Poštnina plačana v gotovini
ovenski
Cena Din 1*^
Itev. 168.
V Ljubljani, sreda 27. julija 1938.
Leto lil
Govor predsednika vlade dr. Stojadinoviča
o pomenu morja, sporazuma z Italijo, o naši notranji politiki, o sporazumu s Hrvati in napoved volitev
Split, 27. juli ja. Na koncu potovan ja po Pri-Imorju in severni Dalmaciji je predsednik vlade dr. Stojadinovič včeraj dospel v Split, kjer so miu zastopniki oblasti ter političnih organizacij priredili veličasten sprejem, katerega se je udeležilo čez 8000 ljudi. Predsednika je pozdravil splitski ban, za njim poveljnik mesta general Mihajlovič, poveljnik pristanišča, zastopnik JRZ in drugi. Predsednik vlade je na parniku »Petka«, s katerim je potoval, sprejel poveljnika angleškega sredozemskega brodovja admirala vPannda in mu vrnil obisk na admiralski ladji »Warspite«.
V	mostni posvetovalnici je bila dopoldne iseja JR/, katere so se udeležili dalmatinski poslanci, banski svetniki, ministri Stoševič, Letica, (Miletič in Novakovič. Po uvodnih navdušenih pozdravih je imel predsednik vlade daljši govor, tv katerem se je zahvalil za sprejem in izrazil veselje nad zvestobo in vdanostjo državi in (kralju, katero je videl na vsem potovanju. Poudaril je tudi napredek JR/ v tek krajih. Nato jo izjavil med drugim:
JR/ se prav lahko pohvali zaradi svojega dela. V prvi vrsti zaradi gradbe novih železnic,\ cest, za dvig industrije, pohvali se lahko z dedom za povišanje cen tobaka. V nadaljnjem go-ivoru je dejal dr. Stojadinovič, kako velika je njegova ljubezen do Jadranskega morja ter s primeri iz zgodovine dokazuje, da ne more obstojati samo velika sila brez morja, temveč ne miore svoje samostojne politike voditi tudi druga država, ki je z drugimi državami ne vežejo morske poti. Tu navaja dr. Stojadinovič primer predvojne Srbije in predvojne Rusije. Jugoslavija je danes v mnogo boljšem položaju. Mi imamo prostrano ozemlje s 15. milij. prebivalcev, 7. velikimi prjrodnimi bogastvi in izborno obalo.
Danes nam je mogoče voditi neodvisno zunanjo politiko, bolj neodvisno, kakor je mogla ito sloriti predvojna Srbija. To je tisto, česar mekateri naši politiki, zlasti pa oni iz srbskega dela združene opozicije, ne morejo razumeti. Mi danes moremo biti prijatelji in zavezniki drugih držav. Mi moremo to biti, ker smo zvesti svojim starim in svojim novim prijateljem. Mi moremo tudi ljubiti to ali ono tujo državo, toda mi mo-»emo živeti in umreti samo za eno državo, za Jugoslavijo. Prav zato, ker ljubimo naše morje, je naša prva dolžnost, da n« tem morju ustvarimo mir. To Se prvi in pravi _ smisel našega sporazuma s sosedno Italijo. Z Italijo hočemo mi živeti kot lojalni sosedje in dobri prijatelji. Zato so sporazumi in prijateljstvo s kraljevino Italijo postali od marca lanskega leta tden izmed stalnih in trajnih činiteljev v naši zunanji politiki. In prav te dni morete videti, da so bili sklenjeni sporazumi le v korist miru na Jadranu in v korist obeh držav.
Nato je dr. Stojadinovič govoril o naši notranji politiki. Pri nas so se v prejšnjih letih pogosto menjavale vlade, pa se nikakor ni dala določiti stalna smer notranje politike. Zaradi tega ni čudno, če l judstvo ni videlo pravih poti, po katerih bi moralo iti. Imeli smo pet vlad iUzunoviča, imeli smo vlado Petra Živkoviča, ki je za njim prišla spet vlada Uzunoviča, a po Kratkem času ona Boška Jeftiča. Šele za tem je prišla trajna in resna vladna sestava, ki se opira na zaupanje kraljevega namestništva, a istočasno na zaupanje širokih slojev našega ljudstva. V JRZ je danes zbrana ogromna večina Sfbov, ogromna večina Slovencev, ogromna ve* čina Muslimanov in lepo število Hrvatov. Zaradi tega je in ostane današnja vladna sestava trajna osnova za našo državno politiko. Mi bomo veselo pozdravili vsako ojačitev sedanjega stanja zlasti takrat, če bo prišlo do sporazuma s tistimi Hrvati, katerih vodja je dr. Maček. Sporazum dr. Mačka s srbskim delom združene opozicije z dne 8.,oktobra lani na noben način ne more biti osnova za naše delo. Mi imamo v vseh vprašanjih določeno stališče, čigar osnova je ta, da čeprav želimo sporazum z bivšo HSS, ne moremo voditi pogajanj o treh stvareh. Ne more biti pogajanj in razprav o monarhiji in dinastiji, o narodnem in državnem edinstvu in o spremembi ustave v tem času. Mi se zaradi
tega moramo boriti za te osnovne stvari, da jih sprejme vse naše ljudstvo brez izjeme, želimo sporazum z vsemi Hrvati, in to več kakor bratski sporazum, marveč sporazum na osnovi edin-stva, ne da smo bratje, temveč, da smo eno. Vse pravice, ki jih imajo Srbi, morajo uživati tudi Hrvatje. Tu ne sme biti nobene razlike. Ne sme biti nikjer nadrejenih in podrejenih. Ne sme biti nikjer nadvlade enega nad drugim. Tak sporazum hočemo mi razširiti na ves naš narod, na vso Jugoslavijo tako, da ho to sporazum, ki bo slonel na načelu demokracije. Mi nismo nič manj demokrati, kakor naši opozicionalci, samo mi zahtevamo red in delo v demokraciji. (Navdušeno odobra vanje.)
Pri zaključku govora se je dr. Stojadinovič
bavil z volitvami, ki jih jc treba po njegovih besedah izpeljati najkasnje čez eno leto. »Zdi se mi,« je dejal dr. Stojadinovič, »da tokrat ljudstvu ne bo težko izbirati med nami in opozicijo. Mi imamo za seboj tri leta dela. Mi imamo za seboj tri leta uspehov in naše oči zdaj niso več uprte v preteklost, temveč v bodočnost. Zato bo treba izbirati med nedelavnostjo in delom, med neuspehom in uspehom, med' preteklostjo in prihodnostjo. Kdor je za stvarno, konstruktivno delo in proti brezciljnemu politiziranju, ta bo šel z nami.« (Navzoči so zaključek govora pozdravili z navdušenimi vzkliki kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, kraljevim namestnikom, predsedniku vlade in Jugoslaviji.)
Nov obmejni incident na Daljnem vzhodu:
Bitka med Japonci in rdečimi oddelki ob reki Usuri
Tokio, 27. julija, o. Japonsko zunanje ministrstvo potrjuje vesti, da je prišlo 21. in 22. julija do resnih obmejnih dogodkov ob reki Usuri na meji med Mandžurijo in sovjetsko Rusijo, približno 120 km južno od Habarovska. Trije sovjetski topovski čolni so napadli mandžursko obmejno stražo in po napadu izginili. Dne 22. julija so se sovjetski oddelki izkrcali na mand-žurskem bregu reke ter zažgali dve vash nato se pa vrnili na otok, ki pripada Mandžuriji. Mandžurske in japonske oblasti so pri sovjetskem konzulu v Harbinu ostro protestirale, a niso dobile nobenega zadovoljivega odgovora.
Tokio, 27. julija, o. Uradno poročajo o incidentu ob reki Usuri naslednje podrobnosti:
Vstafa v Palestini:
2). julija se je devet mandžurskih vojakov s čolni odpeljalo po mejni reki Usuri do otoka Shinshingtunga. kjer so si hoteli v vasi preskrbeti hrane. Otok spada pod Mandžurijo. Tedaj pa so se na reki prikazali trije majhni sovjetski topovski čolni s kakimi 60 vojaki na krovu. Ti so začeli streljati na vas in se izkrcali. Vsi mandžurski vojaki so izginili in so jih sovjetski oddelki najbrž odvedli s seboj. Dne 22. julija pa je 1500 sovjetskih vojakov zasedlo otok Siiinshintung, 150 se jih je prepeljalo na mandžurski breg, kjer so zažgali vasi Prečite in Jaoli. 500 japonskih vojakov je za tem napadlo sovjetske oddelki s treh strani in jih po peturnem hudem boju pregnalo z mandžurskega ozemlja.
65 mrtvih In 107 ranjenih ob judovskem atentatu v Haifi
Haifa, 27. julija, o. Angleške čete so začele z obsežno in brezobzirno akcijo, da preprečijo na-daljne zbiranje arabskih oddelkov, ki bi utegnili v Palestini začeti splošno vstajo in državljansko vojno med Arabci in Judi. Poveljstvo angleške vojske se je za ta korak odločilo spričo silovitega razburjenja, katero je povzročil strahotni atentat včeraj v Haifi. Tam je na živilskem trgu eksplodirala bomba, katero so nastavili Judje. Ob eksploziji je bilo na trgu veliko ljudi in so bile posledice atentata strašne. 65 Arabcev, moških in ženskih, je bomba dobesedno raztrgala, 107 pa je bilo hudo ranjenih. Atentat je povzročil med arabskim prebivalstvom v Haifi silno razburjenje, ki se je kakor blisk razširilo po vsej deželi. V Jeruzalemu je prišlo do spopadov med Judi in Arabci tako, da so morali angleški oddelki ustaviti ves
Čehi in Nemci o posredovanju v
Praga, 27. julija. A A. (Havas): V češkoslovaških političnih krogih živahno razlagajo skorajšnji prihod bivšega trgovinskega ministra lorda Runci-mana v Prago. Češko jaVno mnenje je enodušno sprejelo odločbo vlade, da sprejema angleške predloge. Cilji in nameni angleškega posredovanja so jasni vsem. S tem, da London začenja ta edinstven korak v povojni zgodovini Osrednje Evrope, prevzema s tem tudi vse obveze in garancije. Glavno vprašanje češkoslovaškega javnega mnenja je to, v katerih mejah 6e bo to posredovanje gibalo. Osebnost lorda Runcimana igra v tem pogledu vlogo, katere pomen označuje stališče libe-Talne stranke glede češkoslovaške. Krogi, ki so blizu nemškega vodstva, odklanjajo vsako pojasnilo o svojem stališču do akcije lorda Runcimana,
civilni promet po ulicah, koder krožijo samo vojaški avtomobili in tanki. Zaprli so tudi cesto, ki drži iz Jeruzalema v Jafo in Tel-Aviv. V Trans-jordaniji in Siriji so v dokaz simpatije e palestinskimi Arabci razglasili splošno stavko. Oboroženi arabski oddelki iz Transjordanije so pretrgali mejne ograje in udrli na palestinsko ozemlje. Vse trgovine v Jeruzalemu so zaprte in se že kaže pomanjkanje živil. V Jeruzalemu so ugotovili tudi več primerov nalezljivih bolezni, ker oblasti ne morejo vzdrževati redne zdravstvene službe. Angleška letala so v skupinah ves dan križarila nad palestinskim ozemljem ter razganjala arabske oddelke, ki se zbirajo po gorovju. Položaj v Jeruzalemu je tako zaostren, da morajo celo tujci nositi ali fes ali pa pripet križ, da jih razdraženo arabsko prebivalstvo n« smatra za Jude.
angleškem Pragi
■yy.
Sprejem naših zmagovalcev Janeža, Hvaleta in Varška v soboto zvečer v Ljubljani.
vendar pa se da po pisanju njihovega glasila »Zeit« sklepati, da so z zadovoljstvom sprejeli na znanje vest o angleškem posredovanju.
Essen, 27. julija. A A. DNB: Predsednik sudet-skonemškega parlamentarnega kluba dr. Kundt,
ki vodi pogajanja z dr. Hodžo, je dal izjavo dopisniku lista »Essener Nationalzeitung« o potovanju lorda Runcimana v Prago. Kundt je rekel, da su-detsko-nemška stranka pozdravlja vsako osebnost, ki hoče na objektiven način sodelovati pri ugodni rešitvi tega vprašanja. Za sudetsko nemško stranko je važno, da je ta osebnost neodvisna ne samo od angleške vlade, ampak od vsakega drugega vpliva. Mi smo pripravljeni vsakomur, ki se zanima za razmere v ČSR, podati vsa pojasnila in mu razložiti svoje stališče. Vedno mu bomo na razpolago, da si bo lahko ustvaril objektivno sliko o položaju.
Berlin, 27. julija. AA. Havas: V Berlinu še ne objavljajo uradnih izjav o poslanstvu lorda Runcimana v Pragi. Izjavljajo, da uradno stališče o tem dogodku še ni izdelano. Nemška vlada bo počakala, da bo videla, kako se bodo razvijali dogodki v Pragi.
Vesti 27. julija
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel češkoslovaškega poslanika v Parizu Osu-8 k ega in se z njim raztovarjal o položaju v ČSR in o stališču praške vlade glede angleškega posredovanja za češke Nemce.
Zn drugo obletnico grške vlade pripravlja de-* lavstvo po vsej državi velike manifestacije v zahvalo za socialne pridobitve, ki jih je vlada dala delavstvu.
Prvi mednarodni kmetijski kongres bo v Rimu od 3. do 6. oktobra letos. Na njem bodo prebrali nad 200 predavanj, ki so jih poslali učenjaki z vsega sveta.
Sedem smrtnih žrtev je bilo zadnje dni v italijanskih, nemških in švicarskih Alpah. Trije švicarski planinci so zmrznili.
Velike vaje sovjetske vojne mornarice napovedujejo v vodah Daljnega vzhoda. Te vaje so zamišljene kot demonstracija proti Japonski in utegne med njimi priti do kakih neljubih dogodkov.
Angleški poslanik v Rimu grof Perth in italijanski zunanji minister grof Ciano sta včeraj in predvčerajšnjim imela dva sestanka glede izvajanja sporazuma med Italijo in Anglijo glede Španije, glede ČSR in glede razgovorov med Nemčijo in Anglijo zadnje čase.
Pri atentatu na predsednika srednjeameriške republike Portorica, pred dvema dnevoma, so bili štirje ljudi ubiti, 29 pa hudo ranjenih. Atentatorji so streljali z ročnimi strojnicami.
Velike vojaške vaje italijanske armade bodo letos v goratih predelih južne Ilalije. Tja so že zaceli dovažati čete, ki bodo sodelovale ' pri manevrih.
Angleško letalo »Mercury«, ki je pretekli teden doseglo nov rekord v poletu iz Evrope v Severno Ameriko, je včeraj odletelo iz Newyorka nazaj. Leti proti Azorskim otokom.
Nemško letalo »Nordwind< je včeraj srečno končalo drugi poskusni let za vzpostavitev redne trgovske proge med Nemčijo in Newyorkom. Pro-ga drzi iz Berlina v Lizbono, od tu na Azorsko otoke, z njih pa v Ne\vyork.
.laponsko časopisje hudo napada Francijou
češ da še kar naprej zalaga Kitajce z orožjem, lo mnenju Japoncev bi Francija tega ne smela delali.
Hitlerjevemu namestniku Hessu je pokrajinski voditelj za Salzburško pokrajino, Reiner, izjavil, da na Salzburškem ni več brezposelnih, ker so jih vse poslali v obvezne delovne bataljone.
0 sporu med predsednikom angleške vlade Chamberlainom in med' zunanjim ministrom Ha-lifa.\otn pišejo češki listi in pravijo, da hodita v zunanji politiki vs.al* svoja ppta. Taki glasovi so se ze večkrat širili, a jih je resničnost angle-ske politike vedno zavrgla.
Sovjetske oblasti so izdale uradno sporočilo
o zaplenitvi dveh finskih raziskovalnih ladij. Zaplenitev utemeljujejo s tem, da so finske' ladja zašle v sovjevske plavalne vode.
Mednarodna tiskovna zveza, ki ji predseduje Nemec Bischof, je poslala vsem svojim članicam oklic, v katerem prosi, naj članice v 'vseh državah nastopijo odločno proti pisanju, ki ograža mir in hujska na vojno.
Grška vlada bo do jeseni dala na novo po^ stavili vse porušene hiše v krajih, ki jih je pretekli teden zadel potres.
Bivši vladar kneževine Lichentstein, knez Franc 1. je umrl star 85 let. Knez je lani odstopil na korist svojega sina, kneza Franca Jožefa.
Madžarski zunanji minister Kanya se je včeraj vrnil z obiska v Italiji.
Prvo zlato s potopljene angleške bojne ladje >Lutine«, ki se je pogreznila blizu obale leta
1799.,	se je posrečilo dvigniti holandski potapljaški ladji »Karimata«, ki že več mesecev poskuša dobiti z dna morja ostanke te ladje in zaklada, ki ga je vozila.
Prihodnja seja francoske vlade bo v petek dopoldne pod vodstvom predsednika republike. Na njej se bodo razgovarjali o pogajanjih, ki jih je imel francoski finančni minister z ameriškim finančnim ministrom in o važnih vojaških ukrepih.
Turški hoteli, restavracije in gostilne bodo morale po nalogu vlade znižati cene pijači in jedi za 40 odstotkov.
Do hudih spopadov je prišlo v indijskem Ran-goonu med mohamedanci in budisti, ki so se spopadli na trgu, pri čemer je bilo 40 ljudi hudo ranjenih.
Angleška kraljica Elizabeta se je e hčerkama vkrcala na kraljevsko jahto, s katero bo potovala ob škotskih obalah.
82. rojstni dan je praznoval včeraj angleški pisatelj in šaljivec B. Shaw. Za ta jubilej se je pisatelj zaprl v svojo hišico ob morju, odklopil telefon ter nastavil služabnike, da so odganjali obiskovalce in voščilce.
Predsednik Chamberlain je govoril o angleški zunanji politiki
London, 27. julija. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj ‘imel v poslanski zbornici velik govor o angleški zunanji politiki. Dotaknil se je v njem vseh važnih vprašanj, največ pozornosti pa je posvetil Češkoslovaški. Izjavil je, da odhaja bivši minister Runciman v Prago posredovat med češkoslovaško vlado in Nemci. Runci-nian bo kot skušen politik lahko dajal dobre nasvete obema strankama in s tem pomagal pri ureditvi češkoslovaškega vprašanja, kar bo ogromnega pomena za evropski mir.
0 vojni na Daljnem vzhodu je predsednik Chamberlain dejal, da l»o Anglija tam branila koristi svojih državljanov in da bi bila pripravljena tudi posredovali, kadar bo videla, da bo čas za to ugoden. Glede sporazuma z Italijo je povedal, da pomeni temelj za mir v Evropi, da
pa ga bo mogoče začeti izvajati šele po ureditv! »panskega vprašanja. Angleška vlada si vse povsod prizadeva, da bi s svojim vplivom odstranila napetosti, popravila spore in s tem Evropo privedla spet v tako zaželeno ozračje miru in varnosti. Da je sporazum med državami različnih vladavin tudi danes mogoč, priča angleško-nemško pomorski sporazum, katerega sta sklenili ena demokratična in ena totalitarna država. S tem sporazumom je Hitler dokazal svojo voljo za mir. Predsednik Chamberlain je v 6vojem govoru poudaril še, da miru ni mogoče zagotoviti, preden ne bodo v Evropi odstranjeni vsi vzroki, nesloge in nasprotij.
Pri glasovanju je parlament z 275 proti 128 glasovom odbil predlog liberalne opozicije o nezaupnici vladi.
-(SLOVENSKI DOM«, dne 27. julija 193«.
Malo pravde z ^Narodom"
Odgovarjamo — enkrat izjemoma — na dve zaletavski zadevici v »Slovenskem narodu«. Srdit je zaradi našega poročanja o sokolski reči na Rakeku in si je v svoji rdeči jezi dovolil grd napad na domnevnega našega dopisnika. Kliče nadenj kazen vseh oblasti, ki ga morajo zaseči ali po domače denuncira človeka, o katerem domneva, da je povedal v našem listu resnico. Včeraj prinaša nekako popravilo te surovosti in se zatika v nas, češ da mi nismo hoteli prinesti pojasnila v rakovski zadevi, čemu? Če smo povedali resnico — kar se da sklepali iz »Narodovega« srda
—	potem ne bomo sebe bili po zobeh s popravljanjem. I)a bi popravljali njemu v veselje in morda rakovskim in drugim sokolskim legijam v tolažim, te ljubeznivosti menda tudi ne pričakujejo pri »Narodu« od nas. Če smo komu s tistim poročilom storili krivico, ima vse pravne pripomočke na razpolago da nas prime za jezik. Slog »Narodovega« pisanja v tej reči je začuda soroden s pismom, ki smo ga dobili z Rakeka, pod katerim je podpisan naš »somišljenik in naročnik«.
Druga reč je »Narodova« opomba o številkah in štetju ob spontanem sprejemu naših tekmovalcev, ki so se v soboto zvečer vrnili iz Francije. Naši listi so v svojih poročilih že ves teden pisali, da so v Francijo odpotovali, tam zmagali in da se bodo od tam vrnili trije tekmovalci. To se je tudi zgodilo, o čemer priča današnja slika v našem listu. Torej nismo števila vračajočih se fantov ne podvojili ne potrojili zaradi kakih manifestacij, kakor to dela »napredni« tisk. Kar se tiče ogromne množice občinstva, ki se je tako nenadno zbralo na postaji in na poti do frančiškanske dvorane, pa ga res nismo mogli šteti. Pa^ ne iz tistega razloga, iz katerega ga ni mogoče ob takih prilikah šteti sokolskih legij ali letečega navdušenja, ki se seli iz ogla na ogel, marveč enostavno zato, ker je bilo ljudi preveč. Kdor je bil pri sprejemu je videl, kako in kaj je bilo. Kdor je še videl prihod Sokolov iz Prage in njihovo »zmagovito« capljanje po Miklošičevi cesti, kakor smo ga objektivno prikazali tudi mi
v	svojih slikah, temu ni treba nič štetja za primerjavo ali za karkoli. Sicer pa čakamo, kdaj bo številke objavil »Narod«. Bodo zatrdno še impo-zantnejše kakor naše, saj je že v včerajšnji pripombi naredil iz treh naših tekmovalcev devet, česar mu seveda ne zamerimo, 6aj vemo, da se je ta dobrohotna napaka zgodila iz prirojene mu politične potrebe po podvojevanju in potrojevanju lastnih moči in legij. Ali pa naj prinese o tem sprejemu, o godbah, o korakanju častnih čet in o množici take slike, kakršne smo mi o sprejemu sokolov.
Naj nam bralci oproste, da smo po dolgem času morali odgovoriti na besedičenje lista, ki je zadnje čase 6 svojimi modrijami »Izpod sita« tako uspešno in prepričevalno- dokazal, da je njegov politični in življenjski cilj — govnobrbslvo.
V Sovjetski Rusiji nas slikajo kot divjake ki nimajo kaj jesti in obleči
Kme£ka zveza za boljši delei sadjarjev pri sadni trgovini
£:	Slov.	gorice, 26. julija.
Sadna letina bo letos v Slovenskih goricah zelo ugodna in se je zlasti kmet veseli. Saj bo lahko ta dolgo pričakovani pridelek vnovčil in si s tem pomagal iz težkih gospodarskih razmer, ki ga teže že več let. Največ sadja bodo pridelali okraji Sv. Lenart, Gor. Radgona, Maribor in Ljutomer. Ugodno vreme dobro vpliva na dozorevanje sadja.
V	skrbi, da bi kmet letos lahko ugodneje prodal svoje sadje in da bi se otresel raznih dobičkarskih sadnih prekupčevalcev, ki so mu bili v škodo v zadnjih letih, je storila potrebne korake v navedenih sadnih okoliših Kmečka zveza (delovni odbor za Štajersko v Mariboru). S pomočjo Kmetijske zbornice snuje zadrugo, katere namen ne bo trgovali, pač pa posredovati v sadni trgovini med pridelovalcem in trgovcem. Zadruga bo skušala kmeta obvarovati pred izkoriščanjem s strani raznih prekupčevalcev in pomagala vnovčiti njegov pridelek po čim višji ceni. Ker mora ta cena odgovarjati zahtevam trga, bo zadruga tudi temu vprašanju posvečala posebno pažnjo. Tako bo treba letos paziti, da se bo izvažalo res dobro sadje, kar nam bo edino pomagalo zasesti in obdržati inozemski trg tudi v bodočih sadnih letinah.
Kmečka zveza je imela že več posvetovanj in sestankov sadjarjev in glavnih izvoznikov-trgov-cev v Mariboru, Sv. Lenartu, Ljutomeru i. dr. z namenom, da se postavijo temelji za izboljšanje sadne trgovine' in se izločijo številni prekupčevalci, ki so večji del zaslužka pobrali na račun ubogega kmeta.
Obiščite--------------
7. mariborski teden
od 6. do IS. avgusta 1938
Polovična vožnja na železnicah od 4. - 17. avg. TO27 Veliki narodni tabor dna H. avgusta 1936. Jubilejna kultur, razstava ob priliki proslavo 20 let Jugoslavije v Maribora
Novo mogočno življenje je zaplalo v stotisoče-rih množicah slovenskega naroda. Tako silno, tako razgibano in zavestno še ni naš narod nikdar živel kakor živi dandanašnji. Množice se gibljejo, narod se zbira in se iz dneva v dan jasnejše zaveda samega sebe; izpopolnjuje se, utrjuje se, zaveda se svoiega slovenstva, svoje poesbnosti, krepi se in jači, njegova samozavest raste v nezadržni želji, da bi postal čim boljši, čim lepši in čim razvitejši brat v veličastnem sklopu naše skupne velike države Jugoslavije: manjši sicer po številu, toda prav tako plemenit in upoštevanja vreden ter o svoji jx»nembnosti prepričan kakor draga njegova brata Hrvat in Srb. Ne samo možje in fantje, tudi žene in dekleta so vključena v to veliko, za našo jugoslovansko skupnost in razčiščenja jasnih medsebojnih odnosov nadvse pomembno gibanje. Jasna in nepobitna ideja nas druži v teh prizadevanjih: zvestoba sveti katoliški Cerkvi, tista zvestoba, ki so jo razodevali skozi vsa stoletja naši pradedje, dedje in očetje. Kaj naj bi bilo jasnejšega, katera manifestacija naj bi bila bolj primerna, kateri kraj za to prikladnejši kakor vseslovenska božja pot, pot k Mariji Pomagaj na Brezje! Tam se je zbral v nedeljo cvet slovenskega naroda, njega srce in čustveni boljši del, naše žene in dekleta.
Iniciativa za veliki dekliški tabor je izšla od duhovnega voditelja katoliške dekliške akcije,
prof. g. dr. Vilka F a j d f g e., Katoliška dekliška akcija je povabila k sodelovanju Vodstvo dekli* ških krožkov in Marijine družbe v vsej Sloveniji. Od aprila meseca so trajale priprave: razmeroma kratek čas, ki pa so ga naša kakor čebelice mar* ljiva dekleta v polni meri in s podvojeno pod* jetnostjo izkoristila. Osnovani so bili v priprav* ljalnem odboru posamezni odseki. Duša vsega pripravljalnega dela je bila gdč. Renata Sušni* kova. Propagandnemu odseku je načelovala gdč. Vlada Remčeva, programskemu prof. Milena Do* bovškova, rediteljsko-prometnemu gdč. prof. Ma* rija Rejčeva, finančnemu pa gdč. Eda Pehanijeva in gdč. Julka Banatova. Pred prireditvijo so do* maČinke, brezjanska dekleta sama vzorno okra* sila brezjansko cerkev in ves zborovalni prostor. Propagandni odsek je izdal 15.000 letakov, 10.000 knjižic (do dne pred taborom) in 11.000 znakov. Vso propagando v slovenskem katoliškem časo* pisju so vodila dekleta sama.
Prometno-rediteljski odsek je organiziral 50 glavnih rediteljic ter preko 200 rediteljic-vodnic za posamezne skupine. Trije posebni vlaki so bili organizirani, in sicer iz Novega mesta, iz Kočevja in iz Ljubljane. Od drugod iz Slovenije pa so so dekleta na tabor pripeljale z rednimi vlaki, in to prav iz slednjega našega kraja. Vsaka naša fara je poslala na dekliški tabor 6voje zastopstvo. Mnogo deklet se je poleg tistih, ki so se pripeljalo na tabor z ojačenimi rednimi vlaki, pripeljalo s kolesi, nekatera so to slovensko prometno »obra* tovalo« pripeljala iz tako oddaljenih krajev, da so se ljudje, ki so bili priče dekliškemu taboru, v resnici zgledovali nad toliko gorečnostjo in požrtvovalnostjo. Vsa vozila so bila okrašena z ze* lenjem in s cvetjem, prav po prelepi stari slo* venski navadi. Od šeste jutranje ure pa do de* setih dopoldne so dekleta pristopala k svetemu obhajilu, pa jih je bilo obhajanih nad pettisoč. Huda sopariea poletnega dne je močno užejala zborovalke, zato pa so bile vedno pri roki vrli mošanjski gasilci, ki so [»omagali samarijankaiu deliti vodo. Zdravniško službo sta opravljala gg. dr. Justin iz Št. Vida in dr. Šarc iz Kranja. Tudi mikrofon in ojačevalce so namestila dekleta, ki so iz svoje srede izbrala dve prav sposobni »speake-rici«, Slavo Lipoglavškovo in gdč. Micko Marin* kovo. Ljudsko petje je vodil stolni dekan, kanonik dr. Kimovec. Tabor je bil prvenstveno namenjen dekletom ljubljanske škofije, udeležila pa so se ga tudi dekleta od drugod.
Posebno pa je dvignila splošno razpoloženje navzočnost ministra za notranje zadeve, velikega voditelja slovenskega naroda, g. dr. Antona Korošca, ki so ga zborovalke navdušeno pozdravile, ter škofa dr. Gregorija Rožmana, kj je daroval sveto mašo in imel globoko sestavljen, prelep cerkveni govor. Igro »Uslišana« je napisal pisatelj F, S. Finžgar, izvajala pa so jo ljubljanska dekleta, članice ljubljanskih prosvet pod vodstvom gdč. Marinkove. Režiral je delo g. Cestnik. Ves tabor je potekel v mogočni manifestaciji za našo prelepo slovensko zemljo, za našo veliko skupno domovino Jugoslavijo, za naš kraljevski dom, za naše voditelje in državne krmarje. Globoko pa j® bila vsa ta manifestacija zasidrana v obljubi večne zvestobe sveti materi Cerkvi ter njenim vzvišenim načelom.
Udeleženke je pozdravil v zelenem bregu, km so prihajale, napis: »Brezje, naše hrepenenje, radi Tebe, Pomočnica, tukaj te Slovenec išče, Pomočnica, bodi zdrava!« In ko so odhajale, jih je š® enkrat pozdravljal ob slovesu kakor ponovljen® geslo in obnovljena obljuba: »Zbogojn, o brezjanska Mati, o Marija Pomočnica, ti si naših srd kraljic^ L
< globoki žalosti naznanjamo sorodnikom In prijateljem, da je danes nenadoma, v 60. letu starosti, umrl naš brat in stric, gospod
sodni svetnik v pokoju.
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 27. julija 1938, ob 5 popoldne
iz hiše žalosti na farno pokopališče v Litiji.
^ Litija, dne 26. julija 1938.
Žalujoči rodbini Hutter, Pregelj.
Scheberg, Tzelmanov tajnik, nam je naznanil, da po večerji ni dovoljeno, da bi šel vsakdo sam, kamor hoče v mesto, marveč, da pojdemo vsi skupaj v tovarno. Odbor je upal, da bo sprejem, ki so nam ga pripravili za ta obisk, izbrisal strahotni vtis, ki smo ga še vsi imeli od vsega, kar smo videli, ko smo se potikali po mestu.
Za v tovarno nas je čakal poseben tramvaj. Odpeljali smo se.
Ta tovarna je bila najbolj čista in najbolj v redu, kar smo jih do sedaj videli. V sredi med tovarniškimi poslopji je bil majhen park. Stroji so bili dobro oskrbovani in dovolj narazen drug od drugega. Vsak delavec je imel poleg stroja omarico, kamor je lahko spravil obleko. Na splošni, prvi pogled, se nam je tovarna zdela ena najbolje organiziranih v sovjetski Rusiji.
Kljub povelju smo porabili prvo priliko, da smo se razpršili v majhne skupine in po svoji volji hodili po tovarni ter se povsod razgovarjali z delavci. Jaz sem hodil z lesnim prevoznikom z Urala in z nekim češkim delavcem iz Moskve.
Začeli smo razgovor z dekletom kakih osemnajstih let, ki je brusilo orodje. Oblečena je bila v delovno obleko iz bele tkanine, ki je bila vsa posuta z madeži. Krilo je imela kratko, na nogah je nosila opanke, na gla-
vi	kos rdečega blaga.
Pri prvih naših besedah je začela zardevati od zadrege, potem se je malo opogumila.
Bila je hči ubogega kmeta z bližnjega kolhoza. Delala je po kosu in zaslužila tako 50 do 70 rubljev na mesec. Prebivala je s sestro v kolhozu, včasih je spala v mestu pri znanih.
Čez nekaj minut poti sem prišel ha nek trg. Okoli stare, zapuščene lesene hiše se je gnetla velika množica ljudi, ki pa so bili vsi nekam mlačni, brezbrižni. Zdelo se mi je, da je njihova pozornost obrnjena na prizor, ki mi je gneča onemogočala pogled nanj.
Prerinil sem se skozi gnečo, da bi yidel, za kaj gre.
Na tleh iztegnjeni so ležali ženska in trije otroci — fantek in dve dekletci — mrtvi... Na vsako truplo so ljudje vrgli umazano cunjo, da so pokrili nagoto.
Zenska se je zdelo, da mora biti stara kakih pet in trideset let, otroci pa so jih morali imeti štiri, pet in devet. Vsi so bili krvavi. Tu pa tam je bilo videti zevajoče rane. Okoli trupel so se v rojih podile in šumele muhe.
Srce se mi je dvigalo od studa. Nikdar dozdaj še nisem videl take grozote.
Ves prestrašen sem izpraševal več ljudi v tej brezbrižni množici:
»Odkod so prišli? Kako so umrli?«
A nisem mogel dobiti nič pojasnila. Edini odgovor je bil:
»Nje znaju, ne vem!«
Tu pa tam je kdo zamrmral:
»Kak žalko, kako žalostno!«
Zdelo se je, da so trupla vrgli na 'pesto z bližnjega malega dvorišča,
Štev. '168.
»SLOVENSKI DOM«, 3ne 27. Julija 1938.
^tran %
Od tu in tam
V	Zagrebu je včeraj uinrl slovenski učenjak dr. Avgust Mušič, bivši profesor na zagrebškem vseučilišču in član Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Dr. Mušič se je rodil ob Krki na Dolenjskem, študiral je gimnazijo v Novem mestu, a vseučilišče v Zagrebu. Kot gimnazijski profesor je začel svojo kariero v Zagrebu, dokler ga niso kot strokovnjaka za klasične jezike poklicali na tamkajšnje vseučilišče. Od 1. 1894. je bil Mušič najboljši učitelj svojim učencem in velik znanstvenik, ki si je s svojimi deli pridobil tudi v inozemstvu odličen glas. Dr. Mušič je vse življenje deloval v Zagrebu in bil tvoren člen v vseli hrvaških kulturnih prizadevanjih. Zapustil je za seboj obsežno znanstveno delo, največ iz poprišča grške književnosti in hrvaške slovnice. Dr. Mušič je dopolnil 82 let svojega življenja. Učenjaku, ki se je bil sicer vedno čutil Slovenca, bodi ohranjen nad vse časten spomin.
Dr. Mačkov zastopnik dr. Šutej se mudi v Belgradu. Posvetoval se je že z Mišo Trifunovičem in z pomožnimi generali strank Joče Jovanoviča in Ljube Davidoviča. Časnikarjem je Šutej dejal, da je prinesel neka sporočila od dr. Mačka. Kaj vsebujejo ta naročila, ni povedal. Za Trifunovičem bo dr. Sutej obiskal še Joco Jovanoviča in Ljubo Davidoviča.
Moderno in higiensko urejeno vas bodo zgradili na pogorišču vasi Kolarec pri Križevcih, kjer je pred dobrini tednom divjal strašen požar, ki je uničil hiše sto ljudem. Zagrebško časopisje je začelo pozivati hrvaško prebivalstvo na pomoč, toda prispevki prihajajo v skromnih zneskih. Treba bo še mnogo i>ozivov, da bodo zbrali primeren denar, s katerim bodo postavili vzgledno vas, urejeno tako, da bo služila vsem za primer zdrave in z vsem preskrbljene naselbine.
Okrog 40 milijonov dinarjev škode je povzročila toča v zadnjih časih v donavski banovini. Ti oškodovanci so toliko na boljšem, ker tam že posluje zavarovalnica za primer vremenskih nezgod, ustanovljena na iniciativo in s podporo banovine. Kmetje so precej redno plačevali svoje premije, tako da je zavarovalnica nabrala do sedaj do 60% vseh premij. Ker pa izplačuje oškodovancem le tretjino iznosa, za katerega je bil kmet zavarovan, ima zavarovalnica dovolj sredstev v blagajni ter bo začela sredi prihodnjega meseca zavarovancem nakazovati zavarovalnino. Za najnujnejše primere, kjer je pomoč takoj potrebna, pa bo zavarovalnica podeljevala predujme pred dnem, ki je določen za izplačilo. Tudi pri nas bi bilo kaj takega treba, saj nas zadnja leta redno obiskujejo podobne nezgode.
Premije na izvoz sadja podeljuje Privilegirana izvozna družba ali kratko PRIZAD. Na 100 kilogramov izvoženih jabolk ali grozdja daje družba 25 din premije, a na 100 kilogramov sliv 10 din. Jabolk bodo smeli izvoziti v Nemčijo 1700 vagonov. Izvozna dovoljenja podeljuje Prizad.
Dveletno deklico so svinje izgrizle v Voja-kovcu pri Križevcih. Oče in mati Rach sta šla na polje, a doma pustila dveletno hčerko Marico. Kmet je bil reven, pa je imel pod isto streho stanovanje in hlev za svinje. V času, ko staršev ni bilo doma, so svinje vdrle iz svinjaka in napadle otroka. Odgrizle so mu prste na nogi in na rokah, razgrizle stegni in nos. Ko so starši prišli domov, Bo našli otroka nezavestnega v krvi.	_. „
Orožen umor je bil izvršen včeraj v vasi Za£ina pri Sisku, kjer je bilo že od nekdaj gnezdo ljudi, ki so si s krvjo omadeževali roke. Okrog vasi je bil včasih gozd in v njem domo-vališče razbojnikov. Ko so dale oblasti gozd posekati, je razbojništvo pojenjalo, a stari zločinci so se naselili v vasici kot obrtniki. Tudi dva kovača sta bila v vasi: Varovič in Matlekovič. Njuni ženi sta se večkrat prepirali. Tako tudi včeraj. iVarovičeva je poklicala na pomoč moža, ki se je zaletel v Metlekovičevo. Ta ga je mahnila z motiko, a Varovič je potegnil nož in dobesedno razmesaril Metlekovičevo. Po zločinu je šel še po samokres in iskal Metlekoviča samega. Ker ga ni našel, je šel v svojo bajto in začel še s krvavim nožem mirno rezati kruh. Varovič je star zločinec, ubil je namreč že tri ljudi. Prav tako preteklost ima Metlekovič. Tudi on ima na vesti dve življenji, za druge številne žrtve, ki so padle v okolici vasi v prejšnjih letih, pa nosi del sokrivde. Zanimivo je, da se na vaškem pokopališču nahaja polno grobov, v katerih so pokopane žrtve doslej še neizsledenih morilcev. Vas Ža-Žina je vas, v kateri skoraj ne živi pošten človek.
Slinavka in parkljevka se še nadalje naglo Sirita po HrvaSkem. Sedaj poročajo o okužbah v Podravini. Število obolele živine 6e stalno veča, zaradi česar so oblasti prepovedale vse živinske sejme. Kljub nevarnostim, ki groze prebivalstvu dn škodi, ki jo bolezni povzročajo, pa ljudje niso aič kaj zadovoljni 6 strogimi ukrepi oblasti.
Svojega očeta je ubil Miloje Stjepanovič iz okolice Paračina. Pri sosedu sta mlatila žito tudi stari Stjepanovič in Miodrag Čirič, ki sta se zaradi neke malenkosti začela prerekati. Sinu je bilo prepira zadosti in je začel očeta miriti. Jezen je začel stari Stjepanovič mikastiti sina, dokler se ni Miloju ponudila prilika, da je pograbil za vile in z njimi z vso silo mahnil po očetovi glavi. Stari Stjepanovič se je z razbito glavo zgrudil in kmalu potem tudi umrl.
Vse ukradeno blago je tat vrnil okradenen
v Pekrah pri Mariboru. Dve kmetici sta oni dan šli skozi gozd in našli pod drevesom velik zavitek. Pobrali sta ga, ga odnesli domov ter razvili. Začudili sta se, ker sta našli popolnoma novo moško obleko, a v žepih več kosov srebrnega pribora ter uro. Vse skupaj je bilo vredno okrog 10.000 din. Končno 60 dobile še pismo, v katerem znani ropar črepinko sporoča poštenemu najditelju, naj stvari odpošlje ukradencu (navedel je točni naslov), ker da njemu ni za take predmete. Črepinko je svoje vrste ropar, ki menda prerad pisari pisma. Pred dobrim tednom je pisal državnemu pravdniku v Mariboru pismo, v katerem je Protestiral, da bi ga vpletali v neke krvave zločine, pri katerih sploh zraven ni bil.
Dvajset kilometrov je peš prepotoval s prestreljeno glavo 24 letni Andrej Baboselac iz Be-orice pri Slavonskem Brodu. Na fanta je streljal njegov sovražnik in izstrelil iz samokresa dvajset strelov. Ena od krogel je zadela Baboselca v Slavo nekoliko višje nad očesom. Fant je imel toliko moči, da jo je peš mahnil v Slavonski Brod v bolnišnico, Čim je dosegel svoj cilj, jc padel v nezavest. Pri operaciji so mu rano sicer izčistili, Vendar ni verjetno, da bi fant ostal živ.
^ Gradbeni material za zidavo novih hiš bo vla-*** Podarila kmetom v Kolarcu na Hrvaškem, ki s° jim zgorele nedavno hiše. Poleg živil je banska ]JPrava savske banovine podarila pogorelcem tudi . p00 din. Rdeči križ iz Belgrada pa je dal le 10 jurjev.
Pod udarom kazenskega paragrafa
Ljubljana, 27. julija.
V	justičnl palači Je prav za prav šele sedaj zavladalo pravo sodnopočitniško razpoloženje in se razvila tiha idila. Kazenski senat ima v tednu eno ali dve zasedanji, tudi sodnik-poedinec nima toliko posla. Včeraj je mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Rajka Lederhasa in v navzočnosti drž. tožilca dr. L. Pompeja sodil razne velike in male tatove, ki so bili prišli že večkrat v navzkrižje 6 kazenskimi paragrafi. Deset obtožencev je bilo celotno obsojenih na 3 leta in 6 mesecev kazni. Zairadi tatvine žepne ure in moškega kolesa v skupni vrednosti 1450 din je bil Ivan Ježek, delavec iz Podgoric, obsojen na 10 mesecev strogega zapora.
Obsojen na 2 leti robide
Samski mesarski pomočnik Anton Trpin, rojen 12. decembra 1909. v Smoljevem, je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan. Je dober delavec, mesarji ga imajo radi, toda ima to napako, da rad svojim tovarišem izmika vsemogoče stvari in dragocenosti. Zaradi tatvine je bil že 7 krat obsojen, je nevaren tuji lastnini in zadnja, najvišja kazen je bila 1 leto in 6 mesecev robije.
Anton Trpin je v času od 8. avgusta do 9. novembra lani vzel mesarskemu pomočniku Ladislavu Jančarju lep površnik, vreden 1400 din. Sam pTavi, da si ga je le izposdil, ker je hotel imponirati dekletu in da je pozneje Jančarju obljubil, da mu ga plača, pa ga ni. Letos 18. marca je v Medvodah vlomil in odnesel Josipu Kordišu 120 din vredno mizo, delavcu Bajaniču pa 100 din gotovine. Dne 29. marca je ukradel Petru Šavsu 500 din vredno žepno uro, 4. aprila pa na Jesenicah Francu Rozmanu obleko, vredno 600 din in 600 din gotovine. Prilastil si je tudi tujo delavsko knjižico, kamor je napisal razne podatke, kje je bil vse zaposlen kot mesarski pomočnik. Pred senatom je Trpin vse priznal.
Zaradi zločinstva večkratne tatvine in zaradi prestopka ponarejanja domačih listin je bil Trpin obsojen na 2 leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic.
Skušala sta denar ponarejati
Komaj 18 let stari Ivan S. in njegov znanec, že starejši človek Č. sta lani 11. februarja skušala delati denar. Nabavila sta si mavca, aluminija in cinka. Poskušala sta napraviti model. Ostalo pa je le pri poskusu in nista delala kovačev. Zaradi
zločinstva poskušenega ponarejanja denarja sta bila oba obsojena na 2 meseca strogega zapora,
„Ker ni bilo kruha, smo kradli I"
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s, g, Ivan Kralj, je stala petčlanska vlomilska družba, samih mladih in že nadebudnih uzmovičev. Zaradi zločinstva večkratnih vlomov so se zagovarjali pred senatom: France Cilenšek, samski brezposelni rudar, brez stalnega bivališča, Jernej Arnolj, samski pekovski pomočnik, brez stalnega bivališča, Mirko Prebek, samski delavec, brez stalnega bivališča in Jože Vir-šek, samski, brezposelni trgovski pomočnik, ki je bil nekak organizator tatinske družbe. Kradli so na debelo, kakor srake. Šatorili so v gozdu in kadar jim je začelo primanjkovati živeža in denarja, pa 60 odšli na nočne in tudi dnevne v.omil-ske pohode. Pridružil se jim je še Pavel Premk, samski krojaški pomočnik, tudi brez stalnega bivališča.
Cilenšek, Arnolj in Prebek so letos 24. marca v Zgornjem Bitnju trgovki Albini Omanovi popolnoma skoraj izpraznili trgovino. Odnesli so ji raznega blaga za okoli 7000 din, Arnolj, Premk in Viršek so ponoči 31. marca v Gor. Savi Mariji Hrastnikovi odnesli veliko zalogo cigaret in precej denarja, da je Hrastnikova imela do 1500 din škode. Vsi trije so isto noč Petru Vilfanu ukradli 102 din gotovine. Arnolj, Viršek in Prebek so 5. aprila po noči vlomili v stanovanje Lovra Fer-janca v Strahinju, odnesli 60 mu mnogo obleke, perila in denarja v rednosti 6800 din.
Vsi mladi tatovi so vlome prostodušno priznali. Cilenek je pripovedoval sodnikom:
»Ko je nam kruha in živeža zmanjkalo, smo zopet odšli na posel. Podnevi smo v gozdu ležali, ponoči smo kradli.«
Predsednik: »Kdo je vas silil k tatvinam?«
Cilenšek: »Bila je sila, kaj smo hoteli. Tak čas je bil, ko smo bil brez dela.«
Drugi Jernej Arnolj: »Ko ni bilo kruha in živeža, smo kradli naprej!«
Bili so obsojeni zaradi gornjih tatvin: Franc Cilenšek na 1 leto in 3 mesece strogega zapora, Jernej Arnolj na 2 leti in 6 mesecev robije, Mirko Prebek na 2 leti robije, Premk na 7 mesecev strogega zapora in Jože Viršek na 1 leto strogega zapora. Vsi na večletno izgubo častnih državljanskih pravic. Vsi so kazen takoj nastopili.
Jetika in poškodbe ogrožajo naš delovni naraščaj
Med najvažnejše probleme socialnega delavskega zavarovanja spada v prvi vrsti vprašanje, kakšno je bolezensko stanje vajencev. Zato hočemo za danes objaviti le nekaj glavnih podatkov iz celotne bolniške statistike vajencev za 1. 1936.
Podatki se nanašajo samo na one vajence, ki so bili zaradi bolezni po štiri ali več dni dela-nezmožni. Ambulantno zdravljenje vajencev ni upoštevano. Jstotako niso upoštevana zdravila in zdravilni pripomočki, zobovje, zdravniški stroški itd. Vseh obolenj, vezanih z delanezmožnostjo, je bilo pri vajencih v letu 1936: moških 2505, ženskih 575; skupaj 3.080. Vseh bolezensko podpornih dni vajencev je bilo: moških 41.999, ženskih 12.517; skupaj 54.516. — Ako smatramo stanje članstva z dne 30. 6. 1036 ,za letno..povprečnino, kar z večjo ali manjšo preciznostjo tudi velja, dobimo sledeče rezultate: Na sto vajencev letno odpade obolenj pri moških 39.30, pri ženskih pa 26.30; skupaj 35.98. — Na enega vajenca odpade povprečno letno bolezensko podpornih dni: moški 6.59, ženske 5.73; skupaj 6.37. Povprečno trajanje bolezenskega primera znaša dni pri: moških 16.77 in pri ženskih 21.77; skupaj 17.70. — Trajanje zdravljenja vajenk je povprečno za 5 dni daljše od trajanja zdravljenja vajencev. Bolezenski primeri so torej pri vajenkah povprečno težji kot pri vajencih. Obratno je pa število obolenj pri vajencih relativno večje (vajenci pogostejše obolevajo kot vajenke). Oba momenta se deloma med seboj izravnavata, vendar so vajenci sla-bejši, ker je pri njih podvrženost bolezni za 0.86 dni večja kot pri vajenkah. (0.86 = 6.59 — 5.73.) Najbrž je to v zvezi s telesnim ustrojem. Verjetno je, da so motnje razvoja v pubertetni dobi pri vajenkah hujše pot pri vajencih. Obratno so pa vajenci večinoma zaposleni v higiensko manj zdravih obratih kot vajenke. Najbrž je tudi postopanje delodajalcev bolj ostro kot z vajenkami, Podpore OUZD so znašale v letu 1936: v dinarjih:	moški	ženske	skupaj
hranarina	134.029	34.691	168.720
bolnišnice	273.540	75.340	348.880
zdravilišča	40.191	101.860	142.051
pogrebnine	2.520	540	3.060
skupaj	'450.280	212.431	662.711
Skupno Je Izdal OUZD v Ljubljani na bolezenskih podporah vajencem v letu 1936, ako upoštevamo še stroške zdravil, zdravilnih pripomočkov, zobovja, zdravniške stroške itd., okroglo
1,000.000 dinarjev.
Značilno je dejstvo, da je Izdal OUZD za zdravljenje vajencev v zdraviliščih in sanatorijih leta 1936 približno toliko kot za hranarine, ali skoraj polovico stroškov za bolnišnice. Vajenci so torej deležni v znatni meri zdravljenja v zdraviliščih in sanatorijih, kamor^ prihajajo večinoma kot rekonvalescenti po končanem zdravljenju v bolnišnicah, da se tako temeljito utrdijo v svojem zdravju, preden začnejo ponovno z delom v delavnicah.
Opažamo, da pri tekstilni industriji odpade od skupnih 1.799 bolezensko podpornih dni približno ena četrtina, to je 413 bolezensko-podpor-nih dni na jetiko in približno ena petina, to je 315 bolezensko-podpornih dni na bolezni prebavil.
Pri kovinski industriji odpade od skupnih 14.159 bolezenskih podpornih dni približno ena tretjina, to je 5049 bolezenskih podpornih dni na poškodbe (ter večinoma obratne nezgode).
Pri industriji hrane in pijače odpade isto-tako od skupnih 5002, približno ena tretina, to je 1728 dni na poškodbe ali nezgode.
Treba je torej zaščititi vajence v tekstilni industriji kot najbolj nevarni industriji pred tuberkulozo, a v ostalih dveh tudi zelo nevarnih industrijah, pred poškodbami in nezgodami.
V	naslednjem hočemo podati statistiko bolezni vajencev po diagnozah in sicer ločeno za vsak spol posebej:
Diagnoza	štev.	obolenj	štev.	dni
moški ženske moški žen. Razvojne bolezni	5	1	64	42
nalezljive bolezni	431	99	5064	1334
jetika'	47	22	2903	3138
gripa (influenca)]	169	34	1872	357
venerične bolezni spolne bolezni novotvorbe
bolezni krvi in presnav bolezni živčevja očesne bolezni ušesne bolezni bolezni sopil (dihal) bolezni krvnega obtoka bolezni prebavil bolezni sečnih organov kožne bolezni bolezni kosti, sklepov poškodbe .v opazovanju zastrupljenja t samomori porodi splavi ostalo skupaj
Na prvem mestu od vseh diagnoz so poškodbe a 14.171 bolezensko-podpornimi dnevi. Kakor znano, je mladina neizkušena in neprevidna. Zaradi tega je pri vajencih opažati mnogo poškodb ali nezgod.
Na drugem mestu so bolezni prebavil z 9020 bolezensko-podpornimi dnevi. Brez dvoma je temu kriva slaba prehrana. Nato sledijo nalezljive bolezni s 6398 bolezensko podpornimi dnevi. Tudi tuberkuloza ima med vajenci težke žrtve, saj odpade na to diagnozo skupno 6041 bolezensko-podpornih dni in je zahtevala 5 smrtnih primerov od 18, kar jih je umrlo v letu 1936. Za poškodbami je tudi umrlo 5 vajencev.
7	10	106	192
15	9	154	338
11	6	235	107
23	12	848	194
49	9	796	166
36	7	569	176
140	37	2618	1290
25	8	632	108
416	175	6591	2429
19	7	521	154
143	28	1394	389
133	30	3962	548
794	■62	13163	1008
40	11	499	,307
1	—	—	—
		1	_	22
_	2		90
_	5		128
1		•	8	—
2505	575	41999	12517
Šport po svetu
Madžarsko plavalno prvenstvo. V istih dneh, kot naše plavalno prvenstvo, so tudi Madžari .izbrali svoje plavalne mojstre. Za primero z našim dTŽavnim plavalnim prvenstvom prinašamo še madžarske rezultate. V oklepajih ®o naši domači rezultati: 100 m prosto ženske 1:12 (1:23.8), 100 m hrbtno Erdely 1:11.8 (1:17.2), 100 m prsno Engel 1:13.6, 100 m prosto dr. Czik 1 KJ0.8 (1:07), 400 m prosto Grof 4:48.5 (5:22.2), 200 m prosto ženske Aes 2:41.8, 200 m hrbtno Lengyel 2:41.6, 200 m prsno ženske Szigeti 3:16.6 (3:22.2), 200 m prosto Grof 2:16.6, 200 m prsno Engel 2:51 (Cerar 2*49.2), 100 m hrbtno ženske Aes 1:26.8 (1:31.8). V skokih s stolpa in z deske je zmagal Hedveghy.
Tour de France. V petnajsti etapi od Brian-fona do Aix-le-Bains (311 km). Dirkači so morali zopet premagati dva težka prelaza Galibier (2650 m) in Col del 1’Iseran (2770 m). V ospredju sta bila zopet ves čas Bartali in Vervaecke. Šele v ravnini je ušel Belgijec Kint, ki je prišel 12sek. pred ostalimi v celj.
Rezultat: 1. Kint (Belgija) 10:52.36, 2. Lowie (Belgija), Bartali (Italija), Vervaecke (Belgija, Cos-son (Francija) .Vissers (Belgija), Maes (Francija) 10:52.36.
Po dnevu počitka je še 56 dirkačev (40 jih je že odstopilo) prevozilo 16. etapo od Aix-^es-Bains do Besan?ona (284 km) 250 km so vozili skoro skupaj, šele na prelazu Col de Fancille je Italijan Bartali dobil skoraj 2 minuti naskoka. 30 km pred ciljem je potegnil zmagovalec prejšnje etape Kint, ki je v skupini z Yoone Marie, Disseauxom in Ber-nardinijem vozil v cilj prvi.
Vsi dirkači prve skupine so imeli isti čas in sicer 9:39.56.
V	skupni oceni vodi še vedno Bartali (Italija) 114:30:40, 2. Vervaecke (Belgija) 114:51:57, 3. Cos-son (Francija) 115:00:51, 4. Vicini (Italija) 115:07:17. 5. Clemens (Luksemburg) 115:14:34.
★
Dubrovniški Jug v Zagrebu. Moštvo 'dubrovniškega Juga, ki se je v Ljubljani s »svojim nastopom« tako sijajno proslavilo, je že od včeraj v Zagrebu in skuša v Zagrebu organizirati waterpolo tekmo, v kateri je Jug pokazal, kako odlične waterpoliste ima v svoji sredi in kako zelo bo jugoslovanska waterpolo reprezentanca okrnjena, ker ne bo Jugoslavije zastopal dubrov-
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer- 1 sko stanje 1	Tempe- ratura v O"		a > .5« S. « & >	Oblačnost f 0-10 l	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		, « 'a	« , «3 ° S				a a	vrsta
Ljubljana	/62-6	28-1	17-1	83	0	0	_	—
Maribor	762-3	24-8	12-0	8J	5	SWs	—	—!
Zagreb	762-3	28-0	18-0	70	5	ENE,	—	—
Belgrad	762-1	26-0	18-0	9.J	6	0	6-0	dež
Sarajevo	763-0	24-0	14-0	80	4	0	01	dež
Vis	760-y	25 0	18-0	80	0	0	—	—
Split	760-3	33-0	22-0	70	0	NE,	—	—
Kumbor	758-7	29-0	2jD	60	0	NE,	—	—
Rab	761 6	28-0	20-0	60	0	0	—	—
Oufirovnlli	758-7	28-0	21-0	40	0	NE,	—	—
Vremenska napoved. Nobenih bistvenih spre* memb.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bila iz noči do 5.10 gosta, nato pa do 7.10 redka megla. Ob 7.30 se je megla dvignila, nakar se je popolnoma zjasnilo. Okrog poldne se je pojavila majhna plast visokih oblakov, ki pa je kmalu zginila. Popoldne in ponoči je bilo jasno.
Koledar
Danes, sreda, 27. julija: Rudolf.
Četrtek, 28. julija: Inocenci j.
Obvestila
Nočno službo imnjo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-t ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62;, mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Za 100.000 din jeklenih cevi za mestni v odo-vod in napravo betonske ograje ter ključavničar* ska dela v mestni klavnici so razpisana v »Službe* nem listu« 27. t. m.
Ob 950 letnici pokristjanjenja Rusije prirede ruske organizacije v Ljubljani v četrtek, dne 28. t. m. ob 20 v dvorani bivšega hotela »Tivoli« spominsko slavnost. Po zahvalni službi božji bo imel prof. dr. Evgen Spektorski slavnostni govor.
V	nedeljo, 31. julija:	blagoslovitev novega
Prosvetnega doma v Komendi. Ob pol 8: zbirališče v Mostah pri Komendi; ob 8: sprevod pred novi dom, kjer bo sprejem gostov; ob 9: sv. maša z ljudskim petjem na prostem, pridiga prevzv. škofa dr. Rožmana; ob 10: blagoslovitev novega doma. Po blagoslovitvi zborovanje, na katerem govorijo minister g. dr. Krek, univ. prof. g. dr. Lukman in drugi. Ob pol S litanije; ob pol 4 javni nastop. Po nastopu prosta zabava na veseličnem prostoru. Vsi katoliško misleči na ta dan v Komendo!	•
Gasilski praznik v Zg. Šiški
Kakor razvidim iz že nabitih letakov in vse* stranskih govoric bo na žegnanjsko nedeljo, to je 14. avgusta v Zg. Šiški velik gasilski praznik. Ljudske govorice niso utemeljene, kajti pripravlja se za Zg. Šiško nekaj izrednega. Gasilska četa bo namreč priredila m omj?jei}i. dan veliko javno tombolo, ki bo obenem združena z veliko vrtno veselico. Vse to se bo vršilo na velikem senčnatem vrtu zaslužnega predsednika šišenske čete gosp. Černeta Jožeta poleg gasilskega doma. Kakor je razvidno iz letakov, se bo tombola pričela ob 14. Gotovo bo tombola deležna vsestranskega obiska, kajti na tomboli bodo razdeljeni krasni dobitki. Kot glavni dobitek je omenjeno motorno kolo, potem krasno izdelana kompletna kuhinjska oprema od ugledne domače tvrdke Kurnika Josipa, nato moško in žensko kolo prvovrstne kvalitete, nadalje zaboj sladkorja in 4 metre bukovih drv. Poleg tega imajo še neštevilno lepih manjših dobitkov. Motorno kolo in kolesa so kupljeni v trgovini Ig. Voka v Tavčarjevi ulici, kjer bodo do tombole tudi razstavljeni. Drugi glavni dobitki so pa v izložbe- 1 nem oknu mizarskega mojstra Černeta Avgusta v,
Zg. Šiški na Vodnikovi cesti, kjer si jih lahko ogledate. Naši vrli gasilci 60 spričo neumornega dela potrebni tudi naše vsestranske podpore in da jim tako pokažemo, da znamo ceniti njihovo truda-polno in nesebično prizadevanje. Zato mislim, da daleč naokoli ne bo nikogar, ki se ne bi udeležil te prireditve in tako pripomogel naši neumorni četi, da si tako izpopolni svoj inventar. Ker je že sedaj veliko povpraševanje po tombolčnih tablicah, pohitite z njih nakupom, ker se sicer lahko zgodi, da se Vam pred nosom kdo odpelje na motornem kolesu, Torej 14. avgusta na svidenje *
Zg. Šiški.
Praznik Katoliške prosvete v Komendi
Slovenska katoliška prosveta, ki ji je cilj versko, kulturno in socialno preoblikovanje našega naroda, 6e v resnici lahko veseli svojih uspehov. S tako smotrenim delom se pri nas ne more ponašati nobena druga organizacija. Svojo ljubezen rodni zemlji, državi in kraljevskemu domu kaže z delom brez fraz, ki se jih nekateri v tako obilni meri poslužujejo. Prav zaradi tega tihega delovanja doživlja naša prosveta praznike, sadove neprestanega dela.
Tak praznik bo praznovala Gorenjska 31. Ju« lija, ko bo blagoslovitev novega Prosvetnega do* ma v Komendi.
^Samo tri leta so pretekla po nekajletnem neprostovoljnem brezdelju, pa je že zahtevala rast društva novo prosvetno torišče. To naj bo odgovor tistim, ki so mislili, da se da ideja zatreti s surovo silo, obenem pa naj jim bo še v zgled, kaj rodi resnično požrtvovalno delo.
Komendčani, posebno pa mladina, se tega dne veseli, ker ve, da bo ta praznik novo razdobje v njenem udejstvovanju, ker ve, da ji bo novi dom žarišče, iz katerega bodo iz roda v rod izhajali najboljši, katerih delo bo usmerjeno v versko rast, boljšo bodočnost človeštva in procvit slovenskega naroda in naše države Jugoslavije.
Prihiteli bodo na ta dan v Komenda fantje in dekleta, cvet Gorenjske, da skupno manifestirajo za katoliška načela, pokažejo sadove svojega dela in kakor je napisal »Slovenec« v nedeljski številki »izpričajo, kje je njihovo srce«.
niški Jug. Ker seveda v Zagrebu nimajo dobrega waterpolo moštva, bodo proti Jugu nastopili plavalci zagrebškega plavalnega kluba in »Maratona«. Moštvo Juga bo nastopilo v vvaterpolo igri s svojim popolnim moštvom. Nasprotnik pa bo vratar prvega moštva Juga Kunjačevič, štirje rezervni Jugovi igralci in dva zagrebška igralca. Za nastop Jugovih igralcev vlada v Zagrebu precejšnje zanimanje,
ne morejo
.
Obisk na skrivnostnem in zloglasnem
otočju Paracelsu
Čigavi so oToki Paracelj, zaradi katerih je pred Kratkim izbruhnil resen spor med Japonsko in Francijo. Prav za prav nihče ne ve. Francozi jih sicer zahtevajo, vendar brez pravega zanimanja. Kitajski? Tudi Kitajci se poganjajo zanje in pobožno tipajo.
V resnici pa bi moral te otočje dobiti Anam, ki je za časa vladarjev Gia-Longa in Ming-Manga organizirala več ekspedicij. Kitajska je leta 1898. sama zatrdila po nekem uradniku, da njej nikakor ne gredo. Kot se pa zdi, je leta 1909. nenadoma spremenila svoje mnenje, ko je prodala svoje koncesije do enega teh otočkov. Francija, ki je to vedela, ni rekla nobene besede. Do leta 1930. si utegnil videti tam zdaj francoske, zdaj spet kitajske ali japonske ladje. Tega leta pa je bilo francoskemu zunanjemu ministrstvu prvič stavljeno vprašanje, kaj je s suvereniteto nad tem otočjem. Ministrstvo ni dalo jasnega odgovora. Prav do poslednjega časa ni bilo spet nobenega govora o tem otočju. Obiskovali so ga samo trgovci z opijem, ribiči, ki nabirajo morske želve, in pirati. V zadnjem času pa je Francija na enem teh otočkov postavila svetilnik in organizirala meteorološko postajo. Ker je poslala tja tudi nekaj orožnikov, je tako ustvarila neke vrste diplomatični incident z Japonsko in tako postavila te zapuščene pečine na dnevni red. Zdaj se še ne vž, kaj je prav za prav z narodnostjo teh otočkov. Sicer pa: ali so sploh vredni truda? Poslušajmo, kaj pravi Francoz, ki je obiskal to drobno otočje!
Sovražno otočje
V Kuang-Čen-Wanu sem prvič slišal o otokih Paracels. Pa to ni bilo nič dobrega! Tornado je pravkar spet pometal prah teh otočkov, ki jih skoraj neprestano bičajo nevihte, in vrgel na pečine pet kitajskih jonk (čolnov z jadri) in jih popolnoma uničil s posadko vred. Leto prej so ribiči, ki eo bili radi poškodbe na ladji prisiljeni pristati na tej sovražni zemlji, pomrli od žeje. Pa še vse polno temnih pripovedk je krožilo o teh otokih med ljudstvom: iz Hai-Nana da redno odhajajo proti Para-celsom jonke s skrivnostnim tovorom, ki se vedno vračajo prazne. In včasi, da se je posadka očitno z nekom bojevala ... Pa ti otoki so vendar brez prebivalstva in — jasno — tudi brez trgovine. A tisti, ki se je že kdaj boril z valovi med Šanghajem, Sajgonom, Bangkokom in Singapurjem, ne rabi nobene posebne razlage za to. Vse skrivnosti Kitajskega morja mu razloži ena sama besedica opij.
Sicer pa: ali ni nekdo tudi pristavil, da se je nekoč ena od teh jonk vrnila polna žena in otrok, ki so jih dobro zastražene hitro odvedli proti gozdovom in goram?... Otoki Paracels, ki so sicer
služiti drugemu kot trgovcem i raznimi sumljivimi zdravili in blagom. Podobno pa tudi banditi in gusarji na anamskih jonkah tukaj spravljajo svoj plen, ki po večini sestoji iz žena in otrok raznih žrtev, torej iz blaga, za katero se da izvleči v hainanskih gorah kaj lepa cena. Francoski konzuli so že večkrat intervenirali radi takih in podobnih pripetljajev. Sicer pa je na Kitajskem še danes vse mogoče,
*	toliko večjo pravico pa še na otoku Hai-Nanu, ki je še napol divjaški in na tri četrtine neraziskan.
|S čermi obdane zemljine
Čudno je brez dvoma, da me je neki kitajski frrodolastnik 6 Hai-Nana sprejel na svojo motorno jonko. Moral je iti pregledati in s hrano preskrbeti 6voje ribiče, ki so že več tednov lovili morske želve in iskali bisernice vzdolž otokov Ampkitrita in Croissanta (dve glavni skupini, ki sestavljata ar-hipel Paraceles; ostalo ni drugega kot mikroskopič-ne kleči in zelo majhne čeri).
Kaj sem šel iskat na ta malo znana otočja? Morda zaloge opija? Ali ujete sužnje? Ali samo ostanke razbitih ladij in okostja ...?
Nizka, skoraj ploska zemlja, pokrita s pritličnim rastlinjem — tak 6e nam je pokazal otok Roisee; obdajajo ga čeri, ki niso višje od morske gladine. Kako je to dolgočasno! Vendar je neka posebnost obrnila nase mojo pozornost: na nekaterih mestih se je zdelo, da obala kar gomazi od zelo majhnih živali. Nisem se motil. Obala je naseljena z množico ptičev, ki so se v tisočih dvignili proti nebu, čim smo se približali, tako da se je kar stemnilo nad našimi glavami. Čudno! Gnezdijo kar na golih tleh, tako da so dobesedno pokrita z jajci! Človeku ni treba drugega, kot da 6e skloni in jih nabere!
Na drugi strani otoka pa ©o bili naši ribiči 6 tremi jonkami, ki so bile napol potegnjene na suho. Veselje, vseh teh ljudi je kaka nenavadnost in bil sem lep predmet občudovanja s svojo kolonialno čepico in svojo belo kožo. Lov ni bil bog ve kako obilen. Bisernic je bilo kaj malo. Nasprotno pa je bilo shranjenih v prostoru, ki je bil ograjen z bambusom, precej lepih morskih želv. Te potem prepeljejo žive na Hai-Nan, kjer se še dokaj dobro prodajo. Take, ki poginejo, pa kar tam pojedo. Del živih smo naložili na našo jonko, ki smo jo v ta namen primemo opremili..,
Z otoka Boisče smo nato odšli gledat še ribiče na otoku Roberts, ki bi bil prejšnjemu zelo sličen, če bi ne bili Japonci, ki so tukaj eksploatirali le-žiča fosfata (in zgradili tudi malo pristanišče, kjer je še zdaj nekaj tračnic in starih razbitih vagon-čkov) uničili velikega dela gozda. Tukaj niso naši ribiči ujeli drugega kot nekaj koloturij, toda ta lov ni tako nevažen.
Napol porušena pagoda priča, da ®o nekdaj
Dvojnice filmskih igralk so sc zbrale v Londonu, kjer nastopajo v neki komediji. Kdor pozna Ulmske zvezde, bo na sliki z lahkoto odkril drugo Mae West, Greto Gorko, Marleno Dietrich, Joan
Crawiort, Loretto Voung.
Zadnja pot romunske kraljice-matere Marije: krsta na mrtvaškem odru v gradu Cotroceni. .vrsti pred krsto stojita kucg inja Elizabeta in kralj Karol.
tukaj dalj Časa bivali pobožni ribiči. Na obali pa je mnogo, mnogo ostankov razbitih ladij.
Paracels — prekleti otoki
Otoki Boisče, Roberts, Pattle, Drummond, Lincoln, Otok dreves, Duncan: to je otočje Paracels!
Otočki skoraj drug drugemu slični: polni ptičev in vendar tako strašni!
Tako svinčeno svetlo je nebo nad njimi, ki prinaša nesreče! Tako sinje in mirno in potuhnjeno je morje med njimi, da vzbuja nezaupanje. Brodolomi, piratstva in ropi: to je preteklost teh otokov, ki še nikdar niso mogli koristiti človeku.
Kakšna pa bo njihova prihodnost? Kaj ne pravijo, da bi v pristanišču Croisssanta mogle najti podmornice zatočišče in varno skrivališče? Kaj ne pravijo, da je položaj teh otočkov, ki leže v enaki razdalji med Kitajsko, Tonkinom in Anamom, odlična baza za hidroavionske bombnike, katerih tarča bi bila ena od teh pokrajin?
D&, v slučaju vojne pa bi otoki Paracels, ki niso mogli biti nikdar komu v prid, ki bi jih bil zdaj vsak voljan prepustiti sosedu, ki bi bili po-malem izginili s karte, nenadoma dobili nov pomen in vrednost.
Zlonosna je njihova preteklost; toda bodočnost ne obeta biti nič boljša! Otoki Paracels 60 prekleti otoki,
Hitler - kritik in slikar
Ko je kancler Reicha slovesno odprl ratslavo nemške umetnosti v Miinchenu, je zatrdil, da je dal umetnikom svojih dežela nove naloge.
»V Nemčiji«, je dejal, »ni danes več prostora za jamske ljudi; tem naj demokracije odpro vrata! Kdor hoče biti pri nas umetnik tega stoletja, mora slaviti to stoletje.«
*	Za lažrje razumevanje fn natančnejšo prilagoditev mojstrovim željam pa učenci niso navezani samo na njegove besede, temveč 6e lahko navdušujejo ob njegovih lastnih delih, ki jih je izvršil, predno je prejel politično razodetje.
V	času, ko je bil vpisan na akademiji lepih umetnosti na Dunaju, je Hitler napleskal nekaj platen, med temi tudi dva akvarela, katerih prvi predstavlja cerkev sv. Karla na Dunaju, drugi pa Ring z delom Burgtheatra in parlamenta. Te dve sliki sta last madžarskega inženerja Štefana Mateja, ki je želel imeti dva značilna pogleda na Dunaj in ju je kupil L 1912. v slikarski galeriji L. Lan-desberga za prav spodobno ceno.
Štefan Mate je tedaj služil pri vojakih; nobene važnosti ni polagal na podpis na slikah. Šele po vrtoglavem vzponu Adolfa Hitlerja se je spomnil, da bi take dragocenosti utegnil kdo ponarediti in se je zato prepričal o njihovi avtentičnosti.
Začel je z raziskavanji, ki so privedla do tega zaključka: neki intimen prijatelj in šolski tovariš bodočega Hitlerja — z nastopom nacionalnega socializma je postal tudi vodja umetniškega gibanja
—	se Je ravno pred vojno bavil z razpečevanjem slik svojega tovariša. Odstopal jih je posameznikom pa tudi galerijam; tako se je gospod Lande6' berg priljubil.
Ostale slike istega avtorja — ki ®o brez dvoma zelo zanimive — krase, verjetno, germanske »dvorce«. Naj bo umetnostna vrednost kakršna-* koli, zanimanje zanje ima svoj vzrok drugje.
Za kratek čas
Srečanje.
Nekega dne Je neka dama srečala pesnika Herberta Eulenberga. Vsa vesela je prihitela k njemu in mu rekla: »Dober dan, dragi prijatelji Kako se veselim, da Vas vidim živega, slišala sem, da ste umrli!«
»To je res lepo prijateljstvo!« je odgovoril pesnik. »Niti k pogrebu Vas ni bilo!«
Tolstoj — vegetarijanec.
Tolstoj se je hranil samo Z rastlinsko Hrano* Nekega dne je prišla na obisk starejša sorodnica, ki je pa nadvse rada jedla meso. Ko so opoldan sedli h kosilu, je opazila, da je privezana k njene-* mu stolu kokoš.
»Ta kokoš je Tvoja,« je rekel Tolstoj, »toda zaklala jo boš sama; pri nas ne moremo umoriti živali.«
StaTa dama se je odrekla kokoši in z ostalimi kosila zelenjavo.
Programi Radio L]ubl|ana
Sreda, 27, julija: K Donski kozaki pojo (pM%) 12.45 Porofiila — 13 Napovedi —-18.15 Harmonika solo (Avgust Pilih) — 1« Sprehod v gozdu (ploščo) — 1S.29 Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. A. Dolinar)
—	19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Kako so bdlo organizirane knravane v srodnjem veku (dr. A. Dabanovič, univ. prof., Zagreb) — 19.50 Citre solo (g. Emil Mezgolits) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaško Slatine — 22 Napovedi, poročila —, 22.15 Pr&i nos lahke glasbe iz nebotičnika.
Drugi programi
Sreda, 27. julija: Bclgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Hm mor, 21.30 Plošče — Zagreb: 20 Ljubljana, 22.28 Plesna glasba — Praga: 19.25 Pester spored, 20.55 Češka filhari monija, 22.30 Novakov godalni kvartet — Varšava: 19.30 Igra »Družinska loža«. 21.10 Chopin in poljska zemlja, 22 Londonski filharmonič. orkester — Sofija: 20.18 Puci cinijeva opera »Madarne Iiutlerf!y* — Budimpešta: 19.30 Pester večer, 20.55 Ork. koncert — 22.05 Operetni odi lomki, 23.10 Jazz — Trst-Milan: 21 Igra — Dunaj: 20.10 Solnograške slavnosti, 22.30 Dunajska glasba, 24 Nočni koncert — Berlin: 20.10 Iz burk in operet, 22.30 Valčki
— Hamburg: 20.10 Vojaška godba — IApsko: 20.10 Po-i tovanje po Koroškem — Kolti: 20.10 Nova zabav, glasba
— Stuttgart: 20.10 Bostonski promenadni orlcestor, 21.30 Komorna glasba — Strasbourg: 20.45 Siuif. koncert.
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
'Antonio je vstopil in sedel. Čutil se Je čisto šibkega od tesnega pričakovanja. Trajalo je nekaj minut preden je mogel razumeti, da pater ni- zapazil, da je prišel iz nenavadne smeri. V njem je zrasla močna samozavest, ko je videl, da ga pri tej priliki niso ujeli. Te samozavesti ni hotel izgubiti.
Še tisto popoldne je pater Ksaver prvič govoril z njim o bodočnosti. Na predlog za semenišče ni Antonio odvrnil niti besede. Sedel je molče in se ubadal z mislijo, kam neki drži tista uličica za samostanom.
Pater Ksaver je govoril:
»Če se boš potrudil in se dobro držal, boš v nekaj letih lahko Sel v Rim.«
Antonio je med temi besedami premišljal, kam bi uličica peljala, če bi jo človek mahnil po njej v drugo smer. Mislil si je:
»Sreča, da prihaja dekletce vedno prepozno.«
Nekega jutra jo je spet videl z drevesa, kako prihaja, ko so druge bile že vse v šoli. V besni naglici je zdrsnil na zemljo, drvel po hodnikih	in se postavil	za predzidek, dokler se	ni pripeljal mimo.
Vozil jo	,je polodrasel	majhen Italijan.
Antonio je nosil kot edino obleko dolg razcunjan talar, ki se mu je otepal okoli golih nog. Talar je bil nekoč last patra Ksaverija. Vrsta zarjavelih gumbov je še zdaj tekla po vsej prednji strani oblačila.
Zdaj je Antonio lahko čisto mirno opazoval dekletce:
Pod kito rjavih las je videl ljubek okrogel obrazek s sinjimi očmi. Stal je tesno ob steni in ni rekel ničesar. Ne dekletce, ne , mali kočijaž se nista niti malo menila zanj. Vrgla sta mu samo površen pogled. Pogled na ministranta, ki se potika okoli svoje cerkve, ni bil za njiju nič novega. _
Dekletce je vzelo torbo in izginilo v hišo. Mali kočijaž se je pri odhodu Antoniu spačil, potem pa se ni več brigal zanj.
Antonio	je zdaj čakal	vsako jutro pri svojem	zidcu, kadar je	le
mogel neopazno zapustiti	svoje dvorišče. Ni ga	brigalo, kakšno	je
vreme.
Drugi teden je dobil v zahvalo majhen smehljaj. Pozneje se je ftrznil naprej in podržal konjička, ko je dekletce izstopalo. Z malim
kočijažem sta tako sklenila prijatelstvo. Od zdaj naprej je dobival v plačilo »Dobro jutro«, kar je nekaj dni pozneje že čisto pošteno vračal.
Deklica je bila ponosna, da ji je držal konjička. To se ni primerilo nobeni drugi. Vedela pa je, da jih bo zdražilo, če jim bo kaj pripovedovala, zato je molčala.
Od malega kočijaža Angela je Antonio polagoma zvedel vse, kar se mu je zdelo vredno o njegovi »Puelli«.
Fant, ki je bil malo starejši od Antonia, se je smejal njegovi čudni latovščini iz samostanske latinščine in italijanščine, in ga je ošabno popravljal.
Antonio je bil dovolj razumen, da se je pred onim prav ponižno vedel, zato je užival njegovo pokroviteljstvo. On, Angelo je delal pri mistru Udneyu, angleškemu konzulu v Livornu in miss Florence je bila konzulova hčerka. In Udneyevi so'imeli dve veliki hiši in so bili zelo bogati. Angleži so namreč vsi zelo bogati. Večina izmed njih je krivovercev.
Angelo se je prekrižal. Živel je v velikem strahu pred zli pogledom.
Nekega jutra je Antonio deklici poklonil nekaj golobjih jajec v gnezdecu iz listja, ki ga je sam splel. Ona mu je za vračilo prinesla par čevljev. Bili so mu premajhni, toda odrezal jim je konce, da so mu prsti gledali iz njih in ni od zdaj nikdar več stopil pred njo čisto bos.
Pripovedoval ji je o golobih In o tem, kako jo je prvič videl z drevesa, kjer so gnezdili golobi. Njuni kratki jutranji pogovori so polagoma izgubljali zadržanost. Vsako jutro sta si imela povedati kaj novega, največ o živalih. Antonio je pripovedoval o golobih in mačkah, deklica pa o svojih najljubših živalih doma.
Še pred koncem šolskega leta sta se sporazumela, da jo bo Antonio obiskal in si ogledal njene kunce. Doma je imela tudi psičke, ki so nastopali v živalski pesnitvi kot junaki, dan za dnem večji.
Angelo ni o njunem načrtu hotel v začetku nič vedeti. Antonio bi se potem peljal z vozom v vilo, to se mu pa ni zdelo dopustno. Mister Udney je strogo zapovedal, da se ne sme nihče peljati s hčerko.
Toda mis Florence je zacepetala z nogo in se krepko borila za svojo stvar. Po večdnevnih prošnjah, prilizovanju in grožnjah je Angelo popustil. Antonio naj bi dobro pokrit ležal zadaj na vozu. Tako bo prišel spet domov, ki za zdaj ni brigalo ne njega ne njegovih sozarotnikov.
Tako je nekega popoldne izmaknil klobuk patra Ksaverja, se splazil na konec uličice in potrpežljivo čakal, dokler ni potihnil-ropot voz, ki so pejali domov. Nekaj trenutkov pozneje je prišel
voziček z Angelom in Florenco in počasi peljal mimo, kakor so se zgovorili.
Antonio je naglo stopil na voziček, se splazil pod odejo, pa je šlo naprej.
Po precej dolgi vožnji so zavili v topolov drevored. Antonio set je moral dobro pokriti in biti čisto tiho.
Trajalo je še nekaj časa. Slišal je tuje glasove ht začutil vonj po tuji okolici. Potem ga je Angelo odkril in znašel se je v hlevu na pristavi Udneyevih.
Angelo mu je pokazal konje. Po Antonijevih pojmih so to bile! mogočne zverine. Potem se jima je pridružila Florence.
Florence je bila odložila šolsko obleko in je zdaj nosila dolga krilo s trakovi. Antonio ni še nikdar videl česa tako lepega. Čeprav je bila miss Florence majhna, je bila že dosti odrasla, da jo je zelo veselilo, čeprav jo je občudoval samo razcapan ministrant. Dala je Antoniu čez in čez dosti časa, da si je opomogel od začudenja, potem so šli ogledovat stajo za kunce. Prvič v življenju videti tako vzorno žival kakor je kunec, jo celo smeti vzeti v roke, to je bilo za Antonia doživetje, ki ga je pretreslo do solz. Ni se mogel zadržati, to je bilo zanj preveč.
Florence je šepetala:
»Ali niso prijazni? Bele imam najrajši.«
Antonio je z vsem soglasjem prikimal in sl obrisal oči z ne-* deljskim klobukom patra Ksaverija. Soglasno sta ugotovila, da jei inrdajoči nos največjega zajca pravo čudo pametnega nosu.
Od kunčje staje so prišli na dvorišče zadaj, kjer so očitno imeli svoje kraljestvo psički.
Antonio je bil že tako daleč, da je svoje dosedanje življenja do kraja- pozabil. Na bodočnost pa sploh ni mislil. Otroci so se prepustili čisto sami sebi in pa bevskanju živali pri nogah ter udarili nazadržen krohot, katerega jim je vzbudilo šaljivo preganjanje psičkov.
Tak ropot je udaril skozi okno v knjižnici na uho gospe Ud-neyeve. Naglo je pogledala ven, za trenutek presnečeno obstala pri oknu, potem pa obrnila glavo in zašepetala:
»Pridi no sem Henry.<
Mišter Udney je pustil listino, ki jo je ravno proučeval In stopil k ženi.
Pred njunimi očmi se je odigraval svojevrsten prizor;
Sredi dvorišča je stala njuna hčerka Florence z začuda zmef' kano in zvlečeno obleko. Obraz z izrazom popolne blaženosti jo dvigala k postavi, katere smešni videz se je rogal sleherni verjetnosti;
Btrra I.	.	%5L0VENSKI	DOM«,	2?.	Tulila	1958.	Sfev. m.
"■'	■I—^II	,M	- Wa———————————— ... I. ■	—
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovce. Urednik: Jože Košiček