Poštnina plačana v gotovini
Leto XX., št. 173
Ljubljana, petek 23. julija 1939
Cena 2 Din
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 6 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180. Wlen št 105.241.
Okrog sporazuma
V zadnjih dneh se kar vrstijo razne, deloma močno si nasprotujoče informacije o podpisu sporazuma. Značilno je, da dostikrat ta ali oni list svoje lastno včerajšnje p>oročilo danes de-mantira, a jutri v drugi obliki zopet ponavlja. To je dokaz, da cela akcija še ni zaključena. Po naših informacijah pa se vsekakor nahaja v zaključnem stadiju.
Kakor je znano, je prišlo 27. aprila med g. Cvetkovičem in dr. Mačkom do načelnega soglasja, vendar so se pozneje pokazale razlike v tolmačenju in razgovori so zastali. Nekaj tednov sem so bili na poslu strokovnjaki z ene in druge strani, ki so svoje delo v glavnem dovršili. Oba problema, ki tvorita jedro sporazuma, sta nesporno težka. Prvi se tiče obsega nove hrvatske edinice, drugi pa vprašanja kompetenc, to je prenos dosedaj centralnih državnih funkcij na to edini co. Zlasti to drugo vprašanje je zelo zapleteno in je v najožji zvezi z interesi celokupne države. Po najnovejših informacijah so se stališča zelo približala in ni izključeno, da pride v par tednih do končne rešitve, kakor so to razni listi napovedovali. Kakor zatrjujejo, gre za enkrat za posebni hrvatski problem in druga vprašanja, ki so z njim v zvezi, med njimi tudi vprašanje reorganizacije ostale države, še niso na dnevnem redu.
Glasilo dT. Mačka »Hrvatski dnevnik« se omejuje slej ko prej na beleženje raznih informacij, ki jih objavljajo drugi listi, in na kritične pripombe. Pri tem sprejema naziranje, da bi se morale brez ozira na stanje, v katerem se nahaja vprašanje končnega sporazuma, nekatere nujne stvari takoj reševati. Med drugim pravi: »Imamo cel niz pojavov, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, ne da čakamo na končni sporazum. Take spremembe niti po svoji prirodi niso vezane na ta sporazum. Zahteva jih običajna pravičnost, ker bi takih pojavov sploh ne smelo biti brez ozira na to, kakšna je organizacija državne zaiednice.«
Zanimivo je stališče, ki ga zavzema »Hrv;?tski dnevnik« napram programu jugoslovenske ideologije. Pri decembrskih volitvah je, kakor znano, glavna politična predstavnica te ideologije. Ju-goslovenska nacionalna stranka sklenila ne le tehnični, temveč tudi politični volilni dogovor z dr. Mačkom in ostalimi opozicijskimi skupinami. Pri tem je postavila izven vsakega dvoma, da ostaja zvesta ideji narodnega edinstva. Z ideološko stranjo našega narodnega in državnega problema se peča v vče-rajšnem uvodniku »Hrvatski dnevnik« na način, ki zasluži pažnjo in diskusijo. Glasilo dr. Mačka smatra sicer, da je »formula« narodnega edinstva nesrečna in neprimerna, ali jo vendar pripušča v izvestnem tolmačenju.
»Narodno edinstvo«, piše list. »bi moglo značiti samo enotno in složno nastopanje (Hrvatov, Srbov in Slovencev). kadar gre za skupne interese in za skupne moralne dobrine. Ono pa ne sme zahtevati, da se opustijo narodne posebnosti in torej tudi ne sme zahtevati nacionalno in idejno nivelizacijo. Državno edinstvo se ne bi smelo istovetiti s centralizmom, saj obstoja iz-vestno edinstvo tudi v federativnih drža^mih organizmih. Kar se nas Hrvatov tiče, smo si svesti svoje narodne individualnosti, ki nam daje pravico na narodno suverenost, kot taki želimo razpravljati s srbskim narodom, enaki z enakimi, enakopravni z enakopravnimi. Medsebojno povezanost, kohezijo ali edinstvo vidimo mi v vskladitvi medsebojnih in v zaščiti posebnih interesov. prepričani, da se bomo sami znali najbolje brigati za svoje posebne potrebe, a skupaj za one interese, ki so nam v resnici skupni. Hrvatsko vprašanje ni manjšinsko vprašanje. Mi se ne borimo za koncesije. Naša koncepcija stoji al pari z drugo koncepcijo, kar znači, da smo pripravljeni na sporazum, toda ne na diktat. Naša pome-šanost s Srbi še ne izključuje formira* nja hrvatske edinice, ki bo čuvala potrebno ravnotežje, kakor nova organizacija državne zaiednice, ki jo želimo ustvariti, ne znači dezinteresirania na onih Hrvatih, ki se bodo nahajali izven te edinice, ker bo baš ta edinica vplivala, da se Hrvat v celi državni zajednici čuti svobodnega in nezapo-stavl iene^a. kakor se ima čutiti tudi Srb fin Slovenec, dostavljamo mi). Nova državna zajed niča naj služi uvede-nju in ojačenju novega duha, ki bo dal novega poleta vsem in še posebej zajednici kot taki.«
Izvajanja »Hrvatskega dnevnika« odkrivajo trezno gledanje na naš narodni in državni problem. Razumljivo je, da se »Hrvatskemu dnevniku« beseda narodno edinstvo ne dopade. Toda ako jo on odklanja zaradi tega, ker bi zahtevala opustitev narodnih posebnosti ter nivelizacijo, potem jo v tem pojmovanju odklanjajo tudi premnogi, ki neomajno verujejo v moč narodnega edinstva Mi smo to idejo tolikokrat
VOJAŠKA POGAJANJA Z RUSIJO OB KONCU PRIHODNJEGA TEDNA
Vest so sprejeli v Londonu in Parizu z velikim zadovoljstvom
Včeraj je bil v
London, 27. julija, z. Napovedani gene-ralštabni razgovori v Moskvi so izzvali v londonskih političnih krogih veliko zadovoljstvo in z največjim optimizmom gledajo sedaj na pogajanja v Moskvi. Prepričani so, da ne bi prišlo do vojaških razgovorov, če ne bi bil politični sporazum že tako rekoč perfekten. To optimizem dele tudi oni krogi, ki so doslej skrajno pesimistično presojali moskovska pogajanja. Generalštabnim razgovorom pripisujejo velik pomen in ne dvomijo, da bodo v tej zvezi razpravljali o vseh možnostih za primer vojne. Z vojaško delegacijo, ki bo poslana v Moskvo verjetno že prihodnji teden, bo odpotoval tudi eden izmed vodilnih angleških admiralov, ker pripisujejo v angleških vojaških krogih veliko vlogo zlasti ruskemu podmorskemu brodovju.
Kar se tiče še obstoječih nesoglasij glede indirektnega napada, prevladuje v Londonu naziranje, da bo tudi to vprašanje v najkrajšem času dokončno razčiščeno in da so pomisleki Rusije v prvi vrsti posledica nezaupanja Moskve do Chamberlaina. Prepričani so, da bodo vojaški razgovori to nezaupanje dokončno odstranili, tem bolj, ker je splošno prepričanje v Angliji, da bo prišlo v primeru zaostritve mednarodne krize takoj do sestave nove vlade. Vsekakor pa je soglasna sodba, da se je ozračje v pogledu moskovskih pogajanj zadnje dni znatno zboljšalo. »Daily Telegraph« piše, da so se sedaj tudi v Moskvi prepričali o odkritosrčnih namerah Anglije.
Pariz, 27. julija, z. Vesti o predstoječem sporazumu v Moskvi so bile sprejete v Parizu z očitnim olajšanjem. Ponesrečeni poskus Hudsona je očividno odstranil zadnji odpor Chamberlaina in v Parizu so sedaj prepričani, da so s tem odpadle zadnje ovire za sklenitev političnega pakta v Rusi jo. Vojaška pogajanja, ki bodo v kratkem sledila, ne bodo naletela več na nobene posebne težave, ker gre v stvari za iste probleme kakor leta 1914. Verjetno pa je, da bodo tudi ti razgovori precej dolgotrajni, ker bo treba obdelati celo vrsto problemov vojaškega sodelovanja med vsemi tremi velesilami.
Šefa vojnih odposlanstev
Pariz, 27. jul. (Reuter). Za zastopnika generalnega štaba za bližnja generalštab-na pogajanja v Moskvi je bil določen general Doumengue.
London, 27. jul. AA. (Reuter). »Daily Telegraph« poroča, da bo general Ironside imenovan za vodjo angleškega vojaškega odposlanstva v Moskvi. Vlada se bavi sedaj z imenovanjem ostalih funkcionarjev vseh vrst orožja, ki bodo člani komisije. List dostavlja, da je jasno, da sklenitev vojaškega sporazuma zavisi od sklenitve političnega sporazuma, toda dejstvo je, da se je ozračje v Moskvi v veliki meri izboljšalo.
Zadoščenje v pariškem tisku
Pariz, 27. julija. AA. (Havas) Listi se zelo obširno bavijo z moskovskimi pogajanji in ugotavljajo z zadovoljstvom, da sedaj dobro napredujejo. »Petit Parisien« pravi, da je vest, po kateri je treba v najkrajšem času pričakovati zaključitve trojnega sporazuma, naredila najgloblji vtis v mednarodnih političnih krogih. »Imamo mnogo razlogov, da se tega veselimo, kajti čim bo ta sporazum sklenjen, bodo vsi. ki so željni pustolovščin, vedeli v naprej s kolikšno nepremagljivo nasprotno silo bodo imeli opraviti.«
»Journal« pristavlja, da sta Pariz in London očividno na novo popustila v korist sovjetskega stališča, ker sta pristala, da se v najkrajšem času začno tudi razgovori zastopnikov generalnih štabov treh velesil. Razume se, pristavlja pisec, da se bodo razgovori vojaških strokovnjakov začeli takoj, čim bo sklenjen politični sporazum. Kar se tega sporazuma tiče, je preostalo samo to, da se reši vprašanje točne opredelitve pojma posrednega napada. V tem pogledu sta dobila predstavnika Velike Britanije in Francije v Moskvi nova navodila. Lahko se reče. da dopuščajo razgovori v Moskvi zelo ugodne napovedi o končnem izidu pogajanj.
»Figaro« prinaša poročilo svojega londonskega dopisnika, ki pravi, da bo po mnenju angleških političnih krogov imel angleško-francosko-ruski sporazum predvsem velik psihološki pomen. V zvezi s tem poudarja dopisnik, da so predstavniki angleške levičarske opozicije često zastopali stališče, da jamstva Velike Britanije Polj-
nov sestanek, a še ni prinesel odločitve
ski in drugim vzhodnoevropskim državam nimajo nobenega večjega praktičnega pomena, če se ne naslanjajo na sporazum med Londonom in Moskvo. Dopisnik pravi dalje, da dokazuje izredno zanimanje, s katerim so nekatere velesile spremljale potek moskovskih pogajanj, kakor tudi napori nekaterih izmed njih, da bi prišle v ožji stik z Moskvo, kolikšnega pomena bo moskovski trojni sporazum
»Oeuvre« misli, da je japonsko-angleški sporazum v Tokiju močno vplival na vodilne ruske politike, ki so se po preobratu na Daljnem vzhodu pokazali mnogo bolj popustljive v nekaterih vprašanjih, o katerih je doslej trajala najdaljša debata.
Priprave francoskega generalnega štaba
Pariz, 27. julija, o. V političnih krogih zatrjujejo, da je francoski generalni štab že pred dvema tednoma odredil zbiranje informativnega gradiva za generalštabna pogajanja v Moskvi. Prvo vprašanje, s katerim naj bi se pri vojaških pogajanjih v Moskvi bavili, bo imenovanje stalne vojaške komisije zastopnikov Francije. Anglije in Rusije. V ostal h pogajanjih bi šlo za definicijo ruske vojaške pomoči v pri. meru napada na Poljsko in Rumunijo, oziroma pomoči angleške vojne mornarice na Vzhodnem morju v primeru napada na Baltiške države, če bi izbruhnila vojna, bi veliko vlogo imeli zlasti ruska vojna mornarica in letalstvo. Ruske vojne ladje naj bi držale v šahu znaten del nemškega vojnega brodovja na Vzhodnem morju, s čemer bi oslabile udarno silo nemške vojne mornarice na Sredozemskem morju. Za. padne sile bi se mogle ojačiti tudi z ruskimi podmornicami in malimi križarkami.
Včerajšnja sestanek še ni prinesel odločitve
Pariz, 27. julija. AA. (Havas) Molotov se je popoldne ob 17. sestal s Strangom, Naggyarom in Seedsom. Sestanek je trajal poldrugo uro. Prevladi«le mnenje, da pogajanja napredujejo zadovoljivo, izjavljajo pa, da današnji sestanek še ni bil odločilen. Tukaj niti ne potrjujejo niti ne zanikajo vesti o skorajšnjih razgovorih med generalštabnimi strokovnjaki.
Pospešitev nemških pogajanj
Berlin, 27. julija, z. Ne glede na izid moskovskih rusko-angleških pogajanj se je nemška vlada odločila kar najbolj po-
Samo še en teden
London, 27. julija. AA. (Reuter). Ko je na današnji seji spodnjega, doma Chamberlain izjavil, da bo parlament odšel na poletne počitnice 4. avgusta in da si pridrži pravico, sklicati ga tudi prej, 6e bi bilo potrebno v splošnem interesu, sta Greenvvood in Sindaire stavila svoje pripombe na ta sklep ministrskega predsednika. Chamberlain pa je pri svojem stališču vztrajal.
„čas za kako splošno konferenco še ni ugoden"
London. 27. julija. A A. (Reuter). Predsedniku vlade so v spodnjem domu zastavili vprašanje ali bo prevzel pobudo, da se prouče možnosti za razdelitev svetovnih gospodskih zakladov na podlagi, ki bi bila za vse države nepristranska. Chamberlain je odgovoril, da bi se vsako takšno proučevanje moralo razširiti na politična kakor tudi na gospodarska vpraša-
dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon AL 86.
Rokopisi se na vračajo.
nja. Po mnenju angleglce vlade pa čas te ni ugoden, da bi se sklicala kakršnakoH splošna konferenca, na kateri bi razpravljali o teh stvareh.
V ponedeljek debata
o zunanji politiki
London, 27. julija. w. V spodnji zbornici se bo pričela v ponedeljek na pobudo liberalne stranke debata o zunanji politiki. Glavna debata bo obsegala moskovska pogajanja in tokijski sporazum. V zvezi s tem napovedujejo, da bo ministrski predsednik Chamberlain podal važne izjave in verjetno objavil tudi nekatere podrobnosti o moskovskih pogajanjih in o doslej doseženem sporazumu.
Majski pri Halifaxu
London, 27. julija, br. Zunanji minister lord Halifax je imel danes dopoldne skoro dve uri trajajoč razgovor z ruskim poslanikom Majskim. Ruski poslanik je takoj nato zahteval radiofonsko zvezo z Moskvo m je skoro pol ure govoril z Molo-tovim. V političnih krogih so prepričani, da se je ta sestanek nanašal na moskovska pogajanja in smatrajo za verjetno, da so bile ob tej priliki odstranjene zadnje ovire za končni sporazum.
Ruski veleposlanik v poljskem zunanjem uradu
Varšava, 27. jul. AA. Pooblaščeni minister Arcicze\vski je včeraj v odsotnosti namestnika zunanjega ministra sprejel veleposlanika Rusije Saranova.
Učinkovit ameriški
pritisk na Japonsko
Roosevelt je odpovedal že 30 let veljavno trgovinsko pogodbo — Odpoved stopi v veljavo čez pol leta
Wasbington, 27 jul. AA. (Havas) Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt in zunanji minister Hull sta sklenila odpovedati trgovinsko pogodbo z Japonsko iz 1. 1911 in sicer po sklepu senatnega odbora za zunanje zadeve, da se preloži razprava o zakonskem predlogu Vandenberga. ki je zahteval odpoved omenjene pogodbe Prvi j vtis te odpovedi je ta. da so hotele Zedi-; njene države opozoriti ž njim Japonsko, ; naj ne dvomi o stališču Zedinjenih držav, ' ki bi se dalo po včerajšnjem sklepu odbora za zunanje zadeve morda napačno I tolmačiti. Istočasno, ko je zunanji minister Cordell Hull sporočil odpoved japonskemu odpravniku poslov v Washingtonu Jakiširu Suni. je tudi ameriški poslanik v Tokiju, Duman, predal noto o odpovedi japonskemu zunanjemu ministrstvu. V Washingto-nu posebno naglašajo dejstvo, da je odpoved politični ukrep vlade Zedinjenih držav. Stvarno bi bilo dovolj odpovedati določbo o klavzuli največjih ugodnosti.
spešiti svoja gospodarska pogajanja z Ru- i ker bi že s tem bilo omogočeno izglasovati Silo Po večtedenskih nrioravlialnih raz- i zakonski načrt, kakor ga je prediczil Pit-
sijo. Po večtedenskih pripravljalnih raz govorih, ki so se vodili v Moskvi in Berlinu, obstoja v nemških krogih upanje, da se bodo ta pogajanja končala z uspehom. 2e prihodnji teden bo odpotovala nemška delegacija v Moskvo. Ali bo pričakovani gospodarski sporazum vplival tudi na politične odnošaje med Nemčijo in Rusijo, se ne da napovedati. Vsekakor pa je to v največji meri odvisno od razvoja mednarodnega položaja.
Dve važni seji
francoske vlade
Pariz, 27 julija AA Havas Člani vlade bodo imeli v petek ob 15. in v sobote ob 10. dopoldne dve važni seji, ki bosta v glavnem posvečeni izdelavi in sprejetju večjega števila osnutkov uredb z zakonsko močjo. Te uredbe imajo namen, da se s pomrčjo njih izpopolni delo na socialnem, gospodarskem, finančnem in upravnem področju, kakor tudi delo za državno obrambo. Kar se tiče tehničnih vprašanj na socialnem polju, domnevajo, da bo finančni minister Paul Reynaud v soboto zvečer v svojem govoru po radiu razložil pomen sprejetih ukrepov Na drugi strani pa v gotovih krogih smatrajo, da bo Daladier izkoristil vse uredbe in vnesel vanje besedilo, ki se nanaša na sklep o določitvi datuma za prihodnje volitve kakor tudi na trajanje sedanjega zakonodajnega zasedanja Glede zunanje politike bodo ministri po poročilu zunanjega ministra Bonneta proučili večje število mednarodnih vprašanj, med katerimi je tudi vprašanje pogajanj v Moskvi, zatem pa predvsem nameravani razgovori med generalštabi, ki naj bi bili po dosedanjih napovedih v bližnji ali daljni bodočnosti.
razlagali in jo tudi konkretno obeležili, da nam na tem mestu ni potreba ponavljati svojih nazorov. Naj opozorimo samo na pohorsko deklaracijo, v kateri je rečeno, da je narodno edinstvo občutek notranje usodne povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepričanje, da tvorimo skupaj edim-co, katere noben del ne bi mogel zase živeti svobodno in neodvisno. Še posebej je poudarjeno, da narodno edinstvo ne more biti nasprotno razvoju narodnih posebnosti in tradicij, ono samo zahteva, da se te tradicije in posebnosti povežejo s tradicijami celote.
»Hrvatski dnevnik« ima prav, da se državno edinstvo ne more in ne sme istovetiti s centralizmom. Državno edinstvo predpostavlja predvsem, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci politična edi-
nica, ki se ne sme in ne more voditi pod pretežnim vplivom enega dela, kakor se z druge strani noben njen del ne more osvoboditi obvez, ki jih ima napram celoti ali zajednici. Program državnega edinstva se torej ne more protiviti zahtevi, da se vprašanja, ki nimajo izrazito skupnega, splošno državnega značaja, rešujejo regionalno.
Strinjamo se seveda s »Hrvatskim dnevnikom« v tem, da hrvatsko vprašanje v naši državi ni in ne more biti manjšinsko vprašanje. Baš tudi z našega stališča narodnega edinstva, ki izhaja iz prepričanja, da so Hrvati enako s Srbi in Slovenci enakopraven nosilec suverenosti naše državne zaiednice in s tem nepogrešljiv činitelj \ polnoveljavnem sood^čanju v njenem vodstvu.
man. ki zahteva prepoved izvoza orožja, vojnih potrebščin in surovin na Japonsko. Omenjajo da se odpoved te trgovinske pogodbe. ki se je izvršila iz političnih oobud. ne da primerjati z nobeno dosedanjo ameriško odpovedjo trgovinske pogodbe.
Ministrstvo za zunanje zadeve v Wa-dhingtonu je hotelo s tem dokazati, da imajo Zedinjene države ne glede na politiko, ki jo izvajajo druge drsa ve na Kitajskem, tudi v bodoče prav co do politike odprtih vrat na Daljnem v. hodu. Zedinjene države jasno opozarjajo s tem Japonsko na ukrepe, ki bi jih lahko izvršile proti njej, če bi dovolila incidente, kakor so se pripetili pretekli teden, ko so trpeli škodo ameriški interesi. Tak je bil tudi primer pri blokadi Kantona, kjer so bili oškodovani mnogi ameriški državljani. Preden bo ameriška vlada začela izvajati politiko sankcij ter zakon o prepovedi izvoza orožja in vojnih potrebščin na Japonsko, ima Japonska še šest mesecev časa za spremembo svoje politike na Kitajskem napram Zedinjenim državam, ker bo odpoved šele po tem času stopila v veljavo.
Cungking, 27. julija. AA. (Reuter) Vest, da so Zedinjene države sklenile prekiniti trgovinske zveze z Japonsko, so v Cung-k'ngu pozdravili z velikim navdušenjem.
London, 27. jul. AA. Diplomatski urednik Reuter j a pravi, da je dejstvo, da so Zedinjene države prekinile trgovinske stike z Japonsko, naletelo na veliko zanimanje v londonskih uradnih krogih, čeprav še ni znan uradni komentar. Iz Washing-tona še ni prišlo uradno sporočilo.
Uradna izjava o odpovedi
Pariz, 27. julija. AA. Havas poroča iz VVashingtona: Vlada Zedinjenih držav je sprejela sklep o odpovedi pogodbe o trgovini in plovbi z Japonsko, sklenjeno leta 1911 Ta sklep ameriške vlade je iznena-dil vse kroge. Sklep je bil objavljen snoči ob 21.30. Visoki uradnik zunanjega ministrstva, ki je sporočil ta sklep vlade Zedinjenih držav predstavnikom tiska, je med drugim izjavil:	;x. . ,
»Namen tega sklepa je čim bolj zaščititi ameriške interese. Odpoved trgovinske pogodbe stopi v veljavo v 6 mesecih. Kongresu bo na ta način omogočeno razpravljati v predstoječem zasedanju o vprašanju izvoza surovin na Japonsko. Ministrstvo za zunanje zadeve je smatralo pogodbo za oviro za izvajanje zakona o prepovedi izvoza surovin na Japonsko, vsebovano v nedavni resoluciji senatorja Pit-mana.c
Vtis na Japonskem
Tokio, 27. julija, o. Sef ameriškega oddelka v japonskem zunanjem ministrstvu je dejal, da je treba obžalovati sklep wa. shingtorske vlade o odpovedi trgovinske pogodbe 7. Tnponsko. Težko je po njegovem
mnenju napovedovati izpremembo v japon-sko-ame riških odnosih na bolje, dokler bo vztrajala ameriška vlada na svojem dosedanjem stališču. Zbližanje se za sedaj ne more pričakovati, niti v primeru, če bi Zedinjene države predlagale zaključitev nove trgovinske pogodbe.
Prva posledica sklepa ameriške vlade je bil občuten padec japonskih vrednostnih papirjev na borzi.
Ogorčenje v Nemčiji
Berlin, 27. julija, br. Nepričakovana odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko s strani ameriških Zedinjenih držav je učinkovala v Berlinu kakor bomba in je nemške kroge skrajno presenetila. Ameriki očitajo, da hoče s tem izravnati kapitulacijo Anglije in na ta način obrezuspešiti uspeh japonske diplomacije.
Pogajanja v Tokiu
Tokio, 27. julija. AA. (Reuter) Drugi sestanek angleško - japonskih predstavnikov je bil odgoden na jutri zjutraj. Po objavljenem sporočilu gre za ureditev podrobnosti v zvezi z možnostjo bodoče politike in procedure. Pogajanja se vodijo tudi o odpustu uradnikov občinske uprave v koncesiji v Tiencinu, ki so znani nasprotniki Japonske, ter o izročitvi štirih oseb, ki so obtožene, da so ubile nekega japonskega oficirja.
Čangkajšek o odporu Kitajske
Cungking, 27. julija. AA. (Havas). Maršal Čangkajšek je objavil članek, v katerem pravi, da noben inozemski pritisk ne bo vplival na odpor kitajske aimade. Ako druge države sklepajo sporazum z Japonsko, bo imelo to samo za posledico, da se bo Kitajska še odločneje borila ter na koncu prebredla vse težave. Naša borba, pravi Čangkajšek, je sveta borba za obstoj države. Mi se bomo proti Japonski borili z lastnimi silami, želeli smo, da nas prijateljske držaVe podprejo, toda ako te podpore ne bo, se bomo borili sami. Ne bomo priznali nobenih sporazumov tujih sil, ako gre pri tem za kitajske interese. JCitajska se v borbi za svojo neodvisnost ne bo ustavila pred nobeno oviro.
Napetost z Rusijo
London, 27. julija, o. Na podlagi poročil iz Tokia pričakujejo, da bo prišlo še do večje poostritve spora med Japonsko in Rusijo zaradi japonskih industrijskih podjetij v ruskem Sahalinu. Japonski minister za vojno mornarico je odredil, naj odpluje eskadra japonskih vojnih ladij proti Sahalinu. V zvezi s tem mislijo, da bo Japonska v primeru poostritve spora izvršila blokado ruskega dela Sahalina. Do izvajanja te blokade bi prišlo, če bodo ostali vsi japonski protesti proti zaplembam japonskega imetja na Sahalinu brez uspeha.
Po vesteh iz Moskve so rusko-mongolske čete priborile zopet znatne uspehe v borbi proti japonsko-mandžurskim četam.
Požar na Sahalinu
Moskva, 27. julija, o. Po vesteh agencije Tas iz Vladivostoka je iz neznanega vzroka izbruhnil požar na področju Sahalina, kjer pridobivajo Japonci petrolej. Ruske oblasti menijo, da je požar nastal zaradi skrajno slabih varnostnih naprav proti nesrečami na področju koncesije same.
Kentska vojvodska dvojica na potu po Evropi
Pariz, 27. julija. AA. (Havas). Vojvoda in vojvodinja Kentska sta prispela z letalom v Pariz. Visoka gosta ostaneta v Parizu več dni, nato pa nadaljujeta z avtomobilom potovanje po Evropi.
Odmevi »Hudsonove afere"
Listi obeh evropskih taborov o '»zasebni mirovni ponudbi" angleškega ministra zastopniku Nemčije
I
Poročali smo že obširno o tako zvani »Hudsonovi aferi«, ki je nastala v zvezi z objavo podrobnosti o razgovorih, ki sta jih imela pretekli teden v Londonu gospodarski svetovalec maršala Gdringa dr. Wohltat in angleški minister za prekomor-sko trgovino sir Robert Hudson, ki velja za najvplivnejšo osebo v Chamberlainovi okolici. Zato so podrobnosti o njegovih razgovorih, ki so govorile o nekaki mirovni ponudbi Nemčiji, vzbudile razumljivo pozornost po vsem svetu.
Po pariškem »Tempsu«. ki velja za glasilo francoskega zunanjega ministra, je bilo bistvo Hudsonovih razgovorov z Wohl-tatorn v naslednjem: Hudson je predvsem opozoril Wohltata, da zaenkrat ne bo Anglija odstopila nobene svojib kolonij in da se bo z vsemi svojimi močmi uprla slehernemu nemškemu poskusu s silo obvladati Evropo. Toda Hudson je dal obenem nemškemu zastopniku razumeti, da bi Anglija in druge države takoj olajšale Nemčiji dostop do surovin in ji pomagale izvesti prehod iz sedanjega vojnega v normalno gospodarstvo, čim bi se Nemčija odrekla svojim dosedanjim zunanjepolitičnim metodam. Po vesteh nekaterih drugih listov je Hudson baje opozoril VVohltata tudi na potrebo, da se v Evropi obnovi stanje, kakršno je bilo pred 15. marcem t. L. vendar podrobnosti o tem niso znane in nekateri listi te vesti tudi zanikajo
»Temps« pristavlja k svojim informacijam: »Naj bo s temi razgovori kakorkoli, se vendar zdi izven dvoma, da Hudson v svojih razgovorih z Wohltatom ni bil dovolj previden, četudi je res. da je govoril samo v svojem imenu. Zapeljati se je dal, da je s svojim nemškim sobesednikom razpravljal o možnostih, o katerih se ne more reči, da bi se dale uresničiti.« List zaključuje te svoje pripombe z ugotovitvijo, da so se v Londonu gotovo upravičeno spraševali, v koliko so bili Hudsonovi razgovori z Wohltatom kriti po Chamber-lainu.
Diplomatski urednik londonskega »News Chronicla« je v torek opozoril na predzgo-dovino tako zvanega Hudsonovega mirovnega načrta. Čudno je, pravi ta angleški novinar, da so bili v Washingtonu že pred tedni prav dobro informirani o nameravanih angleških predlogih Nemčiji. Že 12. julija je neki znani Američan klical nekega Angleža po telefonu s prošnjo, naj mu po-?e podrobnosti o poročilih, ki krožijo po Ameriki o angleški mirovni ponudbi in ki ielo ugodno vplivajo na borzne kupčije. Po tem sklepa diplomatski urednik navedenega lista, da razgovor Hudsona z Wohl-tatom ni bil »slučajen« in tudi ne samo Hudsonova osebna zadeva. »Daily Telegraph« pa je glede na velik odmev Hudso-nove afere v inozemskih listih zapisal, da so v mnogih inozemskih krogih tolmačili Hudsonovo zadevo mnogo bolj resno, kakor jo je ocenil Chamberlain v svojih izjavah v spodnji zbornici.
Londonski dopisnik uglednega švicarskega	»National-Zeitung« prihaja v svo-
jem dopisu o »Hudsonovi aferi« do naslednjih zaključkov: Chamberlain ni imel preveč sreče v svojih odgovorih na vprašanja, ki so mu jih v tej zadevi stavili poslanci. Ako namreč vlada res ni vedela ničesar o Hudsonovih razgovorih, potem sta samo dve možnosti: ali jih odobrava ali pa jih ne odobrava. Dosledno sta potemtakem tudi za Hudsonovo usodo samo dve možnosti: da ostane še nadalje ns svojem mestu ali da gre. Ako pa Chamberlain misli, da razgovori sami na sebi niso bili škodljivi, pač pa je bilo škodljivo, kar je o njih objavilo časopisje, potem bi bil moral povedati, kaj je prav za prav Hudson govoril z Wohltatom. Ako pravi Chamberlain. da Anglija sploh ne namerava stopiti v pogajanja take vrste z Nemčijo, potem je vsekakor na mestu vprašanje, ali ni mar škodljivo, ako vladna osebnost začenja razgovore. ki jih vlada ne želi voditi. Dokler ni v tem pogledu večje jasnosti, si je še vedno mogoče predstavljati, da odgovarja Hudsonova pobuda Chamberlainovim osebnim željam.
Nemški in italijanski listi so na pobude iz Londona tudi opozorili, omejili pa so se le na krajša poročila. Po časopisni polemiki, ki je nastala v Angliji in Franciji, pa so objavili tudi nekaj komentarjev, v katerih opozarjajo na »večno zmoto Angležev, da bi se namreč dala nerešena evropska vprašanja rešiti samo z denarnimi kompromisi«, kakor je zapisal na primer rimski »Messaggero«. V istem smislu polemizira z Angleži tudi »Frankfurter Zeitung«, ki odklanja angleško zahtevo, da bi morala Nemčija dajati dokaze svoje dobre volje. »Nemčija«, piše list na uvodnem mestu, »ne zaupa več Angliji. Ona misli, da so Angleži pripravljeni preiti v odkrito sovraštvo proti njej in ji preprečiti vse nadaljnje revizije, ki bi mogle Nemčijo oja-čiti. Vse to pa ne more spremeniti pravih ciljev nemške zunanje politike,« zaključuje
list svojo polemiko o »Hudsonovi aferi«. ★
Angleški časopisni magnat v Nemčiji
Berlin, 27. julija, b. Semkaj je prispel na posebno konferenco z nemškim tiskovnim šefom Dietrichom lord Kemsley, lastnik mnogih angleških listov. Baje se je odzval povabilu Dietricha, da bi skupaj razpravljala o možnostih večje izmenjave člankov med angleškim in nemškim časopisjem. Namen te izmenjave naj bi bil v tem, da bi nemški listi prikazovali svojim čitate-ljem angleško, angleški listi pa svojim nemško stališče glede vseh perečih mednarodnih vprašanj. Enako pobudo je dala Nemčija tudi ameriškim listom, ki pa se nanjo niso odzvali. V merodajnih krogih z vso odločnostjo zatrjujejo, da lord Kem-sley nima druge razen navedene misije. Razgovori med lordom Kemsleyem in Dietrichom se bodo vršili v Bayreuthu, kjer se mudi tudi Hitler. Verjetno je, da bo lord Kemsley govoril tudi ž njim.
Ruimiiiški kralj v Carigradu
Carigrad, 27. julija. AA. Rumunski pre-ftolonaslednik Mihael je prispel davi s irient-ekspresom v Carigrad. Na železniški postaji sta ga sprejela carigrajski vali j a ter rumunski veleposlanik v Ankari. Nekoliko kasneje je priplula v carigrajsko pristanišče rumunska kraljevska jahta »Lucefarul«, s katero je prispel kralj Ka-
r°l- ^ , Bukarešta, 27. julija, o. Čeprav obisk kralja Karola nima službenega značaja, izjavljajo tukajšnji politični krogi, da se bo kralj za svojega bivanja v Turčiji se.
stal s predsednikom turške republike Izmetom Inenijem, s predsednikom vlade in zunanjim ministrom. Prav tako napovedujejo, da bo predsednik turške republike s kraljem Karolom izvršil pregled Dardanel in utrdb ob Marmorskem morju. Prav tako ni izključeno, da bo kralj Karol načel vprašanje, ali ne bi bilo umestno, če bi predsednik turške republike Izmed Inneni posredoval v Moskvi za odpravo ovir, ki so na poti sporazumu med Rusijo in Rumuni. jo.
ovi irski atentati
Protiteroristični zakon bo stopil danes v veljavo
London, 27. julija. AA. Spodnji dom je soglasno sprejel zakonski načrt proti terorizmu.
London, 27. julija. AA. (Reuter). Predsednik vlade je v spodnji zbornici izjavil, da bo zakon proti irskim teroristom dobil jutri kraljevo sankcijo.
Berlin, 27. julija. w. Listi poročajo iz Londona: V pretekli noči so irski ekstre-misti zopet razvili svojo teroristično akcijo, ki je zaradi poostrenih ukrepov vlade že nekaj dni počivala. Očividno naj bi bil to odgovor na sprejetje posebnega zakona v spodnji zbornici, ki daje vladi pooblastila za izredne ukrepe proti irskim teroristom. V pretekli noči je eksplodirala naj-prvo večja bomba na postaji podzemske železnice Kingscross v središču Londona. Pri eksploziji je bilo pet železničarjev ranjenih. Kmalu zatem je nastala eksplozija v prtljažnem oddelku največje londonske železniške postaje, na kolodvoru Viktorija. Bomba je bila skrita v nekem kov-čegu. Eksplozija je povzročila veliko škodo. Trije uradniki in več potnikov ki so se mudili v bližini, je dobilo manjše ali lažje poškodbe. V Liverpoolu so bili v pretekli noči izvršeni trije bombni atentati. Teroristi so najprvo pognali v zrak vzdiž-ni most preko glavnega prekopa, po katerem se vrši največji promet. Ruševine mosta so zatrpale prekop, tako da je ves promet ustavljen. Kmalu za tem je eksplodiral peklenski stroj v poslopju glavne pošte. Del poslopja se je porušil, a tudi v notranjosti je eksplozija povzročila veliko razdejanje. Ker v času eksplozije, ni bilo nikogar v poslopju, človeških žrtev ni bilo. Tretja bomba je eksplodirala v parku, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, ki so se v poznih večernih urab vračali z neke prireditve.
Policija je zaradi teh atentatov izdala najstrožje varnostne ukrepe. Na vseh ko lodvorih je zelo poostrena kontrola potnikov. Posebni uradniki pregledujejo prtljago. V Londonu je bilo danes izvršenih več sto hišnih preiskav, pri čemer 60 izsledili več skrivališč Ircev, ki sploh niso bili prijavljeni. Okrog 50 Ircev je bilo aretiranih.
London, 27. julija. AA. (Reuter). Irski teroristi so izvršili v pretekli noči tri atentate v Liverpoolu. Prva eksplozija je uničila most liverpoolskega kanala, pet milj od Liverpoola. Poedini deli mostu zadržujejo vodo v kanalu. Policija je aretirala danes neko osebo, o kateri domnevajo, da je izvršila bombni atentat na poštni urad v Liverpoolu.
De Valera o atentatih
Dublin, 27. julija AA Reuter: Včeraj so v senatu vprašali predsednika irske vlade De Valero, ali bo vlada objavila svoje stališče glede irske republikanske garde in njenih atentatov v Veliki Britaniji. De Valera je ob tej priliki odgovoril: Položaj naše vlade je čisto jasen, toda se smatra za težek. Mi vidimo obe strani. Vemo. da je storjena napaka s tem, da je bila. razcepljena Irska. Na našo nesrečo vlada ni v stanu odstraniti vzroke za atentate v Veliki Britaniji. Ne obstoja nobeno opravičilo za te atentate in irska vlada nima s'mpa-tij za atentatorje. Ti atentati delajo Irski vladi težke skrbi.
Nizozemska
zopet brez vlade
Kodanj, 27. julija, z. Colijnova vlada je danes zopet podala ostavko. Komaj dva dni po prevzemu oblasti ji je poslanska zbornica danes na predlog katoliške stranke s 55 proti 27 glasovom izrazila nezaupnico. Ministrski predsednik Colijn je takoj nato podal kraljici ostavko svoje vlade.
Dve ladji trčili
London, 27. julija. AA. Neka francoska tovorna ladja je v Rokavskem prelivu trčila skupaj s švedsko ladjo »Grangsberg« Francoska ladja se je vnela in domnevajo, da se je smrtno ponesrečile 10 članov posadke. To trčenje ie prišlo okrog 30 milj daleč od svetilnika Edison Neka angleška ladja je odplula na kraj nesreče Z ladje je prišlo sporočilo, da je rešenih 24 članov posadke. Tudi švedska ladja je poškodovana. vendar pa bo lahko počasi odplula v Plymouth, čim se dvigne megla.
Beležke
Predsednik Živkovič na počitnicah
Predsednik Jugoslov. nacionalne stranke Peter Zivkovič je odpotoval po 20dnevnem odmoru v Soko banji v Beograd. Pred svojim povratkom v Beograd je imel predsednik 2ivkovič politične konference s pristaši JNS v Jošanici in Zuškovcu, kjer so govorili poleg njega še senator Radosav Dunjič, bivši minister Ignjat Stefanovič ter trgovec Lazar Nikolič.
Predsednik Zivkovič bo nekaj dni v Beogradu, nato pa bo odpotoval v Rogaško Slatino, kjer bo ostal par tednov.
Sokolstvo in zboraši
»Sokolski glasnik«, glavno glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije, zavrača stalne napade, ki jih iznašajo proti jugoslovenskemu sokolstvu listi Ljotičevega pokreta »Zbor«. Predvsem očitajo ti listi sokolstvu, da podpira levičarsko mladino pri raznih njenih narodno - obrambnih akcijah. »Sokolski glasnik« poziva zboraše, naj podpro svoje trditve z dokazi in objavlja poročila raznih sokolskih žup, ki se nadvse pohvalno izražajo o narodno - obrambnih akcijah omladinskih organizacij, kakor tudi o akciji beograjske vseučiliške omladine za prostovoljno vojaško izobrazbo. To akcijo so poskušali zboraši prikazati kot prikrito akcijo anacionalnih in komunističnih elementov med beograjsko vseučiliško mladino.
»Sokolski glasnik« pravi, da se sokolstvo v bodoče ne bo več oziralo na napade »zborašev« in da bo nadaljevalo svoje sodelovanje z mladino, ki je pripravljena posvetiti svoje sile narodno-obrambnemu delu. »Ako bi se sokolstvo ravnalo po navodilih in pisanju zboraških listov, bi se moralo odreči sodelovanju z 99 odstotki omladine in se zadovoljiti z neznatno peščico mladih ljudi, ki poveličujejo razne nam tuje režime.«
Kongres Kristusa Kralja
Kongres Kristusa Kralja ▼ Ljubljani je včeraj nadaljeval svoje delo po programu. Na kongres so se poleg že navedenih škofov pripeljali v sredo popoldne še škofi dr. Carevič iz Dubrovnika, dr. Srebrnič iz Krka in Damjan Ceng iz Kitajske, včeraj zjutraj pa pariški pomožni škof Beausard, ki se je dva dni mudil že tudi v Beogra-du.
Včeraj zjutraj se je preko Budimpešte pripeljala z rednim nočnim brzovlakom skupina udeležencev iz Poljske, po večini iz Poznanja in Krakova. Včeraj je odpotoval iz Poljske tudi kardinal Hlond, ki bo na kongresu zastopal papeža in bo prispel v Ljubljano danes popoldne.
Reorganizacija JRZ
v vrbaski banovini
Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Banj aluke, da se mudi tam že nekaj dni podpredsednik narodne skupščine Nurija Po-zderac, ki pripravlja reorganizacijo bano-vinskega odbora JRZ za vrbasko banovino. Imel je že več sestankov z lokalnimi veljaki JRZ in napovedal skorajšnje sklicanje izrednega občnega zbora banovinskega odbora JRZ. Na njem bodo volili novega predsednika banovinskega odbora, ker je bil dosedanji predsednik senator dr. Bogoljub Kujundžič kot prijatelj dr. Milana Stojadinoviča izključen iz JRZ. Za novega predsednika banovinskega odbora JRZ bo najbrže izvoljen minister Branko Miljuš, za njegovega namestnika pa Nurija Pozde-rac.
Milorad Nedeljkovič in poldržavni upravni sveti
»Hrvatski dnevnik« posveča svojo paž-njo zopet bivšemu generalnemu direktorju Poštne hranilnice Miloradu Nedeljkoviču. List ugotavlja, da je zaenkrat likvidiran g. Nedeljkovič samo pri Poštni hranilnici, da pa še vedno sedi v celi vrsti upravnih odborov raznih državnih in poldržavnih gospodarskih in denarnih institucij. Med drugim našteva glavno glasilo dr. Mačka:
»Tako je postal g. Nedeljkovič kot generalni direktor Poštne hranilnice, ki je vložila v Privilegirano agrarno banko 20 milijonov, tudi član upravnega sveta PAB. Prav tako je tudi član upravnega sveta nedavno ustanovljene družbe »Silos«. Pričakovali smo, da bo g. Nedeljkovič po svoji likvidaciji pri Poštni hranilnici položil ostavke na upravna mesta ki so bila zvezana s položajem generalnega direktorja Poštne hranilnice. Do danes še ni znano da bi to storil. Zato mislimo da bi bilo treba sklicati izredne občne zbore vseh institucij. v katerih sedi g. Nedeljkovič in ga tam vreči iz njih, ker ne predstavlja danes nikogar več.«
Italijanskobolgarska revija
Kakor poročajo italijanski listi, je te dni začela zhajati v Rimu italijansko-bo^r. ska revija »Bulgaria« kot glasilo italijan-sko-bolgarskega društva v Rimu. Revijo bo urejeval vseučiliški profesor Eugenio Morelli.
Kako bi priskočila Anglija Poljski na pomoč
Poljski list »Express Poranny« je objavil zadnje dni razgovor z nekim bivšim angleškim ministrom in uglednim angleškim politikom. Razgovor je izzval veliko senzacijo v nemškem tisku, ki objavljene izjave pripisuje bivšemu angleškemu mornariškemu ministru Duffu Cooperju. Po nemških informacijah, ki jih objavlja tudi »Volkischer Beobachter«, je dejal Duff Cooper v poljskem listu med drugim sledeče:
»V slučaju nemškega napada na Gdansk bo angleško letalstvo takoj nastopilo z vso i svojo močjo. Njegov prvi cilj bodo nemška ! industrijska središča v Porurju. Velik del i angleške letalske vojske pa pojde Poljski na pomoč preko Sredozemskega morja, Dardanel in Rumunije. Istočasno bo pričela angleška vojna mornarica z blokado nemških pristanišč. Blokada se bo raztezala tudi na vse nevtralne države, ki so sosede Nemčije. Te države bodo lahko uvažale samo toliko surovin in hrane, kolikor jih potrebujejo za svojo lastno potrebo. Najšibkejša točka angleške obrambne fronte je danes Sueški prekop, v katerega bližini se nahaja trenutno močna i italijanska vojska. Zato bo morala pre-
Nj. Vel. kraljica Marija odpotovala z Jadrana
Nočna avtomobilska vožnja iz Miločera do Splita Sijajna razsvetljava in velike ovacije v Boki Kotorsld
Cetinje, 27. julija. AA. Snoči se je Nj. VeL kraljica Marija odpeljala iz Miločera na Bled. Za volan svojega avtomobila se je vsedla ob 20.30 in se odpeljala proti severu. Njenemu spremstvu se je pridružil tudi ban zetske banovine Božidar Krstič. Vsa tivtska kotlina je bila v morju raznobarvnih svetilk. Prižgane so bile lučke tudi na oknih vseh hiš v Tivtu. Vse mesto je bilo v zastavah. Tako se je tudi pri tej priliki pokazalo, kako je ljudstvo iz Boke globoko vdano svojemu kralju in kraljici. Od vojašnice v Tivtu pa vse do prvih hiš Do-nje Lastve so bili postavljeni v vrsto mornarji v belih uniformah ter so držali ▼ rokah velike plamenice. Pred oficirskim domom v Tivtu je stala častna četa mornarjev z mornarsko godbo. Nj. Vel. kraljico Marijo je tudi tukaj pričakovala velika množica ljudstva, šolska mladina, otroci delavcev iz arsenala in kmetje iz bližnjih vasi, pred domom pa so bili zbrani zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ko se je pojavil avtomobil Nj. Vel. kraljice, je ljudstvo začelo navdušeno vzklikati, godba pa je zaigrala himno. Nj. Vel. kraljica Marija je veselo odzdravljala z roko.
Tudi obala od Tivta do Lepetana je bila divno razsvetljena. Pred razsvetljenimi in z zastavami okrašenimi hišami so prebivalci pričakovali kraljico in jo povsod
sprejeli ■ prisrčnimi o raci jami. V Lepeta-ni je kraljica zavozila na ponton, ki je takoj odplul proti Kamenaru. Tudi ta kraj, ki leži na drugi strani morske ožine, je bil okrašen in izredno lepo razsvetljen, na malem pristanišču pa sc je zbralo tamkajšnje ljudstvo, ld je kraljici priredilo dolgotrajne manifestacije. Tam se je kraljica poslovila od bana Krstiča, nakar je z avtomobilom nadaljevala pot ▼ Hercegnovi in Split
Split, 27. Julija. AA. Davi je prispela v Split z avtomobilom iz Miločera Nj. Vel. kraljica Marija s svojim spremstvom. Mesto je bilo vse v državnih zastavah. Pred postajo se je že zgodaj zjutraj zbralo veliko število meščanov in mladine, ki so čakali na kraljičin prihod. Bili so tam tudi ban primorske banovine dr. Bujič, zastopnik poveljnika mesta general Krstič, kon-traadmiral Marjaševič in drugi predstavniki.
Ko je avtomobil Nj. VeL kraljice privozil na železniško postajo, je stopil h kraljici ban Bujič, ji zaželel dobrodošlico in ji predstavil navzočne predstavnike. Zbrano prebivalstvo je z navdušenimi vzkliki priredilo Nj. Vel. kraljici prisrčne manifestacije, ra. katere se Je zahvaljevala s mahanjem z roko. Kraljica Marija Je nato stopila v dvorni vlak. Vlak Je kmalu nato odpeljal v smeri proti Zagrebu.
Francoska »Poslanica Slovanom"
Najuglednejši francoski diplomatski list »La Tribune des Nations«, ki izhaja pod pokroviteljstvom predsednika zunanjepolitičnega odbora francoskega senata Beran-gera, objavlja v svoji poslednji številki na dveh straneh »Poslanico Slovanov«, ki jo je napisal publicist Gustave Welter. Poslanica podaja najprej podrobno genezo slovanskega razvoja ter slovanskih bojev za samostojnost, nato pa nekaj globokih misli o usodnih potezah v značaju Slovanov, ki jih tu ne moremo podrobno prikazati. Navajamo pa nekaj aktualnih misli iz te velike publicistične pobude, ki je namenjena ne le Slovanom, temveč tudi vsem onim. ki so doslej Slovane samo razdvajali, namesto da bi jim pomagali k večji ko-heziji, ki je »Evropi potrebna v interesu
ohranitve ln trajnega zavarovanja miru.«
Gustave Welter piše med drugim: »Pogosto preganjani, vedno zaničevani in neštetokrat ogroženi morajo Slovani pozabiti vsa minula medsebojna nesoglasja. Verska nasprotja že igrajo manjšo vlogo v njih življenju kakor nekdaj in tudi politični an-tagonizem kaže težnjo k pojemanju. Ali mar ne vidimo, da se na primer Jugoslavija in Bolgarija, nekoč razdvojeni, danes čedalje bolj zbližujeta? Ali mar ne opažamo, da poljsko vlada, prisiljena po okoliščinah, boljše postopa z Ukrajinci kakor nekdaj? Na žalost razdvajajo danes Slovane še ideološki pomisleki. Slovanski narodi morajo pozabiti vse. kar jih je moglo ali kar jih še vedno loči, ter misliti samo na to. kar jih spaja.«
Dve noti poljske
vlade Gdansku
Gdansk, 27. julija, br. Poljski generalni komisar v Gdansku je izročil danes gdan-skemu senatu dve noti poljske vlade. Prva nota se nanaša na incident 20. julija, ko je bil od nemškega carinika ustreljen poljski carinik. Poljska vlada zahteva strogo kaznovanje krivcev in sporočilo o dosedanjih ugotovitvah preiskave. Druga nota predstavlja odgovor na demaršo gdanskega senata zaradi incidenta, ki se je baje pripetil 23. julija v bližini Rennerberga. Po trditvah gdanskega senata je tam prišlo do streljanja med poljskimi in gdanskimi obmejnimi stražami. Poljska vlada pa ugotavlja v svoji noti, da tega incidenta sploh ni bilo, marveč da je prišlo do streljanja med gdanskimi stražami samimL
Obsojen poljski železničar
Gdansk, 27. julija, br. Poljski železniški uradnik Jankovski je bil danes obsojen od gdanskega sodišča na tri mesece zapora, ker je na poljskem ozemlju čital poljske liste, ki so v Gdansku prepovedani
Brezpogojna pripravljenost Italije
Rim, 27. julija. AA. (Havas). Kot odgovor na komentar nekega tujega lista, da Italija ne bo šla v vojno zaradi Gdanska, piše Gayda v »Giornale dTtalia«: »Ako bo obkoljevanje Nemčije in Italije prisililo rajh vojskovati se zaradi Gdanska ali katerega koli drugega razloga, bo Italija že prvi dan stala ob svojem zavezniku. Ako bodo angleška letala in angleški parniki poskušali pluti po Sredozemskem morju, bodo naleteli na italijanska letala ln italijanske vojne ladje.«
Praznik nemške vojske
Berlin 27. julija, br. Hitler je proglasil 2. avgust kot obletnico vojne napovedi 1. 1914, in 27. avgust kot obletnico bitke pri Tannenbergu za praznik nemške vojske.
vzeti Turčija varstvo nad Sueškim prekopom«
Nemški listi označujejo to izjavo Duffa Cooperja kot »plod Idiotske fantazije najbolj opasnega in zloglasnega vojnega hujskača, kar jih danes živi pod božjim soncem«.
»Priznanje nacističnega vohuna"
Pod tem naslovom teče v francoskih in , angleških kinih ameriški kriminalni film, ki ima protihitlerjevsko tendenco. Film je bil zato v mnogih državah, ki so v prijateljskih odnošajih z Nemčijo, v celoti prepovedan, v nekaterih nevtralnih državah, kakor na Nizozemskem, pa hudo cenzuriran. »Volkischer Beobachter« posveča filmu dolg članek, v katerem pravi, da služi samo vojni propagandi. Glavno glasilo nemške narodno socialistične stranke se ob tej priliki ogJfša tudi k vprašanju delovanja nekaterih nemških agitatorjev v Franciji in k aretaciji nekaterih francoskih novinarjev. A!ed drugim pravi:
»Bile so to samo osebe, ki niso zasledovale nobenega drugega cilja, kakor čim bolj poglobiti razumevanje in medsebojno spoštovanje med nemškim in francoskim narodom. Te ljudi danes obtožujejo v Franciji najtežjih dejanj in jim očitajo, da so bili plačani veleizdajalci in vohuni. V Franciji je danes sumljiv že vsakdo, kdor ima kakega nemškega prijatelja, ali že celo, če samo govori s kakim Nemcem Teh nesrečnikov se danes nahujskani in povprečni francoski ljudje ogibljejo kakor kuge.«
Beneš in tovariši bodo „izven zakona"
Praga, 27. julija. AA. Organ sudetskih Nemcev »Zeit« prinaša vest, da protekto-rat pripravlja zakonski načrt, da bodo vsi predstavniki prejšnjega češkoslovaškega režima, ki so pobegnili v inozemstvo, stavljeni izven zakona ter bo njihova imovina zaplenjena.
Izločitev židovskih zdravnikov na Slovaškem
Bratislava, 27. julija. AA. (Havas) Vlada je sprejela sklep, da se število židovskih zdravnikov določi na 4% od skupnega števila zdravnikov v državi Na osnovi tega bo v vsej Slovaški samo 54 židovskih zdravnikov, ki bodo imeli pravico prakse.
Smrt zadnjega avstrijskega zunanjega ministra
Dunaj, 27. julija. w. Danes se je smrtno ponesrečil zadnji avstrijski zunanji minister dr. Wilhelm Wolf. Ko se je peljal s svojega stanovanja v okolici na Dunaj, je počila na avtomobilu prednja os Avtomobil je zaradi tega treščil v jarek. Dr. Wolf in njegov šofer sta dobila tako hude poškodbe, da sta bila na mestu mrtva. Dr. Wolf je bil zunanji minister v nacistično usmerjeni zadnji avstrijski vladi pred priključitvijo k Nemčiji in je po priključitvi kot zaupnik Seys-Inquarta izvedel likvidacijo avstrijskega zunanjega ministrstva. Pod Schuschniggovim režimom je bil svetnik zunanjega ministrstva in je vodil kul-turno-politični oddelek propagandnega urada. Bil je že takrat prikrit pristaš narodnega socializma in je napravil avstrijskim hitlerjevcem mnoge usluge.
Stavka v Trepči
Beograd, 27. jul. p. Iz Kosovske Mitro-vice poročajo, da stavka v Trepči še vedno traja. Zanimivo je, da so zaradi te stavke vse trgovine in gostilne okoli rudnika zaprte. ker nimajo več odjemalcev in gostov. Delavci se pritožujejo, da so vsi trgovci in gostilničarji kartelirani in da so vzdrževali zelo visoke cene, tako da delavcem z zaslužkom absolutno ni bilo mogoče več živeti. Nadalje pravijo, da je njihova stavka naperjena v enaki meri proti upravi rudnika kakor proti karteliranim trgovcem. Rudniško podjetje odklanja vsaka pogajanja z delavci na predlagani podlagi.
Smrt srbske pisateljice
Beograd, 27. jul. p. Nocoj je preminula znana književnica Milica Jankovič.
Eksplozija v tvornici v Šabcu
Beograd, 27. jul. p. V Šabcu je v veliki kemični tvornici »Zorka« eksplodirala cev, po kateri so odvajali žvepleno kislino. Pri tem so bili ranjeni štirje delavci, med njimi dva zelo hudo.
Upokojitve
Beograd, 27. jul. p. Upokojeni so višji poštni kontrolorki Leopoldina Fridl v Celju in Ana Job v Ptuju, poštni inšpektor Ludvik Vodopivec v Mariboru ter poštni inspoktor Štefan Degrel v Šabcu. Nadalje je bil upokojen Leopold Cvetličič, žigo-sač pri kontroli mer sreskega načelstva ▼ Celju.
Vremenska napoved
Dunajska: Spremenljivo oblačno, le lo padavin, temperatura bo porasla.
krafi in ljudje
Nad 20,000 bolnikov v obči bolnišnici
Dajte zdravnike-specialiste tudi na deželo, pa bo za prvo silo rešena kriza ljubljanske bolnišnice
Ljubljana, 27. julija
V	sprejemnem uradu splošne bolnišnice so v popoldanskih urah spet zabeležili številko, ki priča, da bo naval na ljubljansko bolnišnico v letošnjem letu dosegel nesorazmerno visok rekord. Do danes popoldne je bilo na razne oddelke sprejetih nič manj kakor 20.000 bolnikov — številka, ki je bila lani dosežena cele tri tedne pozneje, 16. avgusta. Do današnjega dne je splošna bolnišnica nudila streho že 1700 bolnikom več kakor lani isti čas.
V	zvezi s premetom, ki zmerom iznova načenja vprašanje o neodložljivi potrebi, da se naš osrednji zdravstveni zavod povejte, so zanimanja vredne vesti, ki smo jih nedavno brali v delu našega dnevnega tiska. da bo novo dograjeni kirurški paviljon že v doslednem času dobil opremo, nakar bo izročen svojemu namenu. Ko smo se pobliže pozanimali za te razveseljive napovedi, pa smo izvedeli, da za kakšno otvo-
ritev novega paviljona v bližnjem času ni izgledov. Vsekakor je znamenje nesmotr-nega gospodarstva, v surovem stanju spravljati nove palače pod streho, nato pa jih prazne in brezkoristne prepuščati zobu časa.
Stiski, v kateri živi naša splošna bolnišnica, pa je v veliki meri krivo tudi dejstvo, da se bolniki z dežele vztrajno izogibajo podeželskim bolnišnicam, ker imajo zdravnike-specialiste na razpolago le v ljubljanski. Pomanjkanje specialistov na deželi pa nikakor ne bi smelo biti krivo nereda in krize v organizaciji našega zdravstva. V Ljubljani in po drugih večjih mestih je specialistov na prebitek, tako da bi jih zdravstvena uprava kaj lahko pridobila tudi za delo v podeželskih bolnišnicah.
Vsekakor prihaja skrajni čas, da se zadeva, ki se tiče življenjskih interesov naroda, končno uredi.
K zaključku tečaja proti alkoholizmu
Zahvala in prošnja učitelj evudeležencev
Po zaslugi Protialkoholne lige, podpori banske uprave in iskreni vnemi predavateljev je tečaj proti alkoholizmu ustvaril delovne vezi med kulturnimi delavci v mestu in v našem podeželju. Ob problemu alkoholizma, ki v zvezi z ostalimi nerešenimi problemi v našem narodnem življenju ustvarja temne misli na bodočnost, smo mnogi bili doslej več ali manj osamljeni delavci, katerim je manjkala zavest skupnosti v naporih in ciljih, dovolj krepka iskra požrtvovalnosti ob vztrajnih ovirah in jasen up na izhod iz nerazčiščenosti problemov našega narodnega življenja. Gospodje predavatelji so s svojimi izvajanji, ki so temeljila na rezultatih statističnih ugotovitev, prikazali resnično stanje alkoholizma pri nas. Temeljit je bil tudi prikaz povezanosti alkoholizma z našimi gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi problemi. Debate so ustvarile jasno sliko današnjih učiteljevih delovnih in življenjskih razmer. Iz vsega tega skupnega dela je nastalo dovolj pobud za korak k ugotovitvam novih, boljših temeljev k učiteljevemu delovanju. Ogled zdravstvenega doma in ostalih higienskih naprav v Lukovici, socialnih ustanov mestne občine Ljubljane nam je s pogledom v statistično, propagandno in ostalo delo Higienskega zavoda v Ljubljani in obiskom počitniške kolonije
na Rakitni nudil mnogo pobud za pravil-nejšo, uspešnejšo in smotrenejšo borbo proti alkoholizmu po vseh naših krajih. S po-klonom številnih higienskih m zdravstvenih brošur udeležencem, pa je Higienski zavod dal izraza volji, da bo tudi v bodoče čim bolj podpiral težavno učiteljevo delo v naših vaseh.
Vse to je ustvarilo v udeležencih iskro vedrega optimizma. V nas so nastali novi, realnejši vidiki za reševanje problema alkoholizma in ostalih perečih nerešenosti v našem narodnem življenju. Za ves ta dar se Protialkoholni ligi, banski upravi in vsem predavateljem najiskreneje zahvaljujemo in upamo, da bo rodil vidne sadove. Od vseh činiteljev našega javnega življenja pa pričakujemo, da bodo v polni meri razumeli resnost življenjskega položaja našega naroda in zato z vsemi sredstvi podpirali delo slovenskega učiteljstva, ga pravilno umevali in tolmačili ter s tem iskro optimizma krepili v plamen, ki bo v stremljenjih po resničnem kulturnem, gospodarskem in socialnem dvigu našega narodnega življenja pri vseh slojih objel vso našo domovino, da bo zadihala z resničnim, iskrenim in krepkim korakom: naprej. — Učitelji in učiteljice — udeleženci proti-alkoholnega tečaja.
Obračun trboveljske občine
Sv. Planina kot važna turistična točka naj bi bila v bodoče bolj upoštevana
Občinska uprava je dala na vpogled obračun, ki vsebuje v glavnem naslednje postavke: Dohodki od 110% občinske dokla-de na vse državne neposredne davke znašajo v tem računskem obdobju 2,134.954 din, dohodki od trošarine na alkoholne pijače 1,872.75? din, dohodki občinskega gospodarstva (podjetja, posestva, zakupnine lovišč, tržne lope itd.) 555.830 din, razni nepričakovani dohodki in drugo 78.708 din, razne takse 16.580 din in prenos proračunskega prebitka iz leta 1937-38 din 1,320.604. Skupni dohodki 5,979.435 din. Iz prednjega je razvidno, da je konzum alkoholnih pijač v trboveljski občini jak, ter je postavka trošarinskih dohodkov ena najvišjih. Visoki trošarinski dohodki pa tudi dokazujejo, da je gostinska obrt važen in doprinosen činitelj v trboveljskem obč. gospodrrstvu, ki mu radi tega gre v bodoče odločilnejše sodelovanje tudi v občinski upravi.
Pri izdatkih se beleži za plače, pokojnine stanarine, nagrade in doklade občinskih nameščencev din 738.673, za občo upravo din 157.768, za osebno in imovinsko varnost din 100.364, za vzdrževanje šol in druge kulturne potrebe din 387.788, za odplačilo dolgov din 579.916, v gradbene svrhe din 233.989, za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo din 39.231, narodno zdravje din 187.567, za socialno skrbstvo din 775.247, za nadaljevalne šole in tujski promet din 74.214, za občinska podjetja,
davke in zavarovalnine din 224.436, za zbiranje občinske trošarine, volitve, nabavo tiskovin din 51.807. Izredni kredit din 32.500, naknadni in izredni krediti za šolo Hrastnik, zgradbo občinskega doma in hiš, za pospeševanje tujskega prometa in regulacije din 1,320.402, skupni izdatki din 4,967.385 s stvarnim presežkom din 1,012.050. Dohodki in izdatki ostalih skladov znašajo: ubožnega sklada din 445.081, veterinarskega sklada din 7.965, odkupnina osebnega dela din 6.838. Dohodki občinskih podjetij so znašali din 44.230 več, kot je v proračunu predvideno. Iz postavk izdatkov je razvidno, da je občina z ozi-rom na pretežno industrijsko delavski značaj tudi v tem proračunskem razdobju posvetila hvalevredno pažnjo socialnemu skrbstvu, ki kaže najjačjo postavko, da pa je poleg ostalih izdatkov najvišji oni za občinsko nameščenstvo, o katerem moramo reči, da je v gotovih panogah občinske uprave preštevilno, v drugih pa zopet — policijska služba sloni danes prav za prav le na enem samem občinskem stražniku — zelo nedostatno. Izdatki za kmetijstvo in živinorejo niso v skladu s potrebami ter bi se jih v bodoče lahko dotiralo nekoliko višje.
Nič manj bi ne škodovalo, Ce bi se rubriki o tujskem prometu poklonilo več pozornosti ter bi se z ozirom na vedno večje zanimanje tujcev iz bližnje pa tudi oddaljenejše okolice za naše planinske posto-
janke odredila potrebna vsota za najnujnejša popravila ceste, n. pr. na Sv. Planino, ki je v našem občinskem okolišu ter ima dober gostinski obrat in lep obisk turistov. Sicer pa naj se tudi za Sv. Planino vendar že enkrat razmišlja o izgraditvi nove ceste, ki se obljublja že nekaj let Sv. Planina in vse, kar se je za to lepo planinsko postojanko storilo s požrtvovalnostjo privatne iniciative, zasluži več paž-nje pristojnih činiteljev. Tudi telefonska napeljava na Sv. Planino je še vedno v miznici, na papirju, dasiravno je že baje vse pripravljeno, da bi se lahko izvedla. Mislimo, da take in slične potrebe spadajo tudi v okvir trboveljskega pospeševanja tujskega prometa ter ne smejo ostati nerešene.
Sicer smo pa prepričani, da bo občinska
le usnjar zim ustrojiti fcdfd"
kakor more petffb iBtPflpPOB le debo
Terpentinovo mrto Zlatorog do gosto beta peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo^ Le mate huda - in perilo je snežno bekv prijelno poduhteva in ostane dolgo trdno.
Wj>y TERPENTINOVO MILO
uprava, ki jo odlikuje stremljenje po zdravem napredku v vseh zadevah, skušala v prihodnjem proračunu ustreči potrebam turizma na Sv. Planini istotako kot na Mrzlici.
Kamniški Sokol deluje že 35 let
»Bodimo delavci! Bodočnost pripada delavnemu in smelemu. Stoječa voda se pretvarja v gnilobo.« Te besede, izrečene pred 60 leti, veljajo tudi zdaj in bodo zmerom veljale. Tudi zdaj ni čas za počivanje. Živimo v usodnem času, ko bo mogel vzdržati le tisti, ki bo močan, dosleden in neutrudno delaven.
35 let je, kar je bil ustanovljen kamniški Sokol. Sokolska misel, ki se je širila iz Prage po vsem slovanskem svetu, se je uveljavila tudi v naši Ljubljani in odtod po vsej naši zemlji in slovanskem jugu. Tudi v Kamniku so narodni možje začeli misliti na ustanovitev Sokola. Premagati pa je bilo treba mnogo ovir, da je prišlo do uresničenja te zamisli. Decembra 1. 1904. je zadeva toliko dozorela, da se je zbralo 52 neustrašenih narodnih borcev in sklenilo, da bo Sokol tudi v Kamniku začel svoje narodu in domovini koristno delo. Izvoljen je bil tedaj za starosto dr. Kraut Alojzij, ki je društvu predsedoval do začetka vojne v letu 1914. Prvi načelnik je bil Pollak Ivan, ki je čvrsto poprijel za delo in zbiral telovadce. Telovadili so, kjer je bila pač prilika. Ce je bilo lepo vreme, na prostem, ob slabem vremenu pa pod kako gostoljubno streho. V letu 1906. so si tri narodna društva, to je Sokol, Narodna čitalnica in »Lira« omislila društveni dom, v katerem se je priredila za tiste čase primerna telovadnica. Sokol je potem stalno na-
predoval, dokler ga ni leta 1914. zadela usoda, kakršna je zadela tudi vsa druga sokolska društva. Zapisnik zadnje odborove seje julija I. 1914. se konča s temile besedami: »Izlet v Komendo, ki je bil določen na 19. t. m., se preloži na poznejši čas.« Ta poznejši čas je trajal štiri leta, ko se je novembra 1. 1918. zbralo članstvo k prvemu povojnemu občnemu zboru.
Začela se je doba vnetega dela. Število članstva se je pomnožilo na preko 200. V narodni državi so naloge rasle, delo se je moralo preusmeriti v pravcu konstruktivne jugoslovenske misli po načelu: Gradimo in branimo! Ker so se vsi telovadni oddelki množili, so postajali telovadni prostori pretesni in občni zbor v letu 1934. je v načelu sklenil gradnjo doma. Akcija je potem nekoliko zastala iz raznih razlogov. Na lanskem občnem zboru pa se je končno odločilo, da se zamisel čimprej uresniči. Odbor je šel na delo in tako imamo zdaj zagotovljeno stavbišče, poleg tega pa pridno zbiramo tudi sredstva za zidavo.
Letošnji društveni nastop bo 13. avgusta. Da bo bolj slovesen kakor po navadi, se razume, saj je treba 35 let obstoja že dostojno proslaviti. Našemu naraščaju, ki je naša nada in naš ponos, bo društvo izročilo krasen prapor. Vsi oddelki se pripravljajo, da na nastopu pokažejo svoje uspehe.
Sneg na Kamniškem sedlu
Padel je do višine 1400 metrov
Ko so se v torek razkadile megle, so se zabliščali vrhovi Kamniških planin v svežem poletnem snegu, ki pa ni tako hitro izginil kakor ponavadi v poletnih mesecih. Še v četrtek so kljub sončnemu vremenu opazili v nekaterih grapah na severni strani bele lise snega. Najgloblje je padel sneg na Kamniškemu sedlu, kjer se je prvi dan obdržal takoj nad spodnjo pastirsko kočo v višini 1400 metrov. Na zahodnem robu na Krvavcu sc tudi v višini 1800 metrov ni obdržal.
Kljub negotovemu vremenu je bilo v nedeljo in ponedeljek v Kamniških planinah več turistovskih družb, ki jih je nagel padec temperature močno presenetil, saj se ga po silni vročini zadnjih dni gotovo niso nadejali. K sreči snežni metež nikogar ni presenetil na poti, ker so vsi na toplem v kočah čakali na konec poletne zime v planinah. Poznavalci vremena trdijo, da bo v kratkem ponovno zapadel sneg v planinah. Turisti, če kaj držite na take izjave, ne hodite prelahko napravljeni v planine!
Narod nas dokaze hrani .•.
Najlepši dokazi njegove samobitnosti 90 naši narodni običaji, žal, še tako slabo znani med našo inteligenco ali napačno razumevani. Folklorni institut Glasbene matice nam k sreči rešuje te zaklade ter stvaritve narodne duševnosti, a kar je posebno pomembno, tudi seznanja širšo javnost z njimi Zato je našla zamisel prireditve velikega festivala slovenskih narodnih običajev 5. in 6. avgusta v Mariboru v vsej javnosti najlepši odmev in se obeta zelo lepa udeležba.
Okrog 200 sodelujočih bo nastopalo na festivalu, preprosti ljudje, ki igrajo rodne igre še s pravim doživljanjem, lahko bi rekli skoraj z mističnim, saj ao med
Skupina Korošcev
našim ljudstvom te igre še žive. Nič izumetničenega ni v njih, pristna narodna duševnost prihaja v njih do izraza. Ker je spored festivala zelo bogat, se bomo še tem bolj seznanili z narodnim bogastvom, ki je doslej bilo še marsikje le zakopan zaklad.
Jubilej vrlega Sokola
Petdesetletnico obhaja danes v Trbovljah znani sokolski prvak in nacionalni delavec Dominik Kužnik. Nihče bi mladostno prožnemu in vedno veselo vedremu slavljencu ne prisodil, da ima za seboj že pet križev. Pri njem je dokazano, da sokolstvo ohrani telesno gibkost in duševno bistrost daleč tja preko časovnih meja! Kako tudi ne bi pri našem velezaslužnemu sokolskem bor. cu Kužniku, saj je od svojih mladih let pa do danes z vso požrtvovalnostjo neumor no služil Tyrševi ideji, že kot mlad fantič korakal za sokolskim praporom ter kot mladenič zaradi svojih telovadnih sposob-mostl bil načelnik trboveljskega Sokola kar 26 let, član pa od njegove ustanovitve.
Skoraj ves čas načelovanja je bil delaven kot mravlja, vodil vse odseke, bil eden prvih telovadcev ter vzgojil lepo število trboveljskih telovadnih generacij, od katerih so mnogi dosegli laskave mednarodne in olimpijske uspehe. Sokolsko društvo mu je v znak priznanja za njegove zasluge ob sokolskih obletnicah poklonilo zlati sokolski znak in srebrno dozo. Najlepše priznanje pa je slavljencu trboveljski Sokol sam, kakor je danes udaren, disciplini, ran in poln uspehov zlasti v svoji telovadni stroki. Brat Kužnik pa se je poleg tega vestno udejstvoval tudi v drugih sokolskih odsekih ter bil eden najvnetejših sodelavcev v dneh, ko je trboveljska sokolska stavba zrasla izpod sokolskih rok, bfl član stavbenega odseka od 1920. do 1925, ter je 21. maja 1934. kumoval naraščaj, skemu praporu.
Sicer se je br. Kužnik vidno udejstvoval na nacionalnem in kulturnem polju ter je še danes delaven član pri raznih narodnih in prosvetnih društvih, že leta 1903. je kot 141etnd fant vstopil v službo pri trboveljskem rudniku, kjer se je s svojo vestnostjo povspel do položaja rudniškega nameščenca ter je kot tak uvaževan in priljubljen pol podjetju in svojih tovariših. Soproga je slavljencu zvesta rodbinska in sokolska družica, njegova dva sinova in hčerki pa so seveda tudi vneti Sokoli in Sokolice. Priljubljenemu sokolskemu delavcu ob njegovem življenjskem jubileju še mnoga, mnoga srečna in zdrava leta!
Praznik avtomobilistov
Članstvo Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije opozarjamo, da priredi ljubljanska sekcija tudi letos na praznik sv. Krištofa, zaščitnika vseh avtomobilistov in motociklistov, svoj tradicionalni celodnevni izlet na Pokljuko.
Vsi udeleženci, avtomobilisti in motoci-klisti se zberejo v nedeljo 30. t. m. do 9. ure dopoldne na Bledu pri kavarni »Toplice« in »Park« hotelu, od koder bo skupni odhod na Pokljuko. Ob pol 11. bo pred kapelico na Pokljuki blagoslovitev vozil, po obredu pa bo skupno kosilo vseh udeležencev izleta v Sporthotelu, kjer bo preskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Z dobro godbo in plesiščem bo preskrbljeno tudi za plesa željne izletnike.
Cesta iz Garij do Pokljuke bo za vožnjo navzdol po možnosti zaprta, tako da bo vožnja popolnoma varna in neovirana. Udeležba naj se po možnosti prijavi do 28. t. m.
X nedeljo 30. t m vsi na Pokljuko!
Otvoritev elektrike
v Dol« Toplicah
Dol. Toplice, 26. julija.
Dolga vroča želja in nujna potreba m zdravilišče se je preteklo nedeljo izpolnila. Dol. Toplice so dobile svojo elektriko, ki je važen pogoj za napredek zdravilišča. Delo se je v zadnjih dneh pospešilo, da je bila napeljava pravočasno vsaj zasilno dovršena, še zadnji dan, v nedeljo, so nadaljevali z delom, da so za slovesno otvoritev mogli razsvetliti vse Toplice.
Proti večeru so se pričele zgrinjati množi iz vseh vasi obsežne topliške občine, da bi prisostvovale važna dolenjski pridobitvi. Prišel je tudi g. prošt dr. čerin iz No-vega mesta, ki je izvršil slovesno cerkveno opravilo. Takoj po prihodu zastopnikov oblasti je krenila proti transformatorju v povorki množica ljudi, v njej zastopniki vseh domačih kulturnih in humanih organizacij. Prošt čerin je Izvršil cerkveni obred blagoslovitve. Po blagoslovitvi so se v^i vrni®. pred farno cerkev^ kjer je zastopnik bana z govorom o pomenu elektrike in električnih naprav otvo. ril elektriko, ki je zagorela po vsem kraju. Tudi stolp cerkve je bil lepo razsvetljen. Z zahvalno molitvijo v cerkvi je bila svečanost končana.
Na obisku v sokolski gozdni šoli pri Mozirju
V	Lokah pri Mozirju biva sokolska deca v gozdu ob Savinji že skoraj tri tedne v šotorih, v zdraven gorskem podnebju in v varstvu dobrega vodstva. Izredno posrečena je ta zamisel celjske sokolske župe.
Vrednosti taborjenja ne boste spoznali, če si taborov in življenja v njih ne ogledate. Kratek obisk vam bo "odkril vse vrline sokolske gozdne šole.
Pred kratkim smo jih obiskali popoldne. Dobili smo jih pri kopanju, živahni so, do. bro plavajo in skačejo. Nad vsemi pa budno pazi oko stražarjev v določenih razdaljah. Trobka opozarja: predolgo si v vodi, oddaljuješ se od prostora, ne smeš v globlji tolmun. Glas bi tu ne zalegel. Trobka poje neprestano.
Pustimo jih, da se naužijejo kopanja in si oglejmo šotore. Na jasi sredi gozda zagledamo taborišče, čistoča seva z vsega prostora. Snežno beli so šotori na obeh straneh ob gozdu. Od te beline se prijetno odražajo lepe barve naše državne zastave nairogu sredi jase. Niti lističa ne vidiš na tleh. Pa saj tudi ni mogoče drugače: Tu je sestra Zofka, že nam prihaja nasproti in nas pozdravlja. Kjer je ona, tam je red. Radi ji zaupamo otroke.
Vse nam razkaže. »Tu spi vaš; pet jih spi v tem šotoru«. Izredno snažno, kovčegi lepo urejeni, šotori imajo lesene podstavke, tako da so postelje precej od tal. »Kdo jim postilja?« »Sami«. »Naš tudi? Ta postavi v eni minuti ves šotor narobe«. »Za svojo snago, za snago šotorov in prostora skrbi deca sama. Navadila se je, da oprav. Ija to rada, naglo in natančno.«
V	vseh šotorih je lepo. V šotoru, kjer je pisarna, se vpišemo v knjigo obiskov. Rde či križ na Šotoru "am piv° da je vse pri
pravljeno za primer nezgode. Na razpolago pa je tudi zdravnik v Mozorju. Pod večjim šotorom je kuhinja. Vse je na svojem mestu. Umite skodelice so v vrsti na žebljičkih. Leip, zidan štedilnik. Tudi v šotoru za shrambo jedil je vse okusno.
Po kuhinji se sučeta dve sestrici. Prine. sli sta vodo. Dva bratca pa lomita dračje. »Ti stestrici sta dnes kuhinjski muci. Vsak dan pomagata po dve v kuhinji. Bratca pa sta dežurna, tudi vsak dan po dva.« Vodo imajo odlično. Izvirni studen-ček je pri taborišču in se sproti odteka.
Glas trobente-klic k mali južini! Prihajajo razigrani, porjaveli, zdravi. »Z—d—r—a-v—o, zdravo, zdravo, zdravo!« To je njih krepek pozdrav. Nosijo drva, ki so jih nabrali med kopanjem in med potjo. Nekate. n vlečejo krepke veje, drugi lepo nalom-Ijene in zložene vejice pod pazduho nežno kakor knjige. Ti bodo iz mesta. Bratsko nas pozdravijo vodniki.
»Z—d—r—a—v—o«. Nov obisk, spet dru. gi, tretji. Vsakega nam deca s svojim navdušenim pozdravom naznani. Seznanimo se in smo skupno z vodstvom, v kolikor ni zaposleno, ena sama bratska družina. Deca pride v vrsti po malo južino. Velik kos kruha z medom. Dnevno svež kruh. Deca ga dobi, kolikor hoče, toda le ob določenem času. Postrežejo tudi nam.
Po okrepčilu se deca uredi za igre. Zaživelo je po taborišču.
»Z—d—r—a—v—o ...« Nov obisk. To pa je br. Smrtnik, naš župni starešina! čeprav se oddaleč smehlja in vemo, da bo vse najboljše, vendar prešine vse nekaka strumnost. Pisk. Deca je namah v zboru, še mi se postavimo bolj ravno.
»Bratu župnemu starešini trikratni »Zravo!« Krepak pozdrav, lepo govori br. starešina. Nato je spet prejšnja razigra, nost
»Z—d—r—a—v—o...« Prišli so gozdov-niki. Tabore v bližini in so vrnili obisk, ki jim ga je priredila dopoldne deca. Vaditelji bodo igrali z njimi odbojko. Kar tako, so rekli, za vajo. Igra (pa se je razvila v tekmo z napeto borbo. Deca je obkolila del igrišča in zahtevala zmago svojih, na drugi strani pa so želeli uspeh svojim gozdov-niki. Dobro so igrali na obeh straneh.
Zatopljeni v lepo igro, nismo zapazili, da je že zašlo sonce. Pisk. Zbor za večerno povelje. Red za jutršni dan. Straža: br. Zorko in Vutkovič od vodstva in naraščaj, nika br. Vedenik in šmid; dežurna: bratca Mejak in Razpotnik; mucki-sestrici Hočevar jeva in Pristovškova. S pieteto se sname državna zastava, da se shrani in zjutraj spet svečano dvigne. Zadoni še sokolski pozdrav. »S silo sokolsko vso .. .c
Nato je izdatna in okusna večerja, na katero so povabili tudi gozdovnike in nas.
V kratkih treh urah obiska smo spoznali smisel sokolskega taborjenja. Deci nudi taborjenje zdravo bivališče: naužila se bo dobrega zraka in vode, utrdila si bo telo. Pod dobrim vodstvom se vzgaja duševno. Vse se vrši igraje, kar deco niti malo ne utruja. Uravnata se v pravilno smer le otroška naravna razgibanost in hotenje. Nevede se navadijo otroci na snago in red. Nauče se lepega vedenja, poštena družba pa jim bo vtisnila tudi nekaj dobrih družabnih lastnosti. Krepita se bratstvo In tovarištvo, goji se ljubezen do kralja in do narodnih svetinj. Ginljivo je spoštovanje naše državne zastave. Te duhovne vrednote bodo postavile vrednost sokolskega tabor je nja na prvo mesto.	S. F.
Poletni dnevi v Gornjem gradu
Letoviščarska sezona je ▼ polnem mahu. Tudi letos nas je poeetilo mnogo letovišCarjev, med njimi tudi taki, ki ie več let zaporedoma prihajajo v naš lepi kraj, očividno le zaradi tega, ker jim je naše mesto z bližnjo in daljno okolico prav všeč In ker smo se jim tudi Gornjegrajci priljubili. Letovišačrji, ki ao že naši stari znanci, letos prav posebno pogrešajo dne 4. t. m. umrlega višjega davčnega upravitelja v pokoju g. Franca Kranjca, Id jih je poprej vsako leto zabaval s svojimi Šaljivimi popevkami in ki je bil dostikrat
središče marsikaterega zabavnega večera letovlščarjev. Njegovemu spominu so se letoviščarji oddolžili s tem, da so dali zanj v tukaJSnjl farni cerkvi brati mašo zaduS-nico, ki so se je vsi njegovi znanci domačini te letoviščarji udeležili. Po maši so posedli njegov grob In počastili njegov spomin s »slava« klicem. Pokojni g. Kranjc je bil za Gornji grad tako markantna osebnost da ne bo pozabljen. Domačini In letoviščarji se spominjajo njegove ravne postave in ne morejo pozabit) njegove šega-voeti ter duševne in telesne prožnosti,
Ogleite $1 razstavo dobitkov v gimnaz. telovadnici
NEDELJA 6.
AVGUSTA
* Spomin na najhujše vojne dneve Beograda. Na Karaburmi v Beogradu urejujejo novo ulico in so delavci kakor nalašč za 251etnico odkopali eno veliko betonsko ploščo in nekaj manjših, na katerih so stali, kakor se še dobro spominjajo stari predvojni prebivalci Karaburme, topovi odreda francoske mornarice, ki je branil Beograd 1. 1914. pred avstrijskim navalom. Na veliki betonski plošči je stal težak francoski top, ki je bil v hudih dneh v jeseni 1. 1914. edina nada prebivalcev oble. gane ga in bombardiranega Beograda. V povojnih letih so na betonske postavke francoskih topov nanosili zemljo ter uredili nad njimi majhen park. Vse to bo zdaj prekopano in zravnano in bodo morali zaradi ureditve nove ulice razbiti tudi betonske podstavke francoskih topov, ki so tako vztrajno branili Beograd pred 25. leti.
* Slavonsko hrastovje v nevarnosti.
Ogromni kompleksi hrastovih gozdov v izmeri 40.000 oralov last obč ne Broda so sredi poletja letos že drugič goli kakor pozimi. Komaj je spomladi pognalo prvo listje so ga napadle gosenice, ki so požrle vse listje. Počasi je pognalo drugo listje. To je bilo pa tako mladkavo, da ga je povsem uničila pepelka ali medena rosa. To je glivična bolezen, ki nastopa zlasti v deževnem poletju. Sivobela prevleka, daje videz, kakor bi bilo listje posuto s pepe. lom. Glivice povsem izsesajo listje in ga zadušijo. Strokovnjaki se bojijo, da ne bodo hrasti več pognali temveč se bodo začeli sušiti. V tem primeru bi zadela brodsko občino katastrofa. Posebno hudo je prizadeto hrastovje šumskih uprav v Starih Mihanovcih, Otoku, Cerni in Vinkovcih.
Porjaveti morete sedaj na 2 načina:
1.	Lahko se polagoma navadite na sonce, kar je najpametneje. V tem primeru uporabljajte kremo NTVEA!
2.	Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in hitro porjavite. Tedaj potrebujete ULTRA-OLJE-NIVEA s pojaeano zaščito pred pekočimi svetlobnimi žarki.
*	n. jugoslovanski gasilski kongres.
Po želji mnogih prodajalcev srečk je loterijski odsek sklenil podaljšati rok za obračun prodanih srečk do 8. avgusta. Opozarjamo na to vse gasilske čete kakor tudi trafike, ki prodajajo srečke. Obračun naj torej izvršijo do 8. avgusta. Vsem godbam, ki bodo sodelovale na gasilskem kongresu v Ljubljani, ali pa, ki drugače igrajo pri raznih gasilskih prireditvah, sporoča Gasilska zajednica, da bo v nekaj dneh izšlo 6 gasilskih koračnic v založbi zajednice. Tako je nova gasilska himna na besedilo J. Vovka, dalje 2 koncertni koračnici, na besedilo E. Gangla »Vrlim gasilcem« in še druge koračnice, poklo-njene gasilcem. Ker bo pri gasilskih prireditvah treba igrati prvenstveno gasilske koračnice in himne, zato vabimo, da jih čim prej naročite pri Gasilski zajednici. — Stanovanjski odsek prosi vse gasilske čete in župe, da pošljejo prijave udeležencev. Prijave naj bodo izpolnjene po zadnji okrožnici. Zaradi velikih predpriprav za stanovanja mora stanovanjski odsek prijave pravočasno imeti zbrane.
*	K poročilu o dirkah v Ljutomeru pripominjamo, da so proporcije izpremenjene v toliko, da bo jugoslovenski kasaški der-by na praznik 15. avgusta in ne v nedeljo 13. avgusta. Izprememba se je izvedla na željo zunanjih lastnikov konj, ki bodo dirkali za nagrade v znesku 20.000 din. Zato bodo prvi dan med kasaškimi dirkami jahalne, ki zbujajo vedno veliko zanimanje publike.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi.
Oel. res. S. Dr. 50474/35.
*	Vsaka hiša mora imeti svoje zavetišče pred letalskimi napadi. Kakor drugod po svetu, tako gradijo tudi pri nas nova večja poslopja po načrtih, ki predvidevajo tudi zatočišča pred letalskimi napadi v dobi vojne. Taka zatočišča imajo nova šolska, druga javna in tudi privatna poslopja. Odbor za varstvo pred zračnimi napadi za Beograd, Zemun in Pančevo je priredil v sredo na svojem področju ob istem času v raznih predavalnicah 17 predavanj o potrebi in načinu akcije za varstvo pred zračnimi napadi. Namen vseh predavanj je bil ta, naj čim prej vsak hišni posestnik uredi na dvorišču svoje hiše zavetišče stanovalcev pred zračnimi napadi, za kar bo dobil od odbora brezplačno na razpolago potrebne načrte. Predavatelji so opozarjali poslušalce, da so boljša še tako primi, tivna zavetišča, kakor nobena.
*	Cetrtinsko vožnjo je prometno ministrstvo odobrilo za vse udeležence festivala narodnih plesov, ki bodo 5. in 6. avgusta v Mariboru. Ta popust velja za proge na ozemlju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. in sicer za odhod od 4. do 6. in za povratek od 5. do 7. avgusta. Prav tako je ministrstvo odobrilo polovično voznino za vse udeležence finalnih teniških tekem v Zagrebu, ki bodo 28., 29. in 30. t. m
*	Ogled gradnje mostu čez Muro pri Petanjcih (pri Slatini Radencih), ki ga
gradi ljubljansko gradbeno podjetje »Slo-grad« d. d., priredi Udruženje jugosloven-skih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, za člane in po njih vpeljane goste v nedeljo 6. avgusta. Iz Ljubljane bomo odpotovali v soboto 5. avgusta popol. dne z enim popoldanskih vlakov do Maribora, kjer bo zvečer tovariški sestanek z mariborskimi kolegi. K ogledu gradbenih del v nedeljo dopoldne bomo potovali skupno, bržkone z avtobusom iz Maribora. Podroben program bo pravočasno priobčen. Prijave sprejema tajništvo sekcije ustme-no do srede 2. avgusta.
Pri sončenja uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIČ. Ljubljana. Prešernova 5.
*	»Anin ples« v Rogaški Slatini. Kopališka sezona v Rogaški Slatini kulminira vsako leto ob proslavah, ki jih prireja zdraviliška uprava pod vodstvom direktorja g. Ivana Gračnarja, in ki so prirejene na čast zašč.tnici zdravilišča sv. Ani, kateri je posvečena zdraviliška kapelica. Tudi letos je bil na predvečer Aninega dne prirejen ognjemet, združen z razsvetljavo zdravilišča. Vsa poslopja, ki spadajo v okvir notranjega zdravilišča, so bila okusno razsvetljena in je bil pogled na te girlan-de luči res impozanten. Na strehi Hidro. terapije so bile montirane priprave za umetni ogenj, ki je z zelo lepimi raketami in žarečimi slikami — posebno s sliko sv. Ane — očaral številne gledalce. Kot višek teh proslav pa se vsako leto prireja, sedaj že tradicionalni »Anin ples«, ki združi za nekaj veselih ur številno domačo in mednarodno družbo. Ta elitna prireditev, ki vzbuja vsako leto mnogo pozornosti pri gostih, pa tudi drugod po državi, bo to soboto v veliki zdraviliški dvorani.
Ne hodite na počitnice brez okusnib
in izdatnih SLAMIČEVIH konzerv 1
*	Moravče bodo elektrificirane. Tudi prebivalstvo starodavnega trga Moravč v kamniškem srezu se zaveda, da je elektrika merilo civilizacije in neobhodna potreba v vsakem kmečkem domu. Izvedli so akcijo za podaljšanje električnega daljnovoda od Lukovice do Moravč in jo ta teden zaključili v Ljubljani s pogodbo. Za napeljavo elektrike do Moravč bodo žrtvovali okrog 200.000 din. Z delom bodo pričeli takoj, ko bodo urejene še nekatere formalnosti, ker bi radi, da bi jim že pozimi svetila električna luč v njihovih domovih. S tem bo menda elektrificiran sleherni kot kamniškega sreza razen Tuhinjske doline, ki se pa že tudi pogaja za napeljavo velenjske elektrike.
*	Hvalevredna prireditev v varstvo koristnih ptic. V Zagrebu je dobro organizirano in močno društvo za nego in zaščito koristnih ptic.pevk. V nedeljo bo to društvo priredilo veliko zabavno prireditev, da zbere nekaj denarnih sredstev v koirst zimske prehrane korstnih ptic v zagrebških parkih. V vseh naprednih državah so organizacije, ki skrbijo za koristne ptice, in se je med take organizacije lepo uvrstila tudi zagrebška. Društvo uspešno razširja svoj delokrog tudi na druga hrvatska mesta in lahko se reče, da je v Zagrebu in okolici storilo že mnogo dobrega, ko je vodilo zelo uspešno propagando proti uničevanju in lovu koristnih ptic.
Njegovi stari znanci med letoviščarji ga bodo ohranili vedno v najlepšem spominu.
Naša agilna CMD podružnica nag je 20. t. m. presenetila z odlično prirejenim zabavnim večerom v tukajšnjem Sokolskem domu. Iz ljubeznivosti so sodelovali naši vrli letoviščarji. Gospa Zlata špeharjeva, operna pevka in profesorica muzičke akademije v Zagrebu, je odpela tri pesmi Zajca in Schumanna ter dve ariji iz Verdijevih oper »Ples v maskah« in »Trubadurja«. Nam Gornjegrajcem, ki imamo redkokdaj priliko, da slišimo res odlično operno pevko, je nudila gospa špeharjeva izredni umetniški užitek. Divili smo se njenemu, nadvse blago zvenečemu in do najmanjše potankosti kultiviranemu glasu tako, da bomo na ta dogodek trajno mislili. Gospa Lidija Frankovičeva iz Zagreba je odigrala nekaj točk na klavirju in pokazala izredno umetniško dojemanje ter prvovrstno izurjenost v klavirski igri, tako da se bo nam ona tudi trajno vtisnila v spomin. Nato pa nas je presenetila mladina z izbranili pevskimi in plesnimi točkami. Zlasti je omeniti mladega, komaj 131etnega Davorina Koreniea iz Zagreba ki nas je s svojim polnim, blagodonečim skoro odraslim tenorjem naravnost oča- j ral. Prijetno nas je iznenadila zlasti Zlata i
Košeninova, hči tukajšnjega notarja, s svojimi odlično predvajanimi plesi. Poseben užitek nam je nudil tudi talentirani Milenko Juhart, ki je na svojo harmoniko zaigral slovenske pesmi in navdušil leto-viščarje ter ostale udeležence te izredno uspele prireditve. Mala Renata Korenič pa je v dveh plesnih točkah pokazala mnogo obetajočo nadarjenost. Tudi vsa ostala mladina, ki je nastopila, je pokazala odlične sposobnosti. Vsi si želimo, da bi nas taki gostje vsako leto posečali in nam nudili umetniški užitek. Po oficielnem sporedu se je razvila živahna, neprisiljena zabava, ki so jo poživili zlasti Osiječani, kolonija RK iz Osijeka, od koder že več let zaporedoma prihajajo k nam v Gornji grad. Za prirediteljico CMD podružnice sta požrtvovalno delovali gospe Minka Košenina in njeni desni roki ga. Sonja Ro-sinova in Ana Rakova.
Mislim, da je prav, da se omeni še to, da se letoviščarji, ki nas posečajo, vedno , pohvalno izražajo o prijaznosti, vljudnosti in gostoljubnosti našega ljudstva v bližnji in daljni okolici. Gornjegrajci ter bliž- j nji in daljni okoličani se zavedamo, kaj oomeni za nas tujski promet in ga bom^ okušali pospeševati z vsemi mogočim' "reastvi.
*	Sin slavnega skladatelja Pucclnija v ' Dalmaciji, v splitskem pristanu je pristal
s svojo luksuzno jahto Antonio Puccini sin slavnega italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija. Obiskal je že Korčulo in Hvar in, ko si je v Splitu ogledal zgodovinske in druge zanimivosti, se je podal v Trogir in šibenik. Na njegovi jahti, ki ima 9 čla_ nov posadke, je še 9 izletnikov. Antonio Puccini je star 53 let, Split mu je zelo všeč in ga zelo veseli, ker so tam vedno z velikim navdušenjem sprejeta dela njegovega očeta.
*	Poučno potovanje naših mladih mornarjev. S svojo šolsko ladjo »Vilo Velebi-ta« so se podali na daljše potovanje po Jadranu gojenci prvih treh razredov dubrov. niške trgovske pomorske akademije. Iz Dubrovnika so odpotovali do Sušaka, kjer so se izkrcali in potem z železnico nadaljevali pot v Zagreb, kjer so si ogledali važnejša industrijska in trgovska podjetja. Ko se vrnejo na Sušak. bodo odpluli v Ulcinj.
*	Rodila je 23 otrok. V Kruševu živi vdova Domna Božinovičeva, ki je imela 23 otrok. Njen mož je bil pek in je umrl že pred leti. ženica, ki živi v zelo skromnih razmerah, je stara zdaj že blizu 60 let. Z možem je živela v srečnem zakonu in skoraj vsako leto sta imela sina ali hčerko. Večino sinov je vzela vojna, hčerke pa so še vse žive in pomagajo svoji materi, kolikor pač morejo. Ljubezen do družinskega življenja je podedovala Domna od svojega očeta, nekdaj po vsem okolišu znanega in čislanega popa Kruca. Ta duhovnik je bil velik zaščitnik mladih zaljubljencev. Pod turško oblastjo je bila določena starostna meja za sklepanje zakonov in, če se je kak duhovnik proti njej pregrešil, je bil občutno kaznovan. Pop Kruca pa se ni brigal za postave in grožnje, marveč je na skrivaj poročal vse mlade zaljubljence, ki so se k njemu zatekli. Posebno rad je nudil svojo pomoč in blagoslov onim, ki so sklepali zakone proti, volji svojih staršev. Stari ljudje pripovedujejo, da so bili vsi zakoni, ki jih je blagoslovil pop Kruca, zelo srečni in da je izšlo iz njih mnogo otrok. Tako je bilo tudi pri popovi hčerki.
*	Dva kozolca sta zgorela. Na Zgornjem Pijavškem se je vnel ponoči kozolec posestnika Franca Rostoharja. V kozolcu je bilo polno sena, pšenice in ječmena. Polej tega je bila naložena na treh vozeh pšenica, pripravljena za mlačev. Baje je ogenj nastal v istem času na dveh mestih, kar bi kazalo, da je bil podtaknjen. Od isker je začel goreti še bližnji kozolec posestnika Janeza Povheta. Oba posestnika trpita veliko škodo. Sam Rostohar ima približno 60.000 din škode, a zavarovan je le za 10.000 din.
*	Strela je udarjala. Te dni je nastala okoli krškega huda nevihta. Strela je uda. rila na več mestih to uničila več gospodarskih poslopij in kozolcev, polnih sena in žita. V občini Rajhenburgu je gorelo v Velikem Kamnu pri Zemljakovih, v Malem Kamnu pa pri posestniku Kune ju. Pravijo, da je strela zanetila ogenj tudi na Stolov-niku, na Tkalcah in v Pleterjah. Razen tega je padala med nevihto toča v smeri Libne proti Zdolam.
*	Gospodinje, ki ne ljubijo krpanja nogavic ,kupijo za svojce SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančlgaj, Ljubljana. (—)
*	pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani sporoča: V stanovanjskih hišah v Kranju bo oddajala stanovanja uprava zavoda. Reflektanti za stanovanja naj se javijo direktno Pokojninskemu zavodu v Ljubljani. Vse morebitne prijave komurkoli, razen upravi zavoda, so brezpredmetne in za zavod neobvezne, ker ni zavod nikogar pooblastil za sprejemanje ponudb. (—)
*	Društvena potovanja. 5.—6. VIII. Trst, Opatija; 13.—15. VIII. Sušak, Crikvenica, Plitvička jezera; 13.—15. VIII. Grossglock-ner. Prijave in pojasnila potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. (—)
*	Neobhodno potrebna stvar. Z enako skrbnostjo in premišljenostjo, s katero si izberete cilj svojega potovanja, izbirate tudi svojo prtljago. Nič se ne pozabi, kar služi izkušenemu človeku, ki je mnogo potoval. Tradicionalna steklenica »Odola«, znak negovanega človeka, vas spremlja. Podjetniška družba »Odol« je dala v promet posebno steklenico za potovanja, ki se že zdaj dobi v vseh strokovnih prodajalnah po 12 din. Odolova ustna voda je v vročih dneh na potovanju neobhodno potrebna.
(—)
Iz U«Mfa«e
u— Zastopstvo Legije koroških borcev iz Ljubljane se odpelje na proslavo 201et-nice bojev na Ljubno pri Gornjem gradu v nedeljo 30. t. m. s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal izpred Tavčarjeve ulice (trgovina Prelog) točno ob 6. zjutraj. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave za vožnjo (cena din 25) sprejema pisarna Legije na Cankarjevem nabrežju številka 7 samo še danes, to je v petek to sicer do 18. ure.
Dr. AHČIN MARJAN
NE ORDINIRA
u— Kolonije ljubljanskih vajencev. Najbrž bo organiziralo Društvo za varstvo delavske mladine v avgustu še dve koloniji za ljubljanske vajence ljubljanske ekspoziture OUZD. Prva kolonija bi trajala od 4. do 18., druga pa od 18. do 21. avgusta. Va. jenci, ki so določeni za prvo počitniško kolonijo v avgustu, naj se zglase zaradi informacij 2. avgusta ob 20. na Vidovdanski cesti 16, oni za drugo kolonijo pa 16. avgusta istotam ob isti uri. Vajenci in va-jenke, ki so se udeležili prve kolonije v juliju, in se po končani koloniji še niso pred stavili zdravniku, kakor zahteva predpis OUZD, naj to store čimprej. Predstaviti se morajo ob isti uri istemu zdravniku, ki jih je poslal na kolonijo. Društvo za varstvo delavske mladine.
u— Gasilski kongres. V dnevih od 13 do 15. avgusta t. 1. se vrši v Ljubljani ga. silski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, d^ prijavijo odvišna stanovanja za »r^s*«	;
ave sprejema: Kongresni o** v g- • •"i.jedmce, Tv>,?ie ?	?9 II.	t
f
DANES PREMIERA ljubavne drame z Daljnega vzhoda
VIZIJA ORIJENTA
Ch- Vanel, Jules Berry in eksotična lepotica Ramathe. Kino Sloga, teL 27-30.
I
u— Združenje gostilniških podjetij v
Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je banska uprava dovolila vsem gostinskim podjetjem, vštevši tudi buffete in vinotoče, za čas glavnih dni verskega kongresa podaljšanje obratovalnega časa za celo noč in sicer za noči od 29. na 30. t. m in od 30. na 31. t m
u— Promet električne cestne železnice, ki smo včeraj o njem naznanili, da bo v soboto 29. t. m. in nedeljo 30. t. m. zvečer na vseh progah reden do polnoči, bo enako pomnožen tudi že drevi, da bodo torej vse tri večere vozovi na vseh progah vozili vsakih 6 minut, ne pa samo vsake pol ure. Proga štev. 1 bo obratovala v petek, soboto to nedeljo ves dan od št. Vida pa do Ajdovščine, ne pa samo do Gradišča.
UjlllllllllllllllllilM
OPOZORILO!
g	Opozarjam svoje cenj. odjemalce, da	g
1	gospod Alfred Bernik ni več zaposlen	||
|	pri meni kot zastopnik in tudi nima	=
1	pravice sprejemati nikakih naročil za	g
1	mene. Svoje cenj. odjemalce vljudno	1
1	prosim, da se obračajo radi nakupa	J
1	direktno na mojo tvrdko.
„STAKLO" B. Tober 1
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. ■
Telefon 734.	|
Slllill!lllll]||lllllll!lllill!lilll!IIM
u— šentjakobsko-trnovska CMD in Sokol IV. priredita v nedeljo 30. t. m. prireditev pod naslovom »šentjakobsko žegnanje«. Na sporedu bo godba, harmonike, ples, streljanje, tekma balončkov itd. Pričetek ob 9. dopoldne, konec ob 24. uri. Vstop prost. Pridite vsi na letno telovadišče Sokola IV na Dolenjsko cesto!
u— Enosmerni promet na Tyrševi cesti. Uprava policije je odredila, da bo v soboto in nedeljo na TyrSevi cesti od železniškega prelaza do stadiona samo enosmerni promet, ki velja tudi za kolesarje. V smeri, proti stadionu gre promet po Tyr-ševi cesti, v smeri nazaj v mesto pa po Posavskega, Vodovodni, Dravski, Podmii-ščakovi in Janševi ulici na Celovško cesto. V soboto od 7. — 8. in v nedeljo od 14. — 16. pa je zaprt ves promet na Tyr-ševi cesti od prelaza do Stadiona in morajo vozila voziti iz Ljubljane proti Ježi-ci po Vošnjakovi. Kobaridski, Podmilšča-kovi in Dravski ulici na Vodovodno cesto ter od tam šele po Posavskega ulici na Tyrševo cesto.
u— Izvrstni Sešpljevi cmoki iz naših sliv. S. R. Kham, Kongresni 8. (—)
Iz Celja
e— Četrti samarijanski tečaj sreskega odbora Rdečega križa v Celju je bil pred dnevi zaključen. Izpit je položilo 23 tečajnikov (13 moških in 10 žensk). V tečaju so predavali o anatomiji, prvi pomoči in ravnanju s plinskimi maskami zdravniki dr. Podpečan, dr. Potokar in dr. Kozin. O pomenu in nalogah Rdečega križa in o njegovem ustroju je predavala ga. I. Zupančičeva. Izpitu je prisostvoval tudi predsednik RK dr. Juro Hrašovec, ki je izrazil zadovoljstvo odbora nad uspehi tečajnikov. se zahvalil predavateljem in dr. Re-berniku. šefu Zdravstvenega doma, kjer so bila predavanja, in izrekel željo, da bi novi samarijani uspešno uporabljali pridobljeno znanje v smislu človekoljubja v korist Rdečega križa.
e— Cesto Trnovlje—Arclin so te dni dogradili in izročili prometu. Cesta je dolga 2.116 m Gradbeni stroški so znašali okrog 200.000 din. Večino stroškov je kril sreski cestni odbor.
e— Stavka pekovskih pomočnikov v Celju se nadaljuje ▼ polnem obsegu. Do včeraj je že 11 pekovskih mojstrov podpisalo izjavo, da pristanejo na podpis nove kolektivne pogodbe v smislu zahtev stavkujočih pekovskih pomočnikov s pet-odstotnim po viškom dosedanjih mezd. Zahtevam pomočnikov sta torej ugodili skoraj že dve tretjini pekovskih mojstrov. Mala skupina pod vodstvom predsednika Združenja pekovskih mojstrov g. Mlakerja še vedno trdovratno odklanja podpis sleherne kolektivne pogodbe. Čudno postopanje te skupine povzroča med občinstvom in tudi med večino mojstrov veliko nevo-ljo. Ker je jasno, da se mora večini ukloniti manjšina, pričakujemo, da bodo pristojni činitelji posegli s primerno odločnostjo vmes ter čimprej omogočili popoln sporazum in zaključek stavke. Stavkujoči pekovski pomočniki so slej ko prej disciplinirani in trdno odločeni, da nadaljujejo stavko, dokler ne bo ustreženo njihovim vseskozi upravičenim zahtevam
e— Se ena žrtev napadalcev. V Slivnici pri Celju sta v nedeljo dva moška v nekem spopadu napadla 401etnega hlapca Franca Planka iz Slivnice s koli ter ga močno poškodovala po obrazu in levi roki. Poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.
Iz M^rifcara
a— Nagradno tekmovanje! Ob priliki »Mariborskega tedna«, v času. ko prispe v naš obmejni Maribor mnogo tu — in ino-zemcev vseh slojev, da si ogledajo ne samo »Mariborski teden«, temveč, da v dijo obenem gospodarski in kulturni napredek mesta samega, se je Slovensko trgovsko društvo v Mariboru s sodelovanjem Združenja trgovcev za mesto Maribor to zadrugo »Mariborski teden« odločilo prirediti nagradno tekmovanje za najlepša in najučinkovitejša izložbena okna. Denarnih nagrad je šest: 1. din 700, 2. d n 600. 3. din 500, 4. din 300, 5. din 200, 6. din 200. Le. pa in nenagrajena izložbena okna se bo nagradilo s posebno pismeno pohvalo in objavo v časopisju. Pogoji to vse informacije se dobijo v pisarni Slovenskega trgovskega društva, Jurčičeva ulica 8/1. pri društvenemu tajn ku g. Albinu Ambroži-ču telefon 28-48. Gg. trgovci, ki se bodo udeležili nagradnega tekmovanja, morajo to prijaviti pri društvu najkasneje do 4. avgusta, ker začne naslednji dan ocenje. alna kom;sija z delom, a— Okradeni Šolski upravitelj Tatinski -Mkovci so odnesli šolskemu upravitelju Avgustu Senvetru iz Rač iz šolskega vrt? Voraj vse breskve, ki jih ie bilo preko V ? Pri tem so m" -to'orni'i tudi nekai
a— šahovske novice. Tekmovalci za šahovsko prvenstvo Maribora so absolvirali doslej še nedokončane, prekinjene ali preložene partije. Rezultati so bili: Ketiš : Lukeš jun. 1:0, Knechtl : Vidovič 1:0, Gerželj : Pesek 1:0. Stanje je sledeče: Gerželj 11 (1), Mišura 10 in pol. dr. Krulc 10, Mohorčič 8 (2), Marvin 7 (1), Lukeš sen. 7, Regoršek in Babič 6, Vidovič 5 in pol (2), Certaiič 5 in pol (1), Sumenjak in Nosan 5, Ketiš 4 in pol (2), Lukeš jun. in Eferl 4 in pol, Knechtl 4 (1), Pesek 3 (2). Snoči je bilo 15. kolo.
a— Naval tujcev na mariborski trg. V zadnjem času se opaža pojav številnih tujcev na mariborskemu trgu. Zanimivo je, da pokupijo velike količine blaga in se pri tem niti najmanj ne pričkajo za cene. Težko natovorjeni zapuščajo trg. Značilna je njihova hvala na račun cen in blaga.
a— V Maribor je prišel umret. 38-letni ključavničar državnih železnic Janez Las-nik je bil premeščen iz Sušaka v Maribor. Med vožnjo je zaspal in si je na ne po-rsem pojasnjen način ranil desno nogo. Ko je prispel v Maribor na svoje novo službeno mesto, se je zatekel v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je nastalo zastrupljenje.
a— Naplavi jena utopljenca. Na Grabah pri Središču je naplavila Drava truplo okoli 50 let starega utopljenca, ki ima na sebi črne kopalne hlačke. Ima malo plešo, nekoliko osivele lase in je brez brk. Ni izključeno, da gre za železničarja Andreja Blažiča, ki je dne 16. julija utonil na stu-denški strani v Dravi. Pri Selnici ob Dravi pa je naplavila Drava truplo 8-letnega Jožefa Voha iz Sv. Lovrenca na Pohorju.
a— Strahovalec slovenjebistriškega sreza. Orožniki so zajeli 22-Ietnega Ivana Tkau-ca iz Makol pri Poljčanah, ki so ga že delj časa zasledovali in ki je osumljen številnih vlomov v zadnjem času v slovenjebi-striškem srezu. Ob aretaciji Ivana Tkauca, ki so ga izročili v mariborsko jetnišnico, so si prebivalci slovenjebistriškega sreza precej oddahnili.
a— Pohorska žaga je zgorela. Posestniku Ivanu Mravljaku je zgorela žaga pri Sv. Antonu na Pohorju. Ogenj je uničil tudi zalogo desk. Škode je okoli 50.000 din.
a— 1000 litrov vina v Dravo. Na podlagi analize, ki je izkazala pokvarjenost vina, so oblastva zaplenila 1000 litrov vina, ki bi moralo v Nemčijo. Vseh 1000 litrov s šmarnico pomešanega vina so zlili v Dravo.
a— Popadljiva mrcina. Delavca Franca Ježa iz Spodnjega Radvanja je popadljiv volčjak tako obgrizel po obeh nogah, da se je moral Jež zateči v bolnišnico.
a— Tisočaki v slamnjači. Tekstilnemu delavcu Avgustu Helerju iz Dravske ulice 10 je izginilo na še nepojasnjen način iz slamnjače okoli 800 din gotovine in hranilna knjižica z vlogo 2270 dm. Policija je že ubrala pravo sled.
Objave VUI. Mariborskega tedna
Maribor, 26 julija.
Največje odkritje in presenečenje bo na
letošnjem VIII. Mariborskem tednu za vsakega obiskovalca iz Jugoslavije in tujine veliki Festival slovenskih narodnih običajev dne 5. in 6. avgusta na stadionu SK Železničarja, pri katerem bo sodelovalo pod vrhovnim vodstvom g. F. Marolta iz Ljubljane okoli 200 kmetov in kmetic iz Bele Krajine, Slovenskih goric in Prek-murja v originalnih narodnih nošah z originalno godbo in večinoma že pozabljenimi plesi, obredi, igrokazi itd. Prireditev r.buia povsod tako veliko zanimanje, da se napovedujejo celo posebni vlaki za obisk.
Razstave VIII. Mariborskega tedna od 5, do 13. avgusta bodo pokazale vse najvažnejše industrijske panoge Podravja. izdelke vseh vrst obrtnikov, obrambno delo na severovzhodu, tujski promet, gostinstvo, skavtizem, šport, male živali, vezenine, trgovsko blago itd. itd Od 1. do 17. avgusta polovična vožnja na železnicah.
Zabavne prireditve VIIL Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo presegle vse dosedanje. Prirejali se bodo stalno koncerti, veselo gledališče bo skrbelo za najprisrčnejši smeh, kabaretni nastopi bodo izpolnjevali ostali čas, športne prireditve bodo zanimale staro in mlado, veselič-ni prostor bo pa nudil zabavo od jutra do poznega večera.
Za bivanje obiskovalcev VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v Mariboru je poskrbljeno tako po vseh hotelih in javnih prenočiščih kakor tudi pri zasebnikih. Vsak obiskovalec bo našel po svoji želji sobo in posteljo po skrajno zmernih cenah. Prav tako je poskrbljeno za najboljšo prehrano in za izlete v okolico. Na železnicah polovična vožnja!
V nedeljo v Domžale
Redko se oglasimo, toda s tem ni rečeno, da v društvu domžalskega Sokola ni življenja. Ob vsaki priliki in vsakem dnevu, ki je važen v sokolskem in nacionalnem žiyljenju, pokaže naše društvo svojo delavnost to stori svojo dolžnost. Tako je letos tudi na svečan način proslavil domžalski Sokol dali sv. Cirila to Metoda z lepo akademijo, na kateri so sodelovali tud člani M.O.S.D. iz Ljubljane. Odbor sam to članstvo je sklenilo povečati naš Sokolski dom v Petrovi petletki in v ta namen pridno zbira sredstva, ki bodo zadostna, da izvršimo to namero. Povečava doma se bo pričela drugo leto, ker v letošnjem letu so to preprečile tehnične ovire.
30. t. m. pa bo imelo društvo svoj te. lovadni letni nastop, na katerega opozarja in vabi vsa bratska društva iz kamniškega okrožja in Ljubljane, da pohite ta dan v Domžale in da nas podpro v naših stremljenjih v moralnem in gmotnem pogledu. Vabimo tudi vse sokolstvu naklo. njeno občinstvo — kajti prijetna okolica Domžal nudi slehernemu dovolj naravnega užitka — tako Dobeno, Sv. Trojica, Tabor, Krumperk itd. in lahko napravi celodneven izlet v domžalsko okolico, po-oldne pa nas poseti na sokolskem telo-adišču. Brate to sestre, ki imajo slavno-? kroje, naj pohite med nas v krojih, ker
-d nastopom imamo povorko in pozdrav
'	V t kralja Aleksandra
\
Gospodarstvo
Splošno jugoslovenske bančno društvo v nemških rokah
Iz Beograda poroča »Jugoslovenski kurir«, da si je majoriteto delnic Splošnega jugos enskega bančnega društva prido. bil nemški kapital pod vodstvom največje nemške banke Deutsche Bank. V zvezi s spremembami v lastništvu delnic bo v kratkem prišlo do spremembe v upravi tega zavoda, ki bodo izvršene sredi prihodnjega meseca, ko bo občni zbor delničarjev Splošnega jugoslovenskega bančnega društva. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« bo po sklepu več nskih delničarjev izvoljen za predsednika Splošnega iugoslo. genskega bančnega društva Franz Neu-hausen, nemški generalni konzul v Beogradu.
Splošno jugoslovensko bančno društvo je Izšlo leta 1928 iz podružnice takrat samostojne dunajske banke Wiener Bankverein. Pretežni del glavnice (baje 90%) sta v zadnjih letih imeli dunajska velebanka Creditanstalt-Bankverein in bruseljska banka Societč Generale de Belgique. manjka paketa delnic pa sta bila v posesti Ba-sler Handelsbank in Češke Unionbanke. Navzlic znatni udeležbi pa doslej nobeden od glavnih delničarjev (Creditanstalt-Bank verein in Socičtč Gčnčrale de Belgique), ni imel večine.
To stanje pa se je spremenilo, ko je nemški kapital prevzel vodstvo pri Češki Union banki. Kakor smo že poročali je ta praška
banka prišla pod vpliv berlinske Deutsche Bank. Sredi junija so bile izvršene znane spremembe v upravi Češke Union banke. Za poslovodečega ravnatelja sta bila postavljena Viktor Ulbrich, dosedanji rav. natelj Deutsche Agrar und Industriebank (ki je pod vplivom berlinske Deutsche Bank in se bo v kratkem fuzonirala z Češko Union banko) in dr. Seliger, ravnatelj berlinske Deutsche Bank; vrhu tega so prišli v upravo tudi drugi predstavniki berlinske velebanke, tako da je sedaj Češka Union banka čisto pod vplivom Deutsche Bank, ki je s tem dobila v roke manjšinski paket delnic Splošnega jugoslovenskega bančnega društva. Paket deln e ki ga ima v svojem portfelju dunajska velebanka Creditanstalt.Bankverein, pa je tudi posredno v rokah berlinske Deutsche Bank, ki ima pri banki Creditanstalt-Bankverein odločilno besedo. Baje je Deutsche Bank odkupila tudi nekaj delnic od delničarjev v Jugoslaviji, tako da ima sedaj v rokah večino. Splošno jugoslovensko bančno društvo ima poleg centrale v Beogradu še po-družnee v Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu. Ob koncu leta 1937. so znašale hra. nilne vloge pri tej banki 82 milijonov din. vloge v tekočem računu pa 190 milijonov din pri glavnici 60 milijonov din in rezervah v višini 15 mil jonov din. Bilančna vsota je po stanju ob koncu leta 1937. znašala 468 milijonov.
Uvoz surovin se je v juniju zopet povečal
Zaradi znanih deviznih težkoč je bil naš uvoz nekaterih važnih surovin v zadnjih mesecih razmeroma majhen, vsekakor pa ni zadostoval za kritje tekočih potreb. Zlasti v juniju smo uvozili malo bombaža, su. rovih kož, loja in oljnih plodov ter oljnega semenja. Statistika za julij pa nam kaže, da se je v tem mesecu zopet povečal uvoz nekaterih surovin.
Tako smo v juniju uvozili 142 vagonov bombaža (lani v juniju 96) v vrednosti 20.1 milijona din (12.5) in 126 vagonov bombažne preje (91) v vrednosti 28.4 milijona din (22.2). Uvoz ostanj, rastlinskih vlaken je bil po količini sicer manjši nego lani v juniju in je znašal 57 vagonov (lani 71), po vrednosti pa se je dvignil na 9.0 milijona din (6.1). Umetne svile smo prejšnji mesec uvozili 23 vagonov (18) v vrednosti 8.1 milijona din (7.0). Manjši je bil uvoz ovčje volne, pri čemer pa je treba upoštevati, da je bil prejšnje mesece uvoz ovčje volne razmeroma znaten. Ovčje volne smo v juniju uvozili 31 vagonov (54) v vrednosti 6.2 milijona din (14.4). Povečal pa se je uvoz volnene preje na 15 vagonov (11) v vrednosti 8.9 milijona din (7.3).
Nadalje zelo slab je bil v preteklem me. secu uvoz surovih kož, saj je dosegel le 1.9 milijona din (prejšnje leto 9.3). Nasproti lanskemu juniju se je povečal uvoz premoga na 3805 vagonov (lani 2896) v vrednosti 12.1 milijona din (10.5). Uvoz oljnih plodov in oljnega semenja je znašal le 81 vagonov (lani 124) v vrednosti 2.7 m'lijona din (4.0), povečal pa se je uvoz loja na 51 vagonov (29) odnosno na 2.1 milijona din (1.3).
Uvoz surovin v prvem polletju
Zanimiva je primerjava letošnjega uvoza važnih surovin z uvozom v lanskem letu, ko so glede deviz vladale še normalne razmere Naš uvoz važnih tekstilnih surovin se je letos v primeri z lanskim letom gibal takole (v vagonih po 10 ton):
uvoz v prvem polletju
	1938.	1939.	razlika
bombaža	925	977	+ 52
bomb. preje	778	787	+ 9
ostalih rast. vi.	326	288	—38
volne	199	257	+ 58
voln. preje	65	104	+ 39
svilene preje	105	149	+ 44
Kakor kaže gornja primerjava, naš uvoz tekstilnih surovin v prvem letošnjem polletju v splošnem ni zaostajal v primeri z uvozom, v prvem lanskem polletju, niti pri bombažu, kjer je bilo največ pritožb iz vrst industrijskih podjetij. Seveda pa je treba tudi upoštevati, da je letos narasla produkcija tekstilnih tvornic deloma zaradi manjšega uvoza tkanin. Pomanjkanje, ki je nastopilo pri nekaterih podjetjih, mora biti torej posledica nepravične razdelitve, razpoložljivih deviz za uvoz surovin, verjetno pa je tudi, da so nekatera podjetja imela boljše zveze in so si znala na drug način pomagati. Celotna količina gori navedenih tekstilnih surovin je znašala letos v prvem polletju 2562 vagonov, t. j za 164 vagonov več nego lani v prvem polletju.
Za uvožen bombaž in za bombažno prejo smo letos v prvem polletju Izdali 299 milijonov din (lani (268), za ostala rastlinska vlakna 45.6 milijona din (32.5) za volno in volneno prejo 132 milijonov (105.4) in za umetno svilo 52.3 milijona din (44.7). V tej zvezi je omeniti, da se je uvoz bombažnih in volnenih tkanin zmanjšal od lanskih 187 na 154 milijonov din. Uvoz ostalih važnih surovin se je po količini gibal takole (v vagonih):
uvoz v prvem polletju
1938.	1939.	razlika
surovih kož 530	96	—434
oljnih plodov 932	658	—274
loja 333	324	— 9
premoga 26.203	21.367	—4836
nafte 3.099	7.630	+4531
Najobčutnejše je bilo letos nazadovanje uvoza surovih kož, ki se je zmanjšal za 82%. Uvoz oljnih plodov in oljnega semenja je nazadoval za 29.5% in uvoz premoga za 18.5%. Uvoz loja je le malo zaostajal za lanskim letom, podvojil pa se je uvoz nafte.
Po vrednosti se je uvoz surovih kož skrčil od lanskih 74.7 na 16.4 milijona din, uvoz oljnih plodov in oljnega semenja od 29.6 na 27.3 milijona din, uvoz loja od 15.8 na 13.5 milijona din in uvoz premoga od 101.2 na 66.3 milijona din, povečala pa se je vrednost uvožene nafte od lanskih 21.3 na 57.2 milijona din.
Novo povečanje uvoza avtomobilov
Zadnja leta se je naš uvoz avtomobilov znatno povečal, zlasti potem, ko so bila olajšana davčna bremena, ki jih mora nositi avtomobilski promet Navzlic poslabšanju gospodarskega stanja, ki se zlasti kaže v težkočah pri izvozu, je letos v prvem polletju uvoz avtomobilov nadalje naraščal. Tudi motorni promet se je povečal, saj je bila potrošnja bencinske mešanice letos v I. polletju za 40% večja nego lani. V prvem polletju smo uvozili kar 3028 osebnih in tovornih avtomobilov v vrednosti 107.5 milijona din. Naslednji podatki o uvozu avtomobilov nam kažejo, kako naglo je zadnja leta naraščal uvoz:
število uvoženih avtomobilov
osebnih	tovorr'h	skupaj
I. noll. 1935 480	66	546
I. poli. 1936 685	187	872
I. poli. 1937 1213	368	1581
I. Doli. 1938 1799	644	2443
I. poli. 1939 3233	695	3028
Medtem ko se je lani sorazmerno najbolj povečal uvoz tovornih avtomobilov, opažamo letos nadaljnji dvig predvsem pri osebnih avtomobilih. Za uvožene osebne avtomobile smo letos v prvem polletju plačali 65.8 milijona din, t. j. za 15.9 milijona din ali za 32% več nego lani v prvem polletja Medtem ko nam je lanska statistika pokazala zmanjšanje nemškega deleža pri uvozu avtomobilov, se je letos delež Nemčije zopet dvignil, in sicer predvsem zaradi deviznih težkoč ki so letos v prvem polletju onemogočale uvoz avtomobilov iz neklirinških držav. Iz Nemčije smo letos v prvem polletju uvozili 1525 avtomobilov v vrednosti 41.5 milijona din Nemški delež predstavlja po številu uvoženih avtomobilov 654% celotnega uvoza nasproti 63% v lanskem prvem polletju in 71% v prvem polletju 1937 Povečal se je tudi uvoz italijanskih avtomobilov ki smo jih uvozili 2PR nasproti 203 v lanskem prvem polletju in 72 v cieolanaskem prvem polletju. V enako naplem tPjnpu se je v zadnjem letu pričel naglo dvigati uvoz češkoslovaških avtomobilov in je letos Češkoslovaška prišla pri uvozu avtomobilov na tretje mesto pred Zedinjenimi državam? kaiti i? češkoslovaške smo uvozili 170 o^tom^Mov nasproti 120 in 53 v p; ver- 1 ' zadnjih
dveh let Nazadoval pa je uvoz ameriških avtomobilov, ki se je lani v prvem pollet ju v primeri s prvim polletjem preišnjega leta dv en<i od g' na 194. letos pa je na zadoval na 173 Uvoz francoskih avtomobi lov se je skrčil na 56 nasproti 59 in 35 v prvem polletju prejšnjih dveh let Nadalj' smo uvozili iz Belgije 47 avtomobilov (pr L 44), iz Nizozemske 26 (3). iz Anglije 25 (26) in iz Švice 3 (11)
Tovornih avtomobilov smo v prvem polletju uvozili 695 v vrednosti 41 7 milijona din Tu se ^e nemški delež po štev?'-! vo zov še povečal, sa^ smo uvozili iz Nemčije 637 tovornih avtomobilov t j 92°Zr celotnega uvo?s n-e^nie leto ^32 odnesno 90%) Iz Zedinjenib držav smo dobili 21 tovornih avtomobilov (lani 17). iz Češkoslovaške 13 f7). iz Be1?r;je ° (20) iz Itali.ie 7 (7). iz Francije 3 (8) in iz Nizozemske 2 (3).
Gradbena dela
Razširjenje ceste Ljubljana — Jeperca. Gradbeno ministrstvo je razpisalo za 17. avgust licitacijo za gradnjo robnih trakov na že zgrajeni državni cesti Ljubljana— Jeperca, in sicer v dolžini preko 13 km (od km 620.878 do km 633.950). Proračunska vsota znaša 3.48 milijona din. Licitacija bo istočasno v gradbenem ministrstvu v Beogradu in pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani.
Gradnja ceste v Ribnici, štab dravske divizije je razpisal drugo licitacijo za gradnjo ceste k vojnim objektom v Ribnici (proračun 160.000 din).
Gradnja mostu preko Poljanske Sore. Banska uprava je razpisala prvo licitacijo za gradnjo železobetonskega mostu preko Poljanske Sore v 2ireh v km 38 ba-novinske ceste Kranj—škofja Loka—2iri. Proračun znaša 479.000 din.
Gradnja mostu čez Ložnico v Pečkah. Okrajni cestni odbor v Mariboru je razpisal licitacijo za gradnjo železobetonskega mostu čez Ložnico v Pečkah v km 25.8 bano vinske ceste Konjice—Poljčane— Peč-ke—Majšperk. Proračun znaša 538.000 din
"ostani in ostani član Vodnikove drnibel
— Italija, Slovaška ln Madžarska bodo
kupovale naš tobak. Iz Beograda poročajo, da je dosežen sporazum glede izvoza našega tobaka v Italijo, po katerem bo Ita-lija kupovala pri nas na leto okrog pol milijona kg tobaka. Nadalje poročajo, da se tudi Slovaška in Madžarska zanmata za naš tobak in sta pripravljeni kupiti en milijon kg. Monopolska uprava pa trenotno nima razpoložljivih količin tobaka, ker je že ves presežek lanske letine prodala. Zato bo prišel za izvoz v Slovaško in Madžarsko v poštev samo letošnji tobak.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. julija zaznamuje ponovno zmanjšanje obtoka bankovcev. Kakor je znano, se je naš obtok bankovcev ob koncu junija povečal za 224 milijonov din; v prvi četrtini julija se je zopet zmanjšal za 18 milijonov, v drugi četrtini za 82 milijonov, v tretji četrtini pa za 22.5 milijona din, tako da znaša sedaj obtok 7054.5 milijona din (lani 5891.0). Obveznosti na pokaz so v tretji četrtini julija narasle za 85.8 na 1888.3 milijona din (lani 2477.8); predvsem so se povečali privatni žirovni računi za 45.7 na 1064.9 milijona din (1275.7), naložbe državne blagajne so narasle za 27.8 na 60.7 milijona din (63.5), obveznosti na pokaz po raznih računih pa so se zmanjšale za 7.7 na 762.7 milijona din (1138.6).
Zlata podlaga je v tretji četrtim julija narasla za 1.0 na 1910.6 milijona din (lani 1829.1), devize izven podlage pa so nazadovale za 18.1 na 504.5 milijona din (354.7). Postavka raznih aktiv, ki vsebuje, kakor znano, tudi neizkazane zlate in devizne rezerve, pa se je v znatnejši meri povečala, in sicer za 140.6 na 2306.2 milijona din. Menična in lombardna posojila, ki so se v prvem tednu julija povečala za skoro 80 milijonov din, so v drugi četrtini zopet nazadovala za 84.7 milijona din, se. daj pa so se ponovno skrčila za 45.2 na 1774.0 milijona din (lani 1556.9).
Vrednost zlate podlage skupaj z oficiel-no premijo je znašala 22. t. m. 2468.9 milijona d n, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 27.60% (prejšnji teden 27.72%).
Gospodarske vesti
= Tudi praška Landerbanka jr prišla v nemške roke. Poročali smo že, da je pariška Banque de Pays de 1'Europe Central (prej Landerbank) prodala svojo avstrijsko glavno podružnico, ki se je potem združila z Merkurbanko pod imenom Lander. bank (pri tej banki ima odločilen vpliv Dresdnerbanka). Sedaj poročajo iz Prage, da je pariški zavod prodal svoj večinski paket delnic Banke pro obehod a prumysl, dfive »Landerbanba« in sicer finančni skupini pod vodstvom Češke eskomptne banke odnosno Dresdnerbanke ki ima sedaj vodilni vpliv pri Češki eskomptni banki. Manjšinski paket delnic praške LSnderbanke je zaenkrat še v posesti Agrarne banke v Pragi, drugi manjšinski paket pa v posesti pariške Banque de Pariš et de Pays Bas.
= Kje bodo zgradili tvornico celuloze ^a področje Gorskega Kotara. Poročali smo že, da je bila sprejeta uredba o ustanovitvi družbe »Jugoslovenska celuloza« d. d. s sedežem v Sarajevu, ki bo prevz-ia obstoječo tvornico v Drvarju in bo vrhu tega zgradila še dve novi tvornici celuloze. Za eno teh novih tvornic je že določen kraj, kjer se bo zgradila; to so Zav doviči v Bosni. Glede kraja, kjer se naj zgradi druga tvor-nica, pa še ni prišlo do končne rešitve. Kakor poročajo iz Beograda, prihajajo v poštev trije kraji: Plaški, Vrbovsko in Bakar. Do odločitve o tem vprašanju bo prišlo sredi prihodnjega meseca.
= Iz zadružnega registra. Pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani, r. z. z o. z., Je izbrisan član načelstva Alojzij Kržišnik, vpisan pa je član načelstva Josip Ribičič, učitelj v Ljubljani. — Pri »Dravi«, gospodarski zavarovalni zadrugi v Mariboru so izbrisani člani načelstva dr. Ivan Jurečko; dr. Juro Jan in Josip Podvodnik, vpisani pa so novi člani načelstva Josip šerec, pos. in kavarnar, Andrej Oset, pos. In trg., dr. Krsto Cazafura, industrijec. Miho Vahtar, knjigovez, in Ivan Kvas. klobučar, vsi v Mariboru; za predsednika načelstva pa je bil izvoljen dosedanji član ■ na. Zaključni tečaji: za julij 4.88 (prejšnji dr. Janko Drnovšek, primarij v Mariboru. I dan 4.73), za dec. 4.39 (4.29).
Borze
27. julija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nem. ški klirinški čeki nespremenjeno 14.50; v Zagrebu je bilo vrhu tega povpraševanje za 15. avgust po 14.27. Grški bani so se v Zagrebu trgovali po 31.25 in v Beogradu po 31.20. Na svobodnem devizni m trgu notirajo angleški funt; nespremenjeno 258.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci noti. rala 466 — 468 (v Beogradu 467.50 — 468.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni prišlo do zaključkov. Promet pa je bil zabeležen v delnicah Trboveljske po 173.50.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London205.90
—	209.10, Pariz 116.27 — 118.57 New York 4379.87 — 4439.87, Curih 995 — 1005, Milan 231.70 — 234.80, Praga 150.75
—	152.25, Amsterdam 2350.50 — 2388.50, Berlin 1769.12 — 1786.88, Bruselj 747.25 — 759.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.85 — 147.15, New York 5458.46 — 5518.46, Curih 1238.37 — 1248.37, Amsterdam 2927.16 — 2965.16, Bruselj 930.56 — 942.56.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.75. New York 443.1875, Bruselj 75.30, Milan 23.3250, Amsterdam 236.95, Berlin 147.80, Stockholm 106.90 Oslo 104.2750, Kobenhavn 92.65, Sofija 5.40, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90,
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 466 — 468, 4% agrarne 61.50 — 62.50. 4% severne agrarne 59.50 — 60.50, 6«/« beglu-ške 86.75 — 87.50, 6»/0 dalm. agrarne 83.50
—	84.25 7% stabiliz. 101 bi., 7% invest. 99.50 — 101, 7°/o Seligman 101 bL, 7*/* Blair 94.50 den.; delnice: Narodna banka 73.50 den., PAB 210 den., Trboveljska 173
—	174 (173.)0(, Jadranska 320 — 350. Beograd. Vojna škoda 467.50 — 458.50.
4% agrarne 62.25 den., 4% severne agrarne 59.50 den. 6«/0 begluške 87 — 87 50 (87.25
—	87.50). 7°/o stabiliz. 100.75 den., 7% invest. 100/75 den., (100.75), 7% Seligman 100.50 den., 7% Blair 94 — 94.50. 8% Blair 100 den. PAB 210.50 — 211.50 (211).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago, 27. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 63, za dec. 64.375, za maj 66.25; koruza: za sept. 40.25. za dec. 41.50.
+ Winnipeg, 27. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 51.375, za okt. 51.75, za dec. 51.375.
■+■ Novosadska blagovna borza (27. t m.). Tendenca mirna. Pšenica: stara (78'79 kg); baška. sremska, slavonska 147 — 149; južnoban. 146 — 149. Rž: baška nova 127.50 — 130. Ječmen: baški, sremski 54/65 kg 140 — 142-50 Ovps: oaški srem ski novi 125 — 127.50. Koruza: baška in pariteta Indjija 116 — 118. Moka*, ba. ška in banatska »Og« in »Ogg« 232.50 — 242.50; »2« 212.50 — 222.50; »5) 192.50 — 202.50; »6« 172.50 — 182.50; »7« 147.50 — 157.50; »8« 117.50 — 122.50.
BOMBAŽ
-f Llverpool. 26. julija. Tendenca stal
V pišečkih gorah so divje svinje
Razburljiv prizor z napadajočim ranjenim nerescein
V	pretekli lovski sezoni je bil samo na avečnico uprizorjen večji lov na to divjad Toda mraz je preprečil, da lovci niso vztrajali na stajališčih do konca in so svi nje iz prvega pogona brez strela odnesle pete. V drugem pogonu se je pripetilo skoro isto, če se ne bi bila močna svinja na begu, ko se je ognila vsem gonjačem srečala z nekim lovcem, ki je na precejšnjo daljavo dvakrat ustrelil proti njej Krvavih sledov ni bilo, čeprav je lovec trdil, da je svinja drugi strel dobro nazna čila. Cez dober teden dni jo je našel mrtv< iovski paznik na kolovozu že v razkraja ločem stanju.
Zaradi pretirane bojazni, da ni svinji, postala žrtev nad vse nevarnega vranič nega prisada, je ni nihče smel natančno preiskati, da bi ugotovil vzrok smrti, am pak so svinjo kar hitro pokopali. Da je bil strel edini vzrok smrti te svinje, kaže to, da je bila najdena natančno v smeri bega, četudi v precejšnji oddaljenosti od kraja strela, da ni bila mršava in da je ležala na kolovozu. Obležala je tam, kjer se je zrušila. Dokaz da je smrt nastopila trenutno Ce bi bila svinja res bolehala za vraničnim prisadom, bi se bila gotovo skrila v neprodirno goščavo, ki je tukaj nikjer ne manjka, preden je poginila, in razen lisic je ne bi našel živ krst. Nauk. Iskan ie nastreljene živali je potrebno.
V	ožjem krogu prirejen zadnji lov (17. februarja) je vrgel samo enega lisjaka. Ker ni bilo snega, svinj nismo našli. Pač pa so se svinje pojavljale vso pomlad.
Letos so po tukajšnjih gozdovih češnje precej obrodile. Češnje mečejo zdaj ptiči, veverice in kune po tleh. Po zemlji pa jih pobirajo jazbeci in divje svinje. Tako je dognal naš lovski paznik g. Ivan Rožman, da se hodijo past svinje pod neko češnjo, kamor se je 11. t., m. pod noč nastavil z dobrim vetrom. In res, okoli 20. sta pridrvela dva kosa v njegovo neposredno bližino. Z dobro pomerjenim strelom je podrl 180 cm dolgo, 90 cm visoko in 150 kg težko svinjo, ki pa ni vodila mladičev. Prav ob tednu 18. t. m. je zopet oprezoval na istem kraju za svinjami. Slišal je v suhem listju in dračju njih stopicanje. Toda iz goščave ni stopila dolgo nobena, dokler se ni s prav trdimi in oblastnimi ko-laki pojavil mogočen neresec. Kroglo je dobil pošev od spredaj v prsa, da se je zrušil Premetaval se 1e po bregu navzdol in obležal v jami pod drevesom, podrtim od vetra Ko se je neresec ondi pomiril, je hitel paznik po skoraj uro oddaljenega lovskega zakupnika g Kostevca. ki mu je v takih primerih že večkrat pomagal, ln po voznika. Prišedši z lučjo nazaj — medtem je nastala že trda noč — neresca ni bilo nikjer. Zver si je bila toliko opomogla,
I
da se je pomaknila v nepregledno goščavo. Zdaj ni kazalo drugega, kakor da so odložili iskanje do drugega jutra. V dobrem prepričanju, da bo neresec ponoči izkrvavel, so se vrnili domov.
Drugo jutro na vse zgodaj so šli spet nadenj Lovski zakupnik je vzel tudi svojega velikega in močnega psa s seboj. Neresca pa niso našli mrtvega, ampak še urnega. Preganjalcem se je nekaj časa umikal po goščavi, kjer ga ni bilo mogoče videti, še manj pa ustreliti. Tudi pes si oi upal blizu Naposled pa je neresec prešel sam v napad Močno šklepetaje s če-nani se je zakadil proti lovskemu pazni-ku, ki mu je v zadnjem opasnem trenut-Kti poslal kroglo v sredo čela. Tako je v trenutku končal neresca in rešil sebe ostrih čekanov. Prva krogla prejšnjega dne je bila nerescu zdrobila sicer v prsih nogo, smrtno nevarno pa ga ni ranila.
Neresec. krasen, dobro rejen eksemplar, menda največji, kar jih je bilo uplenjenih v pišečkih gorah, je bil 2 m dolg, meter visok in do 160 kg težak. Čestitati je lovskemu pazniku, ki je podrl doslej že šest divjih prašičev, da je tokrat uspel še brez vsake nesreče.
Žrtev duševno
omejenega fanta
Ptuj, 27. julija
V noči na torek se je v vasi Gorci v Halozah izvršil nov zločin. 22-letni posestnikov sin Ilec Jože iz Gorce je proti večer-ru šel s svojo 10-Ietno sestro Ano k pre-kupčevalki s perutnino Hržičevi. Po pripovedovanju sestre je brat med potjo prepeval in ji razlagal nebesne pojave. V istem času se je napotil posestnikov sin Predikaka Albert k posestniku Igliču v viničari-jo, da se mu ponudi za kosca. Pa sta se oba fanta srečala in je nastal med njima prepir, med katerim je Ilec potegnil nož, da bi Predikako prestrašil. Ta pa je skočil v poleg ležeči vinograd, izruval kol in z njim udaril lica po glavi. Med prerivanjem se je licu spotaknilo, da je padel. To je izrabil Predikaka in začel lica udarjati s kolom po glavi. Ko je napadalec videl, da je njegov tovariš obležal nezavesten, je pobegnil.
Med pretepom je hitela sestrica domov in je o dogodku obvestila očeta in brata. Ta dva sta mu pohitela na pomoč, a je bilo že prepozno. Jožeta sta našla na travniku nezavestnega. Naložili so ga na voz, hoteč ga prepeljati v bolnišnico, a je ranjenec že med potjo izdihnil
Storilec Predikaka je duševno nekoliko zaostal fant, zaradi česar so ga preganjali vsi fantje. Živel je v vednem strahu m se izogibal vsake družbe. Najbrž je bilo glavni vzrok napada na lica zavest, da ga vse preganja. Predikako Alberta so orožniki aretirali in izročili sodišču.
Sokolski nastop
v Dol. Toplicah
DoL Toplice, 27. julija.
V nedeljo, 23. t- m. je priredilo sokol-sko društvo v Ded. Toplicah svoj telovadni nastop, za katerega se je prav temeljito pripravilo. Lepo in vroče vreme, ki je ž edalje časa trajalo, se je za ta dan pre-vrglo. Nebo je bilo prepreženo z oblaki m bati se je bilo, da zdaj in zdaj prične deževati. Toda to ni motilo Sokolov, marljivo so bili na deJu in vse potrebno pripravili za vse slučaje. Kmalu popoldne so pričeli prihajati z avtobusi in vozovi pripadniki Sokolstva iz sosednih krajev, mnogi tudi na kolesih, tako da se je zbralo prav lepo število vseh vrat sokolstva.
Po prihodu godbe lz Novega mesta se je izpred Sokoiskega doma razvila lepa povorka, ki je krenila po topliških ulicah, živahno pozdravljena od mnogobrojmh domačinov, kopaliških gostov, ki so Sokole obsipaj i tudi s cvetjem. že povorka sama. je razgibala dobro razpoloženje in vlila mnogo navdušenja, ki se je pri telovadnem nastopu še stopnjevalo. Pred pričet-kom telovadbe Je izvedlo Sokoistvo pozdrav državni zastavi, nakar so nastopiš vai telovadeči oddelki s prostimi vajami, ki so jih prav dobro in skladno proizvajali ter želi za svoja lepa izvajanja toplo priznanje. Po prostih vajah so nastopile še vrste na orodju, ki so izvajale prav lepe vaje in zadivile vse navzoče. Tudi orodna telovadba je pokazala, kako vztrajno in smotrno je delo v našem društvu.
S himno »Hej Slovani« je bil javni na/-stop končan. V novi povorki so se Sokoli in njihovi gostje vrnili k Sokolskemu domu, kjer se je razvila prav prijetna družabna zabava. Celokupna prireditev je v moralnem in gmotnem oziru zadovoljivo uspela ter je končala brez vsakega najmanjšega incidenta, kljub vsem oviram, ki jih je bilo treba obvladati.
Iz Ptuja
Lastniki orožnih listov, ki stanujejo na področju mestne občine, morajo najkasneje do 31. t. m. plačati zapadlo bano-vinsko takso ker se bo ta sicer prisilno izterjala.
j— Poroka. V minoritski cerkvi se je poročil g. inž. Tonejc Stano, sin pokojnega trgovca Tonejca Rudolfa, z gdč. Mileno Petrovičevo, hčerko višjega železniškega kontrolorja. Naprednemu paru iskra, no čestitamo!
Iz Julijske krajine
Nevihta
Nad vso deželo je v ponedeljek nastala huda nevihta, ki se je ponekod še istega dne ponovila. Po deželi je v nekaterih krajih povzročila prav občutno škodo, a tudi v Trstu in Pulju je bila brez posledic. Brez škode je tokrat ostala Gorica.
Nad Trstom je nevihta divjala že dopoldne. V mesto je udarilo več strel, ena pa je povzročila hudo paniko med ljudmi, ki jih je nevihta zalotila na cesti. Strela se je nad centrom mesta raztrgala v več pramenov, ki so hkratu udarili na več krajih. Strela, ki je udarila v avtocisterno, polno bencina, na vso srečo ni zahtevala noben h žrtev in tudi ni povzročila nobene večje škode, čeprav bi se bencin lahko vnel in eksplodiral. V istem trenutku je treščilo v tramvajski električni vod in je strela prekinila električni tok, tako da se je promet na treh tramvajskih progah usta. vil. V bližini nekdanjega Narodnega doma je pretrgala telefonske žice in poškodovala napeljavo električnegm toka za razsvetljavo, tako da je bilo mnogo telefonskih zvez prekinjenih in je zvečer del mesta ostal v temi. Med ljudmi pa je neurje povzročilo prav hudo paniko. Tako je na pr. klobučarskega pomočnika Ciallantija iz južne Italije popadel tak strah, da je v delavnici prevrnil skoraj vse police. Razen njemu so morali tržaški reševalci pomagati tudi še nekaterim drugim, da so si od strahu nekoliko opomogli.
Zvečer se je nevihta v Trstu in okolici pa tudi drugod ponovila. Tedaj je med nalivom padala tudi toča, mestoma debela kakor orehi. Toča je pobila nekaj stekel na oknih.
_ Požar v Hrenovicah. Pred dnevi je
nastal na posestvu Lovrenca Save v Hrenovicah požar, ki je napravil prav veliko škodo. Izbruhnil je na seniku, ki je bil poln sena. V nevarnosti je bilo stanovanj, sko in gospodarsko poslopje, ker se je ogenj širil z veliko naglico. Na pomoč so pozvali celo tržaške gasilce. Z združenimi napori so nevarni ogenj pogasili. Veliki senik je bil skoro popolnoma uničen, a v njem je zgorelo kar 300 stotov sena. škodo so ocenili na 30.000 lir.
Drobne novice
V Trstu je umrl pred dnevi armijski general Ivan Castagnola v starosti 75 let. Takoj po vojni je bil nekaj časa poveljnik tržaškega vojnega okrožja, poveljnik mesta in tržaške divizije. V zadnjih letih je bil podestat v Ronkih.
Smrtna nesreča težaka. V tržaški luki se je pred dnevi smrtno ponesrečil 611etni stari težak Jakob Fajdut. Po kosilu, ki mu ga je prinesla njegova žena, je stopil čez cesto proti nekemu skladišču, da bi se v njegovi senci še nekoliko odpočil. Moral Je tudi čez pristaniška železniška tira. Prav tedaj pa so po njih premikali nekaj tovornih" vagonov. Fajdut, ki na to ni baš pazil, se je nenadoma znašel med dvema vagonoma, ki sta se bližala drug druge, mu. V zadnjem hipu se je še pognal s tira, toda že sta ga stisnila odbijača na vo-zeh. Reševalci, ld so nekaj minut pozneje prihiteli na pomoč, so le ugotovili njegovo smrt.
— Nov proces proti Židom. V zadnjem času se procesi proti Židom, ki se v smislu vladnih odredb niso prijavili Oblastem, ko se je zanje sestavljal poseben register, kar vrste. Večinoma se obsojajo ljudje, ki so bili ▼ času, ko je bilo treba predložiti pristojnim oblastem predpisane prijave, v inozemstvu. Tako je bUo te dni obsojenih spet 8 Židov na zaporne kazni po 15 dni in na denarne kazni po 1000 lir, 7 obtožencev pa je bilo oproščenih.
Kitajski zidovi vsepovsod
Milijoni se klanjajo otroku
IPet let so iskali pravega boga, nazadnje ga je morala
nafti usoda
Pred nekoliko dnevi je Sla skozi časnike vest, da je »sedmorici modrih iz Tibeta« po petletnem iskanju po vsej deželi uspelo najti novega dalai-lamo. Pet let so romali od kraja do kraja, obiskali so nad 300 hiš v vsej deželi, neprenehoma so vrteli molilne milne in prosili nebo pomoči, da bi čim prej našli živega boga, malega otroka, v katerem se je bila utelesila duša pokojnega dalai-lame. Dvanajst kandidatov so sčasoma privedli v prestolnico Lhaso ln izmed njih je svet velikih lam v pravljični palači nad mestom izbral resničnega boga, 5-leten kmečki deček je vzel znake najvišjega dostojanstva, zlati molilni mlin, zlati molek in z dragulji posuti zvonček v svoje roke. Izbrali so sina uboge kmečke rodbine iz dežele Kokonor, vsa moč je v njegovih rokah in milijoni klečijo pred njegovim prestolom.
Ko je umrl zadnji dalai-lama, je sporočilo nič manj nego 300 družin iz vseh delov Tibeta, da se jim je rodil na dan njegove smrti deček. Ker drugih podatkov ni bilo, je bilo treba vseh teh 300 otrok obiskati v njihovih krajih ter privesti v Lhaso tistih dvanajst, ki so najbolje ustrezali določbam. Sedmorico modrijanov, ki naj bi iskali pravega naslednika pokojnega dalai-lame, so pred njihovim odhodom po-vedli v kraljevo palačo in tam so si v zakladnici, ki čuva neprecenljive zaklade zlata, srebra in draguljev, napolnili žepe. To ni bila kakšna odškodnina za njih odgovorno službo, temveč le jamstvo, da se pri izbiranju ne bodo dali podkupiti. Potovati so smeli samo ponoči, podnevi so se
morali skrivati, da bi ne moglo nič zunanjega vplivati nanje. Ni čudno, da je trajalo izbiranje potem celih pet let.
Lahko si mislimo, kakšno razburjenje je bilo v vaseh, kjer ae je rodil, otrok, ki je ustrezal pogojem. Tu in tam so kakšni častihlepni starši gotovo poskusili na umeten način pritisniti kakšnemu otroku božanske znake. Na zadnje so modrijani dvanajst izbrancev privedli v Lhaso, kjer so veliki lame opravili nad njimi še zadnjo preizkušnjo. Dolgo se niso mogli zediniti, kajti mali kandidati so si bili tokrat popolnoma enakovredni. Vsa dvanajstorica se je vedla enako, vsi so si enako izbirali svete predmete, ki so jih postavljali pred nje, vsi so namreč segli po zvončku, ki je posut z dragulji, in vsak je imel enako število zagovornikov. Tako je morala odločiti usoda. V zlato žaro so dali listke in vsak izmed dečkov je potegnil žreb. Pravi žreb je bil potegnil kmečki sin lz visokega gorovja. Tej odločitvi usode se je uklonil ves Tibet.
Na svečan način so blagoslovili novega dalai-lamo z vodo iz Inda, postavili so ga na prestol in lame so šli s sklonjeno glavo mimo njega ter mu oddajali svoje darove. Potem so poklicali mater. Zadnjič je lahko objela svojega otroka, prepovedano ji je. da bi ga smela še kdaj videti, sin pa tudi nikoli ne bo zvedel, kdo je bila njegova mati. Po slovesu pa je smela z zavezanimi očmi v zakladnico, kjer si je lahko naložila zlata in draguljev, kolikor je mogla. To je bila odškodnina, da je deželi rodila novega boga.
Vzdolž svoje severne obale ln nemške meje gradijo tudi Holandci svojo »Maginotovo Hnijo«. Zgoraj vhod v eno Izmed betoni ranih kazemat, spodaj maskirano zaklonišče
na sipinah ob morju
Dva trenutka pred katastrofo
Danes pred Z$ leti je Avstro-OgrSka napovedala Srbiji
vojno
Ob 251etmd vojne napovedi avstrijskega kolosa mali Srbiji se spominjajo po vsem svetu raznih dogodkov, ki so bili uvod v to katastrofo in ki kažejo, s kakšno neverjetno hrezmiselnostjo je klika dunajskih in budimpeštanskih vodilnih politikov Jn militaristov poganjala svet v prepad.
V popoldanskih urah 24. julija, po izročitvi avstrijskega ultimata, je imel ruski Ojpravnik poslov na Dunaju, knez Kuda-šev, razgovor z grofom Berchtoldom, v katerem je menil, da je Avstrija zahtevala nekaj nemogočega od konstitucionalne države. Vidi se mu, je dejal knez Kudašev, kakor da nekdo zahteva od nekoga, naj skoči skozi okno in naj se vrne potem skozi vrata. Te besede, ki bi morale veljati za vsakega razumnega človeka kot opozo-rik), da Rusija vendarle ne bo ostala brezbrižna do tega, kar bi počeli s Srbijo, ka. kor so v nerazumljivi slepoti upali dunajski krogi, niso imele nobenega učinka Tako Rusija, kakor Anglija sta poskusila neposredno na Dunaju ali posredno preko Berlina doseči vsaj podaljšanje roka za srbski odgovor na ultimat. Toda zaman. 25. julija je grof Berchtold gladko zavrnil korak, ki ga je napravila ruska vlada v tem pogledu — podobno pobudo sira Edwarda Greya, ki jo je nemški veleposlanik v Londonu, knez Lichnowsky sporočil v Berlin, da bi Anglija in Nemčija skupaj posredovali v tem smislu na Dunaju, pa je nemški državni tajnik Jagow, menda za nalašč, sporočil dalje s tolikšno zamudo, da je postala zavoljo poteka roka brezpredmetna. Grof Berchtold je dal avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu, baronu Gieslu navodilo, da prihaja v poštev »samo brezpogojni sprejem« ultimata, »vsak pogojni ali z rezervami opremljeni« odgovor naj velja »kot odklonitev«. V tem težkem položaju je srbska vlada poskušala
na vse načine, da ustreže nemogočim avstrijskim zahtevam. Na večer 25. julija, dve minuti pred 6., torej dve minuti pred potekom ultimativnega roka, je predala baronu Gieslu svoj odgovor. Ker je bil ta »v več točkah nezadovoljiv«, po avstrijskem naziranju, je baron Giesl po navodilih takoj prekinil diplomatske odnošaje s Srbijo in pol ure pozneje je Beograd zapustil. Srbska vlada je bila dejansko brez (pridržkov sprejela vse zahteve, ki jih je bila postavila Avstrija, razen v dveh točkah. Ti dve točki sta se nanašali na sodelovanje avstrijskih organov pri zatiranju »subverzivnega gibanja« v Srbiji in na izvedbo sodne preiskave proti »udeležnL kom komplota na srbskih tleh«. Tu je srbska vlada izjavila, da je pripravljena sprejeti tisto sodelovanje, ki ustreza načelom mednarodnega prava, kazenskemu sodnemu zakonu in ustavi. Celo kajzer Viljem II. je pripomnil k srbskemu odgovoru: »To je sijajen uspeh za rok samih 48 ur! To je več, nego je bilo mogoče pričakovati! Velik moralni uspeh za Dunaj. A s tem odpade tudi vsak povod za vojno in Giesl hi bil lahko mirno ostal v Beogradu! Na to bi ne bil jaz nikoli odredil mobilizacije.<
Popolnoma slepi dunajski mogočniki so storili drugače. Odredili so mobilizacijo in napovedali so vojno. Usoda ni dofpustila da bi se še enkrat izognili razpadu svoje trhle monarhije, čeprav je moral biti ta razpad združen z največjim gorjem za ves civilizirani svet.
Litvinov ne sme iz Rusije
Kakor poroča »Daily Mail«, je sovjetski politični urad Litvinovu, bivšemu komisarju za zunanje zadeve, odklonil dovoljenje za potovanje v inostranstvo. Litvinov je hotel v Vichy na zdravljenje.
In svet ni propadel.. •
čeprav je bil spoštovani gospod Joaquim Galle njegov konee napovedal za Z7* t. m.
Na večer 27. julija je bil naš sosed Mart v svoji največji bližini do zemlje, dogodek, ki se ponavlja redno vsakih petnajst let. Njegova oddaljenost je znašala »samo« malenkost nad 58 milijonov kilometrov.
Kakor vsako krat je ta dogodek tudi sedaj razburil astronome, ki ne smejo zamuditi takšne prilike za svoja opazovanja. Razburil pa je tudi druge, bolj ah manj kvalificirane raziskovalce neba in »preroke«. Med zadnjimi je omeniti zlasti gospoda Joaquima Galleta, ki je vendarle vodja observatorija v Tacubayi v Mehiki, a je napovedal, da bo svet na večer 27. t. m. propadel... Mehiška astronomija je, kakor je videti, pristna sorodnica mehiške notranje politike.
Astronome, resne astronome, pa je seveda bolj zanimalo vprašanje, daJi tokrat
Nova Ryrdova odprava
Ameriški kongres je dovolil visoko vsoto za novo odpravo admirala Byrda v Antar-ktido. Odprave se bo udeležilo 160 mož in ji je glavni namen preiskati doslej po Američanih odkrita ozemlja glede zemeljskih zakladov ter jih nradno zasesti za Zedinje-ne države. Na sliki razlaga admiral Byrd med nekim obiskom v Beli hiši ob globusu načrt svojega potovanja
Povsod zakloni zoper zračne napade
Vedno več angleških industrij gradi vzorna zaklonišča zoper zračne napade za svoje nameščence. Slika nam kaže enega izmed vuniih nredorov ki jih je zgradila neka telefonska tovarna zunaj Londona za svojih 6000 delavcev. Predori so zaprti z jeklenimi vrati in pred '	njimi so ie močni betonski ščiti
ne bo uspelo ugotoviti kakšno življenje na Martu. Sicer niso nameravali izmenjavati signalov s »prebivalci Marta«, toda znani ameriški zvezdoslovec Slither z Lowellove zvezdarne misli, da lahko poda neoporečen dokaz za rastlinsko življenje na sosedni premičnici. Naslanja se na radikalne spremembe v obliki tako zvanega »Martovega očesa« in meni, da so te spremembe nastale zato, ker pokrivajo ta kraj Martove površine sedaj »gozdovi«. Fotografije Martove površine v teh dneh naj razjasnijo to vprašanje.
Berač z dragocenimi
V Varšavi živi že desetletja Rus, ki je bil pred svetovno vojno imovit trgovec. Med vojno in po njej je izgubil vse svoje imetje, na zadnje se je moral prebijati sko. zi življenje kot berač, ki je igral na gosli. Neki trgovec iz Krakova, ki je velik prijatelj glasbe, je postal pozoren na zvok teh gosli in je ponudil Rusu zanje 300 zlotov. Precej visoka vsota je berača presenetila Gosli trgovcu ni prodal, pač pa se je obrnil s posredovalci do velike londonske trgovine z muzikalijami, ki je dala gosli pregledati po strokovnjakih. Ti so izjavili, da gre za prave Amatijeve gosli. Londonska tvrdka jih je beraču odkupila za 3000 funtov šteriingov.
Muzikalni zobozdravniški stol
Neki ameriški izumitelj je izdelal muzi-kalno naslonilo za glave pacientov pri zobozdravnikih. Ta naslonila naj bi pacienta odvajala od zdravnikovega dela. Priprava temelji na znanem načelu poslušanja s kostmi, ki ga izkoriščajo n. pr. pri mnogih pripravah za naglušne. Pacient posluša glasbo s pomočjo lobanjskih kosti in zdravnika prenos pri delu nič ne moti. V obsegu pacientove roke je gumb za vključitev in izključitev glasbe ter regulacijo zvočne sile. Baš igra s tem gumbom je tista reč, ki zahteva največjo pozornost od pacienta, mu zato daje najbolj pozabljati na zdravnikovo delo. Tako so pokazale vsaj dosedanje izkušnje.
Griža zoper kače
Na zadnji seji pariške akademije je podal prof. Roussy zelo zanimivo poročilo o poskusih, ki jih je delal s strupenimi kačami, in zlasti o novem načinu, da bi se te kače, posebno modrasi, iztrebili. Te poskuse je delal raziskovalec kač Brumpt na francoski državni farmi za strupenjače. Brumpt je živalim vcepljal neko vrsto griže. Večina modrasov je po 35 do 51 dneh poginila, nekateri so vzdržali dalj časa, nazadnje pa so le poginili. Najvažnejše je pri tem dejstvo, da prenašajo bolne živali bolezen tudi na druge kače. Epidemija te griže, ki bi tropske dežele rešila ene najhujših nadlog, bi bila za človeka brez nevarnosti, kajti ta posebna vrsta griže se ne prenaša nanj.
Muzej z vsemi podnebji
Vsa podnebja na svetu so zastopana v novem muzeju za raziskovanje podnebij, ki so ga odprli v Washingtonu. V vsakem prostoru tega svojevrstnega muzeja je drugo podnebje, in sicer z rastlinstvom, ki se s podnebjem zlaga. Z nekoliko korakov prideš iz antarktičnega ozračja v žarečo vročino tropskih krajev. Izolirana vrata in stene ločijo podnebje od podnebja. Samo ob sebi umevno, da mora biti obiskovalec muzeja njegovemu značaju primerno oblečen.
Izletniki v snežnem plazu
Skupino 31 oseb, ki so stopali proti vrhu 3000 m visoke ameriške gore Mount Baker, je zajel plaz. Med tem ko se je 25 izletnikov samih rešilo iz objema bele smrti, šestorice niso mogli rešiti. Dva izletnika so našli mrtva, štirih pa še niso mogli izkopati.
Donosni slapovi
Največji in najmogočnejši slapovi na svetu, Viktorijini slapovi v Transvalu, predstavljajo donosno podjetje. Družba, ki jih »upravlja«, izkazuje za lansko leto 652 tisoč angleških funtov čistega dobička! To je najvišji dobiček kpr je imela doslej od slapov.
| S tekme letalskih modelov
Zastopniki osem narodov so se na Great-West-Aerodromu v Middlesexu borili na tekmi letalskih modelov za zlati pokal Nj. Vel. kralja Petra n. Zmagali so, kakor smo že poročali, FrancozL Na sliki spušča eden izmed holandskih udeležencev svoj model
Prvi uspeh švicarske
odprave na Himalajo
Kakor poročajo iz Indije, je švicarski odpravi pod vodstvom plezalca Rocha uspelo, da je kot prva splezala na vrh 7060 m visoke gore Dunagirija v Himalaji. Uspelo ji je po več poskusih, ko ni bila kos iz. redno slabim vremenskim prilikam. Ob neki priliki so vodjo Rocha s skrajno težavo rešili iz ledniške razpoke, v katero je bil padel, ko je fotografiral.
30 let od prvega poleta preko Rokavskega preliva
25. julija Je minilo 30 let, od kar je Francoz Bleriot s svojim poletom čez Ro-kavski preliv spravil ves svet v zaeudenost. S tistim poletom se je šele začel pravi razvoj modernega letalstva. Slika nam kaže 1. 1936. umrlega letalca ob veliki nagradi, ki jo je prejel za svoje, v tedanjih časih drzno dejanje in ki je predstavljala orla
A N E K DOTA
L. 1849., v času ene izmed neštetih mehiških državljanskih vojn, so angleški listi poročali o nenavadni zgodbi. Lord Henry Brougham, ki so ga imenovali v tej zgodbi in ki je tedaj še živel, je bil eden izmed velikih angleških lordov kancelarjev, učenjak in človekoljub. Zgodba pa se je glasila:
Pred kratkim sc iztovorili v nekem prt. stan.šču Zedinjenih držav celo armado lordov Bioughamov, izdelanih v nadaravni velikosti iz svinca, in jih postavili v dve vrsti na nabrežje. Carinski uradniki so se tolikšnemu številu svinčenih velikanov nemalo začudili in vprašali so, kaj pomeni ta nenavadni uvoz. »To so kipi lorda Broughama«. je odgovoril ladijski kapitan, »za vsako ameriško mesto eden. Angleški občudovalci njegovih sposobnosti so jih podarili Zedinjenim državam.« — Svinec sam na sebi je bil podvržen visoki uvozni carini, toda »umetnin« niso mogli zaeariniti. Tako se je zgodilo, da je prišel lord Brougham kratek čas nato v svojih nešte. vilnih izdajah v topilnico in so ga neoca-rinjenega predelali v krogle za Mehiča-ne...
VSAK DAN ENA
»Kaj, cvetlice spet odnašaš?« »Da, obed ni bil dober!« ■ '	(Ric et Rac)
»JUTRO« št 173
Kulturni pregled
Za izmenjavo likovnih umetnikov
lz razgovora z madžarskim pisateljem Korcsmdrosem
Pred dvema letoma je madžarski pisatelj in novinar Nandor Korcsm&ros sprožil v umetnostnem klubu »Fčazek« v Budimpešti idejo mednarodne izmenjave umetnikov. V ta namen se je takoj ustanovil poseben komitet, čigar predsednik je generalni direktor budimpeštanskega muzeja za lepo umetnost dr. Denis C s šl n-k y. Mesto Budimpešta s svojim županom Karlom Szendy, ki je znan prijatelj umetnosti, je sklenilo, da bo vsem madžarskim umetnikom plačalo potne stroške in dalo še neki prispevek. Tako so v teh dveh letih šli madžarski likovni umetniki v goste na Holandsko, Poljsko, Švedsko, Italijo in Finsko, umetniki teh dežel pa na Madžarsko. Budimpeštanski kocmitč pa hoče še razširiti svoje delovanje.
Iniciator tega gibanja g. Nandor Kor-csm&ros je prispel v sredo v Ljubljano in se oglasil pri našem umetniku B. J a k c u, ki se je pred tedni vrnil iz Madžarske, kamor je bdi po tej poti povabljen kot gost. G. Korcsmdros je včeraj obiskal Narodno galerijo, kjer se je sestal s predsednikom Društva slov. likovnih umetnikov, kiparjem Pirnatom oglasil pa se je tudi na banovini. Ugledni gost iz Budimpešte je govoril z našim kul turnim urednikom in mu dal naslednje informacije:
— Dopotoval sem v Jugoslavijo z namenom, da tudi z Jugoslavijo organiziramo podobno izmenjavo umetnikov, kakor smo jo že z nekaterimi deželami. Mi poznamo in cenimo vašo umetnost in si želimo tesnejših stikov, prepričani, da bo to samo koristilo umetnostni kulturi pri vas in pri nas in da bo doprineslo svoj delež k zbližanju narodov. Izključujemo seveda vsakršne politične cilje: podpira^ tno in pospešujemo samo umetnost. Pravica r se vodijo pogajanja z Norveško, Francijo, Anglijo in Bolgarijo. V Beogradu sem obiskal referenta za umatnost v ministrstvu prosvete, pisatelja Velmarja Jankoviča ki je z velikim veseljem obljubil podporo tej akciji, dalje v Presbiroju dr. Stojanoviča in direk-
torja Umetnostne akademije Milana Nedeljkoviča. Ko se vrne iz« inozemstva direktor Muzeja kneza Pavla dr. Ka Sani n, se bo organiziral v Beogradu osrednji komite, v katerem bodo tudi zastopniki hrvatskih in slovenskih umetnikov.
— Zanimalo vas bo, da se je ta zamena umetnikov začela v Sloveniji. Grofica Zichy v Beltincih je izrazila željo, da bi sprejela i?a svoj grad madžarskega umetnika, ki bi slikal motive iz Prekmur-ja, a pod pogojem, da dobi kateri slovenski umetnik enako gostoljubno streho na Madžarskem. Po tej poti je prišel v našo deželo Božidar Jakac. Sedaj bo po ljubeznivosti grofice Zichy prosto mesto za katerega drugega slovenskega umetnika. To je primer, kako tudi naš klub ureja taka gostovanja. Sedaj imamo za Jugoslavijo deset prostorov na Ogrskem in deset na Poljskem: nekaj v Budimpešti, nekaj v provinci in na gradovih naše odnosno poljske aristokracije. Gost ostane v deželi štiri tedne, preživi pa vsaj dva tedna v prestolnici. V ostalem je pri nas že precej preskrbljeno za umetnike, ker imamo 4 ali 5 umetniških kolonij, ki so jih ustanovila naša mesta. V teh kolonijah do be umetniki za določeno dobo vso preskrbo in svoj atelje, plačajo pa s slikami — Zadeva je sedaj tale: Ce damo na Madžarskem na razpolago deset mest za jugo-slov. umetnike, tedaj mora beograjski osrednji komite preskrbeti deset takih mest v Jugoslaviji za madžarske umetnike. Enak aranžman se napravi s Poljsko. Po tej poti se odpirajo umetnikom ne samo ugodnejše materialne možnosti, marveč tudi možnosti nove inspiracije in naposled so pri vsem tem lahko udeležena še tujsko prometni momenti, saj so dela, ki jih umetniki — gostje odnašajo v domovino (v kolikor jih že na mestu ne prodajo) najboljša propaganda za kraje in za deželo, v kateri so bili gostje.
G. Nandor Korcsmaros je včraj odpotoval iz Ljubljane v nadi, da je dal pobudo za izmenjavo, pri kateri bodo udeleženi tudi slovenski umetniki.
O b novem zvezku „Zdravniškega vestnika"
Dvajsetletnica ljubljanske medicinske
£akultete
V pravkar izišli junijsko-julijski številki »Zdravniškega vestnika« je uredništvo odmerilo precejšen del zvezka
dvajsetletnici slovenske medicinske fakultete v Ljubljani, v uvodu čitamo o tem med drugim: »Naš namen je, da s temi publikacijami ponovno vzbudimo zanimanje za vprašanje ljubljanske medicinske fakultete, da pa obenem tudi pokažemo na primernejše metode za realizacijo zahteve po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani. — Težnja po popolni medicinski fakulteti je slejkoprej živa in utemeljena. Slovenski zdravniki slejkoprej stremimo po njeni uresničitvi. Kar pa nas sedaj po 20 letih skušenj in razočaranj loči od navdušenega elana prevratnih dni, je naša želja, da si izberemo uspešnejšo in realnejšo pot za dosego visokega cilja. — Pot, po kateri smo doslej hodili k temu vzvišenemu cilju, je bila zgrešena. Potreba je, da se povrnemo, četudi bo ta povratek bridek, k izhodišču in znova s prevratnim navdušenjem in dvajsetletnimi skušnjami zagrabimo za delo. Predvsem je potrebno, da se institucija preuredi tako, da bo mogla črpati borbenost, živahnost in vztrajnost iz vseh tvornih krogov slovenskih zdravstvenih delavcev. Rešitve nam ne more prinesti okostenela, v ozke meje stisnjena sedanja ustanova, uspeh si lahko obetamo le, če se ustvari nov forum, ki bo imel dovolj gibčnosti in življenjskosti, da bo lahka kos svojim nalogam. — Ali naj bo ta novi forum prenovljena in pozi v!j ena popolna medicinska fakulteta, ah pa naj se ta forum organizira v obliki zdravniške akademije, v katero bi vstopile vse strokovne moči, kar jih premoremo, ter si začrtale nalogo vzgajati naš mladi zdravniški naraščaj, izpopolnjevati starejše zdravnike v posebnih tečajih, dajati priliko, da si mladina prdobi pedagoških in znanstvenih sposobnosti za doc en-ture in profesure. zbirati učni material, študirati izgradnjo teoretskih in kliničnih institutov, to je vprašanje, ko ga bo treba takoj rešiti, da ne zavremo našega medicinskega napredka še za daljnja desetletja.«
To so smernice tega zvezka in v tem duhu se giblje kritika nekaterih piscev. Na tem mestu smo že registrirali članek prof dr. Alojza Zalokarja »Ljubljanska, medicinska fakulteta«, ki je izšel v reviji »Misel in delo« in nato v posebnem ponatisu. V obravnavanem zvezku »Zdravniškega vestnika« so objavljeni naslednji članki v zvezi z omenjeno dvajsetletnico: Dr. Mirko černič poroča »ka-ko smo se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko fakulteto v Ljubljani«, nato pa je natisnjeno »Poročilo drja Alojza Kraigherja o potrebi ustanovitve medicinske fakultete v Ljubljani na redni mesečni seji Slov. zdravniškega društva dne 20. svečana 1919«. Poročilo dr. Mirka č e r n i č a »Medicinska fakulteta v Ljubljani« karakterizira naše zdravstvene prilike in neprilike tik pred ustanovitvijo ljubljanske fakultete in označuje nje vlogo in naloge v slovenskem zdravstvu ter njen bodoči pomen v našem celotnem kulturnem razvoju. Ta pogled nazaj zaključujejo debatna izvajanja pokojnega dr. Hana Dereanija, ki se med drugim bavi tudi z jezikovnim problemom, kakor se je videl v prvi jutranji dobi našega osvobojenja. Tej retrospektivi je dostavi ien načelni prispevek dr. Mirka C e r-niča »Medicinska fakulteta v Ljubljani in naša zdravstvena kultura.« Pisec prihaja v svoji kritiki delovanja medicinske fakultete v glavnem do istih sklepov kakor dr. Zalokar v že navedenem spisu. Citira dr. Milana Vidmarja in prof. dr. Antona Melika ob desetletnici slovenske univerze in prehaja nato h kritičnemu pregledu medicinske literature, ki je nastala v zvezi z našo fakulteto, ob koncu pa navaja pregled strokovnih del, ki so jih objavili zdravniki, dani naše medicinske
fakultete, v 20 letih njenega obstoja v ju-goslov. strokovnem in poljudnem slovstvu.
Dvajsetletnica medicinske fakultete je po člankih dr. Zalokarja in dr. Cerniča sprožila potrebo, da se tudi širša javnost zanima za kulturno vlogo in naloge te visoke znanstvene institucije, zato se bo treba še vrniti k obema člankoma in k ostalim prispevkom, ki so izšli v zvezi s tem vprašanjem. Za sedaj torej samo kot kronisti registriramo ta pojav, opozarjajoč na pomen, ki ga ima kritika naših uglednih - zdravnikov in na predloge, ki so bili sproženi ob tej priliki.
Ostala vsebina nove številke »Zdravniškega vestnika« ima izrazito strokovni značaj. (Dr. Anton Sonc, Ambardova konstanta alihemorenalni indeks; dr. Milan Cunder: Cavernoma cerebri? In-toxicatio?; dr. Slavko Preveč: Multl-pla primarna angiomatoza, morbus Hip-pel inLindaunov sindrom; dr. L. Trav-ner: Kateri bolniki spadajo v kopališča?) Iz ožjega strokovnega kroga sega v sfero širšega zanimanja »Vejališče za naše strokovno besed je in izrazje«, čeprav se tiče medicine, saj veljajo mnogi primeri per analogiam tudi za izrazoslovje drugih strok. Tokrat se oglaša dr. Maks Krem-ž a r, ki je skupno s filologom prof. Breznikom obdelal mnoge značilne primere glede rabe tujih besed, njih pisanja in pregibanja; nekatere primere navaja tudi cand. med. Miklavž Kozak. Dr. I. P i n-t a r piše o anatomu Janu Jesinskem, Slovaku, ki si ga neupravičeno prisvajajo Madžari. Podrobno je opisano odkritje šlajmerjevega spomenika, šef primarij dr. R. Blumauer pa je prispeval topel ne-krolog dr. Fr. Dergancu. Vprašanja in odgovori, poročila o zdravniških knjigah in revijah in kratke vesti zaključujejo novi zvezek strokovne revije slovenskih zdravnikov.
Zapiski
EPITAF SPOMENIŠKI AFERI Igo Gruden Zadela v živo je klofuta gorka v besedi moški Božidara Borka; skrivaj zato le iz temačnih kotov mu streljajo zdaj v hrbet izza plotov: takd za spomenik Franceta Kralja se skrila nekulturna je kanal ja.
Popravi! V članku »Puškin ln Shakespeare« (Jutro, 27. t. m.) je tiskarski škrat pokvaril stavek, ki se glasi pravilno: »V tem vprašanju tiči vrsta problemov, ki so bili tudi v sami Rusiji neobdelani ali premalo obdelani, predvsem splošni problem Puškina kot dramatika, dalje problem Shakespearovega vpliva na Puškinovega »Borisa Godunova« in posebej še specialni problem realizma in romantike v njegovem dramatskem delu.« — V Zapiskih čitaj naslov druge notice: »Sofijski odmevi revije Misli in dela.«
»Proteus« prinaša v pratkar izišli 4—5 številki članek: dr. I. Rakovca »Geološki izprehod na Sv. Katarino«, dr. V. Bohinca »Sredozemlje, njegovo podnebje in njegov človek«, L. Dolar-Mantuani »O draguljih«, dr. Josefa Kratochvila (Brno): »Marifu-gia cavatica, edini sladkovodni serpulid, ostanek starodavnega živalstva na jugoslovanskem Krasu« in P. Grošlja »živi pe-trefakti«. Vsi članki so ilustrirani. V rubriki književne novosti polemizira dr. P-Grošelj s pisateljico Mileno Mohoričevo zastran slovenskega prevoda Jeansove knjige »Tajne vsemlrja«, dr. L. čermelj pa ocenjuje spis Miroslava Adlešiča »Na-ravoznanstvo in svetovni nazor«. Med drobnimi vestmi so zapiski o termitih in hroSčevi ličinki, o hitrosti povratka k gnezdu in načinu orientacije pri lastovki, o marifugijah v Sloveniji, o metuljih se-Iivcih, o golobji zalegi i. dr. »Proteja« Iz-
daja t redakciji prof. dr.
PrlrodoSlovno društvo v Ljubljani.
Združitev umetniških društev v Bolga-rijL Kakor je poročala »La Parole Bulga-re«, se bliža uresničenju zamisel, da ustvarijo federacijo Zveza bolgarskih pisateljev, Zveza likovnih umetnikov ln Društvo skladateljev »Sodobna glasba«. Predstavltelji
odbor, ki bo po že določenem programa usmeril sodelovanje teh društev. Odbor Je Izdelal pravila bodoče federacije. List pristavlja: »NI dvoma, da bo ta skupina imela prvovrstno vlogo v našem kulturnem življenju.«
ŠPORT
Punčec—Gopfert in Mitič-Henkel
bodo danes odigrali prva dva singla
Zagreb, 27. julija. AA. Danes opoldne so bili v hotelu Esplanade izžrebani pari za tekmovanje za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo, žrebanju sta prisostvovala zastopnika nemške in jugoslovenske teniške zveze ter kapitana obeh moštev. Prvi dan, jutri 28. t. m., bosta igrala naslednja para: Gopfert proti Pun-čecu in Henkel proti Mitiču. Drugi dan, v soboto 29. t. m., bo double, in sicer med Henkelom ln Menzelom ter Punčecem in Kukuljevičem. V nedeljo bosta še zadnja dva singla, in sicer Gopfert proti Mitičn ter Punčec proti Henklu. Moštvi imata po tekmovalnih predpisih za Davisov pokal pravico, da najkasneje eno uro pred prl-četkom tekme zamenjata ali spremenita sestavo svojih moštev.
Po dolgem čakanju in obilnem ugibanju, kako in kaj bo z našo elitno teniško ekipo v letošnjem naslednjem nastopu v borbi za Davisov pokal — v evropskem finalu z Nemčijo, je napočil današnji petek, ko sta slednjič na sporedu prva dva
singla v tem važnem mednarodnem čanju.
Včeraj je Imel tehnični odbor teniške zveze sejo, na kateri Je bilo odločeno, kateri igralci bodo zastopali Jugoslavijo v teh igrah. Seja je trajala precej dolgo in so se odločilni gospodje po podrobni proučitvi tega kočljivega vprašanja zedinlll, da bosta v singlih igrala Punčec m Mitič. Glede doubla še m bil sprejet dokončni sklep, toda v kombinacijo sta vzeta samo para Punčec-Mitič in Punčec-Kukuljevič. Ker ima JTS pravico, da šele dve uri pred pričetkom doubla prijavi svoj par, je zelo verjetno, da do tedaj ne bomo izvedeli imen obeh igralcev.
Za ta teniški nastop vlada kajpa Izredno veliko zanimanje ln Je bilo že pri treningih v teh zadnjih dnevih na igriščih na šalati skoraj dnevno nekaj sto gledalcev, ki so spremljali priprave naših in nemških igralcev. Za obisk teh tekem je ministrstvo za promet dovolilo polovično vozno ceno, ki je vezana na običajne formalnosti in velja za vožnjo v Zagreb od 26. do 30. t. m., za povratek pa od 30. t. m. do 1. avgusta, seveda s potrdilom obiska na prireditvi.
Deset let SK Litije
Litijani bodo slavili 10 letnico 5. in 6. avgusta
Agilni Športni klub Litija bo imel letos pomemben jubilej, in sicer desetletnico klubovega obstoja. V ta namen bo izvedel večjo športno proslavo z raznimi nogometnimi in atletskimi prireditvami, in sicer v dnevih 5. in 6. avgusta t. 1.
Razpored posameznih prireditev je naslednji:
V	soboto 5. avgusta: ob 15. atletski miting in juniorski peteioboj za pokal pred sednika SK Litije;
. ob 20. štafeta s plamenicami po Litiji, nato pa slavnostna odborova seja.
V	nedeljo 6. avgusta: ob 7. nadaljevanje atletskega mitinga in peterotoja, ob 9. po-vorka po Litiji do Gorenca na Grbinu in nazaj na igrišče;
ob 10. pokalni nogometni turnir s sodelovanjem Marsa in Grafike iz Ljubljane, Svobode iz Zagorja in domače enajstorice;
ob 14.30 zaključek nogometnega turnirja. Po končanem športnem sporedu bo od 17. dalje velika športna zabava s plesom v parku na Stavbah.
Razplš
za propagandni atletski miting in mladinski petoboj
Pravico tekmovanja Imajo vsi atleti člani klubov, ki so včlanjeni v JAS. Te-kališče je orisano na nogometnem igri-
prvenstvo v Celju
Med moškimi so zmagali Atletiki, dame SK Celja pa so dobile brez boja
V	sredo popoldne je bilo na teniščih SK Celja v mestnem parku v Celju izločilno tekmovanje za teniško državno prvenstvo med SK Celjem in Atletiki.
V	tekmovanju moških so zmagali Atletiki s 4:1. Posamezni rezultati so naslednji: Single: Skoberne (A) : GorSek (C) 6:4, 4:6, 6:3. Mladi Goršek vidno napreduje. Toplak (C) : Rakusch (A) 6:1, 6:1. Sigurna zmaga rutiniranega Toplaka. Fa-bian (A) : dr. Ivič (C) 6:4, 6:3. Krell (A) : Presinger (C) 4:6, 6:2, 6:1. Double: Ra-kusch-Skoberne (A) : Goršek-Toplak (C) 6:2, 6:3.
Dame Atletikov so prepustile Igro damam SK Celja par forfait 5:0. Članici SK Celja gdč. Vlasta Sernečeva in Burger-jeva bosta igrah v drugem kolu proti Ptuju.
V nekaj vrstah
Pokrajinska plavalna prvenstva
Jutri in v nedeljo se bodo začele plavalne tekme za državno prvenstvo po pokrajinah, to je po novem sistemu, po katerem so izmed naših plavalnih klubov izločeni vsi trije najboljši (Jadran, Jug in Viktorija, Ilirija pa se je sama odrekla tekmovanju med njimi), medtem ko vsi ostali tekmujejo v treh pokrajinsko najbolj prikladnih skupinah. Tako bodo v Zagrebu tekmovali v zapadnem, v Novem Sadu v vzhodnem, v Crikvenici pa v tako zvanem primorskem pasu.
Za slovenske plavalne klube bo torej — vključno Ilirije, ki pojde tekmovat med ne-ligaše — jutri in pojutrišnjem prva preizkušnja v plavališču zagrebškega Mara-thona. Ta prireditev bo od vseh pokrajinskih prvenstev gotovo najbolj zanimiva, ker bodo na njej startali številni mednarodni plavalci in rekorderji Ilirije, ki bodo imeli v tovariših iz novo ustanovljenega Mariborskega plavalnega kluba ter treh zagrebških in dveh karlovških klubov prav živahno konkurenco.
Precej huda bo borba tudi v Novem Sadu, kjer se bo za naslove pokrajinskih prvakov borilo sedem klubov, med njimi vsi beograjski, najmanj pomembna pa bo vsekakor prireditev v Crikvenici, kjer bodo zastopani večinoma manj znani obmorski klubi.
Tekme v državni ligi odložene
Po prvotnem razpisu in sklepu upravnega odbora nogometnega saveza bi se moralo letošnje tekmovanje v nogometni ligi začeti že 13. avgusta. Ker so se med-teu razmere v našem nogometnem športu močno spremenile — o tem smo obširno pisali v naši včerajšnji številki — in je treba število ligaških klubov popolnoma na novo izpopolniti na 10, je poslovni odbor JNS predlagal upravnemu, naj se letošnja tekmovanja za državno prvenstvo odgode do 17. septembra.
šču v dolžini 200 m in ima 4 nedvignjene zavoje ter je posuto z ugaski. Nagrade: Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo diplome.
Vrstni red disciplin je našle taji: Sobota 5. avgusta ob 15.: skok v višino (seniorji omladinci, juniorji C in B), met krogle (s. o.), tek 100 m (s. o. C B), met kopja (C), met diska (s. o.), troskok (o. C B), met diska (C) in štafeta 4X100 m.
Nedelja 6. avgusta ob 7.: skok v daljino (s. o. C B), met kopja (s. o.) in tek 1000 m (C).
Petoboj za juniorje O
Sobota 5. avgusta ob 15.: skok v višino, tek 100 m, met kopja (800 gr.).
Nedelja 6. avgusta ob 7.: skok v daljino ln tek 1000 m. Petoboj se ocenjuje po starih desetobojskih tablicah. (Pravila JLAS 1930.)
Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani in neverificirani atleti lani klubov, ki so včlanjeni v JAS. Tekmovalo se bo po pravilih m pravilnikih JAS. Nagrade: Prvoplasiranl prejme pokal predsednika SK Litije. Vsi ostali tekmovalci prejmejo diplome. Pokal prejme zmagovalec v trajno last.
Prijave naj se pošljejo na naslov SK Litija, Litija. Prijave morajo biti v nkab prireditelja najkasneje do ponedjka 31. t. m. zaradi prenočišč ln prehrane.
Kakor kaže ta sklep, računajo v krogih okoli JNS na tihem še zmerom, da se bo vsaj v teku teh šestih tednov dala morda le še najti kakšna rešitev spora med
Beogradom m Zagrebom.
• • *
Na zadnji seji JNS je bilo sklenjeno preložiti mednarodno nogometno tekmo med Jugoslavijo m Rumunijo od 3. na 10. septembra, in sicer zaradi tega, ker bodo
8. "septembrn ▼ mednarodne avtomobilske dirke.
Komisija ca oceno idejnih osnutke* m državno športno značko, ki jo je imenoval minister za telesno vzgojo, je pregledala in proučila vseh 17 dospelih dd ln ugotovila, da nobeno izmed njih ne more biti nagrajeno. Konkurentom so dali njihova dela na razpolago t ministrstva za telesno vzgojo.
Table-teniški savez je izdal službeni vrstni red najboljših table-teniških igralcev, ki ga je sestavil saveznl kapetan He-ger. Vrstni red je naslednji: 1. žarko Do-llnar (TTK Zagreb), 2. Mala Marinko (Hermes, Ljubljana), 3. Fran jo Blaži (Urania, Zagreb), 4. Ratkovlč (TTK Zagreb), 5. Heksner (Hašk, Zagreb), 6. Ha-rangozo (TTK Subotlca), 7. Herškovič (Makabl, Zagreb) itd.
SK Jadran. Drevi ob 20. strogo obvezen članski sestanek zlasti za L garnituro pri M. Sokliču, Trnovo. Zaradi važnosti prosimo polnoštevllno udeležbo.
JASO ekskurzija v Zagreb. Opozarjam vse, ki gredo z nami v Zagreb, da pobiram denar za vožnjo Jutri v soboto ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru. Ob 5.30 odhod z vlakom. Prosimo točnosti! Tajnik L
2SK Hermes (nogometna sekcija, službeno). Pozivam Igralce vseh skupin, da se zanesljivo in točno udeleže obveznega sestanka drevi ob 19. na našem igrišču. Udeležba za vse strogo obvezna zaradi skorajšnjega pričetka treningov in bližajočih se prvenstvenih tekem. Načelnik.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek v posebni sobi gostilne pri »Fajmo-štru«. Važno zaradi nedeljske tekme. Po sestanku izredna odborova seja, za vse odbornike obvezna. Vabi se posebno g. Ko-Jlč. Tajnik.
Iz življenja na deželi
JESENICE. Običajna slovenska alužba božja bo v nedeljo 30. t m ob 10. v Delavskem domu na Savi, h kateri se vljudno vabijo vsi verniki starokatoliške cerkve in prijatelji slovenskega bogoslužja.
NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokol-skem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.30, ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zelo lep film »V novo življenje«. V glavni vlogi slavna Sil-vija Sidney. Film z mnogo napetimi situacijami, pa tudi mnogo humorja... Predigra: Paramountov zvočni tednik. (—)
D I O
Petek 28. julija
Ljubljana 12: Slovenske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operetni zvoki Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti: Dolžnost gasilstva pri kongresu. — 19.40: Nac. ura. — 20: Reportaža. — 20.30: Cerkveni koncert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 17.45: Narodna glasba. —18.10: Petje in ples. — 20: Kakor Zagreb. — 20.30: Zvočna igra. — 22..15: Plesna muzika. — Zagreb 20: Petje. — 20.30: Skladbe za ček). — 21: Orkestralni in pevski koncert. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.20: Priljubljeni napevi — 20.15: Pester spored. — 21.10: Lahka glasba. — 22.15: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava 21: Zvočna igra. — 22: Lahka glasba s plošč. — Sofija 18: Plesna muzika. — 19J.5: Prenos Mozartove opere »Figarova svatba«. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 20.15: Sličice s počitnic. — 22.30: Schu-mannove komorne skladbe. — 23.10: Vesela muzika. — Berlin 19: Plošče. — 20.15: Koncert velikega orkestra. — 21: Veseloigra. — 22.30: Nočni koncert. — Miinchen 20.15: Koncert orkestra. — 21: Mladinski pevski zbor. — 21.20: Klavirski koncert. — 22.30: Godba za ples. — 24: 24: Nočni koncert — Pariz 19.50: Lahka godba s plošč. — 20.30: Strnf. koncert — 22.40: Lahka godba in ples.
RAZPIS
Komanda vazduhoplovstva vojske bo sprejela na dan 1. oktobra 1939 leta večje Število gojencev v zrako-plovno podoficirsko šolo v Novem Sadn in v pomorsko zrakoplovno podofieirsko šolo v Divuljah.
Ti gojenci bodo po končani šoli uporabljeni kot letalski podoficirji v zrakoplovstvu
vojske.
Kandidati morajo izpolniti naslednje pogoje:
Za zrakoplovno podofieirsko šolo v Novem Sadn:
1.	Da je državljan kraljevine Jugoslavije.
2.	Da ni mlajši od 17, niti starejši od 21 let Za osnovo računanja se jemlje celo koledarsko leto, v katerem se kandidat javlja za sprejem.
3.	Da je končal najmanj 4 razrede osnovne šole in da se je po možnosti izučil
kake obrti.
4.	Da je dobrega vedenja, da ni v sodni preiskavi, niti sodno obsojen ln popolnoma zaveden v nacionalnem pogledu in siguren, to je, da ne iznaša načel proti ureditvi
državne uprave.
5.	Da ni oženjen.
6.	Da ima odobritev roditeljev ali varuha za vstop v šolo ln da se obveže, da bo po končam šoli odslužil trikrat toliko časa, kolikor je trajalo njegovo šolanje in da se ga lahko uporabi za vse službe v letalstvu, a za letanje, v kolikor M to želel.
7.	Da je zdrav to za vojaško službo sposoben.
Za pomorsko zrakoplovno podofieirsko šolo v Divuljah:
1.	Da je državljan kraljevine Jugoslavije.
2.	Da ni mlajši od 16, niti starejši od 18 let. Za osnovo računanja let se jemlje celo koledarsko leto, v katerem se kandidat javlja za sprejem.
3'. Da je končal najmanj 4 razrede osnovne šole to da se je učil najmanj dve leti obrti (mehaniške, ključavničarske ali elektrotehnične, ali dve leti obrti v vojaških obrtnih šolah).
4.	Da je dobrega vedenja to da ni v sodni preiskavi, niti sodno obsojen ta popolnoma zaveden v nacionalnem pogledu to siguren, to je, da ne iznaša načel proti ureditvi državne uprave.
5.	Da nI oženjen.
6.	Da Ima odobritev roditeljev ali varuha za vstop v šolo ta da se obveže, da bo po končam šoli odslužil v zrakoplovstvu vojske kot podoficir dva to pol krat toliko časa, kolikor je trajalo njegovo šolanje.
7.	Da je zdrav to za vojaško službo sposoben.
Prošnje se polagajo po prvem ta po drugem razpisu komandantu Vazduhoplovne podofletrske škole — Novi Sad — Aerodrom.
Rok za vlaganje prošenj po prvem ta po drugem razpisu je do 1. septembra 1939. L Prošenj, ki bi prišle po tem roku ali ne bi bile točno sestavljene po razpisu, se ne bo jemalo v obzir. Zaradi tega je treba prošnje takoj vložiti, da bi se v primera nepopolnosti mogle vrniti zaradi dopolnitve.
Vsa podrobnejša pojasnila glede teh razpisov to kako Je treba postopati, se lahko vidijo iz razpisov, ki so poslani ta se nahajajo pri vseh vojnih okrožjih in st-eSkib n&čdstvili
Razen tega se razpisi lahko dobe pri Zrakoplovnl podoflclrski šoli v Novem Sadu — Aerodrom, ako se šoli pofilje adresirana kuverta s poštno znamko za 1 dta ta poL Ravno tako se razpisi lahko dobe osebno v komandi Zrakoplovstva vojske v Zern^-OPOMBA: V prošnjah je treba posebno naglasiti, za katero šolo se kan^dat javlja. Vedetl je trebaTda bodo gojenci teobeh šol letalski podoficirji v zrakoplovstva
V°3S Iz'pisarne štaba vazduhoplovstva vojske — Zemun, V. D. br. 18739 od 25. julija 1939 leta.
L. WLNDER:
180
CjospodkJ£nopišh
Roman o Francu Ferdinandu
(Avtorizlran prevod)
Tisto noč so sedeli zarotniki v sobi enega izmed članov »Mlade Bosne«, dijaka Jevtiča, in pili. Neznosna napetost živcev v zadnjih dneh je bila dosegla vrhunec. Zarotniki so bili zdaj takisto ravnodušni do svoje usode, kakor da bi se jim vse le sanjalo. Pili so kakor v sanjah, se smejali kakor v sanjah in se poslavljali kakor v sanjah. V temni ulici, na povratku domov, je Princip obstal in rekel: »Prav za prav je škoda, da ne morem več maturirati. Šele ta mah mi je prišlo na misel.«
Ob šestih zjutraj je bivši duhovni svetovalec in učitelj Franca Ferdinanda, škof dr. Lanyi v Velikem Varadinu, trem ljudem: svoji materi, svojemu slugi in nekemu gostu, pripovedoval sanje, ki si jih je bil takoj zapisal. Takšenle je zapis:
»Dne 28. junija leta 1914., o poli štirih zjutraj, sem se prebudil iz strašnih sanj. Sanjalo se mi je, da sem stopil v jutrnjih urah k svoji pisalni mizi in hotel pregledati dospelo pošto. Prav na vrhu je ležalo pismo s črnim robom, črnim pečatom in nadvojvodovim grbom. Takoj sem spoznal njegovo pisavo. Odprl sem ga in zagledal na glavi nebesno-modrikastega papirja sliko kakor na razglednicah; predstavljala je cesto in tesno ulico. Visokosti sta
sedeli v avtomobilu, njima nasproti general, zraven šoferja neki častnik. Obakraj ceste množica ljudi. Dva mlada fanta planeta naprej in streljata na njuni visokosti. Besedilo pisma je dobesedno tisto, ki sem ga videl v sanjah: ,Vaša škofovska milost! Dragi doktor Lanyi! S tem vam sporočam, da padeva danes z mojo ženo v Sarajevu kot žrtvi zavratnega umora. Priporočava se vašim pobožnim molitvam in sveti mašni daritvi ter vas prosiva, da ostanete najinim ubogim otrokom tudi nadalje v ljubezni in zvestobi enako vdani kakor doslej. Prisrčno vas pozdravlja vaš nadvojvoda Franc. V Sarajevu, dne 28. junija leta 1914., o poli štirih zjutraj.' — Tresoč se in ves solzan sem skočil iz postelje, pogledat na uro, ki je kazala pol štirih. Takoj sem pohitel k pisalni mizi ter zapisal, kar sem bil v sanjah bral in videl. Pri zapisovanju sem ohranil celo obliko nekaterih črk, kakor jih je bil zapisal prestolonaslednik. — Moj sluga je stopil to jutro ob tri četrt na šest v pisalno sobo ter videl, da sedim ves bled in molim rožni venec. Vprašal me je, ali sem bolan. Rekel sem mu: ,Takoj pokličite mojo mater in gosta. Neutegoma hočem služiti mašo za njuni visokosti, kajti sanjal sem strašne sanje.' Nato sem šel z njimi v domačo kapelico.«
28 JUNIJ
28. junij, Vidov dan, se je pričel z veselim hru-menjem na postajah v sarajevski okolici. Praznik je privabljal v lepo glavno mesto dežele mnogo ljudi. Srbi in vsi, ki so se čutili z njimi eno, so s prvimi jutrnjimi vlaki hiteli v Sarajevo, da bi tam
slovesno obhajali največji narodni praznik, spominski god bitke na Kosovem polju. Pobožni katoličani pa so se vozili v glavno mesto, da bi videli prestolonaslednika, zaščitnika katoliške cerkve v tej deželi nejevernikov. Tudi marsikateri musliman se je peljal v glavno mesto, ki je vkljub treznim novim cestam izkušalo ohraniti čistost ju-trovskega sloga. Tudi musliman je hotel videti prestolonaslednika, češ: ne gre, da bi na ta praznik samo Srbi gospodarili v Sarajevu.
Na postajah so patruljirali Potiorkovi orožniki in policisti. Po mestu jih ni bilo mnogo videti; večina jih je smela počivati prav do zore napornega dne. Le posamezni civilisti, ki so od spredaj in zadaj dišali po vohunu, so se izprehajali po glavnih ulicah.
Ko je Danilo Ilič potegnil škatlo z orožjem izpod svoje postelje, solnce še ni bilo vzšlo. Mati je spala. Princip, ki je stanoval v pregradku zraven kuhinje, je bedel; kakor Ilič, tudi on ni bil mogel zaspati. Oprezno se je Ilič napravil, mati je imela rahlo spanje, neopazno je hotel izginiti s Principom. Hudo je bilo brez slovesa oditi z doma. Ilič je bil prepričan, da ne bo matere nikoli več videl. Bila je edina duša, ki jo je imel rad; edina duša, ki jo je kdaj ljubil. Vendar je ni pogledal, ko je spala, ni se mogel pripraviti; mar ni bilo že dovolj strašno, da je poslednjič slišal njeno dihanje? Z drhtečimi rokami je vzel škatlo in si ukazal: »Ne trepetati! Če mi pade škatla z bombami iz roke... Tudi Princip ne sme videti, da trepečem.«
Stopil je v pregradek in pokimal Principu. Gimnazijec je mirno vstal, res je bil videti miren, ne pa da bi se le delal mirnega. Ilič mu je zavidal
ta mir in to hladnokrvnost Tiho sta zaprla vrata za seboj. Bilo je krasno jutro. Na bledosinjem nebu ni bilo nikjer oblačka. Zarotnika sta stopala hitro, ceste so bile še prazne, Ilič je skrival sladkorno škatlo z orožjem pod plaščem, ki si ga je bil ogrnil, delal je velike korake in šepetal: »Hitro, hitro, da naju kdo ne vidi!« Pred Vlajinovičevo slaščičarno sta rahlo potrkala. Slaščičar, ki je bil poučen o njuni skrivnosti, ju je spustil noter in zaklenil vrata. »Le mirno spi, drugim bova sama odprla«, je rekel Ilič. Slaščičar je zaspano prikimal in od-drsal nazaj v svojo spalnico. »Pokrepčajta se z nekaj koščki slaščic«, jima je zaklical iz spalnice, »pozneje dobita kavo.«
Ilič in Princip sta malo jedla, slaščice jima niso šle v slast. Tudi govorila nista, molče sta sedela, molče gledala torte in pite, krožnike z mandelj-novim pecivom, nakopičeno čokolado v ploščicah. Dišalo je po sirupu in plenicah, čeprav ni bilo dojenčka pri hiši. Ilič je čutil v želodcu slabost Rad bi bil šel na cesto, hrepenel je po čistem zraku bleščečega letnega jutra, toda obsedel je. Čez nekaj minut je prišel Čabrinovič, lakomno pogoltnil nekaj kosov pite in tort in žvečeč pripovedoval: »Ušel sem z doma, takšen, kakor sem, pri nas še vsi spijo.« Ko se je nasitil, je jel spet čenčati; povedal je, da se je dal včeraj fotografirati za bodoče rodove, lepo, v črni obleki z belo ovratnico, pred atentatom pojde po sliko, fotograf je obljubil, da bo okrog devetih n&red. »Tak molči že!« ga je Princip nahrulil. Črkostavec je užaljeno sklenil, da se za Principa več ne zmeni; poprej si pa ni mogel kaj, da ne bi rekel gimnazijcu: »Zdaj bomo kmalu vsi molčali — za večne čase.«
DAME
Za vroče dni si lahko kupite že izgotov-ljene obleke v krasnih živobarvnih vzorcih IZ PRAVE TOBKALKE, KREPA SVILE IN DELENA OD DIN 65.— naprej — pri tvrdki
F. L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c.
OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
	H i! iLH SifPItiHHHBBlIHHIMBHBini HHfllffmtttl !J! 1!: ! Vajenci (ke) • .^•.•'"iiirai^^niisiiiiffliiiiitiiiiMiffliiiii Vajenca za krznarsko obrt, sprejmem takoj. Poizve se Eligij Eber, Ljubljana., Kongresni trg 7. 18150-44
Pisarniško mo? izvezbano v vseh pisarniških poslih, sprejmem takoj ▼ Celju. Ponudbe z navedbo plače na podružnico Jutra v Celju pod »Točna«. 18152-1	
Izurjeno pletiljo sprejmem takoj za stalno. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra pletilja«. 18145-1	%Prodam\
	Novo kislo zelje v zalogi po najnižji ceni. J. Oražem, Mose. 18065-6
Puškarskega	
	
mojstra starejšega, iščem. Vrtunski, Trg knjeg. Zorke 12, Novi Sad. 18143-1	
	DKW Meister limuzino, malo rabljeno in Harley Davidson motocikl s prikolico, zelo ugodno proda DKW zastopstvo J. Lovše, Tyrševa cesta 35. 18157-10
Brivski pomočnik res dober, dobi takoj mesto in brivski vajenec, ki ima res veselje do brivskega obrta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Briv. pomočnika«. T3I37-1	
	[ Stroji
Koeijaža
samskega, kateri je služil pri konjenici, iščemo, veščega vseh poljskih del. — Nastop službe takoj. Družba Jelšingrad z o. j. Šmarje pri Jelšah.
18121-1 Pisarniška moč
absolventk.- trgovske šole, perfektna md: v nemškem jeziku, dobra računarica, dobi mesto za vsa pisarniška dela. Prednost znanje nemške stenografije. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisom zadnjega Šolskega spričevala na podružnico Jutra v Celju pod značko »Kovinsko podjetje, Celje«.
18046-1
Natakarica
srednjih let, solidna, z znanjem nemščine, dobro ver-zirana, želi spremeniti službo v začetku avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«.
18147-2
Trisobno stanovanje
v centru, takoj oddam. — Mestni trg J, II. nadstr.
18146-21

Mesečno sobo
opremljeno, oddam za. 1. avgust. Tavčarjeva ulica 3, II. nadstr.	18144-23
Prazno sobo
ali opremljeno oddam takoj ali 1. avgusta. Dalmatinova ulica 3-III-, levo.
18134-23
Kupim stroje za mizarsko stroko
v dobrem stanju: rezkalni, skobelni, vrtalni in brusilni stroj. Cenj. ponudbe na Rudolf Jevšeoak, mizar, Farkaždin, Banat.
18015-29
Šivalni stroj
malo rabljen, ugodno na-prcda:. Poizve se: Prečna ulic* 6.
18136-29
Trgovci!
Trgovska hiša naprodaj ali se odda v najem. Pojasnila daje: B. Mitrovič, trafika, Maribor, Masarykova cesta.
18108-20
"3EEIBAJ V „JUTRU"!
G. T. Botman:
S ?®gazGm — akrog sveta
110
»Pegaz« je letel zdaj proti severu in priplul nad majhno nemško vas. Sklenili so, da tu prenoče, »Pegaza« pa skrijejo, da jih ne bi zasledovalci opazili. Leteli so zelo nizko.
Sobe išče
Drž. uslužbenec
fant, mlad, išče preprosto opremljeno sobico, mesečno 150 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni 777«.
18130-23a
Dijaške sobe
Popolno oskrbo
za časa šolskega leta 1939 1940 iščemo za našega 11-letnega sina pri družini profesorja, ki ima 13 do 15 letnega fanta. — Ponudbe na Janko Novak, tovarna ple-teoin, Radovljica.
18068-23
Izgubljeno
Rezervno kolo
avtomobilsko se je izgubile na poti Ljubljana - Dom Žale. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na na slov: Pia Radonič, Ljubija oa, Malenškova 5.
18127-28
Dopisi
Vsaka beseda 2 din; dft-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj SI znesek 20 din.
»Herka«
dvignite pismo poštno ležeče.	18158-24
Komac
dvignite pismo Ljubljana, poste restante.
18159-24
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponndbe!
Brezhiben motocikel, Celje, Denar ni važno, Dobra in pravilna vzgoja, Družba, Dobra trgovina, Dober ra-čunar, Diskretnost, Dobre moči, Dober slog 66, Enodružinska, Gostilna 15, Gotovina takoj. Hvaležen prijatelj, Iskrenost 36, Ivanka, Izurjen, Ljubljana, Lju-elj narave, Lastni dom, Marljiva 22, Mlajša moč, Mlada obrtnica, Nuptum, OS-MA, Pošten oskrbnik, Plačam takoj, Poštena in delovna, Resnost, Rožnik. Strokovnjak, Stalno, Sodelovanje, Sorodna duša. Samostojna gospa, Simpatična, Skromna, Solidno 1000, Sposoben 66, St. Vid, Stanovanje in hrana v hiši. Tričlanska, Točen plačnik, Takoj dober zaslužek, Tajnost, Usnje, Vrnem po do govoru, Vesel karakter, Wi pa, Vajenka, Zabava, Zmerna cena,16840, 444, 276. 250.000, 16839.
A SEKIRA JTE
V »JUTRU«!
Razno
CNSERIRAJTE
V »JUTRU« !
KLIŠCJE
ENO VEČBARVNE
JOGOGRANKA
H PETJA NASIP 23
Od Vas
odvisno, da imate obleko vedno kot novo jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
Pralnica — Sveriolikalnio
K
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5.
Telefon 20-5& Postrežba brezhibna.
DOBAVA
TOVORNEGA AVTOMORILA
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo opravil v četrtek, dne 10. avgusta 1939 ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3, IH. nadstropje, prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za dobavo enega tovornega avtomobila za svoje zdravilišče »Kasindol« pri Sarajevu.
Ponudbe, taksirane po predpisih odredbe T. Br. 25 Taksne tarife Zakona o taksah, je treba predati ali poslati po pošti v zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba št. 305).
Pogoji Hcitacije se lahko dobe zastonj vsak delavnik med uradnimi urami pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305).
Št.: 36.260-1939.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU.
Izolacije
proti vlagi ln vročini, plofifilce za oblaganje sten, mavec, šamot in ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
Material
LJUBLJANA — TYRSEVA O. 36/b. TeleL 27-16. — Brzojavl: Material.
če ne verjamete, da velja Kodak Retinette, aparat za posnetke malega formata samo
660.— din
Solidna in precizna konstrukcija, 36 posnetkov na 1.60 m normalnega kinofilma možnost snimanja v naravnih barvah Naprava proti dvojnim osvetlitvam, sprožilec na oklopu, iake optike, automatični transport filma in števec.
KODAK RETINETTE i in II
9b vsaki priliki se spomnite
da ao .Jotrort* Jtaft ogtaal* > Sloveniji najnapeinejSa, oa)-eenejSa In najhitrejša poarodo-nlnloa n alaibe vseh vrst, a* prodajo ta aakap vaeb stvari, aa naprosil talna, to-kale, podjetja, kapital, «e-nltro ta sa vao drago
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni sin in brat
RADO LUKEŽIČ
DIJAK VIII. RAZ. GIMNAZIJE
Pogreb našega dragega sinka bo v soboto 29. julija ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju.
CELJE, dne 27. julija 1939.
Globoko žalujoča rodbina LUKEŽIČ
INSERIRA JTE V „ JUTRU"!
1NSERIRAJTE
V »JUTRU« I
Brez posebnega obvestila
#
Brez posebnega obvestila.
, Umrla je naša draga mama in stara mama, gospa
Amallla Kocmur
vdovi j ena Lavrencic
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 28. julija 1939 ob 16.15 uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 29. julija ob pol 7. uri v magda-lenski župni cerkvL
MARIBOR, dne 27. julija 1939.
Družini: LAVRENČIČ In KOCMUR
Mestu! pogrebni uvod Občina Ljabljaa*
UMRL NAM JE DNE 27. JULIJA OB 8. URI, PREVIDEN S SVETIMI ZAKRAMENTI, NAS PREDRAGI SOPROG, OČE, DEDEK, TAST, STRIC ITD., GOSPOD
DR. KAROL ŠTURM
ODVETNIK
POGREB BO V SOBOTO, DNE 29. JULIJA OB % 5. URI POP. IZPRED MRLIŠKE VEZE ZAVETIŠČA SV. JOŽEFA (VIDOV-
DANSKA CESTA) NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. MAŠA ZADUŠNICA SE BO DAROVALA V PONEDELJEK, DNE 31. JULIJA 1939, OB 7. URI ZJUTRAJ V CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA PRI OO. FRANČIŠKANIH.
LJUBLJANA, DNE 27. JULIJA 1939.
GLOBOKO ŽALUJOČI: EVGENIJA ROJ. PERŠE, SOPROGA ARTUR, MICI, ANICA POR. FAJDIGA, OTROCI VERA ROJ. PLAVŠAK, SNAHA; SLAVKO FAJDIGA, ZET FEDOR, MARIJAN, METKA, VNUKI IN OSTALO SORODSTVO
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.