine za vsako oko posebej, 7 X 42 MDV GA in 10 X 40 MDV GA;
—	najkvalitetnejše monokularne daljnoglede (spektive) z gumijasto oblogo, 30 X 75;
—	strelne daljnoglede, jeklene in iz lahke kovine od 4 X 32 do 6 X 42;
—	najnovejše daljnoglede NOVA;
—	municijo Hirtenberg;
—	puške Steyr-Mannlicher
IMA STALNO NA ZALOGI GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO TOVARN SVVAROVSKI, HIRTENBERG IN STEVR
Hans
Fanzoj
puškama
Borovlje — Ferlach Griesgasse 1 Avstrija

glasilo Lovske zveze Slovenije, revija za lovstvo letnik LX. — št. 3 junij—rožnik 1977
Lovca izdaja Lovska zveza Slovenije. Tiska ga Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Izdajateljski svet:
Tone Svetina, predsednik,
Franjo Bulc, Janez Černač,
Janez Gregori, Gregor Kersnik,
Franjo Korbar, Franc Poredoš,
Anton Simonič, Peter Soklič,
Marijan Šebenik.
Uredniški odbor:
Tone Svetina, glavni urednik,
France Cvenkel, urednik in odgovorni urednik,
Anton Simonič, Stane Valentinčič. Pomočnik urednika: Janko Perat. LOVEC izide praviloma vsak mesec. Prva številka letnika izide v začetku lovskega leta, v aprilu.
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS, št. 421-2/72, oproščeno prometnega davka.
Ta številka je izšla v 18 800 izvodih. Letni prispevek zvez lovskih družin Lovski zvezi Slovenije, v katerem je vračunana tudi naročnina za glasilo Lovec, je po članu 185 din. Za druge naročnike je letna naročnina 160 din, za inozemstvo 250 din. Posamezna številka 14 din.
Naročnino je treba plačati vnaprej na žiro račun Lovske zveze Slovenije. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Vse gradivo za objavo pošiljajte Uredništvu Lovca, Župančičeva 9 — p. p. 505,
61001 Ljubljana. Telefon (061) 21-245 in 21-819. Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo.
Cene malim oglasom:
do 15 besed 40 din, od 15 do 25 besed 60 din, od 25 do 30 besed 80 din.
Za vsako nadaljnjo besedo 5 din.
Za člane lovskih organizacij v SR Sloveniji velja polovična cena.
Za oglašanje obrtnih in drugih storitev ali uslug v malih oglasih velja dvojna cena. Male oglase je treba plačati vnaprej na žiro račun Lovske zveze Slovenije: 50101-678-47158.
IZ VSEBINE:		
J. P.	68	Lovska zveza Slovenije dobila priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda
France Cvenkel	70	Zavarovanje redkih in ogroženih živalskih vrst
—	70	Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik
Blaž Krže	73	O novih pogledih na gospodarjenje s srnjadjo
Andrej Levičnik	76	Pregled najpogostejših bolezni divjadi
Stanko Lapuh	78	Moja ljubica, pesem
Ivan Udovič	80	Osnovno o z reji psov
Tone Svetina	83	Triglavski paradiž — 2. nadaljevanje
Peter Vovk '	86	Kresna noč
Iz jugoslovanskih republik in pokrajin:	87	Za uplenjenega volka kmalu ne več
		nagrade — A. Frkovič
Lovska organizacija:	88	Zlatorogovo plaketo Krožku furlanskih športnih lovcev — J. P.
	88	Prvo srečanje predstavnikov obeh slovenskih zamejskih lovskih organizacij
		s predstavniki LZS — J. P.
Jubilanti:	92	
Vprašanja — odgovori:	92	Orožje na orožni list za posest in kakšna vrsta ter moč lovskega orožja — Pravno-statutarna komisija LZS
Lovski oprtnik:	93	Dopolnitev podatkov v članku ing. A. Černeta »Raca mlakarica« — Ing. V. Jenko
	93	Lovec — 20 let na invalidskem vozičku — F. C.
Mladi pišejo:	94	
V spomin:	95	
Foto-kino klub		
Diana:	96	Ptice na gnezdu — J. Černač
Lovska kinologija:	97	
Šaljive:	98	Trofeja, pesem — J. Praprotnik
Lovska zveza Slovenije
dobila priznanje Osvobodilne fronte
slovenskega naroda

K : P'	U’: '.-'v
SOCIAUSTiČNt: ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE

mm
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA
LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE
08 78-1 f.T\K 1 18#il|i$y9g| 1018TVA, 7A 0!i! IKOVAMi-!N RAZViMNJfc LOVSKI KULTU K( H K ZA KRtTITt V SPLOShEfiA UUOSKkGA ODPORA i\ DKUZgrNE SAMOZ-\SC !1 L
NA OBLfciMCO USTANOHTVk OSVOBODILNE FRONTE . • r:!i! | n:-?
llieiliff ' .o,;.
PR LDS EDN1K
■
4l:W
Na slovesni seji Republiške konference SZDL Slovenije v počastitev šestintridesetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 26. aprila letos, je predsednik Republiške konference SZDL Slovenije, Mitja Ribičič, podelil zlata priznanja OF — osmič po vrsti — osemnajstim družbenopolitičnim delavcem in dvema organizacijama, med njimi tudi Lovski zvezi Slovenije.
V imenu Lovske zveze Slovenije je to najvišje slovensko politično priznanje prevzel Lojze Briški, predsednik skupščine LZS.
Podelitev priznanja je obrazložena:
»Lovska zveza Slovenije je samoupravno organizirana družbena organizacija, z bogatimi izkušnjami, v kateri se dosledno uveljavlja načelo prostovoljnega dela. To omogoča krepitev materialne osnove, potrebne za ohranitev in gojitev divjadi.
Številni člani sedanje lovske organizacije so aktivno sodelovali v NOB ter v povojni krepitvi obrambne sposobnosti naše države. Lovska organizacija je dosegla pomembne rezultate pri družbenem organiziranju lovcev in urejanju lovstva, skladno s socialistično in samoupravno naravo naših družbenih odnosov, ter pri oblikovanju in razvijanju lovske kulture in v odnosu do varovanja narave in divjadi. V zadnjem času pa lovske organizacije še posebej veliko prispevajo h krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite. Številčno se organizacija krepi iz leta v leto in šteje danes že 17 000 članov
PredsecJnik Lojze Briški sprejema priznanje OF Lovski zvezi Slovenije, ki mu ga na slovesni seji v dvorani Skupščine i>Hb izroča Mitja Ribičič, predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slov. Foto S. Busič
lovskih družin. Lovska organizacija v Sloveniji je grajena na čvrstih temeljih medsebojne povezanosti in solidarnosti, vedno večji pouda-rek namenja tudi nenehnemu izobraževanju, raziskovalnemu delu ter vnašanju novih spoznanj v prakso.
V duhu zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč je zaživelo samoupravno dogovarjanje s subjekti gozdarstva in kmetijstva kot pogoj za smotrno in ustvarjalno načrtovanje ter gospodarjenje s prostorom. Lovska zveza Slovenije s številnim članstvom, od katerega je več kot polovica delavcev in kmetov, predstavlja pomemben člen usmerjanja delovnih ljudi in občanov v široko fronto SZDL.«
Lovci širom po Sloveniji smo ponosni na to veliko priznanje, ki po-
meni najvišjo potrditev pravilnosti razvojne poti slovenske lovske organizacije v 70 letih njenega obstoja. Saj je bila že sama ustanovitev lovske organizacije dejanje upora in odpora proti načrtom, kako utopiti slovenski narod ter ga preprosto izbrisati z zemljevida.
To je tudi priznanje slovenski lovski organizaciji, da je ob okupaciji leta 1941 prenehala z vsakim javnim delovanjem in se s svojim glasilom LOVCEM udeležila kulturnega molka; je priznanje številnim lovcem udeležencem NOB, in končno je to priznanje prizadevanjem za gojitev in ohranitev divjadi, kot sestavnega dela žive narave. Hkrati pa se zavedamo, da nas to veliko priznanje še bolj zavezuje k naporom za uresničitev smotrov, ki smo si jih zadali.
J. P.
Zavarovanje redkih in ogroženih živalskih vrst
France Cvenkel
Mesec dni po sprejetju Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč je Skupščina SR Slovenije sprejela tudi Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik. Čeprav se ta odlok formalno ne nanaša na lovski zakon, je pa v ozki povezanosti zlasti z njegovim prvim delom. Zato ga je enako kakor lovski zakon vsak lovec dolžan poznati in ga tudi dosledno izvajati. Leto 1977 je razglašeno za leto varstva okolja oziroma varstva narave. Torej je v tem letu prav gotovo ena izmed nalog vodstev lovskih družin: temeljito seznaniti članstvo s tem odlokom.
Osnutek oziroma predlog tega odloka je bil pred sprejetjem v javni razpravi dve leti. Marsikdo ima oziroma bo imel sicer pripombe glede posameznih zavarovanih ali nezavarovanih živalskih vrst, toda odlok kot polnoveljaven je sedaj pred nami in naša dolžnost je, da ga spoštujemo in dosledno izvajamo. Tudi pri izvajanju tega odloka veljaj
osnovno načelo: Ne uničuj, ampak varuj zaščitene živali! Ne odstreli oziroma ne pokončaj nobene živali oziroma njene razvojne oblike, naj bo ptica, sesalec, plazilec, dvoživka ali žuželka, ki je ne poznaš!
Ko je 11. decembra 1976 začel veljati ta odlok, sta prenehali veljati: Odločba o zavarovanju redke favne (živalstva) in Odredba o varstvu koristnih ptic in sesalcev. Izmed prosto živečih sesalcev, ki niso uvrščeni med divjad, so bili do uveljavitve tega odloka zaščiteni: jež, krt, rovke in netopirji. Izmed navedenih je novi odlok zaščitil samo ježe oziroma točneje: obe podvrsti evropskega ježa, ki živita na ozemlju naše republike.
Ob tem se bo marsikdo vprašal, zakaj niso več zaščiteni koristni krt, rovke in netopirji. Delni razlog je gotovo v samem namenu tega odloka, ki je izražen v naslovu: zavarovanje redkih ali ogrože-n i h živalskih vrst. Medtem ko je razveljavljena odredba varovala koristne ptice in koristne
(Uradni list SRS, št. 28, od 3. 12. 1976)
Na podlagi 335. člena in 23. alinee 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 27. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 24. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik
1. člen
Za zavarovane redke ali ogrožene živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: zavarovane živalske vrste) se v smislu
9.	člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7-21/70) razglašajo:
žuželke (Insecta)
1.	orjaški krešič (Carabus gigas)
2.	planinski kozliček (Rosalia alpina)
3.	kovač (Ergates faber)
4.	strojar (Prionus coriarius)
5.	vrsta hrošča kozlička (Aegosoma scabricorne)
6.	nosorožec (Oryctes nasicornis)
7.	rogač (Lucanus cervus)
8.	eremit ali puščavnik (Osmoderma eremita)
9.	gorski apolon (Parnassius apollo)
10.	veliki nočni pavlinček (Saturnia Pyri)
11.	kraški pavlinček (Perisomena cae-cigena)
12.	vrsta pedica (Erannis ankeraria)
13.	vrsta prelca (Drymonia vittata)
14.	vrsta kobilice (Saga pedo)
Dvoživke (Amphibia)
15.	človeška ribica (Proteus anguinus)
Plazilci (Reptilia)
16.	želva sklednica (Emys orbicularis)
17.	navadni gož (Elaphe longissima)
18.	progasti gož (Elaphe guatuorlinea-ta)
19.	belica (Coluber gemonensis)
20.	mačjeoka kača (Telescopus fallax)
21.	rilčasti gad (Vipera aspis)
Ptiči (Aves)
22.	slapniki (rod Gavia), vse vrste
23.	ponirki (rod Podiceps), vse vrste
24.	kormorani (rod Phalacrocorax), vse vrste
25.	plameneč (Phoenicopterus ruber)
Velika sinica (Parus major) si po plohi suši perje	Foto dr. J. Pesjak
26.	ujede (Falconiformes), vse vrste, razen kragulja (Accipiter gentilis), skobca (Accipiter nisus) in planinskega orla (Aguila chrysaetos)
27.	mokoži ali vodne kokoške (družina Rallidae), vse vrste, razen črne liske (Fuliea atra)
28.	morska sraka (Haematopus ostra-legus)
29.	deževniki (družina Charadriidae), vse vrste razen velikega kljunača ali sloke (Scolopax rusticola) in kozice (Gallinago gallinago)
30.	prilivka (Burhinus oedicnemus)
31.	tekalci (družina Glareolidae), vse vrste
32.	galebi in čigre (družina Laridae), vse vrste
33.	golob duplar (Columba oenas)
34.	kukavica (Cuculus canorus)
35.	ležetrudnik ali podhujka (Caprimul-gus europaeus)
36.	hudourniki (rod Apus), vse vrste
37.	zlatovranka (Coracias garrulus)
38.	vodomec (Alcedo atthis)
39.	čebuler (Merops apiaster)
40.	smrdokavra (Upupa epops)
41.	žolne, detli in vijeglavka (družina Picidae), vse vrste
42.	pevci (Passeriformes), vse vrste razen šoje (Garrulus glandarius), srake (Pica pica), sive vrane (Cor-vus cornix), krekovta ali lešnikarja (Nucifraga caryocatactes) in navadne kavke (Coloeus monedula)
43.	divjad iz prvega odstavka 12. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) — vse vrste pelikanov, čapelj, plevic, žličark, štorkelj, gosi (razen njivske gosi), labodov, rac (razen velike race ali mlekarice, krehelca in regelca), ža-garic, ribjega orla, orlov (razen planinskega orla), jastrebov, kanj, lunjev, sokolov, žerjavov, dropelj, vodnih kokošk (razen črne liske), deževnikov, goloba duplarja, sov, planinske vrane, planinske kavke, poljske vrane, črne vrane in krokarja.
Sesalci (Mammalia)
44.	ježi (rod Erinaceus)
45.	podlesek (Muscardinus avellana-rius)
46.	vrtni polh (Eliomys guercinus)
47.	drevesni polh (Dryomys nitedula)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so zavarovane vse živalske vrste, kj stalno žive v podzemeljskih jamah in podzemeljskih vodah (prave jamske živali), ter hrošči (Coleoptera) m metulji (Lepidoptera) nad gozdno mejo.
(Nadaljevanje na 72. strani.)
Jež (Erinaceus europaeus) spada med žužkojede	Foto ing. J. Černač
sesalce. Novi odlok s tem, da krta in rovke ne ščiti, posredno izraža dejstvo, da ti vrsti nista ogroženi, ne jemlje jima pa veljave, da sta koristni. Netopirji so pa v odloku kot zavarovani sesalci skoraj gotovo izpadli po pomoti.
Namesto iz zaščite izpadlih sesalcev je odlok zaščitil polšji rod: podleska, vrtnega polha in drevesnega polha. (Vrste teh polhov so opisane npr. v Lovcu, št. 7 — oktober 1974, na strani 204.) Tudi navadni polh, ki ga je novi lovski zakon uvrstil med divjad, je sedaj večji del leta zaščiten, od (vštevši) 16. novembra do 24. septembra. Med popolnoma zaščitene redke ali ogrožene ptice je novi odlok uvrstil tudi nekatere, ki jih je prejšnji lovski zakon (iz leta 1966) še uvrščal med delno zaščiteno divjad, npr. kormorana, ponirke vseh vrst, galebe in čigre, goloba duplarja. Odlok je tudi popolnoma zaščitil večino ptic iz družine deževnikov; tako je sedaj povsem zaščitena priba ali vivek, povsem sta sedaj zaščitena tudi kljunača:	čoketa
(Capella media) in grbež (Lymno-cryptes minimus), lovna pa ostaneta še nadalje veliki kljunač ali sloka in kozica ali bekasina (od
1.	8. do 15. 1.).
S tem odlokom razveljavljena Odredba o varstvu koristnih ptic in koristnih sesalcev je dovoljevala lov oz. pokončevanje: domačega vrabca in poljskega vrabca, velikega srakoperja, šoje, srake, sive
vrane, poljske vrane in krekovta. Odlok pa je s tem, da je zaščitil vse vrste pevcev — razen šoje, srake, sive vrane, krekovta in navadne kavke — popolnoma zaščitil tudi obe vrsti vrabcev, poljsko vrano in velikega srakoperja, kajti tudi omenjene vrste spadajo v red pevcev (Passeriformes).
Izmed iz zaščite izločenih petih vrst so ostale povsem nezaščitene le šoja, sraka in siva vrana. Navadna kavka in krekovt sta po tem odloku ostala nezaščitena tako rekoč le »navidezno«. Isto velja za planinskega orla. Navadna kavka, lešni-kar in planinski orel so namreč po 12. členu, točka 3, novega lovskega zakona uvrščeni med divjad, »ki je sicer tudi ni dovoljeno loviti vse leto«. Vendar republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skladno z omenjenim zakonom izjemoma (12. čl., tč. 4) lahko dovoli odstrel določenega števila divjadi, ki so naštete v 12. čl., tč. 3.
V novem lovskem zakonu, 12. čl., tč. 1, pa so navedene druge, vse leto zaščitene vrste divjadi, katerih odstrel pa republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne more dovoliti. To točko omenjenega člena, ki je v tem odloku ponovljena pod zaporedno številko 43, je tudi treba poznati najnatančneje.
Število zaščitenih plazilcev odlok razširja od prej edine zaščitene želve sklednice še na 5 vrst kač. Med njimi sta tudi naši največji
kači, od 140 do 200 cm dolgi navadni gož in še nekoliko daljši progasti gož ali kravarica. S tem pa ni rečeno, da z odlokom nezaščitene kače lahko pokončujemo. Koliko navadnih smokulj pobijejo nepoučeni ljudje na račun navadnega gada, ker so mu zelo podobne. Navadnemu nezaščitenemu gadu je podoben tudi zaščiteni rilčasti ali laški gad.
Edina dvoživka, ki ostane še naprej zaščitena, je človeška ribica ali proteus.
Izmed žuželk so bili do sprejetja tega odloka zaščiteni po Odločbi o zavarovanju redke favne (Ur. list LRS, št. 29/1951) le: planinski kozliček, orjaški krešič in metulj apolon. Ti ostanejo zaščiteni še nadalje. Pridružilo pa se jim je še 11 vrst. Naj med novimi zaščitenimi žuželkami omenim le vsem znanega, a vedno redkejšega rogača ali rogina ali tudi klešmana. Samec ima v velike klešče ali rogova podaljšani zgornji čeljusti. Ličinka je dolga ca. 10 cm in polnih 6 let preživi v trhlem hrastovem lesu — zadnje leto kot buba. šele sedmo leto zleti iz hitinastega oklepa rogač. Ta veliki hrošč je zaščiten tudi v več drugih državah, npr. v Avstriji, Nemčiji, Švici. Izjemen odlov, zbiranje itd. ter »poseg v naravni razvoj« zavarovanih živali po tem odloku lahko dovoli Republiški sekretariat za urbanizem, ko dobi mnenje Zavoda SR Slovenije za spomeniško varstvo. Kaj pa sankcije proti kršilcem tega odloka? Navedene so v 21. členu Zakona o varstvu narave (Ur. list SRS, št. 7—21/70): »Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje, kdor brez dovoljenja uniči, prenese, proda, izvozi ali odnese v tujino zavarovano žival. Posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka zaradi materialnih koristi, pa se kaznuje z denarno kaznijo do 10 000 din. Sme se pa izreči tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek ali pridobljeni s prekrškom.«
Lovska družina pa ima zoper kršilce še drugo sankcijo: disciplinsko kazen.
V zvezi z vsem navedenim naj pripomnim še to, da je obravnavani odlok v mnogočem razveljavil vsebino poglavja Varstvo narave (A. Varstvo živalstva) v Slovenskem lovskem priročniku (XIII. pogl. v izdaji I. 1971 in. XIV. pogl. v izdaji I. 1974), kar morajo upoštevati vsi, ki se poslužujejo te knjige. Spremembe so nastale tudi pri zaščiti redkih rastlin oziroma cvetic; o tem bomo naše bralce seznanili v posebnem članku.
(Nadaljevanje z 71. strani)
2.	člen
Za zavarovane se štejejo žive in mrtve živali v vseh razvojnih oblikah (jajca, ličinke, bube, mladiči in odrasle živali) ter deli mrtvih živali (lobanje, kože, kožuhi, suhi preparati in podobno), če ni v tem odloku določeno drugače.
3.	člen
Živali zavarovanih živalskih vrst je prepovedano loviti, ubijati, prenašati, zadrževati v jetništvu ali pa namerno vznemirjati v njihovem naravnem okolju ter uničevati, poškodovati, zbirati in prenašati njihova gnezda, legla in jajca oziroma njihove razvojne oblike. Primerke zavarovanih živalskih vrst je prepovedano prodajati, kupovati ali darovati ter izvažati ali odnašati v tujino. Da se ohrani naravno ravnotežje in obstoj avtohtonih živih organizmov, je prepovedano prenašanje živali zavarovanih živalskih vrst iz kraja v kraj ali pa naseljevanje novih živalskih vrst na območjih, kjer žive zavarovane vrste, če bi jih nove živalske vrste lahko ogrožale.
4.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko Republiški sekretariat za urbanizem dovoli izjemen odlov, zbiranje, prenašanje, gojitev, razpošiljanje, od-
našanje ali izvoz zavarovanih živali v tujino, če je to potrebno za znanstve-no-raziskovalno delo, za vzgojo (zoološki vrtovi, pedagoške ustanove in podobno) ter za strokovno gojitev zavarovanih živali z namenom, da se poveča njihovo število v naravi.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za poseg v naravni razvoj zavarovanih živali ali v njihovo življenjsko okolje, če je ta neogibno potreben iz gospodarskih ali higiensko-sanitarnih razlogov ali zato, da se prepreči gospodarska škoda.
Republiški sekretar za urbanizem izda dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena potem, ko dobi mnenje Zavoda SR Slovenije za spomeniško varstvo.
Dovoljenje se lahko izda največ za dobo dveh let, po izteku te dobe ga je treba obnoviti.
5.	člen
Zavarovane živalske vrste smejo raziskovati domače znanstveno-raziskoval-ne organizacije in posamezniki, ki imajo za to dovoljenje republiškega sekretarja za urbanizem.
Tuje znanstveno-raziskovalne organizacije in tujci lahko raziskujejo biotope prosto živečih zavarovanih živalskih vrst, če pridobijo dovoljenje po določbah odloka v vrstah znanstvenega raziskovalnega dela, za katere je tujcem potrebno dovoljenje (Uradni list SFRJ, št. 27-332/70) in dovoljenje organa iz prejšnjega odstavka.
6.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe zemljišča je dolžan omogočiti proučevanje in raziskovanje zavarovanih živalskih vrst tistim, ki imajo za to dovoljenje po 4. oziroma 5. členu tega odloka.
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha v skladu z določbami 22. člena zakona o varstvu narave veljati:
1.	odločba o zavarovanju redke favne (Uradni list LRS, št. 29-147/51);
2.	odredba o varstvu koristnih ptic in koristnih sesalcev (Uradni list SRS, št. 29-161/66).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 63-25/76
Ljubljana, 24. novembra 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj I. r.
O novih pogledih na gospodarjenje s srnjadjo
Blaž Krže
V smernicah, stališčih in sklepih 1. seje skupščine LZS, ki je bila aprila 1976 v Novi Gorici, je izražena tudi tale misel:
Le z razvijanjem strokovno-razisko-valnega dela, z vnašanjem znanstvenih dognanj prirodoslovnih znanosti v prakso in s spoštovanjem zakonitosti o celovitosti in nedeljivosti narave je možno zagotavljati nadaljnji razvoj lovstva.
Izhajajoč iz tega, naj bo naše delo usmerjeno v poglobljena prizadevanja za ohranjevanje in izboljševanje naravnega okolja in mnogo več naporov je potrebno posvetiti »opazovanju« divjadi v okolju. Pri tem pa imam seveda v mislih zbiranje, razvrščanje in analiziranje vseh možnih ugotovitev in podatkov o divjadi ter iz tega izhajajočih ukrepov. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč tako usmeritev docela podpira, ki je s tem postala obvezna vsebina dela vseh lovskih organizacij. Začrtana pot pa brez dvoma zahteva določene spremembe dosedanje gojitvene politike, ki pa morajo biti postopne, sproti preverjene, ki se morajo dopolnjevati in prilagajati dinamičnim zakonitostim narave, a tudi specifičnostim naše lovske organizacije.
Ni slučajno, da smo se v teh prizadevanjih najprej dotaknili srnjadi. Srnjad v Evropi, pa tudi pri nas, sodi med vrste, katerih število seje v zadnjih 30 letih močno povečalo, seveda zlasti po zaslugi lovstva. Znano je tudi, da v večini področij, sorazmerno s povečanjem števila, srnjadi upadata telesna teža in teža rogovja. Temu pa zagotovo botrujejo prevelika gostota, slabšanje življenjskih pogojev pa tudi nepravilno poseganje z odstrelom in delno tudi konkurenčnost nekaterih živalskih vrst, predvsem jelenjadi.
V Sloveniji sedaj praktično ni lovišča, kjer ne bi živela srnjad in tudi skoraj ni lovca, ki ne bi lovil te divjadi.
V novejšem času so raziskovalci in poznavalci srnjadi v več evropskih državah, pa tudi pri nas, predvsem z markiranjem in sistematičnim opazovanjem te divjadi v njenem naravnem okolju ugotovili in potrdili vrsto novih zakonitosti v biologiji srnjadi, ki se bistveno ločijo ali so povsem nasprotne dosedanjim pojmovanjem. Naj omenim samo proučevanje obrabljenosti zobovja, ki je za ocenjevanje starosti srnjadi, razen enoletne, povsem neuporabna metoda. Seveda se pri tem srečujemo z vrsto pomislekov, kar pa je povsem naravno in človeško. Sicer so pa vsa ta spoznanja zajeta v 5. knjigi Zlatorogove knjižnice »SRNJAD«, v kateri je avtor Anton Simonič prizadevno zbral in obdelal vse, kar je doslej o srnjadi znanega in kar mora preiti v meso in kri vsakogar, ki se poklicno ali zgolj amatersko ukvarja z gojitvijo srnjadi. Res je pa tudi, da nobene zakonitosti v naravi ne smemo sprejemati in razlagati dogmatično, kajti pod vplivom cele vrste naravnih in drugih dejavnikov se po-
goji za divjad v njenem življenjskem prostoru spreminjajo in so od okolja do okolja drugačni. Uvajanje novih gojitvenih spoznanj tudi ne smemo istovetiti z izhodišči nekaterih »prenaprednih gojitvenih modelov«. Predvsem nam mora biti jasno, da je prvotnega okolja pri nas vse manj ali pa ga sploh več ni in da se lovstvo samo vsem spremembam okolja uspešno ne more upirati. Zato si bomo prizadevali za tako gojitev divjadi in s tem seveda tudi srnjadi, ki bo kompromis med uravnovešenostjo divjadi z okoljem in naraščajočim fizičnim potencialom lovske organizacije ter s tem z njenimi hotenji in željami. Pri tem je srnjad še zlasti pomembna tudi zaradi svoje izredne prilagodljivosti spremembam v okolju.
Komisija LZS za gojitev velike divjadi je v svoj delovni program vnesla tudi nalogo: pripraviti smernice za gojitev in novo »kategorizacijo« srnjadi. V ta namen je bilo, z upoštevanjem novejših spoznanj iz biologije srnjadi in pa iz analitič-
Napasla se je, zdaj gre prežvekovat	Foto V. Šuligoj
SRNJAD
Besedilo in obrazec sta iz formularja »Poročilo o odstrelu in izgubah divjadi v letu 1976/77, ocena pomladanske številčnosti 1977, načrt odstrela 1977/78«, ki so ga dobile v izpolnitev na začetku tega lov. leta vse LD.
Obrazec smo izpolnili z vstavitvijo podpoprečnih, poprečnih In nadpoprečnih telesnih tež, tež rogovij in dolžine šil (kar je na obrazcu krepko natisnjeno).
Navedeni primer za lovišče LD Zeleni log velja le za lovišča določenega območja; v območju z drugačnimi pogoji za srnjad je oziroma bo ustrezna strokovna komisija »bazena« ali ZLD vnesla drugačne teže in dolžino.
Pri srnjadi se kot kriterij izbire uvaja tudi telesna teža, s tem da je potrebno ugo-toviti oz. določiti, kaj je poprečna, podpoprečna in nadpoprečna telesna teža v posameznem področju.
Odstrel med mladiči in enoletno srnjadjo ter med starejšo srnjadjo mora biti v razmerju 50 : 50, v enakem razmerju pa naj bi bil odstrel po spolu. Ostale gojitvene smernice so v knjigi »SRNJAD« (5. knjiga Zlatorogove knjižnice). Kolikor razpolagamo s podatki o telesnih težah za nazaj, je treba npr. pri težah srnjakov (ti so bili običajno tehtani brez glave) dodati ustrezen pribitek (ca. 1,5 kg), v bodoče pa moramo dosledno uvesti obvezno tehtanje na 0,5 kg natančno (iztrebljeno, v koži, z glavo, nogami in s trofejo).
V lovskem letu 1977/78 so določeni za lovišče LD Zeleni log naslednji kriteriji:
	A	B
lanščaki	1.	telesna teža 16 kg in več (rogovje se ne upošteva) 2.	telesna teža od 12 kg do 16 kg, šila nad 7 cm	1.	telesna teža pod 12 kg (rogovje se ne upošteva) 2.	telesna teža od 12 do 16 kg, dolžina šil pod 7 cm
2 in večletni srnjaki (teritorialni)	1.	telesna teža 19 kg in več (rogovje se ne upošteva) 2.	telesna teža od 15 kg do 19 kg, teža svežega rogovja 240 gramov in več	1.	telesna teža 19 kg in (rogovje se ne upošteva) 2.	telesna teža od 15 kg do 19 kg, teža svežega rogovja pod 240 gramov
sme mladice (enoletne srne)	telesna teža nad 16 kg	telesna teža pod 16 kg
2 in večletne srne	telesna teža nad 20 kg	telesna teža pod 20 kg
Opozorilo:
Pri tehtanju rogovja velja, da mora biti trofeja še sveža in pravilno pripravljena (odrezana).
nih ugotovitev o tej divjadi v Sloveniji, pripravljeno gradivo in z objavo v januarskem Lovcu 1977 dano tudi lovcem in lovskim organizacijam za kar najširšo razpravo. Predlagana metoda je bila tudi utemeljena z ugotovitvami študije o 662 uplenjenih srnjakih v obdobju od 1964 do 1973 na Kočevskem.
Žal pa se pričakovanje o številnih pripombah in spreminjevalnih predlogih ni uresničilo, kar je vsekakor tudi krivda pomanjkljivo organizi-
rane razprave po lovskih družinah in v okviru zvez lovskih družin. Samokritično pa je treba reči, da je bilo omenjeno gradivo (verjetno) strokovno prezahtevno za nivo poprečnega lovca, zato bi bila ustrezno organizirana razprava in razlaga še toliko bolj potrebna. Posledica tega se je pokazala tudi v slabem ali zgolj formalnem odzivu na posvetovanje s predstavniki strokovnih teles ZLD, ki je bilo sklicano za 28. 2. 1977 v Ljubljani. Na tem
posvetovanju smo predlog novih gojitvenih smernic ponovno proučili in jih sprejeli v taki obliki, da jih je bilo možno vključiti že v letne načrte gospodarjenja za tekoče lovsko leto.
Povzetek novih smernic za gojitev srnjadi je v naslednjem: Kot kriterij izbire — odstrela (izbiranje — gojitvenega odstrela ne opuščamo, kot je slišati v nekaterih razlagah) se uvede tudi telesna teža, ki je vsekakor pomembnejši pokazatelj kakovosti srnjadi v določenem okolju kakor npr. teža rogovja. Načrtovanje in izvajanje odstrela po starosti in strukturi je nujno, odstrel pa je dinamičen oz. se povečuje, sorazmerno z odstrelom B-lanščakov (gumbarjev), v razredu mladičev oz. mladic. Z odstrelom posegamo predvsem v telesno (in trofejno) podpoprečno srnjad, med srnjaki je dovoljen tudi ustrezen odstrel nad-dveletnih A srnjakov. Zato je popolnoma nesmiselno in narobe omejevati odstrel B lanščakov. Med poprečnimi srnjaki, teh je večina, je poleg telesne teže pomembna tudi teža rogovja oz. pri lanščakih višina šil. Telesna teža srnjadi pa je v različnih okoljih različna, zato je osnovna naloga strokovnih komisij pri ZLD, da pomagajo lovskim družinam oz. področjem (gojitvenim bazenom) določiti take k r i -
Srnjad
(Kategorije)
mladiči (srnjački) lanščaki A lanščaki B
dve- in večletni srnjaki A dve- in večletni srnjaki B
mladiči (srnice) enoletne srne A (mladice) enoletne srne B (mladice) dve- in večletne srne A dve- in večletne srne B
t e r i j e (telesna teža v posameznem razredu, teža rogovja oz. višina šil), ki bodo dovolj široki, da bodo zagotavljali uspešno uvajanje sicer dokaj težkih smernic v prakso. Kolikor natančnejša evidenca o težah uplenjene srnjadi v preteklih letih je na voljo, toliko lažje bo to delo. Vedeti moramo, da bodo ti kriteriji v okviru lovskogojitvenih območij, predvidenih z novim lovskim zakonom, različni oz. prilagojeni razmeram v »gojitvenih bazenih«, kar pa zaradi teritorialnega načina življenja srnjadi ne sme biti problem. Prav tako se kriterij izbire po telesni teži upošteva ne le pri odstrelu mladičev, pač pa tudi enoletnih srn (mladic) in naddveletnih srn, pri čemer pa je nujno treba spoštovati funkcijo srne vodnice.
Vsem mora biti jasno, da strokovnost v lovstvu vse bolj prihaja v ospredje. Vsi skupaj in vsak zase se bomo morali usposabljati za pravilno presojanje telesne teže, Pridobljeno znanje pa nenehno krepiti s sprotnim preverjanjem, še zlasti odgovorno moramo začeti evidentirati telesne teže in teže rogovja ter iz tega izhajajoče ugotovitve pravilno uporabljati. Potrebno je omeniti še to, da so bile spremembe v gojitvi srnjadi upoštevane že pri določitvi novih
lovnih dob. Ne samo, da je klimatska različnost Slovenije narekovala pričetek lovne dobe na srnjaka 15. maja, pač pa tako »odpiranje« lovcem-gojiteljem omogoča zgodnje in temeljito poseganje zlasti v kategorijo B-lanščakov. Načelo, da je lovsko pravično upleniti le »rdečega«, to je prebarvanega srnjaka, je povsem v nasprotju z ugotovitvijo, da se prve prebarvajo mlade, dobro razvite in vitalne živali. Opozoriti je tudi še na to, da je veliko več pozornosti kot doslej treba usmeriti v odstrel srn in mladičev ter v ta namen izkoristiti zla-
sti lovni čas v septembru, ko srnjad še dobro izstopa. V septembru bi morali izvršiti vsaj 3A odstrela srn in mladičev, kar je seveda težka in odgovorna naloga, ki zahteva ustrezno strokovno znanje in dobro organiziranost. Odlagati odstrel mladičev, češ naj se še malo poredijo, je v temelju narobe, kajti v kasnejših mesecih, ko dnevi postanejo sivi kot srnjad, sta pravilna presoja in s tem izbirni odstrel močno otežena. Zaradi tega je tudi lovna doba na srne in mladiče podaljšana do 15. januarja.
OCENA ŠTEVILČNOSTI, IZVRŠENI ODSTREL IN IZGUBE SRNJADI V SR SLOVENIJI
Iz statistike LZS
Leto	Pomlad, število	Odstrel	Izgube
1949	24 000	1 160	_
1955	42 500	3 700	—
1960	53 700	7 900	—
1970	63 000	12 800	4 800
1975	78 000	19 000	4 300
Opomba: Podatki za leta 1949, 1955, 1960 so samo za lovišča lovskih družin. Podatki za leti 1970, 1975 so skupaj za lovišča lovskih družin in lovišča OZD (gojitvena). Od izgubljene srnjadi v letu 1970 je bilo 750 povožene. V tem letu so bile tudi velike izgube zaradi hude zime. Leta 1975 je bilo 1250 srnjadi povožene.
Pregled najpogostejših bolezni divjadi
Andrej Levičnik
Pobudo za pričujoči pregled najpogostejših bolezni divjadi so mi dala zlasti predavanja na šoli LZS za lovske tehnike. Dokaj slabo poznavanje bolezni divjadi pri lovcih pa še dodatno terja o omenjeni problematiki nekaj odstavkov.
Ta pregled je zelo enostaven, brez teoretičnega razlaganja o nastanku posamezne bolezni. Njegov cilj je hitra, jasna in pregledna informacija, ki jo v svoji praksi potrebuje vsak lovec.
Poleg omenjenega cilja ima ta pregled še drugo nič manj pomembno nalogo, da namreč opozori vsakega lovca, da z mesom posamezne uplenjene divjadi morda ni vse v redu, zaradi česar je v takem primeru potreben temeljit veterinarski pregled.
Ravnanje naših lovcev z uplenjeno divjadjo je na žalost še dokaj slabo. Tako se večkrat zgodi, da pride v hladilnico odstreljena divjad, ki bi jo praviloma morali uničiti. Pravilnik o pregledu vseh živil živalskega izvora določa, da je meso divjadi, prav tako kakor meso domačih živali, pod obvezno kontrolo veterinarske inšpekcije. To je potrebno zaradi varstva zdravja ljudi kakor tudi zaradi zatiranja nalezljivih in parazitskih bolezni domačih živali in divjadi.
Tudi novi zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki je že v pripravi, ima več določil, ki bodo terjala vrsto ukrepov tudi v LD. Vsak lovec, ki uspešno opravi lovski izpit, bi praviloma moral poznati in ločiti bolno divjad od zdrave. Toda kljub zahtevnosti lovskega izpita je še vedno dosti naših lovcev, ki praktično v zadostni meri ne poznajo bolezni divjadi in problematike v tej zvezi.
Po novem zakonu bo morala namreč lovska organizacija pred odpo-šiljatvijo vsake divjadi izdati potrdilo, da je bila uplenjena oziroma ulovljena v neokuženem lovišču in da preglednik ni ugotovil nobenega suma glede zdravstvene neoporečnosti mesa. Pošiljko bo moral nam-
reč pred odpošiljatvijo pregledati pooblaščen preglednik lov. družine. Celoten sanitarni pregled pa opravi pooblaščena veterinarska organizacija šele v hladilnici, takoj po dostavi divjačine.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi novega zakona predpisal program in način opravljanja izpitov za pooblaščene preglednike LD.
Kakor vidimo, so določila predloga novega zakona zelo zahtevna in terjajo, da se naša organizacija, še pred sprejetjem zakona, pripravi na izvajanje zakonskih zahtev.
V vsaki LD naj bi določili najbolj razgledanega lovca, ki bi se z dodatnim izobraževanjem usposobil za to funkcijo. Funkcijo preglednika bi pa lahko takoj prevzeli lovski tehniki, ki jih je v Sloveniji čez 180, kateri to materijo bolje poznajo.
Omenjena laična pregledna služba pri LD je pomembna tudi zaradi dosedanjega slabega ravnanja z divjačino. Vemo, da večkrat zaradi slabega zadetka, dolgotrajne agonije in poškodovanih prebavil, nestrokovnega iztrebljenja in prometa z odstreljeno divjadjo postane njeno meso manj vredno ali celo neuporabno za prehrano.
Zato bi že pregledna služba samih lovcev lahko veliko pripomogla, da bi tudi na tem področju dosegli večji napredek.
Prof. dr. Valentinčiču se zahvaljujem za njegovo strokovno pomoč in nasvete.
I. SRNJAD
1. Zajedavske bolezni:
a)	Želodčni trihostrongili-d i :
—	Obolela srnjad se pase tudi podnevi, ni tako pozorna na okolico kot zdrava, obnaša se leno.
—	Pod spodnjo čeljustjo se pokažejo otekline. Poginula srnjad ima brezkrvne očesne veznice, bledo podkož-
je, v telesnih votlinah in osrčniku pa rdečkasto vodo. Kri je vodena in jo je malo. Zelo majhni zajedavci žive v siriščniku in začetku dvanajsternika.
—	Bolezen nastopa najhuje v pozni pomladi, zgodnjem poletju in tudi v zgodnji jeseni.
—	Lokacija bolezni je celotna Slovenija.
—	Bolezen se ne prenaša na druge živali in na človeka.
—	Meso je uporabno, vendar je manj kvalitetno.
b)	Pljučni strongilidi (veliki in mali pljučni črvi):
—	Pljučna strongiloza sama zase ne povzroča poginov, vsaj ne v znatni meri. Obolela srnjad včasih kašlja. Drugih vidnih znakov ni.
—	Pri velikih pljučnih črvih najdemo v bronhijih (sapnicah) — včasih tudi v spodnjem delu sapnika pet do osem centimetrov dolge nitaste črve. Pri malih pljučnih črvih pa najdemo na pljučih okroglasta svetlejša, nekoliko dvignjena mesta. Pri poginuli srnjadi redno ugotovimo pljučnico, ponavadi pa se ji pridružijo še druge zajedavske bolezni.
—	Pri veliki populaciji srnjadi bolezen ugotavljamo vse leto.
—	Lokacija bolezni: vsa Slovenija.
—	Bolezen se ne prenaša na živali in človeka.
—	Meso, razen pljuč, je normalno uporabno za prehrano.
c)	Metljaj (veliki in mali):
—	Pri napredovanju bolezni srnjad shujša, sicer se normalno obnaša.
—	Pri poginuli divjadi najdemo otekla jetra. Žolčevodi so dobro vidni. V žol-čevodih najdemo metljaje, ki so ploščati, široki in do 2 cm dolgi črvi.
—	Bolezen nastaja vse leto.
—	Lokacija bolezni so nižinski in vlažni kraji.
—	Na človeka se ne prenaša, na druge živali pa posredno.
—	Meso je normalno uporabno, vendar moramo jetra izločiti.
č) N o s n i zolj:
—	Srnjad včasih prha in je oslabljena.
—	V žrelu najdemo do 80 ličink, ki spomladi dozorevajo in poleti zapuščajo žrelo skozi nos.
—	Najpogosteje nastopa spomladi pri preveliki populaciji.
—	Lokacija bolezni vsa Slovenija.
—	Na človeka in živali se ne prenaša.
—	Meso je za prehrano normalno uporabno.
2. Kužne bolezni:
a)	Slinavka in parkljevka (SIP):
—	Žival pri hoji močno šepa.
—	Nad parklji se vidijo vodeni mehurčki. ki preidejo v ranice in se kasneje ognojijo.
—	Nastopa vse leto (pri nas je zelo redka).
—	Kadar v nekem območju izbruhne pri govedu, jo tam lahko najdemo tudi Pri srnjadi.
Na človeka in vse parkljarje se prenaša zelo hitro in je zelo nevarna. Meso ni uporabno za prehrano.
b)	Steklina:
—	Srnjad se obnaša nenormalno, ne poji se človeka, v poznejšem stadiju je kakor pijana in pogine. Za razliko od zveri pri srnjadi ni faze nemira in klatenja in tudi ne slinjenja.
Ni karakterističnih znakov, bolezen zanesljivo diagnosticiramo edino, če v laboratoriju odkrijemo v možganih Ne-grijeva telesca. Če se pojavi steklina Pri _ lisicah, lahko na tem področju dobi steklino tudi srnjad.
—	Bolezen nastopa vse leto.
—	Bolezen se prenese na človeka in žival. Je smrtno nevarna.
—	Meso ni uporabno.
cj Antraks — vranični prisad:
—	Žival nenadoma zboli, se opoteka, [z analne odprtine, gobca in nosu ji buši krvava pena, nato pa v krčih pogine.
—	Kri živali, ki pogine zaradi antraksa, je katranasto črna in se ne strdi, vranica pa se poveča od 4- do 5-krat.
—	Nastopa vse leto.
V naših loviščih ga zdaj ni, lahko Pa nastopi tam, kjer se pojavi pri goveji živini.
—	Bolezen je zelo prenosljiva na živali [n človeka. Zelo velika možnost okužbe pri delu z obolelo divjadjo.
—	Meso ni uporabno. Najbolje je, če ga sežgemo.
3- Ostale bolezni:
a3 Aktinomikoza (b r a m o v k a) :
j7~ V kasnejšem stadiju se vidijo otekline na čeljusti. Sicer se srnjad normalno obnaša.
~7 POV2roča vnetje in razpad čeljust-l', kosti kakor tudi izpadanje zob. če nolezen napreduje, žival toliko oslabi, ea pogine.
Nastopa vse leto.
~~ Lokacija bolezni vsa Slovenija.
—	Se ne prenaša — bolezen je zelo redka.
—	Meso je normalno uporabno.
b) D I a k o j e d i
(odpadanje dlake):
—	Žival se močno praska. V kasnejšem stadiju bolezni shujša in oslabi, sicer se pa normalno obnaša.
—	Predvsem na glavi in vratu se pojavijo mesta brez dlake, redkeje na drugih delih telesa.
—	Bolezen najpogosteje nastopa pozimi in spomladi, ko ima srnjad zimsko dlako.
—	Lokacija bolezni: vsa Slovenija.
—	Prenaša se samo na živali iste vrste, ne pa na človeka.
—	Dokler žival ni preveč oslabljena in shujšana, je meso normalno uporabno.
1. Zajedavske bolezni:
a) Podkožni zolj (ogrčavost) :
—- Žival se normalno obnaša.
—- Pri izkoženju najdemo na hrbtu kakor tudi na drugih mestih po trupu
II.	JELENJAD
MOJA LJUBICA
Stanko Lapuh
Moja ljubica je zvesta, ramo ob rami z mano hodi skozi polje, gozd in log, včasih tudi tja v goro, kjer petelini se tepo.
»Star si že,« mi ona pravi, »odpočij se tu v naravi!«
Sedel sem na bukov štor in pogledal sem navzgor.
»Glej jo,« pravim, »gori šojo, ki se v vejah spreletava!«
Ona pravi: »Daj, napni, da se šoja umiri!«
In tako sem tudi storil, pisano sem šojo umoril.
To bilo je Pod goro.
Domov vrnila sva se za vasjo.
Kdo moja ljubica je zvesta, vedno mlada ta nevesta? Takega je pač porekla: iz lesa je in iz jekla.
in nogah v podkožnem tkivu zvite črve, velikosti 1—2 cm.
—	Bolezen nastopa v pozni jeseni in pozimi.
—	Lokacija — vsa Slovenija.
—	Se ne prenaša.
—	Meso normalno uporabno za prehrano.
III.	DIVJI PRAŠIČI
1. Zajedavske bolezni: a) T r i h i n o z a :
—	Trihinasti prašiči ne kažejo vidnih znakov bolezni.
—	Če je meso močno okuženo, se to vidi s prostim očesom. Meso je namreč spremenjeno — vodeno.
—	Bolezen nastaja vse leto.
—	Lokacija bolezni — vsa Slovenija.
—	Bolezen se prenaša na človeka.
—	Močno okuženo meso je neuporabno za človeško prehrano. Manj okuženo je mogoče uporabiti za prehrano le, če ga dobro prekuhamo.
2. Kužne bolezni:
a) Prašičja kuga:
— Žival se obnaša nenavadno. Podnevi jo je možno videti zraven vasi. Prihaja na ceste in k vodi. Poskakuje v zrak
zaradi živčnih krčev, ne more zbežati.
—	Bezgavke so povečane, temno vijoličaste, na prerezu podobne marmorju. Sluznica sečnega mehurja znotraj rdeče pikčasta, krvavitve tudi na srcu, vranica povečana.
—	Bolezen najpogosteje nastopa v zimskem času, ko je koncentracija prašičev največja.
—	Lokacija bolezni — vsa Slovenija.
—	Bolezen se ne prenaša na človeka, le na prašiče, seveda tudi na domače.
—	Meso ni primerno za prehrano, zlasti zato ne, ker se bolezen z mesom prenaša.
IV.	GAMSI
1.	Zajedavske bolezni:
a) G a m s j e garje:
—	Garjav gams močno shujša in oslabi. Ni tako živahen kakor zdrav gams. Pogosto se stresa, nerad se premika.
—	Garje se vidijo najprej na glavi, kasneje preidejo na vrat in noge. Na mestih, kjer so garje, je koža pokrita s krastami in dlaka izpada.
—	Bolezen nastopa najpogosteje od jeseni do pomladi.
—	Lokacija bolezni: Gorenjska — ob meji z Avstrijo.
—	Prenaša se samo na druge gamse, zlasti na mladiče in stare ter oslabele živali. Na človeku se zajedavci ne morejo dalj časa obdržati.
—	Meso je uporabno za prehrano, če gams ni preveč garjav.
2.	Kužne bolezni:
a)	Kužna gamsja slepota (karatokonjunktivitis,
KK):
—	Žival se nerada premika, ko pa se, noge dviga nerodno visoko in glavo drži proti soncu. Oči solze.
—	Ima vnete očesne veznice, ki so rdeče. Iz oči se izceja gnoj in kjer teče, izpada dlaka (bela linija izcedka). Roženica postane motna, pokrita je z gnojnim slojem. Dostikrat oko izteče. Bolezen zajame obe očesi.
—	Najpogostejša je v poletju.
—	Lokacija bolezni — Julijske Alpe.
—	Bolezen se ne prenaša na človeka.
—	Meso je uporabno.
b)	Kužna bradavičavost:
—	Gams je zelo shujšan in oslabljen ter se težje premika.
—	Na ustnicah in dlesneh so vidne bradavice.
—	Najpogosteje nastopa v zimskem času.
—	Lokacija bolezni — Julijske Alpe.
—	Bolezen se na človeka in živali drugih vrst ne prenaša.
—	Meso je uporabno za prehrano.
c)	Kužna (virusna) pljučnica:
—	Vidnih znakov ni.
—	Pljuča otekla, intenzivno rdeča. V prsni votlini rdeča tekočina.
—	Nastopa predvsem v zimskem času, zlasti pri preveliki namnožitvi gamsov.
—	Lokacija bolezni: gamsja področja v Sloveniji.
—	Bolezen se ne prenaša.
—	Meso ni uporabno za prehrano.
V.	POLJSKI ZAJCI
1.	Zajedavske bolezni:
a)	Zajčja trakuljavost:
—	Žival se normalno obnaša.
—	V tankem črevesu najdemo do 40 cm dolge trakulje.
—	Najpogosteje nastopa v pozni jeseni.
—	Lokacija bolezni — Primorska.
—	Prenaša se samo na psa.
—	Meso normalno uporabno.
b)	Kokcidioza:
—	Ni posebnih vidnih znakov.
—	S prostim očesom nevidni zajedavci se nahajajo v steni tankega črevesa, v njegovi sluznici.
—	Najpogosteje nastopa v poznem poletju, ko se pojavijo prve megle.
—	Lokacija — vsa Slovenija.
—	Bolezen se ne prenaša.
—	Meso normalno uporabno.
2.	Kužne bolezni:
a)	Tularemija:
—	Oboleli zajec je topoglav, ne beži pred svojim sovražnikom, človek ga lahko ujame kar z roko. Giblje se v krogu.
—	Bezgavke so zatečene in včasih gnojne. Vranica je povečana. Na njej in jetrih je v kasnejšem stadiju videti svetlo rumena žarišča v velikosti prosenega zrna.
—	Bolezen nastopa prek celega leta.
—	Lokacija bolezni — doslej le nekaj primerov v Prekmurju.
—	Zelo prenosna ne le na druge živali, ampak tudi na človeka.
—	Meso neuporabno za prehrano.
b)	Pseudotuberkuloza:
—	Žival shujša, boluje dalj časa in se počasi giblje, tako da jo lahko ujame vsak pes, a celo človek.
—	Poginuli zajec je močno shujšan. Na notranjih organih (jetra, pljuča.
vranica in ledvici) najdemo ognojke. Gnoj je belkaste barve.
—	Bolezen nastopa vse leto, najbolj pa v hladni polovici leta.
—	Lokacija bolezni — področja z veliko padavinami (Gorenjska, Dolenjska).
—	Prenaša se z zajca na zajca, a tudi na človeka.
—	Meso ni uporabno.
c)	Stafilomikoza:
—	Zajec ima lahko dolgo to bolezen, ne da bi bistveno shujšal. Ni zunanjih vidnih znakov, ki bi kazali, da je zajec bolan.
—	Na pljučih in srcu kakor tudi pod kožo so ognojki, veliki kakor lešnik ali oreh. Ognojki so lahko tudi na drugih notranjih organih. Gnoj v njih je gost, lepljiv in bel.
—	Bolezen najpogosteje nastopa v hladnih mesecih.
—	Lokacija bolezni — vsa Slovenija.
—	Bolezen se ne prenaša na druge živali in ljudi.
—	V kasnejšem stadiju bolezni meso ni uporabno. Sicer pa ga je treba dobro prekuhati ali prepeči.
č) Zajčja kuga (pastereloza):
—	Bolezen je nagla. Zajec ne shujša; ob poginu ga najdemo v dobri kondiciji. Žival se do pogina normalno obnaša.
7- Poginuli zajec ima praviloma rdeč izcedek iz nosnic. Sapnik in pljuča so vneta, v prsni votlini pa najdemo rdečkasto tekočino. Karakteristična je dušnikova sluznica, ki je temno vijoličasto rdeča.
—	Bolezen najbolj nastopa v hladnih mesecih.
—	Lokacija — vsa Slovenija.
—	Prenaša se samo z zajca na zajca.
—	Meso ni uporabno.
d)	Bruceloza:
—	Obnašanje živali brez posebnih vidnih znakov.
Močno povečana moda in ognoje-nn- Pri obeh spolih ognojki na jetrih, PUučih, vranici in v podkožju. Pri zajklji še na maternici. Gnoj je rumenkast, razen v modih, kjer je belkast.
—	Bolezen nastopa vse leto.
Lokacija bolezni: zahodni del Slo-
venije, obalni pas, na Krasu v Brki-mh, okrog Postojne in v Vipavski do-'mi, v zadnjem času tudi ponekod v severovzhodni Sloveniji.
—	Prenaša se od zajca na zajca pri Parjenju, nevarna je tudi človeku.
Meso je potrebno dobro prepeči ali Prekuhati, sicer ni uporabno za pre-
VI.	FAZANI
1. Zajedavske bolezni:
a) Kokcidioza:
—	Bolna žival se obnaša normalno, v kasnejšem stadiju ima spuščene peruti in izpušča redko belkasto blato.
—	Bolezen povzročajo mikroskopsko majhni zajedavci, ki napadajo sluznico prebavnega trakta. S prostim očesom so torej nevidni.
—	Bolezen najpogosteje nastopa poleti in na začetku jeseni ter vedno le pri umetni gojitvi fazanov.
—	Bolezen se ne prenaša.
—	Meso normalno uporabno za prehrano.
b) Singamoza:
—- Bolni fazani kihajo.
—- V sapniku opazimo po 1 cm dolge rdeče črve. Če jih je več kakor 5, se fazan zaduši.
—	Bolezen najpogosteje nastopa spomladi in le na področjih, kjer umetno gojimo fazane.
—	Bolezen se ne prenaša.
—	Meso normalno uporabno za prehrano.
Navadni fazan (colchicus) nima belega ovratnika	Foto F. Cvenkel
Osnovno o zreji psov
Ivan Udovič, kinološki sodnik
Kot dolgoletni praktik se čutim dolžnega napisati nekaj odstavkov o zreji psov, ker imam pri telesnem ocenjevanju opravka s psi neustreznih kvalitet, često s križanci. Pri nekaterih lastnikih psov plemenjakov in psic plemenjakinj tudi ugotavljam, da niso dovolj poučeni o stvareh, ki bi jih moral vedeti vsak rejec oziroma lastnik. Nekateri niti ne vedo, kako se ugotovi spolna zrelost psice. Psice vodijo plemenit prezgodaj ali prepozno. Največkrat je prav v tem vzrok, da psica ne postane breja. Vsak bi moral take stvari vedeti, preden si nabavi psa ali psico. Kdor se odloči za rejo psov, bi tudi moral premisliti, če bo za to imel čas.
Paritev psice
Dejansko je psica spolno zrela pri prvi gonitvi. Največ psic se goni dvakrat letno, nekaj le enkrat, nekatere— v manjših odstotkih — pa neredno ali sploh ne. To zadnje je nenormalno; vzrok so hormonske motnje, ki so lahko posledica bolezni ali raznih cepiv.
Prva gonitev pri psici se navadno pojavi v starosti 6—9 mesecev. Psica se prične goniti, ko ji zateče spolovilo — dimljica — in iz nje začne krvaveti. Sprva malo, kmalu močneje. Nekako po 7—8 dneh po-
Istrijanec na sledu Foto J. Fajfar
stane kri blede barve. Od tega dneva je psica pripravljena za paritev. Po mojih izkušnjah je pri psicah, ki se prvič parijo, najugodnejši dan za zaskok in največja možnost za oploditev — deseti dan krvavitve. Pri starejših psicah, ki so se že parile, pa dvanajsti oziroma trinajsti dan, računajoč od začetka krvavitve. Pravi čas za paritev ugotovimo na preprost način, da psico z roko primemo na ledvičnem delu hrbta in nalahno stisnemo. Če psica začne zavijati rep levo ali desno proti glavi in trdno stoji, je godna za paritev. Drugi, še sigurnejši način za ugotovitev paritvene godno-sti je, da psico peljemo k sosedovemu psu. Seveda morata biti oba partnerja dobro oprčena, da slučajno ne pride do nezaželenega za-skoka. Če psica pri takem srečanju pokaže iste znake, ki sem jih navedel, je čas za paritev.
Pravega časa za paritev ne smemo zamuditi, zato je treba zagotoviti plemenjaka že poprej oziroma takoj, ko se odločimo, da bomo imeli leglo. Pravzaprav si je treba zagotoviti 2—3 partnerje, ker je možno, da psica ne bo voljna sprejeti prvega plemenjaka, ali obratno.
Rejcem psic in psov priporočam, da se udeležujejo letnih zrejnih pregledov psov, ki jih prirejajo posamezne pasemske organizacije v raznih krajih. S tem je tudi dana možnost, da se za vsako psico najde najprimernejši plemenjak. Veterinarska veda pripisuje paritvi psice 21 dni. Iz svoje prakse pa vem, da le malokatera psica, ki ni bila zaskočena v 13 dneh, kasneje še dovoli zaskok.
Plemenjak
Po kinoloških predpisih se za paritev lahko uporablja pes plemenjak v starosti od 18 mesecev do izpolnjenih 8 let. Dejansko pa je pes zrel za paritev že, ko prvič dvigne nogo, ko gre na malo potrebo (pri 8 mesecih).
Po predpisih kinoloških zvez republik in v skladu s predpisi Jugo-
slovanske kinološke zveze (JKS) je obvezno: 1. da je psica ob paritvi stara najmanj 14 mesecev; 2. da je dovoljeno uporabiti za paritev psa plemenjaka v starosti od 18 mesecev dalje; 3. da morata imeti pes in psica pozitivno telesno oceno in da sta uspešno opravila preizkušnjo naravnih zasnov.
Kakor na psico plemenjakinjo, moramo paziti tudi na psa plemenjaka. Vedno mora biti čist, brez zajedavcev in pravilno hranjen. Ne smemo ga hraniti preveč, da se mu po telesu ne nabere odvečna maščoba. S pravilno prehrano dosežemo, da je vitke in močne postave. Dobivati mora čimveč beljakovin, manj pa škrobnate hrane. Mora imeti dovolj prostora za gibanje, če ne drugače, na sprehodih. Imeti mora torej dobro telesno kondicijo.
Zadostuje, da pes opravi en zaskok, lahko pa tudi dva v 24 urah. Po 24 urah od prvega zaskoka so zelo redki primeri, da se psica še ople-meni, če je prvi zaskok uspel. To velja zlasti za primere, ko pridejo psice v tem času v stik z drugimi psi. Toda možnost še obstaja, saj se zgodi, da zaskočena psica pusti psa na sebe tudi še do 21. dneva od začetka gonitve. Zgodi se, da je pes plemenjak pokril psico, a je ni oplemenil iz raznih razlogov. Psico potem zaskoči drug pes in lahko pride do nezaželene opleme-nitve. Zato je treba imeti psico po pripustitvi v takem prostoru, kjer do 21. dneva po začetku krvavitve ne morejo do nje drugi psi. Na pregledih kar večkrat ugotovimo, da je oče mladičev v leglu pes druge oziroma nečiste pasme. Možno je, da je lastnik premalo pazil in je psico oplemenil drug, nezaželen pes, še preden jo je lastnik vodil k plemenjaku. Možno je tudi, da je po takem nezaželenem zaskoku nekaj mladičev po materi, nekaj pa po nezaželenem očetu in nepoučen rejec odstrani netipične mladiče, pusti pa tipične, ki pa so tudi nosilci nečiste krvi nezaželenega plemenjaka. Na ta način včasih od
lepih staršev dobimo križance, ki so morda samo na videz čistokrvni, dejansko so pa nosilci nečistih genov. Seveda se kasneje čudimo, odkod v nekaterih leglih tipični ne-pasemski psi. Zato je treba vse mladiče takega legla brezpogojno čimprej pokončati, psici pa vime večkrat zapored namazati z jodovo tinkturo ali s čistim alkoholom. Kolikor rejec sam ne more oziroma ne zna presoditi o čistosti legla oziroma je v dvomih, naj pokliče strokovnjaka za določeno pasmo.
V	času brejosti
Po zaskoku je treba izpolniti obrazec »Prijava paritve«, ki ga podpišeta lastnik psa in psice ter ga takoj pošljeta Kinološki zvezi Slovenije. Dogovorita se tudi takoj, kako bo lastnik psice plačal skočnino (v denarju ali z mladičem).
V	času brejosti psice moramo še posebno skrbeti za njeno prehrano, za čistočo v njenem bivališču, za telesno nego in ustrezno gibanje, štirinajst dni po zaskoku psica začne dobivati močnejše obroke hrane, ki naj vsebujejo dosti beljakovin in kalcija, čim više je breja, tem močnejša mora biti hrana. Psici dajemo več mesa, jajc in vitaminov A in D. Se razume, da je količina hrane odvisna od velikosti psice. Na dan potrebujemo za psico 3A kg mesa, eno jajce, '/2 kg močnate jedi in 10 kapljic vitaminov A-D. Količino hrane razdelimo na več dnevnih obrokov tako, da jo razredčimo. Poleg tega psici ponudimo tudi kako rahlo kost, nikakor ne trde ali votle. Pitne vode Psici ne sme nikoli primanjkovati. Ob 45. dnevu brejosti moramo Psico očistiti vseh črevesnih in zunanjih zajedavcev. Proti črevesnim zajedavcem je najprimernejše zdravilo Thelmin sirup. Proti zunanjim zajedavcem se pa dobijo razni sprayi in posipala. Zadnji teden Pred kotitvijo očistimo tudi njen porodniški prostor. Preparimo ga z vročim lugom, poribamo in naste-
ljemo z nastiljem, ki se ne lomi. Psico samo okopamo v mlačni vodi, ki ji dodamo razkužilo, kot je lug ali čisti alkohol. Porodniški prostor tudi ne pozabimo zavarovati pred prepihom, vlago ali prevročim soncem. Z opisanim zavarujemo psico in njen naraščaj pred vdorom raznih notranjih in zunanjih zajedavcev kakor tudi pred virusnimi obolenji.
Psica je skotila
Zaskočena in oplojena psica nosi '60 do 66 dni. Vsak nadaljnji dan je za psico in zarod lahko usoden. V takem primeru nujno pokličemo veterinarja.
Praviloma psica 63. dan brejosti skoti mladiče, ki so slepi. Barva dlake skotenih mladičev je pri nekaterih pasmah že stalna, pri nekaterih se pa še spremeni. Tako npr. pri nemških kratkodlakih in ostrodlakih ptičarjih, dalmatincih in drugih pri nas redkih pasmah. Pri njih se barva v treh tednih spremeni v stalno, dokončno barvo. Mladiči ostrodlakih oziroma resastih pasem imajo ob porodu kratko oziroma krajšo dlako.
Ko psica koti, je ne smemo vznemirjati. Najbolje je, da jo pustimo samo. Po 12 urah gremo k njej pogledat, če je vse v redu. Ponu-
dimo ji tekočino, da ni žejna. Hrane pa navadno celih 24 ur po kotitvi ne vzame. Navadno traja porod do 12 ur, če pa več, skoraj gotovo nekaj ni v redu.
Po 24 urah odstranimo psico od mladičev, dobro pregledamo leglo in izločimo nadštevilne oziroma šibke mladiče. Pri 14 do 24 mesecev stari psici pustimo le 4 mladiče, pri nad dve leti stari pa 6. Mladiče izločimo tako, da psica tega ne vidi.
Ko smo opravili to neprijetno delo, vrnemo psico k mladičem. Krmiti jo začnemo z mlečnimi, z mesom mešanimi obroki. Postopoma ji dajemo močnejšo hrano. Vsebovati mora dovolj kalcija, ki ga ji med drugim lahko dodamo tudi z navadnim kvasom. Bistveno pa je, da ima psica dovolj mesne hrane. Hrana ji mora namreč zagotoviti čim boljšo mlečnost. Ves čas dojenja hrani dodajamo dnevno od 10 do 20 kapljic vitaminov A-D.
Mladiči so spregledali
Psički in psičke spregledajo po približno 14 dneh. Do treh tednov starosti ne potrebujejo druge hrane kot materino mleko. Po treh tednih, morda dan prej ali kasneje, opazimo, da mladiči postajajo nemirni. Potrebujejo več hrane. Takrat jim
Potrpežljiva brak-jazbečarka in nadležni
ponudimo kravje ali kozje mleko. Tudi mleko, ki ga kupimo v trgovini, je dobro, le žvrkljano jajce mu moramo dodati. Po dveh dneh se psički že navadijo na hrano in jim je ni treba več ponujati; sami se potrudijo k skledi. Po treh dneh začnemo dodajati mleku ovsene kosmiče ali pšenični zdrob, vendar so kosmiči priporočljivejši. Po tednu dni mleku že lahko začnemo dodajati zmleto meso. Dnevno hranimo mladiče v 4 obrokih, ki jih postopoma povečujemo in dajemo tudi močnejšo hrano.
Pri starosti 7 dni mladičem porežemo repe, če to zahteva standard pasme (večina ptičarjev, terierji, španjelij. Najbolje je, da to nalogo prepustimo strokovnjaku. Istočasno mladičem porežemo tudi morebitne slednike. To so odvišni zakrneli prsti oziroma kremplji na gležnjih zadnjih nog. To delo je enostavno in potrebujemo le dobro prekuhane, ostre krojaške škarje. Za razkužitev rane pa poskrbi mati-psica sama s svojim jezikom. Sledniki so v napoto posebno lovskim psom, še zlasti v snegu, kvarijo pa tudi lepotni videz psa.
Pri šestih tednih starosti psički jedo že vse od kraja. Psica se jim začne polagoma odmikati, kajti psički imajo v tej starosti že popolno mlečno zobovje, s katerim na materinem vimenu začno povzročati manjše rane. Ko smo v četrtem tednu hrani za mladiče začeli dodajati meso, dodajamo še surova kokošja jajca z lupino vred. Marsikdaj sem že slišal, da bo pes, ki
mladiči	Foto D. Namestnik
je v mladosti dobival jajca, pozneje za njimi stikal po gnezdih. To ne drži, kajti če dobi s hrano dovolj snovi, ki so potrebne za njegov obstoj in razvoj, jajc drugod ne bo iskal.
Ko psički začno jesti, ne pozabimo na sirup Thelmin, ki je odlično sredstvo tudi proti pasjim glistam. Sirup damo najlaže tako, da mladiča vzamemo v naročje in mu z žličko zlijemo sirup v usta. Še lažje pa to storimo, če nam pri tem kdo pomaga.
Če imajo psički velike, napete trebuščke in so v spanju nemirni, se premetavajo, trzajo in cvilijo, je to zanesljiv znak, da imajo zajedavce. Marsikateremu zreditelju so gliste že uničile leglo. Zelo veliko pa smo storili v prid mladičem že takrat, ko smo brejo psico očistili zajedavcev. Za vsako spremembo pri mladičih, kateri ne najdemo izvora, moramo poklicati na pomoč veterinarja, specialista za mesojede živali.
Zdrobljene kosti ali rahle telečje kosti že lahko ponudimo mladičem po šestih tednih starosti. Z grizenjem si namreč utrjujejo čeljusti, iz katerih bo kmalu začelo rasti popolno zobovje.
Mladiči naj bodo v času rasti v prostoru s čim več sončne toplote in svežega zraka. Obenem pa moramo paziti na čistočo njihovega ležišča in okolice, kajti kakovost mladičev je v veliki meri odraz higiene. Slabotnim mladičem dnevno v hrano dodajmo po nekaj kapljic vitaminov A-D.
Psički pred oddajo
Interesentom že lahko oddamo mladiče, ko so stari nad 7 tednov. Pred tem jim je treba dati še imena. Vsa imena se morajo začeti z isto črko oziroma glasom. Ob tem izpolnimo tiskovino »Prijava legla«, kjer opišemo mladiče, navedemo njihova imena itd., in jo najkasneje v 10 dneh pošljemo Kinološki zvezi Slovenije, da lahko pravočasno pošlje rodovnike referentu za tetoviranje, ki pride 5—6 tednov stare mladiče tetovirat. Priporočam pa še, da psičke pred oddajo cepimo proti pasji kugi ali tako imenovani »štaupi«. Za mladiče je primerno cepivo Morbilla, Zagreb. Pri 6 mesecih pa moramo vsakega psa brezpogojno cepiti s CANDUR cepivom, če ga želimo imeti zdravega in da nam ga ne vzame ta bolezen, ki je zlasti mladim psom tako zelo nevarna.
Nadalje so nekatera društva oziroma klubi že sprejeli sklep, da je dovoljeno pariti psice samo s plemenjaki, ki jim jih določijo zrejne komisije. Zato je nujno, da vodniki privedejo na zrejne preglede vse pse in psice, namenjene za paritev. V članku navedeno naj rejci psov ne jemljejo kot oviro, pač pa kot pripomoček, da bi pri reji naših štirinožnih prijateljev dosegali čim boljše uspehe.
Triglavski paradiž
(Filmski scenarij — 2. nadaljevanje) Tone Svetina — ilustriral Jurij Mikuletič
Žgoče poletje
Ko se ženijo srnjaki:
V gorovju je zazorilo poletje. Sonce neusmiljeno žge. Dnevi so dolgi in vroči, noči kratke in tople, nebo pa je na gosto posuto z zvezdami. Bohotno rastlinje porašča planinske livade.
Po planinah povsod zvončklja živina. Pase se po posekah, zahaja v mladje in se umika pred žgočimi prameni sonca v senco dreves. Tudi gozdne poseke so v bujni rasti in cvetju. Malinje je zazorilo, jagode se rdečijo v rebri in borovnice črne. Rastejo gobe: jurčki, lisičke in živobarvne mušnice.
Lovec Klemen je na poti skozi temne pokljuške gozdove proti visokim goram. V temnem, starem gozdu od zore do mraka neutrudno Pojo sekire in žage. Drvarji, upognjeni k zemlji, grizejo drevo za drevesom. Drevje ječi in vitke smreke z velikim truščem padajo.
Jutra so sedaj sinja, blesteča in svetla. Med drevjem gostoli ptičja hvalnica soncu in bogato pogrnjeni mizi. V visokem smrečju grulijo golobi grivarji in oglašajo se lešni-karji s svojimi hreščečimi glasovi. Ko lovec Klemen počiva ob šopu smrek, privro tja golobi. Zibljejo se na vejah in grulijo. Klemen ustreli in pobere enega. Golob grivar. Pogladi ga po lesketajočem se vratu in reče:
»Dober bo za večerjo ...«
Srnjad je nemirna. Zvodljivo tožno Pivkanje srn kaže, da se približuje prsk. Vročina podžiga slo po paritvi. Srnjaki že neutešeno iščejo srne po gozdu, ki odmeva od izzivalnega bokanja. Srnjakom se rogovje sveti belo, ostro in nevarno. že dolgo pred prskom so se Poganjali v šibka drevesa, ostrili rogovje in vadili svoje močne vratove za boj. Obronki gozdov so polni nenavadnih, ljudem nerazumljivih sledov. Okoli mnogih dreves je zemlja steptana v krogu. Tu so srnjaki gonili sramežljive samice,
dokler se jim niso vdale z jokajočim blejanjem. Mnogo čudnih glasov moti tišino gozda.
Klemen se ustavi na opuščeni gorski planini. Zvečer gre na obhod. Tu je trava še vedno sveža. Srnjad in gamsi so ljubitelji žlahtnih trav in cvetja. Lovec opazuje na tej strani srnjad, onstran grape pa gamse, ki so se že napasli.
Ko se vrne z obhoda, pred kočo zakuri ogenj, osmuka goloba in ga speče na žerjavici. Zadovoljen se napoti k studencu in se naloka osvežujoče vode. Prespi kar na senu v opuščenem stanu.
Zjutraj nadaljuje obhod po gorovju. Dišeča živobarvna cvetna odeja je prepletla strmine. Pred očmi se mu razprostira vsa lepota sončnega barvnega spektra:
Encijani tekmujejo z modrino neba, očnice se belijo po skalah, sleč krvavi med sivim skalovjem, murke, arnika in vsa druga množica gorskega cvetja.
Planinski zajec, svizec, srnjak in gams se sedaj gostijo s sočnim cvetjem, množica ptičev pa z jagodami in drugimi obilnimi plodovi.
Pri pastirjih:
Lovec se je namenil obiskat pastirje. Po vesinah med Lipanco in Draškimi vrhovi so razprostrte črede ovc. Klemen se nameri proti najbližjemu stanu, iz katerega se kadi in so vrata odprta. Ustavi se med podboji in glasno pozdravi:
»Dober dan!«
Nehote mu pogled obvisi na veliki sekiri, ki jo ima suhljat pastir pristavljeno ob vratih. Pastir, ki ima opravka z mlekom, se ozre in se razveseli Klemena.
»Bogdaj!« zapiska z visokim glasom. Z obraza se mu bere strah. »Kaj je novega?« vpraša Klemen. »Medved,« odgovori pastir.
»Mar misliš, da ga boš kar s sekiro?«
»Tudi, če bo treba. Zjutraj nam je raztrgal čez dvajset ovc. Vse se nam je razbeglo ...«
»Ga bomo že pregnali,« obljubi Klemen.
Pastir mu da golido mleka, Klemen se odžeja, sede k ognju in prižge pipo.
Stari pastir mu pripoveduje, kakšne težave so ga to leto zadele: kolikokrat je prestal nevihto, da jih je pred medvedom obiskal volk in da mu je marsikatera žival opletla v brezno.
S Klemenom se napotita po sledovih medvedje pojedine. Res dobita raztrgane ovce, nemarno okrvavljene. Na njihovih truplih se vidijo sledovi medvedovih zob.
Globlje v gozdu ob mlaki v ilovnati zemlji naletita na močne odtise, za moško dlan velike šape z ostrimi kremplji.
Klemen ve, da se je medved privlekel iz kočevskih gozdov. Vsako leto zaide tudi visoko pod stene Triglava kak star, krvoločen samotar. Že desetletja prihajajo medvedi vedno po istih poteh in spijo v istih brlogih. Ljudje tu ne pravijo zaman: Medvedove konte. To je prevotlen, skalnat divji svet v bližini ovčjih planin. Pred stoletji so kmetje tu kopali medvedom globoke jame in vanje nastavljali ostre kole. Zavoljo medvedov so se prepirali z gosposko.
Razkopana mravljišča, odvaljeno kamenje, praske na smrekah in stara obeljena okostja ovc pričajo o medvedu.
»Strašna zverina, pravi velikan,« jadikuje pastir.
Vzpneta se više k čredi, ki se pase med viharnim drevjem. Iz daljave zaslišita rahlo blejanje. »Ovčka je padla v brezno,« de zaskrbljeno pastir.
Pogledata v smeri glasu in vidita, da na drevesu okoli brezna posedajo kavke in krokarji. Ko prideta tja, se svedrajo okoli njiju in kriče. Lo-
vec odveže nahrbtnik in izvije iz njega vrv. Po njej se pastir spusti v vrtačo, kjer je na dnu umirajoča ovca. Bežala je pred medvedom in padla v jamo.
Z njo se vrneta na planino.
Pod večer gresta čakat k tropom, ki so nemirni, ker ovce čutijo v bližini medveda.
Res. Medved nekajkrat razžene ovce. S streljanjem in vpitjem ga lovec in pastir prepodita.
Plezanje:
Onstran gorovja se ob rečici po stezi vzpenjata Rok in njegov prijatelj, obložena vsak s svojim nahrbtnikom. Popoldne je in ob tolmunih se ribe poganjajo za mušicami. Ustavita se, nalovita nekaj potočnih postrvi, ki jih, nataknjene na vrbovo šibo, neseta s seboj. Stene so ozorele. Zdaj je čas, da zapojo kladiva in klini, za vse tiste, ki si želijo višin in vrhov. V zatrepu pod ostenjem Triglava, kjer neha drevje, postavita šotor. Spečeta ribe in jih pojesta. Z daljnogledom ogledujeta smer, po kateri se bosta zjutraj vzpenjala.
Rok se je bil s Klemenom dogovoril, da se bosta našla v koči pri Triglavskih jezerih.
Zjutraj navsezgodaj vstopita s tovarišem v steno. Preplezata nekaj razstežajev in se ustavita pod previsom, ki ga Rok naježi s klini. Dogovarjata se v skopem jeziku: »Drži!«
»Varuj!«
»Zabij!«
»Naprej!«
Zakaj človek osvaja vrhove in čemu izpostavlja življenje, ko premaguje stene, si zastavlja vprašanje Rok. Saj se stena upira samo tistemu, ki
jo hoče preplezati, vrh pa je le točka v prostoru, ki vodi k novim točkam. Kaj je potem torej važno? Važen je boj in plezanje samo. Gore ti pomenijo toliko, kolikor vanje prineseš. Svoboden si tu kot nikjer. Tu, na meji življenja in smrti, tu, kjer je komaj prostora za bilko, tu, kjer je navpičen svet, ki povsod visi v prepade, tu, kjer vrv veže dva med seboj ...
Strmina raste, Rok in njegov prijatelj premagujeta previs za previsom, se lisičita čez nevarne police in obstaneta pred navpično steno, ki jima zapira pot. šele sredi stene sta, sonce pa je že zdrsnilo čez go-
rovje. Sence ju opominjajo, da bosta morala prespati v steni. Izbereta previsno skalo, kjer se pripravita za bivakiranje.
Rok prižge samovar, nalovi snežni-co ob bližnjem plazu in pristavi čaj.
Pri Triglavskih jezerih:
Klemen se pomika počasi skozi svoj revir. Opazuje gamse, ki so zdaj na gozdni meji ali tik pod vrhovi. Gore zdaj niso več samotne. Tudi v najskrivnejše predele so navreli planinci. Opazimo jih po grebenih, na vrhovih, včasih z vriskanjem javljajo, da so prilezli na vrh in preganjajo samoto.
Lovec se ustavi sredi polic Lepega špičja. Pod njim se razprostira Dolina Triglavskih jezer. V daljnogledu zagleda spodaj ob jezercu dekle in fanta, ki sta se namenila v Lepo špičje.
Nabiralci cvetja:
Fant in dekle se brezskrbno vzpenjata med živo zelenimi macesni pod sivo skalovje. Opazujeta in nabirata gorsko cvetje. Srečna sta, da sta v naravi sama, vse jima je čudovito in novo. Kaže, da nista vajena hoje v gorah in da sta krenila s steze, ne da bi vedela, kam gresta. Svoj čas je fant dekletu obljubil veliko očnico, tako, kakršne rastejo le v Lepem špičju. In zdaj sta na poti ponjo.
Vzpela sta se precej visoko mimo lovca v nevarne police Lepega špičja. Skala je tu krušljiva, kamini ozki, travne police pa polne vse lepših in lepših belih očnic. Utrgala sta že nekaj lepih cvetov, toda dekle bi rada še lepšo in večjo cvetico. Pod njima so že globoki prepadi, ko nazadnje obstaneta pod polico, s katere vise veliki omamni cvetovi.
»Poglej, tistole! Tistole bi rada,« pokaže s prstom velik beli cvet. Fant se zažene v poč, prične plezati in že je nekaj metrov visoko, tedaj ona krikne:
»Ne maram je! Ne boš je dosegel! Vrni se!«
Fanta pa je potegnila opojna belina cvetov, kot že marsikaterega, ne da bi mislil, kje in kako bo sestopil. Z vsakim prijemom ji je bliže. Prožijo se mu skale izpod rok in že je skoraj pri njej.
Sestop iz stene:
Rok in njegov prijatelj se borita s steno. Tik pod vrhom si utirata pot in na polici počivata. Razgledujeta se po stenah. Kdor ima domišljijo, vidi, da ima tudi kamenje oblike, ki nas začudijo in navdušijo kakor moderne skulpture. Vidita Utrujeni stolp, Sfingo, Moža, Prestol, Žle-bičje, Škrbino, Dekličin obraz, Hudobca in drugo.
Melišča in stene v pogorju niso tako mrtve, kakor se zdijo. Takoj za področjem večnega snega se začenja življenje. Tudi v puščavi golega kamenja rastejo lišajo in mahovi in tudi v steni so drobne, čudovite cvetke, pa tudi ptice. Tudi to pot jima je samotnost nekajkrat pregnal živobarvni skalni plezalček. Med cvetjem in gruščem najdemo tudi v višavah polže raznih vrst in barv. Med živimi tudi okamenele. Včasih tudi školjke in ribe. Kot dokaz, da je nekoč v davnini tu valovalo morje.
Po težkem, napornem plezanju se Rok in njegov prijatelj dokopljeta na vrh stene, si stisneta roke in zvijeta vrvi. Dovolj časa imata, da bosta sestopila v dolino k Triglavskim jezerom, da bi prespala v lovčevi bajti.
Kozorog:
Ko se spuščata po travnatih strma-Mh, naletita na skupino kozorogov. Mogočna divjad se ne ustraši preveč. Počasi premikajoč se jima umaknejo v skalne peči, od koder radovedno gledaju nanju.
Kozorog je najmočnejša in najveličastnejša divjad, ki naseljuje Alpe. V triglavskem pogorju je bil iztrebljen, zdaj pa ga znova naseljujejo.
Poleti se kozorogi povzpnejo na travnate strmali najvišjih vrhov. Samci se ločijo od čred in samota-rijo. Večkrat se radovedno pojavljajo nad prepadnimi stenami, od koder zro na ljudi. Njihova radovednost in zaupljivost je bila vzrok, da so jih skoraj iztrebili.
Padec:
Fant, ki je obljubil dekletu planiko, je priplezal do nje, ni pa se mogel vrniti. Pod steno joče dekle, zbegana, ker ne ve, kaj storiti. Prek neba se pode temni oblaki in butajo v vrhove. Nekajkrat votlo zabobni. Fantov obraz je spačen, noge se mu tresejo in z okrvavljenimi rokami znova in znova sega po oprimkih, dokler mu pot ne zapro previsi. Zdaj se mora spuščati. Ko stopi s tresočo se nogo na bolvan, se skala okruši, fant zakrili z rokami in pade. Zvali se mimo dekleta in obleži na polici pod njo, polomljen.
Dekle se s. težavo spusti do njega in ga skuša spraviti k zavesti. Ve, da je živ, ker še diha.
Njeni presunljivi kriki na pomoč odmevajo po skalovju.
Klemen jih sliši, vzame daljnogled in kmalu zagleda dekle na polici na robu prepada. Takoj ve, kaj se je zgodilo.
Reševanje:
Medtem, ko se bliža ponesrečencema, zasliši prešeren vrisk. Na grebenu nad seboj zagleda postavi. Ujame ju v daljnogled. Rok in njegov prijatelj sta, fanta, ki sta preplezala steno. Ravno prav, saj ve, da sam ne bi mogel dovolj pomagati.
»Hohoj! Hoohooj!« zavpije Klemen. Rok spozna njegov globoki glas in kmalu so skupaj.
Sonce že leze proti goram, ko se vsi trije vzpno do dekleta in ponesrečenca.
Fant je že prišel k sebi. K sreči si je zlomil le nogo ter dobil nekaj prask in ogrebotin. Klemen mu da piti. Rok in njegov prijatelj pa na bližnjih policah posekata mlada macesna, da mu utrdita nogo med koloma. K sreči imata s seboj šotorsko krilo. Napravijo zasilno vrečo, v katero zavijejo ponesrečenca in ga pritrdijo na kol.
Spuščanje:
Medtem, ko ju Klemen varuje z vrvjo, se fanta spuščata z ranjenim planincem po kaminih in koritih s pobočja gore. Skrajni čas je, kajti med vršace se plazi mrak. Kopasti oblaki so se zgostili in na zahodu votlo bobni.
(Se nadaljuje)
Kresna noč
Peter Vovk
Sam sem, sicer je pa osamljenost neodvisnost. Želim si je. Pridobil sem si jo v mnogih letih, odkar hodim v kočo. Mrzla je, je pa tudi tiha, čudovito tiha, kakor veliki mrzli prostor pri studencu. Občudujem ga ob ognju poletnih večerov.
V	objemu temnih jelk, smrek in bukev sem še bolj njegov.
Gledam čisto nebo in zvezde. Zdi se, ko da vse visi na nitkah, tik nad drevjem. V oči mi pade Jupiter, največji planet našega osončja. Rimska cesta mi nudi največ užitka. čakam, kdaj se bo kdo pripeljal po njej. Prišleka pa ni in ni. Posveti se zvezdni utrinek in preleti nebo. Pomislim na skromno željo, da bi še dolgo hodil po kočevskih hribih. Pogledam iz teme proti Mestnemu vrhu, pred očmi zažare neskončni milijoni daljnih zvezd. S svojimi srebrnimi svetilkami letajo kresnice kakor zvezdice z neba. Kakor da jih je skrivnostna sila sklatila z višin, blodijo in iščejo zavetja. V zraku je vse polno svetlečih se živalic, skušam jih ujeti. Moji prsti res zgrabijo drobnega žužka, ki pa naglo ugasne.
V	zraku plešejo svetleče se lučke, na temnem ozadju smrek so še bolj
vidne. Kresnice se vse bolj spuščajo blizu tal, se smukajo med leskovjem, nad travami in starimi panji. Lahke so in poskočne, ko da plavajo kakor prividi. Ogledujem jih, kako brezskrbno plešejo skozi junijsko noč, kot nemirna, neugnana sila. čudno, da ne trčijo druga ob drugo in si ne razbijejo svetilk. Med drevjem se s srebrnim žarom zasveti luna, prinesla je vse bogastvo kresne noči. Gledam drobno svetlobo kresnic, poslušam čuden sovji smeh in komarji »mujkajo« v drevesni mir. Velike zelene zavese smrek mirujejo. Ogenj meče plapolajoče sence jelk, ki se premikajo z boječimi, lahnimi koraki. Od neštetih zvezd se sveti nebo, pod drevjem sanja tihi svet cvetic in trav. Veje dreves mrežijo srebrni obraz polne lune. V vrhovih tiho pojejo mehki glasovi oddaljenih strun.
S svojo temno senco stopam bos po stezi, otresam kaplje hladne rose s cvetic in trav. Odprla se je čudovita noč. Uharica se spreleti, zaplava kot čudežna ladja, onstran globeli se ji oglaša samec. Obrisi tenkonogih srn se premikajo po poseki. Diham vonj tihote, vlažnega
junijskega gozda, vsrkavam drago mi junijsko noč. Mesec se dviga vse više, korači po nebesni zvezdni stezi in se vzpenja k polnočnemu stolpu. Pozdravi me, ko gledam za njim in preštevam zvezde. Junijske noči so vendar tako kratke; pohiteti mora, da ga sonce ne zaloti na nebu.
Toda kresnice so v kresni noči kakor žive sončne iskre. Razigrano plešejo ples radostnega poletja. Tenkolase smreke pri studencu odpirajo svoje zelene trepalnice, ko jim luna mežika skozi veje. V duši se mi prižiga kres ob omamnem vonju hoj. V svečavi lune capljam prav tiho naprej, z roko v roki s svojo drago tišino. Tudi netopir pleše po zraku pod zvezdami, dviga se in pada, izziva zemeljsko težnost. Moje zmedeno oko pa že hiti naprej za skrivnostnimi slikami med drevjem.
Življenje noči se je odprlo. Stopam proti studencu in noge se mi utapljajo v mehki mah. Samo moja senca spremlja tišino in mene in nihče me ne sliši. Obraz mi pokrije pajčevina, ki sem jo snel z veje. Drobne nitke me božajo čez oči, nos, usta. In tudi sam postajam lahek kakor pajčevina, lažji od peresa, skoraj brezsnoven. Le glava mi je v luninem svitu kakor iz srebra, ki je ne kazi nobena guba in je brez sledov solz in poljubov. Obraz Jelenovega studenca, ustvarjen v davnini, pa se mi kaže v vsej svoji lepoti. Uho mi lovi čuden mir, ki zveni le z eno struno. Nočna ptica zaustavlja krila, sede na vejo, čudno se oglaša. Noge pa mi odtiskujejo podplate v mah, se izgubljajo, zaostajajo, jaz pa capljam naprej. Z žensko milino kresne noči gleda luna name. Tako majhen in šibak sem med temi velikimi lesovi, pijan od omamnega vonja. Gledam v studencu svojo senco, čudno oblikovano, roso samote na cveticah, mokro kamenje na globokem dnu. Vse kar ljubim, prehaja v sanje. Je to sen samote, bližanje preteklim dnem?
Nad gozdovi si dan in noč podajata roko
Foto I. Napotnik
Iz jugoslovanskih republik in pokrajin
Za uplenjenega volka kmalu brez nagrade
Ing. A. Frkovič
Po podatkih lovske statistike pri referatu za lovstvo Gozdnega gospodarstva Delnice so lovci v gozdovih Gorskega kotarja v preteklem letu odstrelili rekordno število volkov. V občinah Čabar, Delnice in Vrbovško so, na skupni površini 1273 km2, položili na dlako kar 21 volkov. V zadnjem desetletju je bil večji odstrel samo v letu 1974, ko je padlo 22 volkov. Zanimivo je, da so leta 1975 na isti površini in ob enaki aktivnosti lovcev odstrelili le 4 volkove.
Preteklo leto so lovci uplenili 13 volkov s puško, 2 na strupeno vabo (!) in 5 živih, medtem ko za enega ni ugotovljen vzrok smrti. Lovci so jih odstrelili 6 mimogrede na lovu na drugo divjad, 4 na skupnih pogonih in 3 pri čakanju na visokih prežah. 12 volkov je bilo samcev, 8 samic, pri enem pa spola ni bilo moč ugotoviti. Mladičev do enega leta starosti je bilo 6, od enega do treh let 9 in starejših — '6. Trije volkovi so tehtali: 36, 35 in 34 kg, medtem ko so bili drugi
odrasli volkovi težki od 22 do 26 kg. Najuspešnejši lovec na volkove v preteklem letu je bil Vinko Kramarič iz vasi Osojnik ob Kolpi. On je, skupaj s še dvema lovcema iz LD Severin na Kolpi — Lukovdol, v gozdovih Velikega vrha, na meji občin Ogulin in Vrbovško 23. maja 1976 uplenil celo volčjo družino: pet let staro volkuljo in štiri mladiče. Te so, še negibčne in slepe, polovili kar z rokami; volkuljo so pa 12 dni zatem ujeli v past.
Tako poznega volčjega legla v Gorskem kotarju prej še nikdar niso ugotovili. Tu se po pravilu volkovi parijo v januarju in februarju. In ker volkulja nosi 9 tednov, praviloma skoti mladiče v marcu ali aprilu.
Med mladiči omenjenega legla je bilo troje samčkov in ena samička. Po oceni so bili stari dober teden, težki pa po 450 do 500 gramov. Zanimivo je, da je leta 1974 v istem volčjem brlogu isti lovec našel leglo 7 volčičev — 5 samčkov in 2 samički.
Naj h koncu omenim, da je bil novi lovski zakon v SR Sloveniji — Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, s katerim je volk uvrščen med delno zaščiteno divjad, v lovski javnosti Gorskega kotarja sprejet z neprikrito simpatijo in z željo, da se tudi v »volčjih« krajih Gorskega kotarja v doglednem času sprejme podoben zakonski predpis. Vendar smo pri nas v Gorskem kotarju podaljšali prepoved strupiti volkove tudi v letu 1977. Poleg tega v kratkem pričakujemo še drugo pomembno novost v dobro volku: ukinitev nagrad za uplenjene volkove, ki jih pri nas v Gorskem kotarju še vedno izplačujejo, vse od konca druge svetovne vojne naprej. V obrazložitvi predloga za ukinitev nagrad, katerega pobudnik je delniško gozdno gospodarstvo, je med drugim rečeno, da nad tisoč organiziranih lovcev, ki delujejo na širšem področju Gorskega kotarja, zadostuje, da brez denarne stimulacije lahko uspešno regulirajo sta-lež volkov.
Tudi volčič je po svoje ljubka žival, kakor pač vsako mlado bitje	Foto M. Hain
Lovska
organizacija
Ludvik Zajc,
tajnik skupščine LZS,
tudi član častnega odbora
Iz seznama častnega odbora osrednje proslave ob 70-let-nici slovenske lovske organizacije, ki je bil objavljen v Lovcu, št. 2 -— maj 1977, je pomotoma izpadel Ludvik Zajc, tajnik skupščine LZS. S tem pomoto popravljamo in se opravičujemo.
Sekretariat LZS
Zlatorogovo plaketo Krožku furlanskih športnih lovcev
Delegacija Lovske zveze Slovenije: Lojze Briški, predsednik skupščine LZS, Rado Pehaček, predsednik IO LZS, ing. Marijan Šebenik in Veljko Varičak ter republiški sekretar za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano inženir Milovan Zidar so se 23. aprila letos udeležili slavnostne večerje članov Krožka furlanskih športnih lovcev (Circolo friulano caciatori sportivi) v hotelu Astoria v Vidmu.
Ob tej priložnosti je, v znak dobrega medsebojnega sodelovanja lovskih organizacij Slovenije in lovskih organizacij Furlanije — Julijske krajine, predsednik skupščine LZS Lojze Briški izročil Krožku Zlatorogovo plaketo, tajniku Krožka Primu Buttolu pa red za lovske zasluge II. stopnje. Hkrati mu je delegat Mednarodnega sveta za lov in ohranitev divjadi (CIC) Annibale Drobnig izročil srebrno plaketo te mednarodne organizacije za njegovo prizadevanje pri organizaciji lovske razstave v Vidmu, v maju 1976.
Za visoko priznanje Krožku se je zahvalil njegov predsednik dr. Oviedo Marzona. Tajnik Krožka Primo Buttolo pa je pozdravil našo delegacijo in se zahvalil za visoko odlikovanje v slovenščini, ki jo kot bivši oficir NOVJ prav dobro obvlada.
Slavnostne večerje so se
udeležile pomembne osebnosti javnega in političnega življenja Furlanije. Poleg omenjenih tudi: pokrajinski poverjenik Del Gobbo, direktor pokrajinskega urada za lov in ribolov Lenardi, predsednik FDC (organ za upravljanje rezervatov in gojitvenih lovišč) dr. Zulian in com. Battilana, sekretar poverjeništva za kmetijstvo in gozdarstvo.
J. P.
Prvo srečanje predstavnikov obeh slovenskih zamejskih lovskih organizacij s predstavniki Lovske zveze Slovenije
Prvo srečanje predstavnikov društva slovenskih lovcev Furlanije — Julijske krajine »Doberdob«, Kluba prijateljev lova iz Celovca in Lovske zveze Slovenije je bilo v Ljubljani, 11. aprila letos. Zbrali so se na skupen sestanek, da bi še bolj utrdili medsebojno povezanost in izboljšali sodelovanje. Društvo slovenskih lovcev »Doberdob« so zastopali: Stanko Milič, Milan Mušič,
Dario Nanut, Evgen Pahor, Jože Pahor in Milan Tousič. Klub prijateljev lova iz Celovca pa: Mirko Kelih, Marica Pradetto in Karel Pruš-nik-Gašper. In Lovsko zvezo Slovenije: Lojze Briški, Rado Pehaček, Franjo Ledinek, Bojan Škrk, Blaž Krže in Veljko Varičak.
V prisrčnem in sproščenem nekajurnem razgovoru so ugotovili, da zamejski slovenski organizaciji ne združujeta zgolj slovenskih lovcev v zamejstvu, ampak hkrati prispevata k ohranjanju in krepitvi narodne zavesti, širjenju napredne miselnosti in boljšega sodelovanja lovskih organizacij v obmejnih deželah treh držav. Zato je Lovska zveza Slovenije kot matična lovska organizacija vseh Slovencev, doma in v zamejstvu, poklicana in pripravljena sodelovati z obema organizacijama. Zato so se na sestanku tudi dogovorili o skupnih stališčih in konkretnih oblikah bodočega medsebojnega sodelovanja:
Člani obeh slovenskih lovskih organizacij v zamejstvu imajo enak položaj kot člani lovskih družin v SR Sloveniji in se celovito vključujejo v dejavnost LZS, zlasti še:
—	kot gostje na lovih v loviščih lovskih družin (LZS se bo prizadevala, da bodo tudi v loviščih organizacij združenega dela — gojitvenih loviščih — imeli status »domačega gosta«);
—	kot naročniki in sodelavci glasila Lovec ter naročniki izdaj Zlatorogove knjižnice;
—	z udeležbo na osrednji proslavi 70-letnice SLD v Ljubljani;
—	s svojimi prispevki v jubilejni (septembrski) številki revije Lovec;
—	z udeležbo na reviji lovskih pevskih zborov;
—	s pravico do odlikovanj najzaslužnejših lovcev;
—	s sodelovanjem v drugih programih LZS, oziroma z udeležbo v vzgojno-izobraže-valni dejavnosti LZS (tečaji, dopisna šola, lovsko-športno strelstvo itd.).
Sprejeli so tudi stališče, da naj se člani zamejskih lovskih organizacij aktivno vključujejo v lovske organizacije na ozemlju svoje drža-
_Med govorom Lojzeta Briškija, pred izročitvijo Zlatorogove plakete Krožku furlanskih športnih lovcev, ki jo je prevzel predsednik Krožka dr. Oviedo Marzona (drugi z desne)
Prvo srečanje predstavnikov obeh slovenskih zamejskih lovskih organizacij s predstavniki LZS	Foto J. Zrnec
ve in naj se v njih dosledno zavzemajo za enakopravno sodelovanje.
Lovska zveza Slovenije se bo še nadalje prizadevala, da bi lovske družine organizirano vabile člane obeh organiza-eij na svoje love. Lovski organizaciji iz zamejstva pa sta se zavezali, da bosta zagotovili natančno preverjanje takih gostov, da se ne bodo več ponovili primeri, da so kot gostje lovili lovci, ki niso člani navedenih organizacij, temveč celo naši nacionalni nasprotniki.
Na sestanku so se domenili za ustanovitev skupne komisije za usklajevanje medsebojnih odnosov v vseh važnejših vprašanjih. Kot predstavnik sekretariata LZS bo v komisiji sodeloval Veljko Varičak. Končno so tudi sklenili, da se bo proslave slovenskih lovcev v Doberdobu, 2., 3. in 4. septembra letos, udeležilo zastopstvo lovcev iz SR Slovenije in KPL.
Ta sestanek vsekakor pomeni lep korak naprej v povezovanju vseh slovenskih lov-cev v skupni dejavnosti — lovstvu in utrjevanju bratskih medsebojnih vezi.
J. P.
Srečanja lovskih družin z različnima loviščema
LD Slov. Konjice in LD Rakek sta že dolgo povezani. LD Slov. Konjice je bila že nekajkrat gost LD Rakek na polhanju, LD Rakek pa je prišla v lovišče LD Slov. Konjice na fazane. To zbližanje je nastalo že pred osmimi leti, izvira pa še iz časov NOB, ko so kot borci 14. divizije prišli na Štajersko večinoma Notranjci, mnogi iz občine Cerknica. Skupščina občine Slov. Konjice je podelila domicil Bračičevi brigadi, ki se je največ borila na konjiškem območju, kjer je padel tudi njen komandant in je pokopan v vasi Špitalič. Tudi druge družbenopolitične organizacije konjiške občine imajo čvrsto zvezo z organizacijami cerkniške občine.
V letu 1975 so si člani LD Slov. Konjice ogledali lovski muzej v Bistri in nadaljevali pot v Rakov Škocjan na pol-hanje, ki je bilo zelo zanimivo, saj Konjičani do tedaj lova na polhe niso poznali. LD Rakek ima v Rakovem Škocjanu prijeten lovski dom, kjer so bili Konjičani gostje
ob polšjih specialitetah. Sicer so pa Notranjici zelo prijazni in gostoljubni.
Še isto lovsko sezono so bili člani LD Rakek gostje v konjiškem lovišču. Povabljeni so bili na lov na malo divjad, predvsem na fazane, ker jih v rakovskem lovišču ni. Na lovu po poljih Konjiške doline so bili gostje zelo zadovoljni, kajti lov na fazane je bil zanje nekaj novega. Po lovu so lovci obeh LD v koči konjiške LD sklepali nova medsebojna prijateljstva, izmenjali pa so tudi izkušnje pri gospodarjenju z divjadjo. Prav tako so se lovci obeh LD obiskali v lovskem letu 1976/77. Najprej so prišli na fazane gostje z Rakeka. Čeprav je pri lovu vreme nekoliko ponagajalo, je bilo razpoloženje dobro. Naslednjo nedeljo so bili konjiški lovci gostje na Rakeku. Povabljeni so bili na lov na jelenjad. V konjiškem lovišču namreč te čudovite divjadi ni. Precej konjiških lovcev je videlo jelene in košute, vendar se nihče ni odločil za strel, ker so imeli še premalo izkušenj v ocenjevanju te divjadi, pa se je vsak bal, da ne bi
ustrelil — kozla. Kljub temu in kljub nekoliko slabemu vremenu so konjiški lovci zopet doživeli čudovit dan med prijatelji na Rakeku. Člani obeh LD si želijo, da bi se prijateljstvo obojestransko nadaljevalo in poglabljalo.
Urban Lebeničnik
Pobratenje LD Stara Fužina in LD Vransko
Minilo je desetletje, odkar so se posamezni člani LD Stara Fužina in LD Vransko začeli izmenično udeleževati lovov v lovišču LD Vransko oziroma v lovišču LD Stara Fužina. Bohinjci so prihajali k nam na divje prašiče, mi pa k njim na gamse in ruševce. Vzklilo je prijateljstvo, našla so se srca gorskih in hribskih lovcev.
Kasneje smo se začeli vabiti tudi na skupinske love in prijateljstvo se je poglabljalo.
Občnega zbora LD Vransko leta 1975 so se udeležili tudi Bohinjci. Takrat je prišlo do predloga, da se lovski dru-
Predsednika LD Stara Fužina in LD Vransko si izmenjujeta listini o pobratenju	Foto F. Golavšek
žini pobratita. Sklep o pobratenju je bil soglasno sprejet in uresničen 8. avgusta 1976 v Bohinju »Pod skalco«. Sprejem in vzdušje, ki smo ju doživeli Vrančani, sta bila nepopisna. Predsednika obeh LD sta izmenjala listini o pobratenju, s podpisi vseh članov. Najstarejša člana obeh LD pa sta izmenjala trakova pobratenih praporov. Program so popestrili Planšarji in gorenjska folklora.
Drugi del pobratenja je bil 10. 10. 1976 pri lovski koči LD Vransko pod Menino. Bohinjci so se zopet odrezali, saj so pripeljali s seboj pevski zbor in folklorno skupino. Tokrat je prvič pred lovsko kočo LD Vransko pripeljal avtobus. Najprej sta se pozdravila prapora obeh LD, potem sta govorila predsednika obeh LD, nakar sta zbor lovcev pozdravila tudi predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek in predsednik sveta Krajevne skupnosti Vransko Ivo Brišnik. Predsednik 10 LD Vransko Jože Goltnik je ob tej priložnosti, ker je LD Vransko hkrati praznovala tudi 30-let-nico svojega obstoja, izročil priznanja še živečim ustanovnim članom: Otu Šilden-
feldu, Ludviku Šmitu in Jožetu Jermanu. Srečanje pobratenih LD je bilo v okviru krajevnega praznika Vransko, ki ga praznuje vranska krajevna skupnost že več let v spomin na prvo frontalno borbo I. štajerskega bataljona na Čreti, 26. 10. 1941. Pobratenje v Bohinju in srečanje pod Menino povezuje bohinjske in vranske lovce v isti nalogi: gojiti divjad in varovati naravo!
Franci Golavšek, LD Vransko
Skupni lov petih LD na Kumu
Zasavski »Triglav« je lepe oktobrske nedelje 1976 oživel kot že dolgo ne. Prihajali so lovci z vseh strani, se pozdravljali in veselili lepega sončnega dne. Kočo na Kumu so dobesedno zasedli do zadnjega kotička. Človeku se je samo od sebe vsiljevalo vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja. Da, res ni običajno, videti toliko lovcev skupaj! Pogled na kakih 120 članov zelene bratovščine z manjšo »armado« glasnih
psov je bil enkraten, nepozaben!
Zbrali so se na prvi skupni lov v lovni sezoni, ki pa ni bil lov v pravem pomenu besede, ampak tovariško srečanje lovcev petih LD, lovcev, ki se med seboj že poznajo, in lovcev, ki šele sklepajo medsebojno poznanstvo in prijateljstvo. Menim, da v tovarištvu in prijateljstvu nobeno društvo, nobena organizacija ne doseže lovske!
Zgodovina skupnega lova na Kumu sega 10 in več let nazaj, ko so starejši lovski tovariši predlagali, naj bi vsakoletni prvi skupni lov priredile sosednje lovske družine skupno. Lovci naj bi se predvsem medsebojno seznanili z delom in načrti v loviščih, predvsem pa seveda vodstva LD, in spodbujali drug drugega k čim boljšemu, enotnejšemu gospodarjenju v »lovskogojitvenem« območju.
Začetniki skupnega lova na Kumu so tri družine: LD Pod-kum, LD Dole pri Litiji in LD Dobovec. Pozneje se je pridružila še LD Radeče in končno tudi LD Polšnik. Sprva je bil vsako leto prvi skupni jesenski lov na Kumu. Pozneje so to prakso opustili in vsako leto je gostila ena izmed LD. Letos pa so udeleženci lova sklenili,
da se bodo v bodoče zopet za vsako prvo jesensko »ja-go« zbrali na Kumu.
Ni bil važen plen, ampak pravo tovariško vzdušje in velika mera dobre volje, katero so mnogi prinesli že s seboj, drugi pa so se je »nalezli« na prelepem Kumu.
Po lovu so se lovci zopet zbrali v koči, kjer ni zmanjkalo lovskih šal in domislic. Po starem lovskem običaju so izvedli tudi — lovski ropot, nad katerim so bili prav vsi zelo navdušeni. Veseli so bili, da niso zamudili prijetnega razvedrila, kajti razpoloženje na tem srečanju je bilo takšno, kakršno si vsak lahko le želi. Prepričali so se, da se kljub vsakodnevnim skrbem in težavam še znajo poveseliti. Človeku je toplo pri srcu, ko vidi, da nas civilizacija z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi le še ni čisto osvojila ter da še vedno najdemo nekaj časa za pogovor in drug drugemu prisluhnemo. Danes človek hiti, se peha in ni mu nikoli dovolj. Pozablja na vse okrog sebe, a v bistvu pozablja na samega sebe! Ni obogatel, temveč obubožal! Toda včasih še »posije žarek upanja«, češ saj še nismo »čisto zavoženi«: srečanje na Kumu je to dokazalo.
Zadnji čas človek že spo-
Slavolok pobratenja LD Stara Fužina in LD Vransko Pod skalco v Bohinju	Foto F. Golavšek
znava, da vse bogastvo, udobje ni tisto, kar si je pravzaprav želel. Nezadovoljen je sam s seboj, počuti se praznega in išče sprostitve, pomiritve v naravi. Res je, človek kot sestavni del narave edino v naravi in z njo sproščeno zaživi, ne pa v betonu in pločevini!
Ivo A. Božič, prof. biol.
LD Logatec — lovski družabni večer
Kakor vsako leto smo tudi ob zaključku lov. leta 1976/77 člani Lovske družine Logatec pripravili lovski družabni večer. Iz leta v leto z veseljem opažamo, da je zanimanje za tovrstno srečanje vedno večje. Kar najbolj razveseljivo je dejstvo, da tudi mladi lovci, ki jih v naši LD ni malo, sledijo tradiciji in izročilom starih, prekaljenih lovcev, saj je to eden izmed načinov, da se ohranijo lovske šege in navade, ki na žalost že marsikje zahajajo v pozabo...
Z zanimanjem smo poslušali lovsko kroniko, ki je bila sestavljena z veliko mero domiselnosti in šegavosti, ki nas je spravila v smeh, saj je v nas obudila spomin na mnoge že pozabljene lovske spodrsljaje in dogodivščine, ki smo jim bili priča v teku leta.
Kronika pa vsako leto prenaša na mladi rod tudi mnoga lovska spoznanja, ki utegnejo mladini koristiti, tako pri gojitvi divjadi kakor na lovu samem.
Na programu sta bila tudi lovski krst in lovski ropot, brez katerih lovski večer ne bi bil pristen, tak, kakor ga poznamo že vrsto let.
Na letošnjem lovskem večeru je bil naš gost predsednik izvršnega odbora ZLD Ljubljana Ljuban Zadnik, ki je tudi vodil lovski ropot.
Ob prijateljskem pomenku in v zdravem vzdušju nam je večer kar prehitro minil. Vsi smo si bili edini, da se drugo leto spet srečamo in ponovno potrdimo, da logaška lovska družina ne skrbi samo za gojitev divjadi, ampak tudi lovskih običajev ter dobrih odnosov med lovci in drugimi občani sploh.
Otmar Oblak
Lovska družina Prebold — 30 let
LD Prebold je lani praznovala 30 let svojega uspešnega delovanja. Njeno lovišče meri 3940 ha in je pretežno hribsko, le del je nižinski. LD je v lov. letu 1976/77 imela 50 članov in je glavno pozornost posvečala gojitvi divjadi, kar potrjuje tudi število lovskogojitvenih naprav: 114 solnic, 9 krmišč za srnjad in 12 za perjad, 9 visokih prež ter 2 krmni njivi. LD ima tudi lovsko kočo in v načrtu gradnjo bivaka ter modernega strelišča nh umetne golobe.
V počastitev 30-letnice je bila 12. 8. 1976 slavnostna seja LD in otvoritev lovske razstave, v nedeljo 15. 8. pa tradicionalni lovski piknik v povečanem obsegu.
Na seji je starešina Edvard Ahac v slavnostnem govoru orisal zgodovino LD Prebold in se spomnil njenih najzaslužnejših, že pokojnih članov. Spregovoril je tudi predstavnik Krajevne skupnosti Prebold. K jubileju so čestitali tudi predstavniki sosednjih LD.
Po slavnostni seji je bila odprta razstava, ki je kljub tesnemu prostoru lepo uspela. Preparati so predstavili
domala vso divjad preboldskega lovišča, deloma tudi v dioramah. Izmed trofej je bilo najštevilnejše srnjačje rogovje in čekani divjih prašičev. Poudarek razstave je bil na gojitvi in varstvu divjadi. Razstavljalci pa tudi niso pozabili na kinologijo in strelstvo.
Sodeč po knjigi vtisov, je bila z razstavo predvsem zadovoljna mladina, kar je zelo razveseljivo. Obiskovalci so na splošno izrazili vse priznanje za vloženi trud. Za uspeh razstave ima največ
zaslug Robert Vedenik. Mnenje ljudi je, da naj bi bila kmalu zopet taka prireditev, saj v Preboldu in bližnji okolici lovske razstave ni bilo že nad 20 let.
P. — C. F.
Lovska razstava v Spodnji Idriji
Lovska družina Jelenk je v začetku januarja 1977 v prostorih zadružnega doma v Spodnji Idriji pripravila raz-
Z razstave Lovske družine Prebold, v avgustu 1976	Foto R. Vedenik
Z razstave v Spodnji Idriji, januarja 1977. Razstavo je pripravila LD Jelenk	Foto L. Filipič
stavo lovskih trofej, orožja in živih ptic (kanarčki, grlice, golobi in druge udomačene ptice).
Razstava je bila skrbno pripravljena. Njen namen je bil predvsem: prikazati obiskovalcem divje živali, ki naseljujejo tamkajšnje lovišče in okoliške revirje. Zato je bil ob vsaki preparirani živali napis z bistvenimi podatki o njej. Obiskovalci so videli tudi razne lovske naprave in ptičje krmilnice.
Razstava je bila vsekakor zanimiva in poučna ter je zbudila veliko zanimanja v Sp. Idriji in v širši okolici. Zato so jo organizirano obiskali učenci osnovnih šol iz Spodnje Idrije, Idrije in iz okoliških vasi.
Vpisi v knjigo vtisov, polni priznanj, so dali lovcem veliko moralno oporo za njihovo nadaljnje delo. Številni obiskovalci so izrazili tudi željo, da naj bi bila v kraju kmalu zopet podobna lovska
razstava, saj taka prireditev vzgaja ljudi, še posebno pa učečo se mladino, v prave ljubitelje narave in divjega živalstva.
C. F.
Jubilanti
Filip Dolinšek je 19. 4. 1977 praznoval svoj 50-letni življenjski jubilej. Že kot mlad fant, rojen v Zasavju, je vzljubil naravo in divjad. Nekaj let po vojni ga je kot uslužbenca TNZ dolžnost pripeljala v Ljutomer oziroma ljutomerski okraj, kjer je kot tak deloval blizu 25 let, zraven je pa vneto sodeloval v
društvih in družbenopolitičnih organizacijah. Tudi v lovsko organizacijo se je vključil. Članstvo LD Ljutomer ga je veliko let volilo v upravni odbor, deloval pa je tudi v raznih komisijah LD. Lovstvo ga je vse bolj navduševalo in zavedal se je, da zahteva strokovno razgledane ljudi. Zato se je v letu 1972/73 vpisal v dopisno šolo LZS, jo uspešno dovršil in dobil diplomo lovskega tehnika. LZS ga je odlikovala z znakom za zasluge.
Sedaj živi v Mirni na Dolenjskem, kamor je moral po službeni potrebi. Toda srce ga vleče, kakor tudi njegovo življenjsko družico Doro, nazaj na Štajersko, v Ljutomer, kjer je preživel skoraj polovico svojega življenja.
Dragi Filip, iz srca ti čestitamo k jubileju in ti želimo še veliko let dober pogled.
Lovci LD Ljutomer — I. J.
Vprašanja-odgovori
Ali smejo nositi in uporabljati lovsko orožje občani, ki imajo zanj le orožni list za posest?
Odgovor najdemo v zakonu o orožju (Ur. list SRS, št. 34/73), ki je začel veljati 19. 10. 1973. Navedeni zakon v čl. 12 določa, da ima občan pod določenimi pogoji možnost dobiti orožni list za posest in nošenje orožja. Za trofejno orožje, ki je lastniku oseben ali družinski spomin, se lahko izda dovoljenje za posest. Izda ga občinski organ za notranje zadeve. Orožje, za katerega je izdano dovoljenje za posest, je po čl. 15 prepovedano nositi in uporabljati ter zanj nabavljati oz. imeti pripravljeno strelivo.
Vsako ravnanje proti tem predpisom je prekršek v smislu čl. 52, tč. 6; kršilca kaznuje sodnik za prekrške. Med prepovedana dejanja je treba šteti vsako uporabo takega orožja, tudi npr. za
streljanje doma na dvorišču ali na njivah zaradi preganjanja nezaščitene divjadi. Dovoljenje za posest je le dokument, da je orožje evidentirano pri občinskem organu za notranje zadeve in da ga občan poseduje. Ni pa uradno dovoljenje za uporabo, to je za kakršno koli streljanje in prenašanje po lovišču.
Kakšna vrsta in moč lovskega orožja ter moč nabojev?
Lovec, ki želi odgovor na to vprašanje, navaja, da cenik za lov po inozemskih lovskih gostih predpisuje npr. kaliber risanice in udarno moč naboja za strel na medveda, medtem ko za domače lovce ni ustreznega določila.
Pri odgovoru na vprašanje opozarjamo na čl. 19/3 bivšega temeljnega zakona o lovstvu, ki je določal: »Medveda, parkljasto divjad in svizca je dovoljeno streljati samo z risanico ustreznega kalibra, ki ga določi organizacija, ki gospodari z loviščem.« Prepuščeno je bilo torej lovskim družinam, da so predpisale kaliber in moč lovskega orožja ter moč nabojev za lov na medveda in parkljarje. Nekatere zveze lovskih družin, med njimi Lovska zveza Ljubljana, so sklenile z lov. družinami samoupravni sporazum in so družine med drugim sprejele obvezo, da bodo npr. dovolile streljati medveda le z risanico najmanjšega kalibra 7 mm in z močjo strela 250 kg m na 150 m. Taki in podobni sporazumi so še sedaj veljavni, ker so lovsko pravični in imajo oporo v zakonitih predpisih.
Novi lovski zakon (o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč) v čl. 48/3 pooblašča republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da določi vrsto in moč lovskega orožja ter moč nabojev, s katerimi se sme loviti posamezna vrsta divjadi, torej tudi medved. Pričakovati je torej uradni predpis glede vrste lovskega orožja in moči nabojev za lov na divjad posameznih vrst.
Pravno-statutarna komisija LZS
Lovski
oprtnik
Dopolnitev podatkov v članku ing. A. Černeta »Raca mlakarica«
Ing. A. Černe je v marčevem Lovcu 1977 objavil članek »Raca mlakarica«. Iz lastnih izkušenj se povsem strinjam z navedenimi gojitvenimi načeli, načinom vlaganja itd. rac mlakaric. Avtorjev prispevek želim dopolniti le v tistem delu, ki govori o prvih večjih vlaganjih mlakaric iz vo-Ijerske zreje v lovišča lovskih družin.
Lovska zveza Posavje je v svoji jerebičarni na Trški gori pri Krškem pričela leta 1971 z umetno zrejo mlakaric. Od 600 nabavljenih račjih jajc v istem letu je bilo 142 neoplojenih (24%),	186 zamrlih
plodov (31 %), izvaljenih pa 272 račk (45 %). Od izvaljenih račk je bilo 2. 7. 1971 48 račk, nekaj nad mesec dni starih, odpeljanih in vloženih na ribnik v Bistri pri Vrhniki, preostale pa so bile vložene v loviščih LD Čatež in LD Brežice.
V	letu 1972 je ZLD Posavje iz 1000 jajc vzgojila 540 račk, ki so bile vložene v lovišča lov. družin Brestanica, Brežice, Čatež, Globoko in Pišece.
V	letu 1973 je ZLD Posavje ukinila jerebičarno in s tem tudi umetno zrejo rac mlakaric.
V	naslednjih letih do 1976 je ZLD Posavje nabavila od drugod skupno še 320 mladih mlakaric, ki so bile vložene v loviščih lov. družin Boštanj, Globoko, Kostanjevica, Podbočje in Veliki Podlog.
Skupno je bilo torej na področju LZ oz. ZLD Posavje v letih 1971—1976 vloženih 1084 mladih mlakaric. če je avtor članka navedel Prek 90 lovskih družin, ki so Po letu 1972 v Sloveniji vložile v lovišča race iz voljer-ske zreje, bi bilo vsekakor Prav, da bi navedel tudi lov. družine ZLD Posavje, ki so jih, od skupnega števila
8000 mlakaric, vložile same kar prek 1000 iz lastne zreje, začenši že z letom 1971.
Ing. Vlado Jenko
Ključavnica za puško
Nesreče s strelnim orožjem so žal vse prepogoste in do njih prihaja neredko zato, ker se orožje znajde v rokah nepoklicanih. Temu so krivi lovci, športni strelci in drugi lastniki pušk in pištol, ki orožje ne hranijo pod ključem. Za pištolo je lahko najti varen predal, za puško pa že teže. Običajno se puška znajde kar v garderobni omari, ki se ne zaklepa zanesljivo, ali pa je sploh odprta. Radovedni mali Janezek pa komaj čaka, da se polasti očetove puške in poskusi »streljati«. Če so v bližini ali celo v sami puški še naboji, je do nesreče manj kot korak. Za jeklene igrače pa se ne zanimajo samo otroci, ampak tudi razni nepridipravi in orožje v njihovih rokah utegne biti še nevarnejše. Enostavno in poceni rešitev navedenih težav predstavlja majhna naprava, ki jo kaže slika. To je ključavnica, ki jo vstavimo v ohišje puškinega zapirala, obrnemo ključ in ga izvlečemo, pa je puška blokirana. Prednji del cilindrične ključavnice se namreč zasuče in prime v utore enako kot zapiralo, tako da je brez ključa nikakor ni moč odstraniti. Zapiralo se zato ne da zapreti; puška je v varnem ne-strelnem stanju, dokler imet-
nik ključa to želi. Opisana ključavnica, ki jo izdeluje finska tovarna Suomi, je žal primerna le za mavzerice, poleg tega je pa v naših trgovinah ni moč dobiti. Škoda!
Dodamo naj še, da obstaja nekaj pušk (npr. Savage) z že vgrajeno ključavnico, ki pa blokira le sprožilni mehanizem, kar je manj zanesljivo. Navedeni pripomočki res precej pripomorejo k varnosti, vendar človekove pazljivosti ne morejo nadomestiti. Ni dovolj orožje le varno uporabljati, ampak ga je treba varno tudi hraniti!
Gorazd Tomič
Lovec — 20 let na invalidskem vozičku
Rudarski tehnik Otmar Blatnik je 30 let lovec in član Lovske družine Velenje. Toda paraliza ga je pred 20 leti priklenila na invalidski voziček oziroma na invalidski moped.
»Kako hudo je človeku, ki mu je vzeto največje bogastvo — zdravje, še huje pa takemu človeku, če ga ljubezen do narave in divjih živali vleče z neizmerno silo v gozd, na goro. Kako hudo je, ve le tisti, ki mu je usojeno vse to prestajati. Toda še vedno sem med lovci. Tako zelo sem navezan na zeleno bratovščino, da ne morem biti brez lovske družbe. Kakor mi to po svoje lajša gorje, pa mi po drugi strani veča bolečino. Najhuje pa je, če grem kak
lep jesenski dan na zborno mesto. Ko lovovodja pošlje strelce na stojišča in kmalu za njim še gonjače s psi v pogon, ostanem sam na invalidskem vozičku s svojo zvesto staro spremljevalko — puško. Kako boleči so taki trenutki, se ne da povedati. Zatulil bi kakor ranjen lev, če bi kaj pomagalo,« mi je potožil lovec Oto, kakor ga imenujejo tovariši.
Otmarjev dom stoji na robu Velenja. Tam preživi večji del časa ob mislih na divje živali, na svoje čebele in premaguje težave ob svoji razumevajoči ženki in dveh sinovih, tudi že lovcih. V zadnjih dveh letih so mu člani LD Velenje zaupali funkcijo predsednika nadzornega odbora, kajti njegovo zanimanje za napredek lovstva je kljub tako hudemu udarcu še vedno tvorno.
»O čem kot član in funkcionar LD Velenje zlasti razmišljate?« sem ga vprašal. »Predvsem me jezijo psi, ki se potikajo okrog brez nadzorstva in delajo škodo na divjadi. Razumem, da imajo ljudje radi pse in mačke. Toda lovci imamo radi tudi divje živali. Zato ne moremo dovoliti, da jih uničujejo potepuški psi in mačke. V okolici Velenja je dosti takih psov. Pred časom je tajnik naše LD videl z visoke preže psa, ki sta preganjala srno. Enega je s svojim strelom položil na dlako. Naši člani so pa tedaj v gozdu našli tudi ostanke raztrgane srnjadi. Kako dokazati, da je tudi ustreljeni pes sodeloval pri
Srna ne spada v ujetništvo! Lovci, opozarjajte, naj kmetovalci, izletniki, nabiralci gozdnih sadežev in drugi ne odnašajo mladičev divjadi iz njihovega naravnega okolja!
Foto B. Orešnik
trganju srn? Moj sin, tedaj še študent veterine, je psa obduciral in v želodcu našel še na pol prebavljene dele raztrgane srne. Dokaz za odškodnino je bil tako rekoč na dlani. Ne vem, kako naj bi po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, ter o upravljanju lovišč rešili to vprašanje?« Novi lovski zakon govori o tem vprašanju v 17., 74. in 82. členu. Še vedno velja dosedanje pravilo, da lovski čuvaj ali član lovske organizacije, ki upravlja lovišče, sme pokončati psa, ki je oddaljen več kakor 200 m od hiš ali več kakor 50 m od gospodarja. Kaj pa mačko? Po prejšnjem zakonu je lovec lahko pokončal tudi mačko, ki je bila 200 m od hiše. Po črki zakona je sedaj ne sme. Ali je v zakonu slučajno prišlo do takšne napake? Po sedanjem zakonu mačko (in seveda tudi psa) lovec lahko pokonča le, če jo zaloti pri preganjanju oziroma uničevanju divjadi. Vsekakor gre pa lovcem na roko 74. člen, ki določa, da lastnik odgovarja lovski organizaciji za škodo, ki jo na divjadi povzroči njegov pes ali mačka. Po prejšnjih predpisih je bilo to vprašanje odprto oziroma ne povsem jasno. A v 82. členu so sedaj predpisane tudi sank-
lili psa manj kakor 200 m od hiše oziroma manj kakor 50 m od gospodarja.
»Povedali ste že veliko o vaši skrbi za divjad in ptice pevke pozimi. Kot strelec pa ste si tudi zaslužili značko dobrega strelca. Kdaj ste se nazadnje kot strelec izkazali v lovski praksi?«
»Lani pozimi me je lepa mesečna noč zvabila čakat lisico. Odpeljal sem se k mostu na Paki. Dve uri sem čakal, ko se mi je res nasmehnila Diana. Pritekla je lisica, hotela je čez most, toda nisem je zgrešil. Bila je pa garjava in moj sin, veterinar, je imel zopet delo. Sežgal jo je in njene ostanke globoko zakopal.«
Morala sva končati razgovor, kajti Otmarju se je sredi marca iztekel čas njegovega bivanja v zdravilišču Laškem in njegov sin ga je že čakal, da ga odpelje domov k vsem njegovim dragim.
F. C.
Za konec vendarle uspeh
Kmetom, ki imajo polja okrog gozdov med Dobrovnikom in Kobiljem, povzročajo predvsem prašiči in jeleni
cije proti lovcem, ki bi ustre-vse večjo škodo. LD Dobrov-
nik je v lanskem lovskem letu izplačala bolj ali manj nezadovoljnim poljedelcem nad 10 000 din odškodnine in v poletnih ter jesenskih mesecih uvedla dežurno čuvajsko službo okrog velikih kompleksov koruze pri Dobrovniku. Vendar so prebrisani ščetinarji prišli dežurnim lovcem le dvakrat na strel, a obakrat odnesli celo kožo.
Na kraju poletja in v začetku jeseni smo si tudi pomagali s skupinskimi lovi, s »hajkami«. Na žalost vedno brez uspeha. Prodiranje skozi goščavo zasajenega mladega bora je prava muka. Uro traja, da prilezeš po vseh štirih skozi prvi kompleks, takih kompleksov je pa več. Ker so bili ti pogoni seveda brez psa, so nam prašiči vedno udarili nazaj v goščavo.
Za zadnji lov v lanski lovni sezoni smo določili Kobiljsko gornjo šumo. To je revir z veliko divjadjo, z jeleni in divjimi prašiči. Zajcev je tukaj malo. V nedeljo, 26. decembra 1976, smo se ob 8. uri zbrali pri logarnici v Kobilju. Lovovodja je bil Bogdan Joško, ki je skupaj z Emilom naredil načrt lova. Ko je bilo zboru lovcev vse razloženo in pojasnjeno, se je lov začel.
Najprej smo pognali skozi »goščaro«. V prvem pogonu so prašiči pritekli na rob goščave in čakajoči strelci so jih samo slišali.
Po drugem pogonu mi je rekel Sanji:	»Samo	štiri
metre od mene so tekli trije, vsi nadstokilski. A po takšni goščavi.. .«
V tretjem pogonu smo hodili že mnogo lažje, morda zato, ker je bila po pogonu »planirana« malica oziroma kosilo.
Toda za lov smo namenili ves dan, do večera. Na vrsti je bil zadnji, četrti pogon. Razporejali smo se utrujeni od napornega pešačenja in pognali Tornarov breg. Nekje proti tretjini pogona je bilo, ko sem zaslišal: »Joj, kak jelen!« Medtem so se dvignili prašiči in naleteli na zasedo. Tedaj je začelo pokati. Pod strelom našega starešine Stanka Klepca je obležala velika svinja, dva enako velika ščetinarja sta udarila na desno in jo tam
srečno odnesla. Nato tišina. Kmalu se zbere nekaj lovcev ob starešinovem plenu ... Toda pogon se nadaljuje. Ko končamo, ugotovimo, da je tudi večkratni srečni upleni-telj Pali Šabjan podrl prašiča lanščaka.
Mračilo se je že, ko smo se postavili v zbor ob lovini. Pozdravili smo divjad in se zahvalili njej ter naravi za lovski blagor, kakor se pravi lovski družbi spodobi.
Eva Id Mlinarič
Mladi pišejo
Srečanje pod Ljubeljem
Bilo je lani sončnega junijskega jutra. S starši smo se namenili prek Ljubeljskega prelaza oziroma skozi Ljubeljski predor. Po tesni dolini se je cesta nenehno vzpenjala in odprl se nam je pogled na čudovit alpski svet: divje skalovje, ruševje in ogromna melišča. Vedel sem, da je tu dom kozorogov. Zavijal sem vrat in napenjal oči, da bi videl živali, ki sem jih poznal le iz knjige in filma.
Tedaj sem jih zagledal: pet, sedem, ne, kar deset ali več. Cel trop se je pasel na travniku tik ob cesti. Ustavili smo avto, da bi te lepotce mogli občudovati od blizu. Prav nič niso bili plahi. Mirno smo izstopili, da jih ne bi vznemirili. Pred menoj na jasi onstran ceste pa je poskočilo nekaj majhnega, rjavega in nadvse ljubkega; kozličku so rožički komaj poganjali. Hotel sem jih ujeti na filmski trak, toda v temno grapo še ni posijalo sonce. Prečkal sem dokaj prometno cesto, da bi se kozorogom na levi strani ceste še bolj približal. Mirno so se pasli v sočni pomladni travi in le sem in tja je kateri dvignil glavo, okrašeno z močnimi rogovi. Iztegnil sem roko, hoteč najbližjega pogladiti po smrčku, a se mi je v zadnjem hipu izmaknil. Tedaj je
kozorog z najmočnejšimi rogovi dvignil glavo in ves trop se je za nekaj korakov umaknil. Mama me je v strahu poklicala k sebi, ker se je bala tistih močnih, debelih in dolgih rogov. Pogledal sem spet za mladičem, ki ga je kozorožja mamica že skrila v zavetje senčne goščave. Prišlo mi je na misel, kako enaka je materina skrb, naj si bo pri človeku ali živali.
Ves vesel zaradi enkratnega doživetja sem spet zlezel v avtomobil. Ko smo se odpeljali, sem videl, da tudi drugi ljudje ustavljajo vozila in gledajo ter občudujejo kozoroge. Skoraj s strahom sem pomislil, kaj če bi bil kdo med njimi, ki bi jim storil kaj žalega. Toda mama me je potolažila, češ da so kozorogi kljub navidezni krot-kosti vendarle previdne živali in da je tudi lovski čuvaj gotovo kje v bližini.
Rok Tomšič, 6. r. osnovne šole, Ljubljana
V spomin
Anton Strle, častni član LD »Mala gora«, je odšel v večna lovišča v 95. letu starosti. Od njega smo se poslovili na mestnem pokopališču v Kočevju, 13. 3. 1977.
Rojen je bil v Iga vasi pri
Anton Strle
Starem trgu. Mladost je preživel na domu pri očetu, ki je bil lovski čuvaj v snežniških gozdovih. Tudi Tone se je zaposlil pri snežniški graščini, ko je dopolnil 18 let. Kot lovski čuvaj pa je služboval tudi v drugih krajih Slovenije in celo v Srbiji. V času prve svetovne vojne je tudi on moral sleči lovsko obleko in obleči vojaško. Boril se je v 17. peš. polku avstro-ogrske vojske. Po vojni je bil zopet lovski čuvaj vse do druge svetovne vojne, ki je tudi njemu prizadela veliko gorja. Prišla je svoboda in Tone se je spet zaposlil kot lovski čuvaj, tokrat v gojitvenem lovišču Rog, sedaj Medved, kjer je dočakal upokojitev. Toda Tone brez gozdov ni zdržal; včlanil se je v našo LD.
Prijeten, veder in nasmejan je vedno znal zanimivo povedati mnoge lovske zgodbe iz svoje bogate zakladnice spominov. Za vedno je utihnil v letu, ko slovenski lovci praznujemo 70-letnico slovenskega lovstva. Pokopali smo ga z lovskimi častmi.
Člani LD »Mala gora« —
F. N.
Franc Turk nas je za vedno zapustil, ko so zacveteli zvončki in trobentice ter so se začele vračati prve ptice selivke. Od njega smo se poslovili, 24. 3. 1977, na pokopališču v Dragi. Dočakal je 72 let.
Že od mladega je bil lovec. V času okupacije je kot zaveden Slovenec sodeloval v
Franc Turk
NOB in bil zato odlikovan. Takoj po vojni je s sodelavci ustanovil LD Draga-Trava in bil njen prvi starešina kar 14 let, pozneje pa več let član UO in zadnja leta tudi cenilec škode od divjadi. Leta 1945 je obnovil Gasilsko društvo Podpreska in bil prvi njegov dolgoletni predsednik. Velike so njegove zasluge pri graditvi gasilskega doma v Podpreski in lovske koče na Binklarskih lazih. Za udejstvovanje v lovstvu ga je LZS odlikovala z znakom ža zasluge, za požrtvovalno delo v drugih organizacijah in društvih je dobil več priznanj in odlikovanj.
Člani naše LD in člani LD Loški potok smo ga pokopali z lovskimi častmi. Častno spremstvo je sestavljala tudi gasilska desetina. Poklonili so se mu tudi štirje prapori: lovski, gasilski in Zveze združenj borcev NOV.
Dobrega prijatelja in zvestega lovskega tovariša ohranimo v častnem spominu!
LD Draga-Trava — F. K.
Karel Recek nas je 3. 2. 1977 za vedno zapustil v 71. letu starosti. Lovec je bil že pred vojno pri takratnih zakupnikih. Po vojni, leta 1945, je bil med ustanovitelji naše LD. Kot ljubitelj narave in gojitelj divjadi je veliko pripomogel k razvoju lovstva na našem področju. Skozi več mandatnih dob je bil predsednik disciplinskega razsodišča ali član NO. Veliko je pripomogel pri vzgoji pripravnikov in mladih lovcev sploh.
Karel Recek
Vidne zasluge ima tudi za dograditev lovske koče. Predmeti, ki jih je podaril za lovsko kočo, krasijo sedaj ta lovski objekt in nas spominjajo na dragega nam tovariša.
Karel je bil tudi med ustanovitelji Prostovoljnega gasilskega društva Matjaševci in njegov dolgoletni predsednik. Za nesebično delo je prejel vrsto odlikovanj in priznanj. Tovariš Recek nam bo ostal v spominu kot zgled pravičnega lovca in iskrenega tovariša.
LD Grad-Kuzma
Profesorja Jožeta Šilca, ki je umrl 5. 1. 1977, smo pospremili na pobreško pokopališče v Mariboru številni lovci, ribiči in pedagoški delavci. Rojen je bil 18. 12. 1900 na Velikih Poljanah pri Ortneku. Po dovršenem študiju se je naselil v Mariboru, kjer je poučeval številne generacije na trgovski akademiji. S 30 leti se je predal veselju do narave in lova, kar v predvojnem zakupniškem lovskem sistemu za uradnika ni bilo lahko. Profesor Šilc je bil eden tistih, ki so že pred 47 leti orali ledino slovenskega lovstva na vzhodnem Štajerskem. V času okupacije so ga Nemci izselili. Ko se je po vojni vrnil, se je takoj vključil v novo lovsko organizacijo ter deloval v lov. družinah Duplek, Ptuj in Dravograd ter od leta 1964 v LD Pernica. Tukaj je bil več let predsednik nadzornega odbora LD.
Ob slovesu mu je zadonel
Jože Šilc
lovski rog in v poslednji pozdrav so mu jeknile lovske puške. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
LD Pernica
Roman Avguštin, eden naj-agilnejših članov naše LD, je tragično preminil 14. 9. 1976, kot žrtev prometne nesreče, v najlepših letih svojega življenja, v 46. letu starosti.
Že kot otrok je spremljal svojega očeta, slovitega lovca, po naših lepih revirjih. V očetu je imel odličnega mentorja in tudi sam je postal vzor vsem lovcem naše LD. Lovec je bil 21 let. Svojo lovsko plemenitost je izražal v številnih gojitvenih akcijah. Boginja lova pa mu je bila naklonjena tudi na lovih. Odstrelil je doslej najmočnejšega divjega merjasca pri nas in med njegovimi trofejami je tudi prvi in doslej edini jelen v našem lovišču. Navadno je bil dobre volje, nasmejan in za vsakega je imel dobro besedo. Priljubljen pa ni bil samo kot lovec, ampak tudi kot odličen igralec na odru našega prosvetnega društva.
Lovska družina mu je dolga leta zaupala vodilne funkcije: dve leti je bil blagajnik, dve leti član nadzor, odbora, dve leti referent za lovski turizem, štiri leta pa starešina.
Leto pred smrtjo je bil predsednik NO. Vse zaupane mu naloge je opravljal uspešno, v dobrobit LD in lovstva sploh. Lovska zveza Slovenije ga je odlikovala z znakom za zasluge.
Tovariš Roman nam bo kot vzoren lovec, iskren tovariš in prijatelj ostal v nepozabnem spominu.
LD Rogatec — A. D.
Alojzu Cimpriču, lovcu, borcu in gasilcu, so se 9. 3. 1977 na pokopališču v Dragi sklonili prapori lovcev, borcev in gasilcev v zadnji pozdrav ter odjeknili streli v slovo velikemu lovcu in ljubitelju narave, ki nas je zapustil star komaj 62 let. Rojen je bil v Novem kotu v številni delavski družini. Že od rane mladosti si je služil kruh kot gozdni delavec. Že leta 1941 se je vključil v delovanje OF, aprila 1942 pa je vstopil v Notranjski odred. Demobiliziran je bil skoraj leto dni po vojni kot starejši vodnik milice, dvakrat odlikovan. Potem se je zaposlil kot revirni logar pri kočevski okrajni upravi za gozdarstvo, na območju k. o. Draga. Tu je pred nekaj leti dočakal upokojitev.
Bil je ustanovni član naše LD, večletni član njenega upravnega odbora, disciplin-
skega razsodišča, cenilec lovske škode in oskrbnik lovske koče. Za svoje delo je bil odlikovan z znakom za lovske zasluge.
Spomin nate, dragi Lojze, naj dolgo živi v naših srcih!
LD Draga-Trava — F. K.
Franc Jesih z Belčega vrha, najstarejši član in častni član LD Dragatuš, je odšel v večna lovišča 24. 1. 1977, v 85. letu starosti. Lovec je bil vse od leta 1913, medtem pa 15 let lovski čuvaj v domačem lovišču. Za njegovo dolgo in požrtvovalno delo ga je Lovska zveza Slovenije odlikovala z znakom za zasluge.
Bil je kmet in v OF je organizirano deloval od leta 1942 do osvoboditve. Odgovorne naloge je opravljal kot vaški zaščitnik, predsednik krajevnega narodnooosvobodilnega odbora, odposlanec Kočevskega zbora, član okrajnega narodnoosvobodilnega odbora, porotnik okrožnega sodišča itd. Prejel je dve državni odlikovanji.
Iskrenega in poštenega lovskega tovariša ter ljubitelja narave in varuha divjadi bomo ohranili v trajnem spominu.
Člani LD Dragatuš
Fofo- kino klub Diana
Ptice na gnezdu
Priročnik za fotografiranje
Avtor Iztok Geister, dipl. biolog. Izdal Foto-kino klub DIANA, v Ljubljani 1976, na 52 straneh, format 14,5 X X 20,5 cm, 7 fotografij v barvni in ponovitev v črno-beli tehniki, 3 tabele. Cena 30 din.
Foto-kino klub DIANA s to svojo drugo knjižico v zbirki Dianina knjižnica uresničuje svoj koncept poljudnih strokovnih izdaj za širok krog ljubiteljev prirode. Namen je z vsakomur dostopnim čtivom po vsebini in po ceni povečati znanje o vsem spletu živega in neživega sveta in s tem spreminjati osveščenost ljudi, da bodo z večjim znanjem in kulturo drugače vrednotili naravo in temu primerno tudi ravnali z njo.
V	obeh knjižicah je poudarek na tehniki snemanja, v kasnejših pa bo prehod na odnose: kultura — živalski svet — krajina — lov — človek. Delno se to kaže že v tej knjižici, ki ima sicer specializiran naslov Ptice na gnezdu, priročnik za fotografiranje. Čeprav so poglavja naslovljena tako, da je poudarek na fotografiranju, pa je vsebina veliko širša. Zato je za vsakega lahko tudi koristen pripomoček za spoznavanje ptičjega sveta, o katerem vemo vsaj to, kako koristen je pri prirodnem varstvu gozdov in polj. Tudi za tiste, ki ne fotografirajo, je knjižica lahko praktičen priročnik za opazovanje ptic na gnezdu in njihovega življenja sploh.
V	knjižico vloženi posnetki ptic dokazujejo veliko znanje in spretnost avtorja pri fotografiranju ptic. Vsebina teksta pa kaže, da je Geister poleg iz-kušenega fotografa predvsem tudi velik poznavalec in strokovnjak o življenju ptic. Njegovo znanje in izkušnje se odražajo v vsem sestavku, ki je napisan zgoščeno, jasno in kljub specializiranosti prijetno.
Posebno vrednost ima za na-
Na lanski razstavi mežiškega lovskogojitvenega območja je sodeloval tudi klub DIANA
Foto R. Vončina
še pogoje tabela Pregled gnezdilk v Sloveniji, ki obsega podatke za kar 95 vrst Ptic, o številu jajc, času valjenja, času, ki ga mladiči prebijejo v gnezdu, in številu zarodov.
Tisk je kakovosten in notranja grafična oprema odlična. Posebna domiselnost v opremi so barvni posnetki ptic, ki so na naslednji strani ponovljeni v črno-beli tehniki. Tako nazorno kažejo dvojno možnost tiskanja originalnega posnetka na barvnem dia filmu in s tem razliko obeh izraznih možnosti. Žal pa kvalitetno notranjo opremo kvari slaba grafična in oblikovna oprema ovitka.
Znani ljubitelj narave in snemalec Andrej O. Župančič je v uvodu knjižice zapisal, da duha Geistrove knjižice ponazarja zenistična anekdota: Zgodaj nekega jutra stopi pred menihe, zbrane na tempeljskem vrtu, opat, da bi jim govoril. Preden izreče besedo, prileti na vejo ptica in začne žvrgoleti. Vsi prisluhnejo, poslušajo. Ko ptica obmolkne, sklene opat: »Pridiga je končana.«
Janez Černač
Lovska
kinologija
Prijavljene paritve
Vsi navedeni psi plemenjaki in plemenjakinje so uspešno opravili preizkušnjo. Kratice d, pd, odi pomenijo telesno oceno dobro, prav dobro, odlično.
Posavski goniči (JRGp):
Azor, odi — Eka Laška, d. Leglo 17. 6. Rejec Franc Horjak, Strmca, Laško.
Aron, pd — Šuma Golavška, odi. Leglo 13. 5. Rejec Vladimir Raztresen, Lučine 32, Gorenja vas.
Istr. kdl. goniči (JRGki):
Agič, pd — Bajka, pd. Leglo 23- 5. Rejec Ciril Kranjc, Dol. Vrhpolje 14, Šentjernej. Don, d — Lola, pd. Leglo
Resasti ali ostrodlaki jazbečar. Ta pasma je nastala s križanjem kratkodlakega jazbečarja s šnavcerjem in Dandie Dinmontovim terierjem
15.	5.	Rejec	Alojz	Pavček,
Gor. Karteljevo 24, Mirna peč.
Dino, pd — Bistra, odi. Leglo 25.	5.	Rejec	Rafael	Baloh,
Kidričeva 2, Kanal.
Agič, pd — Djana, pd. Leglo 5. 6. Rejec Franc Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto. Jaka, odi — Eda, pd. Leglo
9.	6. Rejec Stanislav Manfreda, Idrija pri Bači 70, Most na Soči.
Agi,	pd — Ajda, pd. Leglo
31.	5.	Rejec	Jože	Novak,
Njivice 41, Radeče.
Etos Mehovski, odi — Cveta, pd. Leglo 10. 6. Rejec Vinko Žakelj, šeškovo naselje 4, Kranj.
Agi, pd — Iška, pd. Leglo 13. 5. Rejec Miha Zidar, Kostanjevica 15, Šentrupert. Dino, pd — Elba Mehovska, odi. Leglo 12. 6. Rejec Stojan Obljubek, Drnovk 11, Dobrovo.
Bar, pd — Dijana, odi. Leglo 17. 5. Rejec Franc Raztresen, Lučine 32, Gorenja vas.
Etos Mehovski, odi — Giba Izvirska, odi. Leglo 12. 6. Rejec Matko Luzar, Lučine 24, Gorenja vas.
Dakson, odi — Diana, pd. Leglo 5. 5. Rejec Albert Drnovšek, Gradno 9, Dobrovo.
Lister, d — Dinka, pd. Leglo 24. 6. Rejec Rudolf Medvešček, Vojkova 75, Anhovo. Cigo, odi — Pridna, pd. Leglo 30. 5. Rejec Franc Slabe, Rovte 150, Vrhnika.
Lovski terierji (LT):
Dago, odi — Alka, odi. Leglo 30. 6. Rejec Franc Štirn, Vodice 81, Vodice.
Cezar Kovaški, pd — Astra, pd. Leglo 6. 6. Rejec Franc Pajnkiher, Dolena 51, Ptujska gora.
Bas, pd — Arka, pd. Leglo 2. 6. Rejec Franc Mencinger, Selovce n. h., Dravograd.
Dik Poliški, pd — Kara Črno-liška, d. Leglo 8. 6. Rejec Edi Lapornik, Kuretno, Laško. Karin, pd — Daga, d. Leglo 20. 5. Rejec Lovro Markič, Strahinj 70, Naklo.
Boj Domanševski, pd •— Ada, d. Leglo 9. 6. Rejec Stanko Krošelj, Curnovec 6, Sromlje. Dari, pd — Nevo Žalski, pd. Leglo 23. 5. Rejec Franc Verdel, Zavrh, Šmartno v Rožni dolini.
Ari, odi — Bojka Kovaška, d. Leglo 5. 6. Rejec Janko Tomec, Laporje 12, Laporje.
Hannovrski barvarji (JRHb):
Heimo v. Fischhorn, odi — Tisa Podstenska, odi. Leglo 24. 5. Rejec Maks Konečnik, Reška 25, Kočevje.
III. medrepubliška preizkušnja ptičarjev in šarivcev v vodnem delu
bo v soboto, 17. septembra 1977, na Ribnikih v lovišču Lovske družine Ljutomer (v neposredni bližini Ljutomera), s pričetkom ob 8. uri.
Tekmujejo lahko ptičarji in šarivci vseh vrst v disciplinah:
1.	Nos
2.	Šarjenje v vodi z ločjem
3.	Šarjenje v vodi z ločjem za raco
4.	Prinašanje izgubljenega iz globoke vode z ločjem
5.	Prinašanje race
6.	Ubogljivost pri delu
7.	Sodelovanje (povezava) z vodnikom
8.	Veselje do dela — delovna vnema
Pogoj za udeležbo na tekmi je opravljena jesenska vzrej-na preizkušnja, poljska tekma, širša poljska tekma ali uporabnostna preizkušnja ptičarjev, za šarivce pa opravljena preizkušnja naravnih zasnov.
Prijavnice dobite na Kinološki zvezi Slovenije ali na sedežih ZLD G. Radgona, Koper, Ljutomer, Maribor, Posavje, Prekmurje in Ptuj. Prijave do vključno 10. septembra 1977 sprejema:
Franc Feuš, Nade Rajh 14, 69240 Ljutomer.
Pripravljene bodo številne bogate praktične nagrade in odstrelne dovolilnice.
Vsem lovcem in pripravnikom ter drugim ljubiteljem šolanih psov priporočamo, da si ogledajo to zanimivo prireditev.
Prireditelja:
Društvo ljubiteljev ostrodla-kih ptičarjev v Ljubljani in DLP — podružnica za Pomurje in Podravje v Ljutomeru
Istr. res. goniči (JRGri):
Neno Orleški, odi — Tena, pd. Leglo 25. 5. Rejec Franc Avbelj, Zg. Koseze 7, Moravče.
Brak-jazbečarji (JRBj):
Dik, pd — Dora pd. Leglo 16. 6. Rejec Jože Ušaj, Vitovlje 82 a, Šempas.
Biser Žejski, d — Aga Bohinjska, pd. Leglo 13. 6. Rejec Franc Zalokar, Ribčev laz 56, Bohinjsko jezero.
Biser Žejski, d — Murka Blegoška, odi. Leglo 6. 6. Rejec Pavel Vuga, Zapuže 3 a, Begunje.
Bor, pd — Arko, pd. Leglo 22. 5. Rejec Franc Ahačič, Begunje na Gorenjskem (št. 88).
Bil, odi — Asta Budnova, odi. Leglo 28. 5. Rejec Martin Budna, Dovško 12, Senovo. Bor, pd — Tara, pd. Leglo
10.	6. Rejec Viktor Jenič, Gorjuša 15, Domžale.
Boj, pd — Murka, pd. Leglo 1. 6. Rejec Franc Pipan, Gregorčičeva 14, Deskle.
Javor, pd — Bistra, d. Leglo 10. 6. Rejec Franc Prijatelj, Vel. Poljane 20, Ortnek.
Omar Šmohorski, odi — Ja-ga, odi. Leglo 5. 6. Rejec Marjan Salobir, Kersnikova n. h., Velenje.
Agič, pd — Nana Ortneška, d. Leglo 15. 5. Rejec Jože Sladič, Gradišče 5, Dole pri Litiji.
Agič, pd — Ada, pd. Leglo 5. 6. Rejec Fric Robič, Srednji vrh 17, Gozd Martuljek.
Res. jazbečarji (JRJri):
Ago, pd — Alma, pd. Leglo 13. 6. Rejec Egon Kuštor, Štefana Kuzmiča 4, Murska Sobota.
Rusko, pd — Giba Šmartin-ska, pd. Leglo 9. 6. Rejec Franc Vidmar, Videm 42, Cerknica.
Cekin, pd — Oda, odi. Leglo 30. 5. Rejec Zdravko Kosmač, Hotavlje 20, Gorenja vas.
Foksterierji (JRFos):
Blef, odi — Senta, odi. Leglo 6. 5. Rejec Alojz Ribič, Cerkniška 11, Ljubljana.
Domači divji zajec
Da imajo v LD Artine mini-lovca, vedo vsi. Da pa ima ta lovec domačega zajca za divjega, dolgo niso vedeli. Mini-lovec nikoli nič ni uplenil, zato je na vso jezo šel v hlev in po hlevu dve uri lovil zajca ter ga končno le ujel. Ves upehan mini-lovec sede na klado pred hlevom in reče: »Pa naj še kdo reče, da tale domači zajec ni
div'i-'-<<	-Špula-
Trofeja
Jože Praprotnik
Rad je hodil lovec Jaka v dol zeleni na srnjaka.
Gre po borovem gozdičku tiho, sklonjeno po stezi; pravo čudo, da možičku pod stopalom cvek ne poči, saj se slabo ped pod brki mu zajeten trebuh boči.
Komaj se na bor nasloni, se grmovje že zamaje, v mislih že iz kože daje silno, nenavadno zver, čudno za ta naš revir.
Vroča mu postaja glava:
»Je municija ta prava, purfel presneto včasih
zajebava ...
Nič, po sprednji nogi gor! Duš, saj noga le roka je
mlahava I«
Jaka se ustraši, da nekam ga tišči, le še kroge vidi pred ščemečimi očmi.
Iz grmovja in robide predenj stara ženska pride, sključena in suha v lice.
Z očmi ujede ptice v čelo lovcu se zapiči:
»Bo trofeja, Jakec, bo?«
Jaku tokrat ni za vice: »Drek, trofeja, nič ne bo!«
LD Juršinci pri Ptuju
priredi v nedeljo, 3. julija 1977, pred lovskim domom v Juršincih,
v počastitev pomembnih partijskih jubilejev, jubilejev tovariša Tita, v počastitev dneva borca in 70-letnice slovenskega lovstva,
—	meddružinsko strelsko tekmovanje na umetne golobe, ekip in posameznikov, pričetek ob 8. uri;
—	lovski ples, igra ansambel 6 MLADIH iz Maribora, od 15. do 24. ure;
—	bogat srečolov.
Poskrbljeno bo za lovske in druge spe-jjialitete ter za odlično slovenjegori-ško kapljico.
Vljudno vabljeni
Izdelujem prenosne električne »pastirje«, posebne izvedbe, za obvarovanje poljskih kultur pred divjadjo. — Roman Gorjup, elektromehanika, Šmarna 85, 61240 Kamnik, tel. (061) 831-105. Kratkodlako istrijanko, staro 4 leta, z zrejnim dovoljenjem, prodam. — Peter Rupnik, Zadlog 41, 65274 Črni vrh nad Idrijo.
Ugodno prodam skoraj nov 500 mm teleobjektiv, dolžine 170 mm, z 8-krat-no povečavo, japonske izdelave. — Silvo Jelinčič, Petra Skalarja 8, 65220 Tolmin.
Naprodaj imam psa in psico — posavska goniča z rodovnikom. Pes dobro goni divjega prašiča in zajca, star je poldrugo leto. Psica je stara 11 mesecev. — Milka Ložar, Vinje n. h., 61262 Dol pri Ljubljani.
Polavtomatsko rusko šibrenico, kal. 12, nrnlo rabljeno, prodam za 4000 din. — Ivan Kobal, Prvomajska 4, 65000 Nova Gorica, tel. (065) 21-312.
Nem. kratkodlaka ptičarja — psico in psička — prodam. Psica stara 3 leta, s prav dobro telesno oceno, na pomladanski poljski tekmi dosegla II. nagradni razred. Psiček star 5 mesecev. — Ivan Vrhovnik, Celovška 370, 61000 Ljubljana, tel. (061) 52 021. Kratkodlake jazbečarje, črne in rjave barve, stare po 8 tednov, prodam. — van Matjašec, Moša Pijade 9, 69220 Lendava.
Češko bokarico, trdo kromano, kal. , ,— 7 X 57, z menjalnima cevema, kal 12—12, prodam. — Hafnar, Križ-narjeva pot 5, 64000 Kranj.
LD Podgorje pri Slovenj Gradcu
vabi na
VELIKO lovsko prireditev
°t> svoji 30-letnici in 70-letnici SLD 19- junija 1977, pri lovski koči °d 6. do 10. ure občinsko tekmovanje Y streljanju na umetne golobe in s kroglo;
ocl 10. do 13. ure nagradno streljanje s kroglo (nagrade — odstrel 2 muf-lonov in gamsa);
°b 14. uri proslava in ob 15. uri lovska
veselica.
Komarje je na prostem nesmiselno uničevati, možno pa jih je učinkovito odganjati
AUTAN na koži zanesljivo odganja komarje, klope in drug mrčes.
AUTAN nanesimo na kožo: njegov za človeka sicer prijeten vonj odganja komarje ure in ure.
AUTAN se vedno dobro obnese v hiši pri odprtih oknih ali na prostem pri delu, športu, na lovu.
AUTAN ne draži kože, zato je primeren tudi za občutljivo, otroško kožo. AUTAN v obliki solucije, mleka in spraya dobite v vseh poslovalnicah podjetja LOVEC v: Ljubljani, Mariboru, Celju.
AUTAN proizvaja: Bayer-Pharma Jugoslavija, Ljubljana.
K SLIKI NA NASLOVNI STRANI:
Avtor barvne fotografije SRNICA je JANEZ ČERNAČ, dipl. gozdarski inženir iz Kočevja.
Srna povrže v maju ali začetku junija. Brejost traja 9 mesecev, razvoj ploda pa le kakih 5 mesecev. Po oploditvi v juliju ali avgustu se jajčece (eno ali več) začne takoj razvijati, a se razvoj po približno dveh tednih ustavi. Zarodek, tedaj ne večji od bucikine glavice, se dalje razvija šele od srede decembra.
Srna povrže v skritem zatišju. Mladiči (srnjački, srnice) so ilovnato rjavi z belimi lisami, ki jim čez poletje izginejo. V prvem tednu so nebogljeni, zato največ leže in ne hodijo za materjo, ki se hodi past v bližino. Skriti ždijo v gozdni podrasti ali v žitu na polju, ob nevarnosti se pa nepremično potuhnejo, se pritisnejo k tlom in se zaupajo svoji varovalni barvi. Ljudje večkrat take mladiče poberejo, misleč, da so zapuščene sirotice.
Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč v 50. členu med drugim pravi: prepovedano je prijemanje in prilaščanje mladičev divjadi; v 82. členu pa za kršilce te določbe predpisuje tudi kazen od 100 do 2000 din. Odstrel srn in mladičev je dovoljen od 1. IX. do 15. L, srnjakov pa od 16. V. do 31. X. Količino odstrela določa odstrelni plan.
Pogled na' Triglav iž Bohrnja. Slikar Anton Karinger (rojen 1829, umrl 1870). Slika-original je last Narodne
galerije v Ljubljani.