Posilila* plačana v-goiovuu ^ 4/w Abb. postale I gruppo (j6U3 400 111* Lelo XXXVIII. St. 65 (11.193) TRST, nedelja, 28. marca 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 ▼ vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužni eni Evropi. Predlog KD: z zakonom zaščitena asimilacija it prejšnjih dneh, brž ko smo V izvedeli, da je krščanska demokracija predložila v parlamentu svoj zakonski osnutek o «Zaščiti in ovrednotenju slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajinh smo izrazili zadovoljstvo obenem pa nismo skrivali zaskrbljenosti. da predlog KD ne bo upošteval zahtev slovenske narodnostne skupnosti. Povedati moramo tudi, da naša zaskrbljenost ni bila neutemeljena, saj je KD že zdavnaj povedala svoje stališče o tem vprašanju. Sedaj ko je vsebina demokri-stjanskega zakonskega predloga znana, njegovo branje potrjuje, kar smo domnevali in sicer, da je bila glavna skrb KD predvsem v tem, da bi ohranila razmere takšne kot so. ne pa da bi predlagala stvarno zaščito slovenske manjšine in Slovencem zajamčila njihove pravice. Gre predvsem za teritorialno razdelitev na dve območji, eno znotraj drugega, A in B, ki zadevata Gorico in Trst. Razdelitev preprečuje, da bi v teh dveh mestih u-veljavili pravico rabe slovenščine v izvoljenih organih ter priznava obstoj Slovencev le v krašldh in goričkih okoliških občinah, kjer predstavljajo večino prebivalstva. Obstaja nato še tretje nedoločeno in sploh neomejeno območje (imenovali bi ga lahlco C), ki pravzaprav teoretično zadeva vse ostale občine v deželi, prvenstveno pa občine vzhodnega pasu videmske pokrajine, kjer so Slovenci tako rekoč postavljeni v «karanteno». Teoretično lahko sicer tudi oni, po zapletenem postopku, ki ga bomo opisali, upajo na prehod v kategorijo A in od tod celo v višjo B kategorijo. Postopek za «napredovanje* je po krščanski demokraciji naslednji: prošnjo 25 odstotkov volivcev s stalnim bivališčem v občini, kateri sledi še mnenje občinskega in deželnega sveta, posreduje vladni komisar pri deželi Furlaniji Julijski krajini predsedstvu ministrskega sveta, ta pa bo naposled od ločilo o *napredovanju». Na ta način se lahko občina v videmski pokrajini dokoplje do višje kategorije, v kateri je priznana pravica rabe slovenščine v ustnih sporočilih, dopisovanju itd. Prehod iz A v B kategorijo (najvišja kategorija, v kateri je na primer dovoljena raba slovenščine v toponomastilci in izvoljenih organih na osnovi glasovanja svetov samih) urejuje enak postopek. že pri tem postopku se postavlja kopica pomislekov, o katerih je razprava povsem odveč brž ko opazimo, da tudi glede nekaterih drugih bistvenih vprašanj obstoja manjšine razkriva zakonski pred log lerščanske demokracije svoj pravi obraz predloga za z zakonom zaščiteno asimilacijo. Dovolj je, da se seznanimo s predlogi na področju šolstva, ki je tudi po mnenju KD bistvene važnosti, ker na njem slonijo vse ostale jezikovne pravice manjšine. Za območje A (ki vključuje ob čine, kjer so Slovenci v večini in Trst ter Gorico) je potrjeno seda nje stanje. Zunaj tega območja in torej zlasti v Benečiji, Reziji »n Kanalski dolini pa bo v državnih otroških vrtcih, kjer to zanlevajo starši mično - vzgojni program vseboval tudi navade, običaje, tradicijo in kulturo krajevnih skupnosti. Pouk teli predmetov bo potekal v krajevni slovenski govorici od strani docentov, ki jim je ta govorica materina». V osnovnih šolah nkjer starši učencev to zahtevajo, se slovenski jezil: poučuje v okviru iz rajanja organskega programa di daktičnega eksperimentiranja». Irt končno naj bi v višjih sred njih šolah po predlogu KD uvedli tečaje tpel let po začetku dulik tič nega eksperimentiranja ter v odnosu z dejanskimi ugotovljeni mi potrebami v zvezi z razvojem študiranja ter zahtevami staršei in dijakov». Oproščamo se bralcu, kt je ime' dovolj potrpljenja, da nam je sledil pri navajanju tega, ne po naključju. nadvse gustobesedjiega iz raianja: za sleherno besedo KD se skriva točno opredeljena ovira za sprožitev tega. kar naj oi bilo «.eksperimentiranje». KD v bistvu omejuje in pogojuje to. kar bi bilo dolžnost izvajati tudi brez posebnega zalcona. le z zdravo pametjo. Dejansko gre za povsem pomanj kljiv predlog, ki bi potrebe in gra vice manjšine prepustil presoji šolskih struktur in oblasti in pa hnil v milost in nemilost organizi ranih političnih pritiskov nacionalistov in njihovih tolp. Nekateri so predlog KD tolmačili v smislu, da je tudi na šolskem področju mogoče računati na «napredovanjem v višjo A kategorijo. Žal se tako tolmačenje ne opira na člene zakonskega osnutka o šoli, po katerih je opisano stanje «za vselej opredeljeno m vnaprej določeno*. Na to temo se bomo v bodočnosti še povrnili. Ob koncu še neltaj besed o gospodarskem sektorju. Krščanska demokracija v celoti zavrača katerikoli ukrep za gospodarstvo in o-zemlje. Nepojmljivo je, da bi si skupnost, kakršna je naša, lahko spet opomogla z lastnimi močmi, še zlasti po pojavih emigracije, izseljenstva in propadanja okolja. Računati na običajne podpore dežele in države bi pomeriilo postaviti se v vrsto, ki bi v današnjih časih najbrž .bila tako dolga, da bi se žive sile in mladina spet odločile za odhod. Vsaka razprava za ali proti zaščitnemu zalconu bi postala v tem primeru brezpredmetna, saj bi slovenska skupnost dejansko že izumrla. PAVEL PETRIČIC MEDTEM KO PRIHAJA V KARI BIH DO PRVIH POZITIVNIH PREMIKOV S AL VADORSKE VOLITVE ZADNJE DEJANJE TRAGIČNE FARSE DUARTEJEVEGA REŽIMA Gverila prekinila vse prometne povezave - Na vzhodu nadzoruje gverila cela območja Salvadorska nacionalna garda pred predsedniško palačo (Telefoto PO INCIDENTU OB BENVENUTOVEM GOVORU NA SHODU KOVINARJEV SINDIKATI OBSOJAJO IZBRUHE SEKTAŠTVA A ZAVRAČAJO POSKUSE VNAŠANJA RAZDORA Republikanci nadaljujejo napad na enotnost sindikalne zveze skupaj s predsednikom Confindustrie - Solidarnost Lame in Čarni ti) a s tajnikom UIL Zaradi stavkovnega gibanja uslužbencev Založništva tržaškega tiska, ki ne opravljajo nadurnega dela. je današnja številka Primorskega dnevnika izšla na 8 straneh brez kulturne strani in tudi brez številnih drugih dopisov, ki jih bomo objavili v prihodnjih dneh. Čitatelje prosimo za razumevanje. UREDNIŠTVO RIM — Kot je bilo pričakovati, je žal izžvižganje Benvehiita zares v dobršni meri zasenčilo v italijanskih sredstvih javnega obveščanja pravi politični pomen predvčerajšnje velike manifestacije kovi-, narjev. Namesto odločne volje u-; pirati se ofenzivi delodajalcev in svarila Spadolinijevi vladi, naj spremeni za delovne .ljudi pogubno gospodarsko politiko, ki ga je odražal shod skoraj 300.000 delavcev v Rimu, prikazuje večina teh sredstev pravzaprav manifestacijo kot odraz krize v sindikalnih vrstah, kar predstavlja povsem svojevrstno tolmačenje. Res je sicer, da so tudi v sindikalnem gibanju, kot v političnih strankah in v d.ugih družbenih zastopstvih, različna gledanja glede na sredstva za izhod iz družbenogospodarske krize. Borbenost in zavestna odločnost kovinarjev, ki so jo tako množično dokazali v Rimu, pa ne more šibiti, ampak nasprotno krepiti vlogo sindikata. Taka je tudi ocena, ki prevladuje v sindikalnih krogih, navzlic določeni zadregi v vrstah UIL. najmanjšega člena enotne zveze, katerega voditelj je bil ponovno deležen negodovanja na delavski manifestaciji. Tajništvo FLM je včeraj obsodilo «popačene izraze nesoglasja» in izrazilo Benvenutu solidarnost, a je hkrati še odločneje zavrnilo »politične špekulacije* in «poskuse vnašanja razdora v sindikalno gibanjem, ki se odražajo v strankinem glasilu predsednika vlade Spa-dolinija. «Voce repubblicana* namreč dolži najbolj borbeni del sindikata, da vzbuja družbeni spopad. Toda «družbena trenja* se morejo DOKUMENT S PETKOVEGA ZASEDANJA V ŠPETRU Slovenci videmske pokrajine za globalni zaščitni zakon ŠPETER — Slovenci iz videmske pokrajine zahtevajo od italijanskega parlamenta, naj čimprej odobri zakon o globalni zaščiti, ki naj jamči enake pravice vsej naši narodnostni skupnosti in naj ustvarja pogoje za njen vsestranski razvoj. Odločna zahteva je izšla iz petkove skupščine predstavnikov kulturnih društev videmske pokrajine, ki so se sestali v občinski dvorani v Špetru Slovenov, da bi preučili položaj po začetku razprave o globalni zaščiti v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Po daljši in živalmi razpravi, v katero so posegli malone vsi prisotni, je skupščina, ki je predstavljala vse slovenske aktivne sile v videmski pokrajini, odobrila do- kument, v katerem poudarja, da mora globalni zakon vsestransko zaščititi slovensko narodnostno skupnost in ustvariti pogoje za njen nemoten razvoj. Zaščita mora biti enaka za vse Slovence in mora zato upoštevati potrebe Slovencev videmske pokrajine. V tem pogledu dokument navaja osnovne zahteve in med temi-spodbujanje gospodarskih in družbenih pogojev, ki naj omogočijo fizično združitev skupnosti ter njen bodoči razvoj tudi oj upoštevanju vloge mostu ki io ima zaradi tvojega geografskega položaja: ustvariti pogoje za ol .ranitev in okrepitev narodne identitete: ustanoviti šoie s slovenskim učnim jezikom, ki naj jam čijo znanje slovenskega in ital) lanskega jezika, da bo skupnost lahko povsem razvila svojo iden titeto: ustanoviti in podpirati ti ste ustanove kulturnega, družbe nega. znanstvenesa in informativnega značaja, ki so nuino do trebne za dejanski razvoj skup nosti: ustvariti politične in uprav ne inštrumente, ki naj :amčiin skupnosti, da bo sama. kot subjekt odločala o načinu in časovnem uresničevanju zakonskih do ločil. V tem pogledu morajo biti določila, ki zadevajo Slovence v videmski pokrajini, jasno izražena v samem zakonu in ne prepuščena morebitnim poznejšim izvršilnim normam. Dokument je bil sprejet soglasno po daljši razpravi, ki jo je odprl predsednik TO SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Černo. Osnova diskusije pa je bilo poročilo Maurizia Namorja, ki je podal dokaj izčrpen pregled vsebine doslej predloženih zakonskih osnutkov za globalno zaščito. Skoraj nemogoče je strniti v nekaj vrstic bogate in razčlenjene prispevke k razpravi Če naj izluščimo bistvo, »a bi navedli sle dečo ugotovitev: kljub skrajno omejevalnemu osnutku ki ga ie pripravila KD in ki so ga vsi pri šotni ocenili zelo kritično, je pa vendarle razveseljivo, da politične sile jemljejo na znanje kot neizpodbitno dejstvo obstoj slo venske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Sedaj pa jc tudi od naporov te skupnosti, od nienega nastopa, borbenosti in učinkovitosti, od njene Dovezano-sti Z demokratičnimi silami večinskega naroda odvisno, v ko likšni meri bo narlament epošte val njene zahteve, (vt) zaostriti le, če se ne bodo spremenile izbire delodajalcev in vlade*, odgovarja vodstvo enotne strokovne zveze kovinarjev. Popolno solidarnost z Benvenu-tom sta včeraj posebej izrazila tudi tajnika CGIL Lama in CISL Carniti, ki poudarjata hkrati nujnost po utrditvi sindikalne enotnosti in po zavračanju »nestrpnega obnašanja* nekaterih zastopnikov vlade in političnih sil, ki skušajo omajati samostojnost sindikata z zunanjimi pritiski. Pri tem se odlikujejo republikanci, katerih načelnik poslanske skupine Batta-glia je včeraj ponovil napad na enotnost sindikalne zveze, in seveda predsednik Confindustrie Mer-loni. Benvenutov UIL pa zahteva, da rimski incident ocenita skupaj tajništvi enotne zveze in FLM. RIM — Po opoldanskem sklepnem govoru bo Pietro Longo danes zelo verjetno soglasno potrjen za tajnika PSDI. Tudi voditelja obeh levičarskih struj, Di Gie-si in Romita, bosta najbrž sprejela poziv ministra Nicolazzija k enotnemu zaključku socialdemokratskega kongresa. Predsednik Pertini prispel v S. Francisco SAN FRANCISCO - Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj zaključil uradni del svoje ga obiska v ZDA in je priletel v velemesto ob pacifiški obali, kjer ga je sprejel župan Dianne Fein-stein, nakar se je srečal z zelo številno skupnostjo italijanskih zdomcev, ki ga je navdušeno pozdravljala v špalirju na ulicah. Pred odhodom iz Washingtona je Pertini obiskal še univerzo John Hopkins, kjei se je srečal s profesorji in študenti. V običajnem sproščenem razgovoru je obudil pred mladinci izkušnje iz svoje protifašistične preteklosti, študenti pa so mu v slovo zapeli italijansko partizansko pesem «Bella ciao». ' Nilde Jotti končala obisk v Jugoslaviji BEOGRAD — Predsednica pos lanske zbornice republike Italije Nilde Jotti je včeraj končala svoj uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji. Na beograjskem letališču so se od nje poslovili predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič in drugi visoki jugoslovanski predstavniki. Jottijeva je dan pred odhodom na sklepni tiskovni konferenci Poudarila, da je nanjo napravil velik vtis način kako so v Jugoslaviji uresničuje enotnost federacije na podlagi avtonomije republik in pokrajin in kolektivnega vodenja države. Na specifično vprašanje o ureditvi pravic slovenske manjšine v Ttali.jl je Jottijeva ponovila be sede s srečanja i Diagoslavom Markovičem, da bodo zaščitni zakon sprejeli «v najkrajšem možnem roku*. Sergej Kraigher prispel v Gvinejo CONAKRY — Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je včeraj prispel na uradni in prijateljski obisk v glavno mesto Gvineje Conakr.v, kjer bo jugoslovanska delegacija izmenjala mnenja o pomembnih mednarodnih vprašanjih, še zlasti pa o dejavnosti neuvrščenih držav in o dvostranskem sodelovanju. In prav vprašanja neuvrščenih so bile ena od glavnih tem zdravic, ki sta jih izrekla v Lagosu predsednik predsedstva SFRJ Kraigher in nigerijski predsednik She-hu Shagari. Oba sta poudarila nenadomestljivo vrednost gibanja neuvrščenih, Kraigher pa je med drugim zaželel, da bi neuvrščene države odpravile medsebojne spo re in konflikte v pričakovanju bagdadskega vrha. RIM — Na povabilo francoskih socialistov se bo generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer v torek sestal s prvim sekretarjem francoske socialistične stranke Lione-lom Jospinom. RIM — V petek dopoldne je v Neaplju izginil Aldo Semerari, docent psihiatrije na rimski univerzi, ki je bil v preteklosti večkrat osumljen in obtožen stikov z neofašističnimi prevratniškimi skupinami. SAN SALVADOR — Danes se začne zadnje dejanje salvadorske volilne farse, ki bi morala po Reganovih in Duartejevih trditvah zagotoviti eprve svobodne volitve v zgodovini Salvadora* Že v soboto tiskane nedeljske izdaje salvadorskih dnevnikov so navajale «visoko udeležbo na volitvah*. kar izpade kot tragična burka, saj bodo volišča odprli šele čez kako uro. Navsezadnje to sploh ni važno, saj ne bo nikomur uspelo preveriti prave u-deležbe na volitvah. S San Salva dor.jem so prekinjene vse prometne in telefonske povezave, v mestu že primanjkuje živil, cele četrti pa so brez električne energije. Salvadorska gverila je prepovedala vsem. da se danes podajo na pot mirni prehod bodo dovolili le vozilom rdečega križa in tujim dopisnikom. Avtoprevozniki so že sklenili, da ne bodo pošiljali na ceste svojih avtobusov. Javni prevozi so torej povsem paralizirani. Med drugim je gverila razstrelila preko 60 odstotkov mostov. Za Duartejevo civilno-vojaško hunto je položaj najbolj zaskrbljujoč v vzhodnem delu države, ki so ga za današnje volitve že odpisali. Tudi to pa ni večji problem, sa.i v Sal-vadoru ne obstajajo volilni sezna mi. nihče torej ne ve. koliko je volilnih upravičencev. Navsezadnje gvatemalski primer dovolj zgovorno dokazuje, da se reakcionarni latinskoameriški režimi lahko vedno poslužije stare in prekaljene metode vojaškega udara, ki v hipu odpravi vse kontestaci.ie o nepravilnem pote ku volitev. Včferaj pa sta se Duarte.jev režim in Reaganova administracija na vse kriplje trudila. da bi vzbudila vtis o ‘.pomembnosti današnjih volitev*. Prvi .je trdil, da je bilo zadoščeno vsem zahtevam, ki jih nareka jo »svobodne volitve*, skušal je zmanjševati pomen gverilskih akcij in poudarjal, da lahko le zmaga krščanska demokracije zagotovi državi mir Drugi oa je demantiral svečano napoved mehiškega predstavnika t varnostnem svetu: da so se ZDA in Ni-karagua sporazumele za začetek pogajanj. VVashington se zaradi salvadorskih volitev obotavlja, da bi'potrdil ta dogovor in ga zato raje demantira. Prav tako mu ni pogodu, da se je izvedelo o nedavnem srečanju nekega visokega funkcionarja Reaganove administracije s kubanskim voditeljem Castrom. Kljub vsemu prihaja torej na karibskem območju do prvih pozitivnih znamenj. Reaganova administracija je baje spoznala da je osfala sama. da skoraj nihče ne podpira njene karibske politike in da ji nasprotujejo tud' Američani. ki nočejo novega Vietnama. Najbolj zgovoren dokaz takega strahu je bila včerajšnja manifestacija v VVashingtonu, kjer je 15 tisoč oseb protestiralo proti a-meriški politiki v Salvadoru. BEOGRAD — Livarna «LZT* iz Kikinde in družba «Marpos» iz Benlivoglia pri Bologni sta sklenili petletni sporazum o industrijskem sodelovanju za proizvodnjo elektronskih merilnih naprav. POZIV TRŽAŠKIH ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH OSEBNOSTI Za omikano sožitje proti netenju sovraštva in narodne nestrpnosti V ‘številnih tržaških šolah močno vre. Zasedbe sledijo skupščinam, na katerih se pogosto večina izreka proti »dvojezičnosti*, ki naj bi ogrožala Trst. Pomanjkanje in netočnost informacij se križata * namernim izkrivljanjem ter alarmističniml perspektivami (italijanska mladina bi ostala brez zaposlitve zaradi uvedbe »dvojezičnosti* Itd.). Menimo, da je dejstvo, da je v tem gibanju angažiranih toliko mladih, zelo hudo in razlog za resno razmišljanje. Ne verjamemo namreč, da želi biti ta mladina zavestno nosilec tematike in perspektiv, katerih korenine segajo v obdobje sovraštva in narodnostnega zatiranja, ki je bilo tako dolgo usodno za civilno sožitje med narodi teh krajev. Ne verjamemo, da bi želel velik del te mladine zopet postati praporščak tistega fašizma, ki jc bil pobudnik in glavni dejavnik vseh tistih sovraštev in zatiranj. Nasprotno, mislimo, da v večini te mladine prevladuje, mimo skupnih agitatorskih foimul, volja, da spozna in da razume. Za življenje in za usodo teh krajev je bolj kot kdajkoli prej potrebno omikano sožitje, pozorno za pravice vseh. Prav tako je potrebna življenju in usodi teh krajev zrela narodnostna zavest, ki bi bila končno sposobna, da sprejme različnosti in specifičnosti drugih ter bi se zavedala tolikih skupnih korenin, ki družijo narode, ki tu živijo. Omikano sožitje In zrela nacionalna zavest pa morata temeljiti na racionalni analizi problemov, na korektni informaciji, na odprti in umirjeni diskusiji, voljni po razumevanju in po soočanju z različnimi stališči ter za to sposobni, da premostila dileme in emocionalno nestrpnost, ki obujajo spomine na bolj črne in nevarne strahove, ki so globoko zakoreninjeni v preteklosti Trsta. Puhlice, capinske fraze, nezadostno in približno poznavanje dejstev, nestrpnost, ki ni sposobna opustiti nasprotij preteklosti, ne morejo biti osnova za gradnjo resnične bodočnosti in ne odpirajo mladim možnosti, da bi končno lahko prispevali k odpravi vzdušja utrujenega umiranja, počasne, a neustavljive dekadence našega mesta. Mislimo pa, da je prvi korak, ki ga moramo narediti, vzpostavi ter resnega dialoga, mimo lahkomiselnih propagandističnih gesel, ki so tako pogosto shematska in torej izkrivljajo realnost problemov. Šola ima. kar zadeva ta aspekt, nezamenljivo vlogo: upali je, da jo bo res sposobna uresničili. Kar pa zadeva nas, izjavljamo, da smo v celoti razpoložljivi za razprave in srečanja, da pride do poglobitve vprašanja in do soočanja z vso mladino. V mladih generacijah obstaja zmeda, nestrp nost, zaskrbljenost. Obstaja pa tudi Iskanje in pričakovanje, ki marsikdaj zadobivata dramatičen videz in razplet, kadar ni mogoče poiskati rešitev in perspektiv, njihovim problemom in njihovim možnostim po meri. Tudi zato di bilo zelo hudo, če bi oguljena, izkrivljajoča In nevarna zadržanja še bolj otežkočala stanje, ki je že sedaj zelo težko. Zato mislimo, da se je treba zavedati, da lahko dosežemo bolj omikano in bolj zrelo sožitje ined narodi tega mesta; pomembno je, da se zavedamo, da je vsaj s tega gledišča usoda v naših rokah: če bomo znali vsi skupaj govoriti, razpravljati, če se bomo znali razumeti. Upamo, da bo ta naš poziv sprejet. Izjavo so podpisali: Giovannj Miccoli, Teodoro Sala, Galliano Fogar, Sergio Zucca, Li vio Pesante, Stelio Crise. Carlo Tullio Altan, Jože Pirjevec, Giampaolo Valdevit, Cristiana Colummi, Liljana Ferrari, Raoul Pupo, Cesare Vetter, Licia Chersovani, Maurizio Fogar, Adriano Mercanti, Giancarlo Roli, Claudio Martelli, Margherita Haack, Fran co Rotelli, Gino Pincherie, Giuseppe Zigaina, Elio Bartolini, Omero Antonutti, Renzo Rosso, Giorgio Pressburger, Lidija Kozlovič, Darko Bratina. Sergio Canciani, Piero Panizon, Klavdij Palčic, Črtomir šiškovič, Mojca šiškovič, Claudio Crisniani, Fulvio Mobnari, Giaiuii Decleva, Lilla Cepak, Marina Silvestri, Elio Apih, Boris Race, Dušan Udovič, Bojan Brezigar, Stojan Spetič, Bogo Samsa, Miro slav Košuta, Filibert Benedetič. Odgovore, pristope in predloge za razpravo je treba nasloviti na Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja, Trst, Trg Verdi 1, tel. 60235. •lllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIllllllltllMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIUIIItllllllllllllllllllHIIIIIMIIIIIMlIlMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUUllllUMIIIimiinillllUMIIIIfimilllllllllllUIIIIIIHIIII v STORIMO SEDAJ NEKAJ TUDI MI DA NE BOMO VEČ SAMO TARNALI Val protesta proti izboljšanju pogojev, v katerih živimo Slovenci v Italiji, ki je pred dnevi zajel večino italijanslcega dijaštva v Trstu, me je globoko pretresel in užalostil. Ni pač prijetno iti mimo šole in v vhodu videti barikade iz klopi in stolov ter se za vedati, da so postavljene proti tebi. Dokler so na svoje besedne in čenčave barikade lezli starci in ljudje, ki jih je oblikoval fa šizem, se mi je vsa stvar zdela nekoliko patetična in smešna. Izzvenela je zaprašeno, dišala je neprijetno po zatohlem, leakor star plašč, ki ga penzionist potegne iz naftalina. A spoznati, cla je tudi mladina okužena z istim šovinističnim duhom, luikršnega so go ji li proti Slovencem ljudje izpred petdesetih, osemdesetih let, z duhom, ki je naše mesto že potisnil v brezno počasnega, toda vztrajnega propadanja, je še posebej boleče. Zdi se ti, kalcor da prekletstvu nacionalizma ne bo mo nikoli ušli in da ne bomo nikoli zaživeli v Izolikor toliko urejenih razmerah. In samo po sebi raste vprašanje, ki ga narekuje obup: fKako je mogoče?» Kafco smo nebogljeni! Vedno znova se sprašujemo z isto osuplo prepadenosljo: «Ko- ko je mogoče?* Ko se vode nekoliko umirijo, se oddahnemo in zaštulimo v svoje opravke do drugega moralnega pogroma (fizični niso več v modi), ko se bomo spet otroško spra Sevali: «Kako je mogoče?* Lahko je reči, temu je kriva šola, ki v vseh povojnih letih ni nič storila, da bi seznanila doraščajočo mladino z našo stvarnostjo. Seveda je to res. Cele litanije bi lahko odžebral o škandalozni indiferenci tržaškega šolskega sistema do slovenske besede, zgodovine, misli. Od univerze do vrtcev je vse uravnano tako, da bi mladi čim manj slišali o nas in o naših problemih v krčevitem naporu, da se z molkom le izžene neka prisotnost, ki ni prijetna in zaželena. Šola je pač zrcalo družbe, v kateri deluje, in ni si kaj utvar jati: tržaška družba v svoji večini na Slovence raje pozablja, kot človek, ki ima težko bolezen pa misli, da bo ozdravel, če bo sam sebi lagal, da je nima. A mi Slovenci nismo bolezen in nočemo biti bolezen. Smo ljudje z vsemi svojimi koreninami vraščeni v to mestu, v njegove ulice in trge,, z njim ujeti v mrežo spominov, ki gredo od generacije do generacije m jih noben dekret, nobeno preganjanje ne more izbrisati in uničiti. Smo in hočemo biti. Naša volja po obstoju' pa mora najti pot in način. da pridemo do italijanskih someščanov in jih poučimo o svoji človeški vsebini. Kajti vedenje o nečem je ie prisvajanje, je že sprejemanje, je že enačenje. * Prihodnji teden grem v Celovec, kjer ie peto leto škofija in šolsko skrbništvo skupno pripravljata za profesorje na nemških srednjih šolah seminar o slovenski kulturni in politični zgodovini. Začeli smo v Salzburgu, skoraj na skrivaj in bilo nas je za peščico. Sedaj smo ie v Celovcu in vsako leto je udeležencev tečaja več. Morda od vsega tistega, kar rečemo, le. nekaj pride tudi v razrede, le vpliva na odnos nemških dijakov do koroških Slovencev. Postavljam predlog: zberimo svoje sile in sile tistih, ki so nam v mestu naklonjeni. Organizirajmo v Trstu tudi kaj podobnega, začnimo z rednimi tečaji za vse tiste, posebej na za učitelje in profesorje, ki hočejo o nas kaj izvedeti. Storimo nekaj, da ne bomo samo tarnali, kako ie to mogoče. JOŽE PIRJEVEC TRŽAŠKI DNEVNIK 28. marca 1982 Poziv k budnosti in aktivnosti! Dogodki zadnjih dni v našem mesto dokazujejo, da so nacionalistične protislovenske sile ponovno prevzele pobndo. Ni naključje, da se to dogaja ravno v trenutku, ko se je v parlamentu pričela toliko pričakovana razprava o zakonskih osnutkih za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Zaskrbljujoče je, da je bil odpor proti tako imenovanemu «biiingvizmu» sprožen ravno na italijanskih srednjih šolah, kar dokazuje, da so pobudniki nacionalistične kampanje izbrali verjetno najšibkejšo točko, kjer bi morala biti po vseh demokratičnih vzgojnih načelih objektivna informacija o Slovencih najbolj prisotna, a je dejansko še najbolj pomanjkljiva ali je sploh ni. To je tudi omogočilo razmeroma maloštevilnim skupinam fašističnih mladincev, da so na nekaterih šolah izvedli zasedbo in včeraj manifestacijo, ki pa po obsegu še zdaleč ni bila izraz volje velike večine italijanskih dijakov. Kljub temu je očitno, da lahko postanejo v tem trenutku ravno šole najugodnejša tla za demagoško ustvarjanje napetosti, kar narekuje nujnost, da vse demokratične sile strnjeno naštopijo proti razraščanju podobnih pobud. Ne gre samo za odločen odgovor na provokacije, ampak za vsakdanje ustvarjanje takih pogojev, da bo na italijanskih šolah lahko prikazana objektivna slika o vprašanjih naše narodnostne skupnosti. To narekuje zavzetost dijakov samih, učnega osebja, staršev in tudi vseh družbenih dejavnikov, katerim gre skrb za resnično demokratično vsebino šole, ki bi morala v naših krajih opravljati učinkovite naloge pri vzgajanju k mirnemu in ustvarjalnemu sožitju obeh tu živečih narodov. Pomanjkanje te življenjsko važne vsebine na italijanskih šolah učinkuje ravno obratno, tako da se na račun Slovencev kopičijo predsodki in brezbrižnost, tudi ko ne gre za odkrito nasprotovanje. Naša narodnostna skupnost, vse njene organizacije in ustanove morajo biti pripravljene, da se s tem problemom dnevno soočajo in da storijo vse kar je mogoče, da bo boj proti narodnostni nestrpnosti u-činkovit ravno pri mladih, ki so desničarskemu manipuliranju najbolj izpostavljeni. Uspešno protestno zborovanje dijakov slovenskih in italijanskih šol je potrdilo voljo in namen, da se za ta cilj mobilizirajo vse demokratične sile, zato da sc vprašanje zakonske globalne zaščite v tem posebno občutljivem trenutku prikaže v pravi luči. Slovenska kulturno gospodarska zveza v tem smislu poziva k največji budnosti in aktivnosti. Istočasno poziva vso demokratično javnost, da Se v činu ečjem številu u-deleži manifestacije slovenskih in italijanskih dijakov, ki je napovedana za prihodnji četrtek. V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Sinoči slovesna podelitev značk OF bivšim aktivistom V openskem Prosvetnem domu se je sinoči odvila lepa narodnostno - kulturna prireditev, šlo je za podelitev okrog 130 . značk OF bivšim aktivistom tamkajšnjega območja. Potem ko je predsednik krajevne sekcije VZPI - ANPI Anton Mala lan kratko, a temeljito orisal težke razmere, v katerih so se naši predniki borili zoper nacifašizem in se dotaknil tudi današnjih žgočih problemov, ki tarejo našo narodnostno skupnost, na primer razlastitev naše zemlje, za katero zahtevamo, kot je naglasil govornik, ustrezne •ar* «Proces» v izvedbi SSG danes v cerkvi na Kolonkovcu Kot smo že pisali, je bilo dvodnevno gostovanj'5 našega gledališča na Dunaju s predstavo Daeie Maraini «ženski na podeželju« nadvse uspešno. Številna prisotnost dunajske publike v gledališču «Forum», laskave ocene in plodna navezava novih stikov pišejo o uspešno načrtovani kulturni politiki SSG v Trstu, ki želi odpirati nove igralne prostore hkrati pa informirati širšo javnost, tudi izven meja naravne kulturne prisotnosti našega gledališča, o svoji dejavnosti, prizadevanjih in načrtih. »Proces« Ivana Mraka je SSG z velikim uspehom predstavilo v pretekli gledališki sezoni, z njim pa je gostovalo v okoliških cerkvah tržaške in goriške pokrajine, v Benečiji, na Koroškem ter v Novi Gorici. Ker je zanimanje in povpraševanje za to izjemno predstavo zelo veliko, .jo je gledališče ponovno uvrstilo v svoj velikonočni program. «Pr očes« bo namreč na sporedu danes ob 19. uri v cerkvi na Kolonkovcu in v sredo ob 19.30 v Bar-kovljah. demokratična mladina skupaj z delavci pripravljena podpreti naše u-pravičene zahteve. Pristavila je še, da nekdanji aktivisti ostajajo aktivisti še danes v obrambi prezna-nih idealov in odprte meje. Prireditvi so prisostvovali ugledni gostje, med njimi so bili predstavniki Zveze združenj borcev iz Sežane in Kopra, Branko Babič v imenu Zveze združenj borcev SR Slovenije, konzul SFRJ v Trstu A-leksander Nikolič in predsednik Slovensko kultumo-gospodarske zveze Boris Race. Večer namenjen solidarnosti s salvadorskim ljudstvom Združenje Italija-Čile prireja danes, s pričetkom ob 18. uri, v slovenskem Kulturnem domu v Trstu manifestacijo v znak solidarnosti s salvadorskim ljudstvom. Manifestacija, na kateri bo spregovoril predstavnik Narodne osvobodilne fronte v Salvadoru, bo izzvenela kot o-gorčen protest in obtožba represije, ki jo izvaja Duartejev režim. Na manifestaciji bo nastopila tudi fol-jdorno-glasbena skupina iz Salva-dora «Tepeuani». PROTISLOVENSKA GONJA ŠE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOSTI Sprevod desničarjev po mestnih ulicah Vedno več obsodb neofašistične akcije Pripadnikom «Fronte delta Cioventu» vseeno ni uspelo ohromiti pouka na italijanskih šolah - Zahteve po informiranju o Slovencih v Italiji na italijanskih šolah Tržaškim neofašistom, pripadnikom mladinske organizacije MSI »Fronte della Gioventu* je uspelo včeraj «zrežirati» še zadnjo predstavo ob koncu svoje enotedenske kampanje po italijanskih višjih srednjih šolah »proti dvojezičnosti in za italijanstvo Trsta«. Po središčnih mestnih ulicah so priredili dopoldne protislovensko manifestacijo, na katero so povabili vse dijake, ki so se v prejšnjih dneh izrekli za zasedbe šol. Desničarji so nameravali na ta način popolnoma o-hromiti pouk na italijanskih višjih šolah, namera pa jim ni v celoti uspela, saj se je na večini šol odvijal pouk normalno ali delno okrnjeno. Kljub temu se je v sprevodu po Ul. Carducci, Trgu Goldoni, Korzu Italija, Trgu Unita zbralo za celotnim štabom «Fronte della Gioventu*, ki je vodil sprevod, precejšnje število dijakov. Večina dijakov je bila iz nižjih razredov, kar še enkrat potrjuje dejstvo, da so prav najmlajši dijaki v največji meri nasedli demagoškim geslom desničarjev, kot je bilo to že opaziti na večini zasedenih šol in na glasovanjih za ali proti ze ^dbam. V sprevodu so neofašisti, i * ponavadi, izkričali svoja že obredena protislovenska gesla. Na Trgu Unita se je sprevod ustavil, da so lahko vodje sprevoda odšli na prefekturo, kjer so izročili podprefektu Vicariu resolucijo, v kateri nasprotujejo zakonskim osnutkom za globalno zaščito Slovencev v Italiji, nakar so manifestanti — v vedno manjšem številu — nadaljevali svojo pot nazaj do Trga Gol doni in po Ul. Battisti do Rossetti-jevega spomenika, kjer se je skupina preostalih (v bistvu sami privrženci FdG) razšla. Medtem se iz številnih izvoljenih organov, sindikalnih organizacij, strank, društev in drugih organizacij še vedno množijo obsodbe proti- niiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia S TISKOVNE KONFERENCE NA SEDEŽU CGIL Ostareli potrebujejo predvsem hitrih in konkretnih posegov trajne protivrednosti pa tudi problema openskega pokopališča in celovite zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji — so dijaki učiteljišča »A. M. Slomšek* ob spremljavi ansambla Andromeda predstavili v dramski, plesni in pevski priredbi zanimivo lepljenko, ki ponazoruje boj ženske za enakopravnost nekdaj in danes. Sledil je priložnostni govor predsednice Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje Neve Lttkeš, ki se- je dotaknila zdajšnjih fašističnih rovarjenj v Trstu proti zakonski zaščiti Slovencev s pripombo, da je - italijanska- •IIIMIIIIlmiirilllllllllllllltllllllliMlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIiniHllllllllllillMIinilllllin V ZVEZI Z NAMERAVANIMI NOVIMI RAZLASTITVAMI Predstavniki SKGZ in KZ pri tajniku PSI Pittoniju V zvezi s perečimi vprašanji načrtov za hitre ceste in za znanstveno raziskovalni center v tržaški pokrajini so v petek predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze (Dušan Udovič m Suadam Kapič) in Kmečke zveze (E.di Bu kavec) obiskali pokrajinskega tajnika PSI Arnalda Pittonija in čla na tajništva Branka Pahorja, Predstavniki obeh slovenskih organizacij so pokrajinsko tajništvo PSI seznanili s stališči, ki so v zvezi s temi vprašanji zaobjeta v skupni resoluciji SKGZ, KZ. SDGZ in krajevnih kulturnih ter družbenih organizacij. V tem okviru so podčrtali, kako so do danes ogromne razlastitve slovenske zemlje hudo prizadele našo skupnost in njen družbenogospodarskih potencial. Z - novimi posegi nam sedaj pretijo ponovno razlastitve, z vsemi negativnimi posledicami, ki jih naše prebivalstvo dobro pozna. Slovenska narodnostna skupnost ni nikoli nasprotovala družbenogospodarskemu napredku območja, vendar .je potrebno vse nadaljnje posege omejiti na minimum ter naši skupnosti v zameno za velike žrtve zagotoviti pogoje za enakopravno družbenogospodarsko rast. V tem smislu so bile izražene zahteve po vključevanju slovenskih predstavnikov v vse javne organizme, po novi urbanistični in prostorski poli tiki. po kvalitetnejšemu odnosu do teritorija in do tradicionalnih de javnosti in v prvi vrsti do kmetijstva. po družbenogospodarskih in kulturnih protivrednostih za celot no skupnost. Pokrajinski tajnik PSI Pittoni je soglašal, da so nakazana vprašanja izredno pomembna tako za celotno skupnost kot posebej za Slovence. Menil je. da predstavlja objavljena resolucija dobro podla go za širšo razpravo. Socialistična stranka v veliki meri soglaša z vsebino dokumenta še posebej gle de načela, da se slovenski narod nostni skupnosti zagotovijo družbene protivrednosti za izgube ki jih povzročajo razlastitve Na vsak na fin bo pokrajinska PSI resolucijo preučila, tako s političnega kot strokovnega vidika, nakar se bodo nie-ni predstavniki na pristoinih mestih zavzeli za uresničevanje po stavljenih zahtev. Seja upravnega sveta SSG V petek se je sestal upravni svet Slovenskega stalnega gledališča, ki je pri prvi točki dnevnega reda po dal oceno posveta o kulturni politi- ki SSG, ki se je vršil pred nedavnim. Prisotni člani so ugotovili, da je bil posvet koristen, da je rodil vrsto znamivih ugotovitev in pobud in da je tudi ob različnih stališčih posameznih diskutantov potrdil osnovne smernice sedanje kulturne politi kč SSG. Po tej diskusiji so člani upravnega sveta spregovorili o bodoči razširitvi sveta samega s pristopom določenih javnih ustanov. Pri naslednji točki dnevnega reda je predsednik SSG Samsa seznanil člane sveta s tekočim finančnim stanjem in s predvidevanji za v bodoče. Povsem jasno je, da bodo pasivne obresti zelo močno bremenile bodoči proračun SSG, saj se iz leta v leto hitro večajo. Po tem poročilu je ravnatelj Košuta spregovoril o tekočem delu in o načrtih do koncu letošnje sezone. Omenil je tako gostovanje na Dunaju, bodoča gostovanja v Sloveniji, v Bosni in verjetno bo prišlo tudi do gostovanja v Milanu. SSG pripravlja tudi dve novi premieri in sicer La-nouxov Odpirač in Lorcovo »Krvavo svatbo*. V tržaški občini, kjer je tretjina prebivalstva stara nad 60-65 let, je vprašanje ostarelih in javnih storitev, ki naj bi reševale njihove številne probleme, kot so zdravje, o-skrba, stanovanje, rekreacija itd., že veliko let aktualno in pereče, kljub temu pa še ni ustreznih rešitev. O tem zgovorno pričajo številni primeri oseb, ki živijo v povsem nehigienskih prostorih, ki umirajo v popolni samoti, ki se morajo zateči v bolnico, teh je kar 40 odstotkov vseh bolnikov, predvsem zaradi pomanjkanja oskrbe. Da ni več časa za čakanje, kajti ostareli potrebujejo predvsem hitrih in konkretnih posegov, so včeraj opozorili sindikalisti CGIL, ki so skupaj s sindikatom upokojencev in uslužbencev javnih služb priredili v Ul. Pondarec tiskovno konferenco. Ker je vprašanje ostarelih zelo razvejano in široko, so se sindikalisti včeraj omejili pred-vsepi na problem domov za ostarele, ki so z razpustitvijo nepotrebnih ustanov prešli v upravo občin. Resnica o teh domovih je zaenkrat še zelo trpka: največkrat so to pravzaprav hiralnice, kjer je oskrba priletnih zelo pomanjkljiva, kljub temu, da stane posameznik, ki je nepokreten, od 720 do 900 tisoč lir na mesec, za goste, ki so avtonomni, pa je mesečni znesek okrog 550 tisoč lir. Če ima ostarela oseba pokojnino, mu jo seveda vzamejo (pustijo mu le 60 tisoč lir), preostali znesek krijejo sorodniki, oziroma javne ustanove. Če k tej stvarnosti dodamo še dejstvo, da je za zdravniško oskrbo in splošno higieno ter prehrani poskrbljeno zelo slabo, postane jasno, da so potrebne korenite spremembe. Sindikalisti so včeraj omenili tudi vprašanje zasebnih domov, kjer znašajo mesečni prispevki okrog milijon lir. Kdo pa si lahko privošči kaj takega, če nima res bogate pokojnine? Drug problem je oskrba na domu. Veliko je namreč oseb, ki bi lahko živele doma, če bi imele nekajurno pomoč pri gospodinjskih delih ali nakupih. Zaenkrat pa je ta občinska služba precej omejena, delno tudi zaradi neinformiranosti uporabnikov. Malokdo namreč ve, da ima vsaka ostarela oseba, katere dohodek ne preseže 350 tisoč lir mesečno, brezplačno pravico do te usluge, za višje prejemke pa je predviden sorazmeren prispevek. Prav zato so včeraj sindikalni predstavniki poudarili potrebo, da javni upravitelji čimbolj kapilarno in točno informirajo prebivalstvo o obstoječih pravicah. V skladu z deželnim zakonom pa so nato predstavili dokument z vrsto zahtev po novih posegih v prid ostarelih, ki imajo vso pravico, da bolj humano preživijo svoja zadnja leta. O problemih ostarelih je bil včeraj govor tudi na tiskovni konferenci komisarja in vodilnih funkcionarjev tržaške IPAB, ki je nadomestila razpuščeno ECA (občinsko podporno ustanovo). Orisan je bil načrt delovanja ustanove v triletju 1982-84, o čemer pa bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v eni prihodnjih številk našega dnevnika. Jutri sestanek odbora «Ženske in informacija» Koordinacijski odbor žensk, ki so zaposlene na področju informacije, se sestane jutri ob 14.30 na sedežu Novinarskega krožka, Korzo Ita-lia 12. Na dnevnem redu bo disku- liiiMiiniimfnmmiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimnmiminiii sija na temo: «Altemativni tisk in prisotnost žensk v informaciji*. Vabljeni vsi zainteresirani, še posebno ženske, ki delujejo na tem področju. Za informacije telefonirati na št. 68-093 vsak ponedeljek od 17.30 do 19.30. Na skorajšnjih upravnih volitvah v Trstu, ki bodo kakor znano 6. ju nija, se bo predstavila tudi lista «Democrazie Proletarie*. Sklep je bil sprejet na pokrajinski skupščini stranke, ki se je je udeležil tudi član vsedržavnega vodstva DP G. Polli-ce. V vsedržavnem merilu — je dejal Pollice — bomo obravnavali vprašanja referenduma o odpravninah, miru, mednarodne solidarnosti in delavskih bojev, na krajevni ravni pa vprašanja, ki se nanašajo na premogovni terminal, področje za raziskave, pravice slovenske manjšine zdravstvo in poslovanje tržaškega pristanišča. Bivšim borcem in partizanom mesečni dodatek 30.000 lir? Interesenti naj se čimprej oglasijo v uradih Patronata INAC Že leta in leta se v italijanskih vladnih in parlamentarnih krogih »kuha* pokojninska reforma, ki naj bi naredila malo reda v pravi džungli zakonskih določil na področju socialnega skrbstva, obenem pa naj bi postopoma odpravila občutne, tudi vsebinske razlike med različnimi pokojninskimi skladi in INPS naj bi postal edini nosilec zavarovanja. Osnutek zakona so politične in socialne sile že temel.iito prerešetale na skupnem zasedanju komisij za ustavna vprašanja in za delo pri poslanski zbornici tako, da ga bosta v najkrajšem času obravnavala poslanska zbornica in nato še senat. Vsaj po besedilu osnutka sodeč, se bivšim borcem, partizanom, vojnim invalidom in pohabljencem obeta po tolikih diskriminacijah pravična odškodnina v obliki mesečnega zneska 30 tisoč lir na vseh pokojninah, tudi na družinskih. V poštev pridejo tudi vsi tisti upokojenci, ki so se upokojili po 7. marcu 1968. ne da bi delali razlike med odvisnimi, samostojnimi in socialnimi upokojenci. Tako naj bi vsaj delno popravili krivico zakona 136, Z zmago goriškega klasičnega liceja zaključena oddaja «Med dvema ognjema» Z včerajšnjim kolom v velikem avditoriju tržaškega sedeža RAI se je zaključila letošnja kviz oddaja »Med dvema ognjema», fct je bila na menjena dijakom tretjih razredov naših višjih srednjih šol. Letošnje tekmovanje je potekalo po nekoliko drugačnih tirnicah, zato pa so bile prav vse nastopajoče šole nagrajene, tudi tisti razre di, ki so v zadnjem seštevku zbrali manj točk. Kljub temu pa menimo, da pomeni sodelovanje na tej kviz oddaji, ki jo uspešno vodi Marjuča Oficja, precej zadoščenja za naše dijake, ki so si letos razdelili kar visok denarni sklad, in si cer 3 milijone lir. Pa preidimo k včerajšnjemu finalnemu kolu. ki je odločilo tudi letošnjega zmagovalca. Po ne preveč zagrizenem boju, saj so posamezne šole zbrale komajda polovico razpoložljivih točk, so slavili dijaki klasičnega liceja *Primož Truban iz Gorice, ki so tudi končni zmagovalci letošnje oddaje «Med dvema ognjema». Njihovi nasprotni ki so bili dijaki tretjega razreda trgovskega teh ničnega zavoda ržiga Zois» iz Trsta (drugi t skupnem seštevku) in pa dijaki strokovnega za voda za trgovino tlvan Cankar» iz Gorice (tretji na končni lestvici), ki pa so včeraj osvojili dru go mesto s tridesetimi točkami. Goriški klasiki so namreč včeraj zbrali 36 točk, tržaški trgovci pa 27. Tudi zadnje kolo *Med dvema ognjema» je zaobjelo niz desetih vprašanj, ki so se dotaknila sedanjega trenutka, branja, dogodkov iz dvajsetega stoletja, resne glasbe, športa, spoznavanja sveta, lahke glasbe, zamejske kulture, znanosti in še česa, tako da je bil napor dijakov kar velik. Tudi zato, ker vprašanja niso bila enostavna in je bilo treba dokazati ne samo šolsko znanje, ampak še kaj več. V kroniko včerajšnjega tekmovanja moramo vključiti še nekaj tradicionalnih domislic, ki pa močno poživljajo oddajo samo. Gre za kviz za poslušalce v dvorani in pa za goste, ki pri *Med dvema ognjema» sodelujejo. Najprej se je predstavil hornist Zoran Lupine, nato pa je imel svoj show še satirični trio, ki ga naše občinstvo prav dobro pozna, saj Sergeja Verča, Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca prav prijetno poslušamo. Skratka, oddaja je sklenjena in nas bo najbrž spet spremljala ob začetku prihodnjega Šolskega leta, ko bodo lahko poslušalci ob radijskih sprejemnikih in obiskovalci radijskega avditorija sledili tbojem» naših dijakov, med katerimi je včeraj seveda zavladalo veselje, ko so zvedeli, da so iztržili kar lepe kupčke denarja. Ob finančnem za doščenju pa so dijaki klasičnega liceja iz Gorice prejeli še lep pokal, ostali dve ekipi pa lični spominski plaketi, medtem ko so med poslušalce v avditoriju razdelili nekaj velikih in malih plošč ter deset radijskih majic. Ob tem gre seveda izraziti željo, da bodo v prihodnje oddaje še bolj privlačne in da bi priklicale na deželni sedež RAI večje število *navijačev» in drugih obiskovalcev, kot bi kazalo tudi posvetiti nekaj pozornosti domači kulturi in umetnosti, ki bi morala imeti na razpolago malce več prostora. ki je priznal določene pravice le zaposlenim na javnem področju. Omenjeni zakonski osnutek predvideva med drugim, da se bodo morah vsi novozaposleni tudi v javnem sektorju vpisati pri INPS: do leta 1990 bodo možne predčasne upokojitve pri raznih skladih, drugače bo potrebna vsaj 35-letna pokojninska doba: pravico do integracije na minimalno pokojnino bodo imeli le tisti, ki imajo nizke do hodke; izredno pomembna pridobitev bi bilo napovedano izenačenje minimalnih pokojnin odvisnih delavcev, kmetov, obrtnikov in trgovcev, ki naj bi stopilo v veljavo 1. januarja 1983. še enkrat ponavljamo, da je to le shema zakonskega osnutka, ki pa bo skoraj gotovo v kratkem postala zakon z večjimi ali manjšimi popravki. Zato vsem interesentom priporočamo, da pravočasno pripravijo vso potrebno dokumentacijo. Tu mislimo na bivše borce, partizane in vojne invalide, katere pozivam«, naj se čimprej zglasijo v uradih patronata Kmečke zveze INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8/b. oz. na Kmečki zvezi v Gorici, Ul. Malta 2. Podrobneje bomo o novostih pokojninske reforme še poročali B. S. Z vespo v avtobus Včeraj zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku 17-letno Tanjo Cos-sutta iz Ul. S. Giacomo in Motite 9 in 17-letnega Fabia Malalana iz Ul. degli Alpini 111/2, ki sta se ponesrečila z vespo na Ul. Giulia, v višini pivovarne Dreher. Oba je vrglo ob asfalt, ko je Malalan, ki se je hotel izogniti pešcu, zavozil v avtobus št. 9. Dekle je utrpelo zlom piščali in se bo zdravilo 40 dni, za Malalana pa je prognoza okrevanja skrčena na sedem dni, čeprav ni izključeno, da si je zlomil roko. slovenske gonje in zahteve po čimprejšnjem začetku načrtnega informiranja italijanske javnosti, predvsem pa študirajoče mladine, o problemih Slovencev v Italiji. Dolinski občinski svet je tako na svoji petkovi seji izglasoval resolucijo, v kateri ogorčeno obsoja potvarjanje vrednot, ki so temelj za omikano sožitje in izraža popolno solidarnost mladim, ki se upirajo fašističnim metodam. Občinski svet si želi, da ne bi med napovedano manifestacijo 1. aprila nihče nasedel izzivanjem in potrjuje zahtevo, da se odobri globalni zaščitni zakon, ki bo prav gotovo pomenil osnovo za boljše sožitje. Podoben solidarnostni dokument je izglasoval tudi šentjakobski rajonski svet, ki vabi ob koncu politične sile in šolske oblasti naj o-mogočijo odprto in izčrpno razpravo o Slovencih v Italiji. Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je trdo obsodila protislovensko gonjo, ki ima jasen fašistični pečat. Sindikati pozivajo dijake naj ne nasedajo prvokatorskemu nasilju, in naj zahtevajo, da bi v šob končno poglobili teme, ki zadevajo življenje Slovencev v teh krajih, kar naj bi prispevalo k demokratični rasti obeh, tu živečih narodov. KPI je izdala vedno v tej zvezi tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da je izvedla MSI akcijo «proti dvojezičnosti* zgolj zaradi volilnih cil.jev. Gonja pa .je naletela na odpor demokratičnih dijakov, kar se je .jasno izkazalo na četrtkovem zborovanju na stadionu «1. maj*. Komunisti pozivajo Italijane in Slovence naj se odločijo za miroljubno soočenje med različnimi mnenji in pozicijami, ki naj bi jih predstavili jasno in pošteno, da bi se na ta način še okrepila kultura medsebojnega sožitja in učvrstila demokratična e notnost tržaških protifašističnih sil. Pokrajinsko tajništvo PSI ugo- ; ta vi ja, da je akcija »proti dvoje- ; zičnosti* padla na plodna tla med dijaki zaradi neinformiranosti le-teh in brezbrižnosti italijanske šole do vprašanja narodnostnih manjšin. Poglobljen pouk zgodovine in državljanske vzgoje že od drugega razreda srednje šole dalje bi seznanil dijake o teh vprašanjih in tako preprečil ribar.jen.je v kalnem in izigravanje mladine, zaključuje izjava PSI. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti ostro obsoja zasedbe italijanskih šol. Zasedbe pričajo,-da bi nacionalistični krogi hoteli zaostriti politično ozračje pri nas pred junij- , skimi upravnimi volitvami. Po dru- -gi strani pa dokazujejo, da je bilo , na področju objektivnega informi- | ranja italijanskih someščanov, zla- j sti mlajših, prav malo storjenega tudi s strani demokratičnih poli- j tičnih sil, ki v svojih programih drugače zagovar.ja.jo medsebojno so žitje in enakopravnost. Zasedbe šol je obsodila tudi De-mocrazia proletaria, ki vabi študente na manifestacijo 1. aprila za jasen odgovor neofašistom. Razna obvestila Prosvetno društvo Kolonkovec Že-njan priredi jutri, 29. marca, ob 20.30 srečanje s prebivalstvom področja sv. Marije Magdalene, kjer bo prof. Aleš Lokar razložil varjan-to 25. načrta tržaške občine. Srečanje bo na sedežu društva Šalita di Zugnano 46. Uprava občine Dolina sporoča,da 10. aprila t.l., ob 12. uri, poteče rok za predložitev prošenj za prepustitev k javnemu natečaju za mesto »ekonoma*. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. Združenja staršev in medrazredni sveti osnovnih šol »Karel Širok*, «Dragotin Kette* in »Josip Ribičič* vabijo v četrtek, 1. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na informativno srečanje o »Globalni zaščiti Slovencev Italiji*. Govoril bo predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Vabimo starše, učno in neučno osebje naših šol in vrtcev, da se zaradi aktualnosti in važnosti vprašanja srečanja polnoštevilno u-deležijo. Partizani, ki pripadajo XIV. Garibaldinski brigadi • Trst in Gari baldinski brigadi Fontanot in živijo v tržaški pokrajini so vabljeni na sedež VZPI-ANPI Ul. Crispi 3/II zaradi pojasnil ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure do vključno 3. aprila. Odborniki pokrajinskega VZPI -ANPI Trst ter predsedniki in tajniki vseh sekcij tega združenja so vabljeni na sestanek, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 30. t.m., ob 19. uri. Ob smrti svojega podpredsednika LUCIANA PAHORJA izreka iskreno sožalje družini in svojcem Mrtvaško društvo Verdela. Ob bridki izgubi drage mame izrekajo svoje globoko sožalje Marti in vsem ostalim sorodnikom Mario, Gigliola in Goran. Ob izgubi svojega člana MARIA RENČLJA izreka družini in svojcem iskren* sožalje Gospodarska zadruga v Bazovici. Ob bridki izgubi tov. Francke Sedmak izreka sekcija KPI J. Vergi-nella iz Križa globoko sožalje prizadetim svojcem. 23. 3. 1981 23. 3. 1982 Ob prvi obletnici smrti našega dragega moža, očeta in nonota ANTONA GOMBAČA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija ter sinova Ba-sillo tn Danilo z družinama Oreh, 28. marca 1982 Dne 26. marca nas je zapustil naš dragi GIOVANNI BL0CCARI bivši uslužbenec Javnih skladišč Pogreb bo jutri, 29. marca, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinan. Žalostno vest sporočajo: sin Aldo z ženo Romano, vnuk Paolo skupno z družinama Čok in Babuder Trst, 28. marca 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi MARIO RENČELJ Pogreb bo v torek, 30. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Bazovico. Žalujoči: žena Olga, sin Boris, snaha Elvira, vnuka Vesna in Dušan, brat Anton z družino, sestri Amalija z družino in Vida, družina Žagar in drugo sorodstvo Bazovica, 28. marca 1982 Danes 26. marca nas je zapustila naša draga sestra in teta FRANCKA SEDMAK (Sedmakova) Pogreb bo v torek, 30. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Sv. Križu. Žalostno vest sporočajo: sestra Karlina, brata Alojz ln Celestin, nečaki in nečakinje s družinami bi drugo sorodstvo Sv. Križ, Ormož, Ljubljana, Maribor, Piran, Rim, 28. marca 1982 Ob izgubi ZAHVALA JOSIPA PRASLA se zahvaljujem prebivalcem Prebenega, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala celici KPI občine Dolina. Prebeneg, 28. marca 1982 Brat Valerijo z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage IDE MILIČ por. ŠKABAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. SVOJCI Repen, 28. marca 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage ZOFIJE KRIŽMANČIČ por. KRIŽMANČIČ se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin ter jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku in vsem uslužbencem sanatorija Santorio. SVOJCI Bazovica, 28. marca 1982 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega GUALTIERA FACHINA >e vsem iskreno zahvaljujemo. SVOJCI Trst, 28. marca 1982 60 let Zore Legiše - Merviceve Pri Mervicevih v Devinu je praznovala Zora Legiša - Mervič 60-letnico. : Zora Legiša se je rodila 27. marca 1922 v Tržiču v družini delavca, kamnarja Janka Legiše, ki je bil nacionalno in razredno preveč zavzet in dosleden, da bi mogel dolgo prenašati fašizem. Zato se je odpravil v svet. Po krajšem bivanju v,' Mariboru in Ljubljani se je zasidral v Beogradu, kjer je prav tako kot doma z macolo in dletom preživljal družino. Komaj je Zora dokončala, šolo, je našla zaposlitev pri beograjskem zastopstvu družbe »Singer*. Hkrati pa se je vključila v družbeno in politično življenje in sicer v napredno sindikalno gibanje ter v beograjsko organizacijo antifašističnih izseljencev iz Julijske krajine «Istra Trst Gorica*, v katerem se je zavzeto udejstvovala predvsem v mladinski sekciji, dokler niso ‘ čedalje bolj- protifašistično nastrojene jugoslovanske oblasti leta 1939 organizacijo nasilno razpustile. Kmalu zatem pa je prišlo do najhujšega. Prišel je 6. april 1941 ko so nacistične bombe razdejale pol Beograda , in so Legiševi pri tem izgubili vse, tudi streho nad glavo. Toda živeti je bilo treba bi Legiševi so v zasedenem Beo gradu vztrajali do aprila 1943, ko so se vrnili v svoje kraje, kjer so si našli streho v Devinu. Zora Legiša je brez težav in razmišljanja našla pot v krajevne vrste OF in postala njen aktivist in partizanska učiteljica. V avgustu 1944 pa so njo in njenega očeta a-retirali in odpeljali v nacistično taborišče Dachau, kjer je prestajala vse zlo do konca vojne, ko se je si cer hudo ršibeld vrnila domov. Tu se je z vso svojo vnemo spet pognala na delo, da bi se čim prej popravilo zlo, ki nam ga je prizadejal fašizem. Vrsto let je delala pri Prosvetni zvezi ter v okviru Komunistične partije. Vedno je v prvih vrstah, l-.o gre za reševanje naše najbolj ogrožene občine, nabre-žinsko-devinske, kjer je bila na li-KPI večkrat izvoljena v občinski svet in nekajkrat tudi v občin ski odbor, "'kratka, bila je vedno aktivna, vedno zavzeta in zato smemo brez obotavljanja ponoviti, da svojih let ne šteje po letnicah, pač pa po tem, kaj je ustvarila, kaj je dala. tifašist in požrtvovalni tovariš. Rodil se je 19.1.1921. v zavedni in napredni kmečki družini. Po končani ljudski šoli v Dolini se je napotil v Trst, kjer je dokončal srednjo šolo. Vojaški rok je služil v l-talijanski mornarici prav v času vojne; že takoj na začetku so ga Angleži ujeli, tako da je preživel v raznih taboriščih Afrike in Indije ves čas do konca vojne. Po vojni se je vrnil v rojstni kraj; čeprav ves izčrpan od dolgega ujetništva, se je takoj poprijel dela. Posvetil se je političnemu delu in bil izvoljen za dve mandatni dobi kot svetovalec komunistične partije v dolinskem občinskem svetu ter z vso vnemo in dobrim znanjem delal v prid vseh občanov. 01) odprtem grobu je Dušan Lo-vrilia v kratkih besedah orisal lik dobrega in požrtvovalnega tovariša, domači pevski zbor pa mu je v zadnje slovo zapel nekaj žalostink. Naj mu bo lahka domača zemlja! Svojcem naše iskreno sožalje. Prezgodnja smrt Marija Bratine KD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ priredi v soboto, 3. aprila, od 20. do 1. ure v dvorani hotela Cristallo v Briščikih POMLADANSKI PLES Sodelujejo: ansambel Lojzeta Furlana, športno - plesni par Meta Zagorc in Niko Basarič, državna prvaka iz Ljubljane, mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda Zabavali se bomo s plesnimi igrami po starih običajih Vabljeni ! SLOVENSKO „■ STALNO „ a ■-GLEDALIŠČE V V TRSTU IVAN MRAK PROCES himnična trilogija Danes, 28. marca, ob 19. uri v cerkvi na Kolonkovcu. * * * V sredo, 31. marca, ob 19.30 v cerkvi v Barkovljah. Gledališča i’ Umrl je zavednf antifašist Josip PrascI Po dolgi iri hudi bolezni je " pred dnevi v starosti komaj 61 let v tržaški bolnišnici umrl Josip Prasei iz Prebenega. Pokojnega Josipa so dobro poznali in cenili vsi Brežani, bil je namreč zaveden Slovenec, ahj Pred dnevi so v Prvačim pokopali priznanega profesorja Marija Bratino, ki je bil v času italijanske okupacije eden redkih izobražencev na Vipavskem. Rodno vas Stomaže je zapustil pri enajstem letu in nadaljeval študij vse dokler ni diplomiral na univerzi iz klasičnih .jezikov latinščine in grščine. Leta 1945 je po osvoboditvi prevzel nalogo strokovnega delavca v dijaškem domu v Trstu, leto dni kasneje pa ga je PNOO poslal v Koper, kjer je služboval do upokojitve pred devetimi leti. Dijaki iz Kopra se ga s hvaležnostjo spominjajo kot odličnega pedagoga in profesorja latinščine, grščine in italijanščine. Več kot 10 let je urejeval pokrajinski arhiv v Kopru, na kar je bil še posebno Donosen. Zadnja leta se je lotil proučevanja dogodkov iz NOB na Goriškem in tudi objavil nekaj zapisov. Zahrbtna smrt pa je mnogo prezgodaj pretrgala njegovo življenjsko nit Naj mu bo lahka domača gruda. ženi Milki in ostalemu sorodstvu pa naše iskreno sožalje. (BS1 •v h : a ' ; -n - '•» v Razna obvestila KRUT obvešča svoje člane, ki obiskujejo bazen v Strunjanu, da poravnajo račun za mesec april najkasneje do 31. marca na sedežu ZVI - UL Montecchi 6, od 9. do 12. ure. Odhod avtobusa bo v četrtek, 1. a-prila, ob 14.15 s Trga Perugino. Sekcija KPI J. Verginella iz Križa vabi na javno zborovanje s predsednikom in svetovalci komunistične partije v rajonskem svetu za zahodni Kras, ki bo v četrtek, 1. aprila 1982, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Dnevni red: 1. kandidatna lista komunističnih svetovalcev za letošnje volitve; 2. obračun dosedanjega delovanja; 3. natančni regulacijski načrt za Križ. KD F. Prešeren Boljunec obvešča, da je zaradi zadržanosti prof. Karla Voduška plesni tečaj preložen na jesen. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje NOVA MEDNARODNA • INFORMACIJSKA UREDITEV V SVETU ki Ko v sredo. 31. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo dr. Tomo Martelanc • ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. ROSSETT1 Danes ob 16. uri red druga nedelja, Stalno gledališče iz Turina predstavi Goldonijevo delo «La villeg-giatura*. Režija Mario Missiroli. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije pri osrednji blagajni. Zadnja predstava. « » * V sredo, 31. marca, bo hrvaško narodno gledališče Drama iz Zagreba predstavilo delo Marina Drži-ča «Dundo Maroje*. Za abonente 50 odst. popusta. Veljavni so odrezki sezone 1981/82, ki niso bili izkoriščeni. Rezervacije pri osrednji blagajni. VERDI Danes ob 16. uri (red G za vse vrste prostorov) tretja predstava o-pere D. Cimarose «11 matrimonio segreto* (Tajna poroka). Dirigent Massimo de Bernart, režija Anto-nello Madau Diaz. Pri blagajni gledališča se prične danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic. * • • Danes ob 11. uri bo v Verdijevi mali dvorani koncert komorne glasbe, ki ga bo vodil Severino Zan-nerini. Na programu Koncert v c-molu za oboe in harfe D. Cimarose. sodeluje solist Alessandro Bo-nelli, Viozzijeva skladba «Quattro momenti* in Rossinijeva skladba »Variacije v C-duru» za klarin in orkester, sodeluje solist Sebastian Lojacono. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic (tel. 631-948). "*i V gledališča Verdi se pripravljajo na uprizoritev opere «Halka* Stanislawa' • Moniuszka. m GLASBENA MATICA TRST Sezona 1981-82 9. abonmajski koncert v ponedeljek, 5. aprila 1982 ob 20.30 v Kulturnem domu MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA iz Kopra Dirigent: MIRKO SLOSAR Kino Ariston 16.00—22.00 «Anni di Diom-bo*. Barvni film. Ritz 16.00 »Taps — Squilli di ri-volta*. Eden 16.30 »Eccezzziunale veramen-te». Grattaclelo 16.30—22.15 «Borotalco». E. Giorgi in Carlo Verdone. Fenice 16.00 «11 tempo delle mele*. Nazionale 15.00 «Cugine mie*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «La časa stregata*. Renato Pozzetto. Jutri ob 17.00. Aurora 16.00 «Innamorato pazzo*. Adriano Celentano in Ornella Muti. Moderno 16.00—22.00 »BoUenti spi-riti». Filodrammatico 15.00 «Piaceri par-ticolari di una donna di classe*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capltol 16.00 «La gatta da pelare*. P. Franco. Vittorio Veneto 16.30 «La corsa pid pazza d'America*. Roger Moore. Mignon 16.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 «Le calde ragazze di Amburgo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumlere 15.30 «Ecco noi per esem-pio*. Renato Pozzetto in Adriano Celentano. KD LIPA vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v sredo, 31. marca, v Bazoviškem domu v prvem sklicanju ob 20. in v drugem sklicanju ob 20.30. Dnevni red: 1. izvolitev delovnega predsedstva; 2. predsedniško poročilo; 3. tajniško poročilo; 4. blagajniško poročilo; 5. razrešnica; 6. volitve; 7. razno. ŽENE OD DOMJA se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali k lepemu uspehu praznovanja letošnjega PRAZNIKA ŽENA Posebna zahvala domači pustni skupini za prispevek Danes, 28. marca 1982 bo v Finžgarjevem domu MATERINSKI DAN Nastopajo najmlajši iz otroškega vrtca, otroški zbor »VESELA POMLAD* in ansambel «ZVEZDE». Na sporedu bo tudi zabavni prizorček »TORTA ZA MAMO* Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 30. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano Jože Javoršek o sebi: odkrito, kritično, polemično Srečanje z avtorjem ob izidu »Ogledal*, zbirke gledaliških kritik, ki jo je te dni izdalo Založništvo tržaškega tiska. Pred tem bomo odprli fotografsko razstavo Janeza Bogataja. Izleti Sekcija KPI »J. Verginella* iz Križa prireja od 15. do 19.5. izlet na Dunaj in od 8. do 17.8. izlet v SZ (Moskva, Leningrad in Kijev). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213 Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 12. a-prila v Nadiško dolino. Kosilo v Kobaridu. Povratek preko Soške doline. Odhod ob 8. uri izpred sedeža dežele - Oberdankov trg. Cena izleta 17.000 lir. Vpisovanje jutri, 29. in 30. marca ter 1. in 2. aprila od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, telefon 64459 ali 732858. Miiiiitiiiiiimimiiiiimiitiiiifiibiiiiiiii mn,m, m mm am mt ii»iiiiiiiiiiiiiiiiiii»i»i»mi«i»i«hi i»h tim,m,mi m, naiiitaiiiii iiiiiiiitmiiitiiiiiiiiaiintiiiiiiiii ■iMiiimiuiuraunimniiiiiiiiiHBiiHiiiiiiiimiiiiiiHMiiiiimmmiie (- Danes, NEDELJA, 28. marca JANEZ Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 18.27 — Dolžina dneva 12.34 — Luna vzide ob 7.50 in zatone ob 22.11. Jutri, PONEDELJEK, 29. marca CIRIL Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.7 stopinje, najnižja' 6,6; ob 18. uri 13 stopinj, zračni tlak 1020,7 mb pada, brezvetrje, vlaga 47-odstot-na, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Roberta Petra-chi, Denis Cossutta, S.vdney Simi-cich, Cristian Dellavalle, Claudio Furlan, Sara Leghissa. UMRLI SO: 94 letna Matilde Sturz vd. Coretti, en mesec star Matteo Ricatti, 39-letni Marino Gerdol, 92-Ictna Teresa Coassin vd. Alberti, 71-letna Giuseppina Badodi vd. Sr-pic, 70-letna Anna Švab vd. Lah, 77:letna Linda Shivez vd. Petronio, 76-letna Isalx41a Duria vd. Godina, 87rletni Adriano Gallimici, 78-letna OUmpia Predonzan por. Dinelli, 86-letni Oreste Pinsky, 84-letna Anna Abram vd. Cok, 71-letni Mario Zabredli. OKLICI: geometer Roberto Giur-co in uradnica Dorina Limoncin, delavec Dario Roje in gospodinja Gabriella Tognacci, uradnik Bruno Biagini in uradnica Luigia Cante, novinar Ilenzo Šanson in gospodinja Manuela Marussi, delavec Giuseppe Di Terlizzi in uradnica Maria Gabriella Andronico, uradnik Luciano Včeraj-danes ZA VAŠO POROKO... «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Zorro in uradnica Lorella Cavalieri, finančni stražnik Nicola Tarantino in frizerka Sonja Jurinčič, prista-niščnik Alessandro Giorgi in uradnica Donatella Russiani, uradnik Li-vio Sacchetti in gospodinja Elisabet-ta Zuleger, študent Ratko Žurž in študentka Alessandra Mansi, trgovec Edgardo Devescovi in trgovka Licia Farnetti. delavec /Sergio' Doz in frizerka Sonia Mezzina, delavec Sergio Leghissa in prodajalka Maria Teresa Armenia, finančni stražnik Cataldo Strippoli in prodajalka Donatella Piaia, profesor Pasquale Acri in profesorica Elisabetta Pe-trarota, elektrikar Savino Bevilac-qua in delavka Anna Frandoli, mehanik Marino Sergi in maserka TT-ziana Giacomi, avtoelektrikar Fabio Ferluga in delavka Milena Brčič, uradnik Giorgio Allegretto in uradnica Elisabetta Olivo, pravni zago- vornik Furio Stradella in uradnica Elisabetta Visalli, radijski- tehnik Claudio Corte in uradnica Emilia Tonini, zdravnik Fulvio Iskra in uradnica Marina Guglielmi, uradnik Alessandro Meterc in učiteljica Bruna Franco, inštalater Roberto Vat-tovaz in trgovka Manuela Femetti, finančni stražnik Michele Di Buduo in delavka Elisabetta Lacedonia, trgovec Giorgio Giorgi in uradnica Lena Maria Vellich, uradnik Sergio Storelli in uradnica Daniela Grilli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul, S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Se-sljan, Bazovica. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Sesljan, Bazovica. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazžini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Sesljan, Bazovica. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek; tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 32 72 81 80 20 CAGLIARI 74 7 28 10 9 FIRENCE 87 18 48 76 1 GENOVA 27 69 18 42 60 MILAN 88 18 34 14 12 NEAPELJ 4 66 64 11 83 PALERMO 17 30 31 21 22 RIM 27 23 11 2 44 TURIN 58 20 86 25 28 BENETKE 84 74 75 66 5 ENALOTTO X Z 2 12 1 1 1 X 2 2 1 KVOTE: 12 - 37.374.000 Ur 11 - 981.000 Ur 10 - 78.100 lir Razstave V galeriji «Cartesius» je razstava škotskega slikarja Alistaira Craw-forda. Razstava bo odprta do 1. a-prila. V galeriji »Corsia Stadion* je razstava slikarja Claudia Morettija. Razstava bo odprta do L aprila. V palači Costanzi kolektivna fotografska razstava «Fotografija v Trstu danes*. Razstava bo odprta do 4. aprila. V galeriji Rosson) razstavlja do 31. marca Vera Furlan. SKD Tabor - Opčine. Razstava Silvija Pečariča bo odprta še danes, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Šolske vesti Poklicna šola «Jožef Stefan* javlja, da bo v sredo. 31. t.m., ob 17. uri na sedežu šole roditeljski sestanek. OBJAVA O NATEČAJU OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO. PLIN IN VODO TRST obvešča, da je na ogled na oglasni deski tržaške občine razpis natečaja v obliki zasebne licitacije, po postopku, ki ga predvideva čl. 1 odstavek a) zakona št. 14 z dne 2. 2. 1973 in naknadna pravila, za izkop in vsa preostala dela v zvezi s postavitvijo kabla 30 kV od primarne kabine «Rojan* ustanove ENEL do primarne kabine «Stoppa-ni* podjetja ACEGA za osnovni znesek zakupa v višini 40.000.000 lir. Generalni direktor f.f. (dr. inž. Tullio Devescovi) TRŽAŠKA POKRAJINA Izredna komisija RAZPIS NATEČAJA Prot. št. 27/130-82 Predmet: Zakup za okrepitev in splošno ureditev pokrajinske ceste v Prebenegu (I. del) PREDSEDNIK v smislu zakona št. 14 z dne 2. 2. 1973 OBVEŠČA da je razpisan natečaj za poveri-tev zakupa za zgoraj navedena dela in to v obliki zasebne licitacije (čl. 1 odstavek a) zakona) s predložitvijo ponudb, v katerih bo naveden odstotek znižanja osnovnega zneska licitacije 119.500.000 lir. Zainteresirani lahko pošljejo svojo prošnjo na kolkovanem papirju na upravo tržaške pokrajine (Ulica Genpa 21, Trst) do 12. ure 16. a-prila 1982. Predsednik dr. Domenico Mazzurco PELUCCER1A CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301 ALPETOUR Zdravje v naravi HOTELI POKLJUKA 64260 BLED (Tel.: 064/77-027) Slovenija - Jugoslavija ZA OBISK SE PRIPOROČAMO CASTEL Drevored XX Settembre 67/b telefon: 573098 — TRST ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMČG IN DRVA od 12.000 Kcal. do 25.000 Kcal. Instalacije m naprave zo centralno gret|e ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika ifikj foto-kino C|l kontaktne leče Ulica Bnonarrotl 6 (prečna UL Rossetti) TRST Telefon 77 29 96 TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d’Alviano s Q kova lavazza oro grandi auguri 500 g lir 5190 brandy fundador 70 cl lir 5320 i :•> I velikonočna potica konfekcija i kg ur 3490 crackers povesi v vrečki 760 g lir 1590 biancosarti 70 cl lir 3790 vina collinoro (soove valpolicella bardolino) 75 cl lir 875 paradižnikova mezga sarella v steklenici 685 g lir 490 cockfail bar motta 140 g lir 2290 olivno olje europa II lir 2290 2 pločevinki v .v sončničnega olja lOUUZlO (kar znaša 1320 lir za pločevinko) vsaka 1 I lir 2640 fun brick v semenskem olju 170»iir j g ^ riž scotti r.b. 950 g lir 990 33 testenine nidi d’oro buitoni 250 g 1» 600 koruzno olje oio 11 lir 1690 sveži «tortelliniš z mesom 1 kg lir 2480 dash veliki format 9 kg lir 16740 6 toaletnih mil camay konfekcija 600 g lir 1980 TEDEN PARMEZANA Pn53BfnSSfc GORIŠKI DNEVNIK 28. marca 1982 NEUSPEL POSKUS NETENJA SOVRAŠTVA MED NARODNOSTIMA Večina dijakov ni nasedla provokacijam in hujskanju proti pravicam Slovencev I reko 100 dijakov zavoda Galilej v Goniči je odobrilo (z enim samim nasprotnim glasom) protestno resolucijo, v kateri obsojajo izpade nestrpnosti v Trstu ter izrekajo solidarnost s sodržavljani slovenskega jezika V teh dneh smo tudi v Gorici priča poskusom, da bi s propagandistično kampanjo med dijaki višjih srednjih šol skušali ustvariti umetno protislovensko vzdušje, ki temelji na popolni dezinformiranosti dijakov in nepoznavanju problemov slovenske manjšine ter zakonskih osnutkov za njeno zaščito. V Trstu so to kampanjo pred dobrim tednom sprožili pripadniki fašističnega gibanja Fronte della Gioventu, t.j. organizacije, katere člani so odgovorni za celo vrsto napadov in atentatov v Trstu in okolici, pa ne samo tam, saj so nekateri kolovodje tržaških neofašistov neposredno vpleteni v vsedržavno mrežo črnega terorizma in so se njihova imena pojavila tudi v aktih sodnih preiskav o pokolu na bolonjski železniški postaji. V zadnjih dneh so se tudi pred go-riškimi srednjimi šolami pojavile skupinice prenapetežev, ki so skušale prepričati dijake, da bi zaščitni zakon za Slovence v Italiji pomenil splošno zlo za vsakogar, ki ne obvlada slovenskega jezika. Nekaj dijakov je res nasedlo tej provokaciji, zaradi česar se je treba resno vprašati, kakšna šola je ta, ki dijakom ne posreduje niti najosnovnejših informacij o njihovem mestu, kot je prisotnost slovenske narodnostne skupnosti v Gorici. Vendar je dogajanje na italijanskih šolah v zadnjih dneh tudi jasno pokazalo, da je protislovenska kampa nja sad gonje točno opredeljenih političnih krogov in da nima resničnega odziva med veliko večino gori-ških dijakov. Medtem ko je v Trstu prišlo do zasedbe nekaterih šol s strani organiziranih desničarskih skupinic, se to ni zgodilo v Gorici, kjer so fašisti številčno in organizacijsko manj prisotni kot v Trstu. Svojo protislovensko kampanjo so hoteli razširiti tudi na naše mesto, kjer so pred nekaterimi šolami razdeljevali iste letake, ki so jih njihovi tržaški pajdaši delili pred tamkajšnjimi šolami. Vse kar so dosegli doslej pa je bilo to, da je manjšina dijakov nekaterih šol zapustila šol- ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA C*** S\* TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174 POMLADANSKE MODNE NOVOSTI ELEGANTNA IN ŠPORTNA OBLAČILA V ŠTANDREŽU Ulica Cavalleggeri di Lodi 25 je odprta NOVA TRGOVINA, v kateri dobite v veliki izbiri: • SPODNJE PERILO • VOI.NO - BOMBAŽ • GUMBE • ROČNA DELA ZA OTROKE Priporoča se JOANA NANUT FRATTIMA HA ZAH s noti r Športna konfekcija In športni artikli pokali, plakete medalje, urarstvo In radiodifuzna TRŽIČ — UL C. BATTISTI 10 TEL. 43-160 AGUZZONI s. p. A. ZASTOPNIK FIAT ZA GORIŠKO POKRAJINO sedež Korzo Halla, 169 tel.: 84093 84256 mehanična delavnica Ul. Terza Armata. 145 tel.: 83131 0asuzi3ni. umna TI NUDI VSE MODELE AVTOMOBILOV FIAT VELIKO IZBIRO RABLJENIH AVTOMOBILOV KERAMIKA BRUNETTA TRŽIČ Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129 ■ KAMINI ■ MOOUETTES ■ PARKETI ska poslopja in odšla na spomladanski sprehod v znak protesta proti nečemu, ki mu pravijo «bilingvi-zems in ki ima gotovo v sebi nekaj pošastnega, čeprav nihče ne ve točno, za kaj pravzaprav gre. Že včeraj pa se je stanje po italijanskih šolah skoraj povsem normaliziralo. Na znanstvenem liceju se ni ponovila petkova stavka, tako da je bilo včeraj odsotnih komaj pet odstotkov dijakov, t.j. običajno povprečje odsotnosti. Na zavodu za geometre «E. Fermi* so skušali desničarji vsiliti splošno stavko. V prvih jutranjih urah je bilo zborovanje, kjer se je večina dijakov odločila, da zavrne provokacijo in nadaljuje z rednim poukom. Manjšina ni sprejela demokratične odločitve in zapustila poslopje, tako da je bilo 37% dijakov odsotnih (ta podatek vsebuje tudi odsotne iz drugih razlogov). Na drugih šolah ni bilo ne včeraj, ne v prejšnjih dneh, nikakršnih problemov, čeprav so nam povedali, da so ponekod, kot na primer pred trgovskim poklicnim zavodom v petek ljudje, ki s šolo nimajo nobenega opravka brez uspeha prepričevali dijake naj stavkajo. Mirno je bilo tudi na klasičnem liceju «Dan-te», kjer so imeli dijaki redno zborovanje, ki pa ni zadevalo vprašanja dvojezičnosti, medtem ko je bilo nekaj protestov na učiteljišču «Slataper*, ki pa so zadevali nekatera notranja vprašanja. Nekaj besed več zasluži v kali zatrti poskus protesta na tehnično-indu-strijskem zavodu «G. Galilei*, kjer je treznost večine dijakov in učinkovit poseg ravnatelja preprečil kakršnokoli instrumentalizacijo. Skupinica dijakov je včeraj v jutranjih urah skušala prirediti stavko, ko pa ji to ni uspelo je pristala na predlog ravnatelja, ki je dijakom dovolil izredno zborovanje. Tu se je med demokratično diskusijo izkazalo, da niti organizatorji stavke niso vedeli kaj je ■- POMEMBNA PRIDOBITEV ZADRUGE TIK PRED NJENIM OBČNIM ZBOROM (3. APRILA) Kmetijska zadruga ustanovila lastno zavarovalno agencijo za potrebe naših okoliških prebivalcev V soboto, 3. aprila, bodo člani Kmetijske zadruge v Trstu polagali obračun dela v minuli poslovni dobi. Občni zbor bo v zadružni dvorani na Proseku, kjer je tudi sedež krožka Primorje. Mimo obračunske obravnave kot take bo na dnevnem redu spoprijem z nedavno in spodbudno pridobitvijo te naše hvalevredno delujoče organizacije: z ustanovitvijo njene lastne zavarovalne agencije Unipol. O zadevi smo se po-razgovarjali s predsednilcom Kmetijske zadruge Dušanom Kodričem. Kitko in zakaj se je porodila ta zamisel? Nekako pred slabimi dvajsetimi leti že se je zadru/no gibanje vsevprek po Italiji zadolžilo, da si privošči lastno zavarovalno družbo, ki naj bi poslovala po resnično demokratičnih vodilih, tako da bi se zadružnim organizacijam in posameznim zadrugam ter zadruga-rjem ne bilo treba naslanjati na obstoječe velike zavarovalnice, ki so izrazit odraz kapitalističnega sistema. Tn tako je Zadružna zveza - Lega delle cooperative zares ustanovila svojo zavarovalnico, to je Unipol s sedežem v Bologni (v lastni novi palači) in agencijami v vseh večjih mestih. To je ravno primer Kmetijske zadruge, kajne? Tako je. Doslej je zavarovalnica Unipol imela na Tržaškem eno samo, in to mestno agencijo s sedežem na Trgu Venezia, kateri načeluje glavni agent Luciano Mug-gia. Ker je agencija težko prodirala na podeželje, smo se pred leti začeli pogajati z vodstvom zavarovalnice za odprtje še ene agencije, ki bi bila namenjena okoliškemu prebivalstvu. In uspelo vam jo. Kje pa je sedež nove agencije? Da, po dolgotrajnem dogovarjanju nam je uspelo. Agencija ima sedež na Trgu Curiel št. 2 v Miljah, ni pa seveda še dodobra urejen. Zavarovalnica Unipol se je močno uveljavila v vsedržavnem merilu. čemu pripisujete tolikšen u-speh? Nedvomno njeni vsestranski solidnosti v poslovanju. Pomislite, da se je tako po poslovnem obsegu kot in še zlasti po ugledu in resno- sti ter po kakovosti storitev dokopala do samega vrha zavarovalstva v Italiji, kar spričo dejstva, da je v državi zavarovalnic.'— od največjih pa do najmanjših — kot gob po dežju, niso mačje solze. Kako in v katero smer jc Unipol razpredla svojo mrežo? Unipol tesno sodeluje predvsem z delavsko-sindikalnim gibanjem, s stanovskimi in strokovnimi organizacijami, ki združujejo kmetovalce, male trgovce in obrtnike — pri nas torej tudi, denimo, s Kmečko zvezo oz. organizacijo Confagri-coltori — skratka z vsemi demokratičnimi organizmi, v katerih so včlanjeni tako delovni ljudje v odvisnem kakor delovni ljudje v neodvisnem službeno poslovnem razmerju. Unipol odigrava potemtakem tudi določeno politično vlogo v demokratičnem smislu? Res je. Zavarovalnica je na pri- Neracionalna usmeritev državne politike v skoraj izključno industrijske naložbe, kar je imelo za posledico nesramno zapostavljanje vseh ostalih gospodarskih dejavnosti, je v teh zadnjih letih zapustila najvidnejše negativne sledove v prvi vrsti na kmetijskem področju. Teinu 'pravilu se ni žal moglo izogniti naše kmetijstvo, ki je spričo svoje specifike utrpelo še večjo škodo in vsestransko zapostavljanje, pa tudi število poklicnih kmetov se je strahovito znižalo na skoraj neznaten odstotek kmečkih entuziastov. Če je po eni strani res, da se s kmetijskimi panogami danes poklicno ukvarja bolj malo naših ljudi in da obdelovanje zemlje ni več tako intenzivno, kot je bilo še pred kakim desetletjem, pa je tudi res, da so predvsem rodo-vitnejše površine precej skrbno obdelane in odstotek zapuščenih zemljišč je dejansko precej nizek. To pa pomeni, da so naši mer odprla na stežaj vrata tudi posameznim narodnostnim skupnostim. Z odprtjem agencije Unipol — Kmetijska zadruga je to le še potrdila, toda značilna je njena vloga, recimo, v Gornjem Poadi-žju, kjer se nemško govoreče stranke skoraj izključno poslužujejo njenih uslug. Na katera področja vse segajo te storitve? Dejansko sega na vsa znana za-varovalska področja, omenim pa naj nekatera, ki lahko še prav posebej zanimajo naše ljudi v okolici: naša agencija bo zavarovala hišo proti požaru, vsa vozila — od zasebnih avtomobilov pa do kmečkih vozil, dalje imovino zoper tatvine, potem bo kmeta zavarovala proti toči, ki pomeni v naših krajih hudo nadlogo, nazadnje je na vrsti še nezgodno in invalidsko zavarovanje pa še zavarovanje za primer smrti. ljudje še vedno zelo navezani na svojo zemljo, kar pride še toliko bolj do izraza v trenutkih, kot je žal sedanji, ko so zaradi tolikšnih razlastitev na tem, da jo izgubijo. čeprav je sorazmerno višji odstotek polkmetov, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje «o part-time», pa je število redno vpisanih v kmečko zavarovanje prenizko in prav gotovo ne ustreza dejanskemu številu tistih, ki izpolnjujejo vse pogoje, da bi uradno pridobili status kmeta. Tu mislimo predvsem na vse tiste žene, ki delajo doma. Na osebni izkaznici so označene kot družin- VČLANITE SE v Kmečko zvezo Omenili ste tatvino. Kaj pa rop? In v čem se Unipol razlikuje od velike večine drugih zavarovalnic, ki znajo tako spretno, čeravno zakonito, izkoriščati tiste tako drobno natiskane klavzule na zavarovalni polici, ki poprečnemu človeku kar uidejo, če se ne oboroži s kar največjo potrpežljivostjo potrebno, da od A do ž prečita vse besedilo? Resnosti in solidnosti zavarovalnice Unipol nisem podčrtal kar tjavdan. Osebje zavarovalnice posluje v tem smislu kar se da pošteno, zavarovancu ničesar ne prikrije in gre mu na roko s poštenimi in nepristranskimi nasveti. Isto velja za našo agencijo, seveda, zato naj ljudje ne bodo v skrbeh, vedeti pa le morajo, zakaj in kako se zavarujejo. Mi jim bomo po vseh naših močeh pomagali. ske gospodinje, dejansko pa dobršen del svojega delovnega dne običajno prebijejo na njivi. Tem moramo prišteti vse tiste naše bralke, ki bi si rade ustvarile neko zavarovalno pozicijo, a ne vedo, kako naj to dosežejo. Tem kategorijam dajemo danes nekaj napotkov, da se ne bodo v bodoče ponavljali prizori, ko interesentke sprašujejo po pokojnini oziroma o svojih pravicah, ko je že prepozno, da bi si ustvarile zavarovalno pozicijo: če bi se pozanimale pravočasno, bi lahko brez večjih težav pridobile pravico do kmečke pokojnine, ki je sicer nizka, pa vendar predstavlja dragocen vir dohodkov za stara leta, ko se krepko občuti, če je zagotovljen kak vir dohodkov in da ni človek odvisen od drugih. Katerim pogojem je treba zadoščati za vpis v kmečko zavarovanje? — Redno in pretežno je treba obdelovati kmetijske površine. Osnovni sestavini sta torej delo in seveda zemlja. Kar zadeva ob- Važno obvestilo za vinogradnike Kot je bilo že dolgo od tega sklenjeno na seji vinogradniške komisije naše strokovne organizacije, na katero so bili povabljeni vsi vinogradniki, bo Kmečka zveza izpolnjevala članom prošnje za vpis v pokrajinski vinogradniški konzorcij iz Gorice. Konzorcij deluje v Goriški pokrajini že več let in svojemu članstvu izpolnjuje zavarovalne police proti toči, slani itd. Vsak vinogradnik, ki zavaruje svoje trte, je v primeru neprilik deležen 40-odstotnega povračila celotne povzročene škode. Zato vabimo vinogradnike iz tržaške pokrajine, ki se želijo včlaniti v pokrajinski vinogradniški konzorcij iz Gorice, da se čimprej javijo v uradih Kmečke zveze v Ul. Cice-rone 8/b, kjer bodo lahko izpolnili ustrezne obrazce za vpis v Konzorcij. Poleg osebnih podatkov in davčne številke (codice fiscale) bodo morali zainteresirani posredovati osebju Kmečke zveze podatke o celoviti površini zemljišča, o vrsti trt, o površini nasada (v kvadratnih metrih) in o količini pridelka, izraženi v stotih. delovalna zemljišča, moramo takoj pristavili, da ni predvideno le lastništvo, temveč tudi navadna posest, ki izhaja iz najema. Zadostuje le simbolična predaja v najem določenih particel s pismenim dokumentom, ne da bi bilo potrebno kakršno koli overovljen je ali poseg notarja. Dokaj enostaven postopek torej. Obsežnost kmetijskih površin, ki so potrebne za vpis aktivne enote v sezname urada za poenotene kmečke prispevke SCAU, je strogo vezana na kvaliteto zemljišč o-ziroma kultur, ki so označene na katastrskem listu. Najbolj «dra gocenb so vrtovi (koeficient 800), sledijo trtni nasadi (koeficient 180), setvena zemljišča, travniki, gozdovi, pašniki ipd. Treba je preračunati, če je zemljišč dovolj za najmanj 104 dneve kmečkega obdelovanja, dejansko pa vsak za varovanec plačuje prispevke za 156 dni v letu. BORIS SIMONETA Razgovor zapisal DRAGO GAŠPERLIN Tajništvo Kmečke zveze •iiiiiiiiiiiiiiiiuiiriiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiriiiiiiiiinir,mi„iiih,„i,),iii-ii,innHiirMminuHimMmMMHimMiMHmniiinHHmniMnmHinnmiinHiHmmiiimiHM Dokaj enostaven postopek in lahki pogoji da se lahko vpišemo v kmečko zavarovanje ■UiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiHnnniiiiiniiininiiiuiiimiininmiinnHnuiinHnmiiMHi...................................... • Pravico imamo zahtevati, da tudi sami sodelujemo (Nadaljevanje s 1. strani) hov socialni položaj, narodnostno sestavo prebivalstva in v večini primerov prineslo neskladje v izrabi prostora. Tudi te oblike nasilnega odtujevanja je prav tako dokumentirano že obdelal Lucijan Volk v svojem referatu na manjšinski konferenci; med temi oblikami so: a) vojaške služnosti; b) državna cesta štev. 202; c) begunska naselja; č) industrijsko pristanišče; d) tovorno postajališče pri Fernetičih; e) naftovod Trst Ingolstadt in plinovod Trst Furlanska nižina; f) krajevni objekti (poboljševal niča, smodnišnica itd.). Kot je zapisal dr. Marijan Klemenčič v svoji doktorski diserta ciji «Geografska preobrazba podeželja na Tižaškem po zadnji voj-n-» sc tedanji tajnik Kmečke zveze v svojem referatu zaveda nujnosti zgladitve posameznih naprav za gospodarski dvig tržaške po krajine, ko hkrati na osnovi dokumentov dokazuje načrtnost ak cij oblasti, da bi v kar največji meri oslabile gospodarsko in narodnostno moč slovenskega prebivalstva. Ob vrsti objektov pokaže Lucijan Volk — pravi dr. Klemenčič v svoji disertaciji — da so šle oblasti tako daleč, da so s svojimi ukrepi proti Slovencem naredile ogromno škodo celotni družbeni skupnosti tržaške pokrajine (uničen je najboljše kmetijske zemlje, neustrezna poselitev, povezana z nastajajočimi socialnimi problemi doseljenega prebivalstva, anarhičnost v prostorskem razvoju). Posledice odtujevanja zemlje pa so po njegovem za Slovence naslednje: a) individualna gospodarska škoda stotinam malih posestnikom, ki jim je bilo uničeno ali močno okrnjeno posestvo; b) socialna in gospodarska škoda vsej slovenski narodnostni skupnosti, ki je izgubila dobršen del zemlje kot pomembne podlage za svoj obstoj in razvoj in je bla podvržena socialni preslojitvi; c) zmanjšanje politične moči slovenske manjšine, zlasti z naseljevanjem beguncev. Poglavje o razlastitvah slovenske zemlje, ki se je odprlo z odlokom štev. 41-51, 4 z dne 3.5.1947, s katerim je bil odobren načrt o uresničitvi javnokoristne in najvažnejše prometne infrastrukture na tržaškem teritoriju, tako imenovane Trbiške ceste, ali državne ceste 202, ki je terjala 700.000 kvadratnih metrov razlastitev, se sedaj nadaljuje. Medtem smo že žrtvovali nad 3,5 milijona kvadrat- nih metrov v veliki večini obdelanih in zelenih površin. Do kdaj se bo nadaljevala taka politika pristojnih oblasti, ki z načrtnimi akcijami za oslabitev gospodarske in narodnostne moči slovenske narodnostne skupnosti povzročajo veliko škodo tudi celotni krajevni stvarnosti? Do kdaj bo razlaščena zemlja še naprej namenjena izključno nekmetijskim namenom? K vsemu temu je treba dodati, da slovenska narodnostna skupnost na Tržaškem, kot tudi na Goriškem in v videmski pokrajini, ni nikoli nasprotovala splošnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju, kakor mu tudi sedaj ne nasprotuje, čeprav mu mora žrtvovati del svoje gospodarske tradicije, to je zemljo. Pravico pa ima zahtevati, in to pravico ji je treba priznavati, da lahko tudi sama sodeluje pri izbirah in smernicah napredka, ki ji ne sme povzročati samih žrtev, ampak ji mora nuditi tudi pogoje, da lahko soodloča za ustvaritev boljših možnosti obstoja za celotno krajevno skupnost. To je ena poglavitnih zahtev, poleg seveda pravičnih protivrednosti tako za celotno kot ožje skupnosti, za žrtvovano zemljo, ki jih postavlja v sedanjem trenutku slovenska manjšina, ko se ji ponovno nasilno odtujuje del življenjskega prostora. Dobro je znano načelo, da kdor načrtuje, ta odloča; pri odločanju pa so seveda v ospredju interesi skupine, ki odloča; nam pa še ni uspelo doseči prisotnosti v odločujočih organizmih načrtovanja v tolikšni meri, ki bi ustrezala našemu položaju v naši pokrajini. Večje projekte prostorskih načrtov redno izvajajo tujci, ki so finančno močni: sami iščejo večje finančne učinke, kar pa se je vedno pokazalo kot škodljivo za socialni, gospodarski in prostorski razvoj ožjega ali širšega območja. Kot ugotavlja dr. Klemenčič, domače (skoraj izključno slovensko) prebivalstvo v vsakem primeru izgubi zemljišča, namenjena izgradnji objektov, hkrati pa pozneje nosi posledice špekulantskega pristopa k izvedbi projekta (na primer «Girandole» - naselje počitniških hišic, ki so pozneje bile ilegalno spremenjene v stalna bivališča). Ko odpiramo te probleme in se borimo proti izigravanju obstoječih predpisov v škodo domačega prebivalstva se nekaterim zdimo kot konservativci, večkrat nasprotni vsakemu napredku. V dobršni meri pa nam je že uspelo pokazati italijanskemu prebivalstvu, pravi še dr. Klemenčič, da se z bojem za narodnostne pravice borimo tudi za smotrnejši prostorski razvoj, kar koristi celotni krajevni skupnosti. Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev Kmečka zveza obvešča vse uporabnike kmetijskih strojev, vpisa nih v UMA (Utenti di Motori e Macchine Agricole), da morajo prijaviti morebitne ostanke goriva iz leta 1981, ter da lahko zaprosijo za prejem goriva za leto 1982 najkasneje do 30. junija. Obenem poziva vse tiste, ki te prijave v prejšnjih letih niso predložili, da to čim prej storijo, saj bodo v obratnem primeru kaznovani (odvzem statusa «UMA»). Da bi preprečili vsako komplikacijo in nesmiselne zamude, Kmečka zveza poziva vse zainteresira ne, naj se čimprej javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone 8/b in naj s seboj prinesejo knjižico «UMA». Tajništvo Kmečke zveze Vtf denarja na razpolago za razvoj kmetijstva Petletni deželni finančni investicijski plan za pomoč potresnemu območju se je lansko leto iztekel, zaradi česar ima dežela, v primerjavi s prejšnjimi leti, na razpolago precej več denarja za razvoj kmetijstva. To pomeni, da je finansirala celo vrsto zakonov, ki predvidevajo finančno pomoč kmetijstvu. Vse. ki bi se radi poslužili teh denarnih pomoči pozivamo, naj se javijo v uradih Kmečke zveze, ki so jim na razpolago za vse nadaljnje informacije in napotke. r • e SKRBNO JE TREBA UPOŠTEVATI CELO VRSTO STROKOVNIH NA VODU Pravilno sajenje sadnih drevesc zahteva kar največjo pozornost Glavni pogoj za to. da bo saditev sadnega drevja uspešna, je skrbno pripravljena zemlja. Že v jeseni, pred saditvijo, izkopljemo jame, ki naj bodo globoke 80 centimetrov in kvadratne s stranico v izmeri 1.20 metra. Nekaj dni pred saditvijo jamo napolnimo: na dno naložimo drobno kamenje, ki naj služi kot drenaža, vendar samo v primeru, da je to res potrebno. Nato začnemo s saditvijo drevesca, pri čemer moramo upoštevati naslednja navodila: 1. V mokro zemljo ne smemo saditi, ampak sadimo lahko le v suho, da tako preprečimo strnjenost (kompaktnost) zemlje in z njo zadušitev korenin. 2. Hlevski gnoj mora biti docela zrel in pomešan z zemljo, z njim napolnimo jamo skoraj do polovice v višino. 3. Korenine obrežemo in prikrajšamo, koreniko vodnico, odrežemo, kakor tudi odrežemo vse polomljene korenine. 4. Dan pred sajenjem namočimo korenski sistem v brozgi, ki jo pripravimo iz kravjeka, fine zemlje in vode. 5. Pri sajenju moramo paziti, da korenine ne pridejo v dotik z gnojem, ampak le s fino zemljo; cepljeno mesto naj se nahaja v višini zemeljske površine, kajti pregloboko sajeno drevesce se rado za duši in kmalu posuši. 6. Korenine zagrnemo z dobro fino zemljo in nato še pognojimo z umetnimi gnojili: za vsako drevesce uporabimo 350 gramov super-fosfata, 150 gramov kalijevega sulfata in 100 gramov amonijevega sulfata. 7. Ko smo jamo zasuli, izoblikujemo okoli debelca nekakšno skledico (glej sliko), v kateri se bo nabirala deževnica. 8. Drevesce prirežemo na zaželeno višino za nastavek ogrodja; pri tem moramo paziti, da zadnji najvišji popek leži na nasprotni strani s cepljenim mestom. 9. Drevesce privežemo k opornemu količu; tega zataknemo v trenutku. ko mu pristavimo drevesce za saditev. Vez ob debelcu naj bo rahla, da opušča lahko vsak premik debelca: drevesce se namreč lahko polagoma vleže z vso prekopano zemljo vred in če bi ga pretrdo privezali h količu, bi se zemlja ob koreninah zrahljala, korenine na bi ostale rzraku in se posušile. IVAN BAŠA • V območnem centru deželne ustanove za razvoj kmetijstva v kraju Rivolto (Codroipo) je bil včeraj redni občni zbor zadruge živinorejcev Friulcame. Oporni kollSelo—> cepljeno noet« ekodelioa kjer e« Mdrttnj* vod« navadna zemlja ♦"zemlja + umetne gnojile fina zemlja hlevski gnoj navadna zemlje drenaža (de je potrebna) Slika nazorno prikazuje posamezne plasti, s katerimi napolnemo jamo pred saditvijo pa še oporni koBč in debelce v pravilni višini. Sadjar naj se strogo drži navedenih navodil, sicer bo imel nemalo nevšečnosti Kaj je breskova kodravost in kako jo lahko zatiramo Breskova kodravost je glivična bolezen, ki jo povzroča glivica Taphrina deformans (Berk). Bolezen je breskvi ravno tako nevarna kot peronospora za trte ali škrlub za jablane in hruške. Pri nas nimamo racionalnih breskovih nasadov kot jih imajo po o-stalih pokrajinah naše dežele. Navadno gojimo po nekaj breskovih drevesc na vrtu za hišo ali v bližnjem vinogradu. Zakaj ne bi tudi njim posvetili malo skrbi in jih varovali pred glivičnimi boleznimi, kot je na primer zavijanje listov, ki jih vsako leto napada. BOLEZENSKI ZNAKI Kodravost breskve okužuje vse zelene dele, predvsem liste in mladice, mlade plodove in le redko cvetje. Najnevarnejše so posledice okužb na listih po odpiranju brstov. Spomladi, ko breskev odganja, opazimo, da lističi niso normalni, se kodrajo, so mehurjasti in mesnati. Med prsti postanejo krhki in lomljivi, rahlo rumenijo ali pri nekaterih sortah aiiiiiiiimuiiiminitiiiiiiMinmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuimiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiHiiiinin Nekatere metode za zatiranje varroaze ki so doslej dale najboljše rezultate Pred dobrima dvema letoma sem napisal za PD daljši članek, s katerim sem seznanil čebelarje z novim sovražnikom naših čebel: ta je pršica Varroa Jacobsoni. O tem parazitu se je v zadnjih letih mnogo pisalo, posebno v tistih državah, kjer se je več ali manj množično pojavil in pustošil po panjih. Specializirani laboratoriji za čebelje bolezni so izvedli številne raziskave, da bi odkrili sredstvo za zatiranje tega zajedavca. Takega sredstva pa še niso našli in niti izgledov, da bi ga v bližnji dobočnosti odkrili. Borba proti njemu bo torej po vsej verjetnosti še dolga in bo terjala mnogo naporov in sredstev. To je potrdil tudi zunanji kongres svetovne čebelarske organizacije A-pimondie v Acapulcu v Mehiki lanskega oktobra. Po vsem tem se bo čebelar, ki mu je pri srcu usoda njegovih živalic upravičeno vprašal, kaj naj torej stori, da bi se uspešno boril proti temu zajedavcu, da bi njegova družina ostala pri življenju, se razvijala in mu zagotovila pride lek — med. Ta skrb je toliko bolj upravičena, saj že vsi vedo, da se je nevarni parazit pojavil že v mnogih panjih naših krajev. Skušal bom opisati nekatere metode za zatiranje varroe, ki so najbolj v rabi in ki so dale do danes najboljše rezultate. Podčrtati pa moram, da nobena izmed njih ni tako učinkovita, da bi zajedavca popolnoma iztrebila. Nekateri pre- (HiliiiifiimiuiiiiiimilufimiimiiiimiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiniiiimiiiiimitmttiiiiiiitniumimmniii Le z dovoljenjem deželnih uradov mogoče nasaditi nove vinograde Konec lanskega leta je stopil v veljavo državni zakon št. 749 iz dne 18.12.1981, ki predvidela visoke denarne kazni za kršitelje norm Evropske gospodarske skupnosti o prilagojevanju vinskih pridelkov tržnim potrebam. Zakon pravi, da bodo morali vsi tisti, ki nameravajo nasaditi nov ivinograd. to lahko storili šele takrat, ko bo za to izdal dovoljenje pristojni deželni urad v sklopu z že omenjenimi normami EGS. Ta vin-kulacija velja vse do 30. novembra 1986. Vsakdo, ki se ne bo držal zgoraj omenjenih pravil, o-ziroma ne bo spoštoval izdanega dovoljenja, bo podvržen, poleg odstranitve vinograda, tudi denarni kazni od 1 do 2 milijonov lir za vsak ha nasajenega vinograda. V primeru da trt ne bi odstranil kršitelj .sam, bo to storila dežela izključno na njegove stroške. EGS skuša s tem zakonom ome jiti proizvodnjo vina, saj je znano, da velike količine pridelanega vina ne dobijo prostora na tržiščih. Poleg tega pa bodo imeli EGS. državni in deželni organi večje nadzorstvo nad že tako zapletenim vinogradništvom in bodo skušali omejiti nasade tisti trti, ki ne proizvaja vrhunskega vina. Obenem pa bodo lahko na podlagi opravljenih izvidov določili cone, kjer vinska trta uspeva najbolj rentabilno. Ker je omenjeni zakon zelo o-mejevalen in v tržaški pokrajini žal še nimamo cone DOC (kon trolirano poreklo) menimo, da vsakdo, predno vloži prošnjo na deželo, in v tem primeru veliko tvega, naj se javi v uradih Kmečke zveze za nadaljnja pojasnila. parati utegnejo uničiti tudi do 98 odstotkov prisotnih parazitov, ne utegnejo pa zatreti onih, ki se razvijajo skupaj s čebelo v pokritih celicah. Težave, ki jih znanstveniki do danes še niso znali premostiti, slonijo ravno na tem: kako uničiti zajedavca v celici, ko se še ni izlegel. To pa še ni vse: preparat ne sme škodovati matici in čebelam ter, končno, ne sme predstavljati nevarnosti za zdravje človeka, ki med uživa. Do sedaj znana sredstva pa imajo v večji ali manjši meri te negativne lastnosti. Kaj torej početi v naslednjih dneh, ko bo napočil čas prvih pomladanskih opravil v panju? Sredstvo, ki naj služi bodisi za ugotavljanje, kot tudi za zatiranje varroe, naj bo timol ali čisti naftalin. Ta dva preparata sta učinkovita ne samo pri zatiranju varroe, ampak tudi drugih čebeljih pršic in voščenega molja. Ker smatram, da je bolezen v naših krajih šele v začetni fazi, zadostujejo 3-4 doze po 3-4 g timola ali naftaline vsakih 7 dni, ki se ju porine pod satje na z oljem namazanem papirju ali v plitvi posodici. Ta postopek naj traja do polovice aprila. Vsaka doza ostane v panju od 3 do 4 dni. V drugi polovici aprila se mora čebelar pripraviti na drugo metodo zatiranja varroe. Ta sloni na odstranjevanju pokrite trotovske zalege, saj je znano, da se samica zajedavca poslužuje najraje prav trotovskih celic za zaleganje jajčec. Čebelar bo zato pripravil poseljen sat - gradilnik, ki ga bo razpolovil z navpično letvico. Polovica sata bo namenjena gradnji trotovskih celic, kar bo dosegel na ta način, da mu bo pritrdil zgoraj 3 do 4 cm široko satnico. Čebele bodo v kratkem času dogradile praznino s trotovskimi celicami. Ko bodo le te pokrite, jih bo čebelar odstranil in uničil ali skuhal. Če je bo odločil za kuhanje, bo lahko dobil prvovrsten vosek. Z odstranjevanjem trotovske zalege bo nadaljeval, dokler bo v panju prisotna. Ponavljam, da s tem postopkom ne bo utegnil zatreti popolnoma zajedavcev, bo pa dosegel, da se bo njih število skrčilo na takšno raven, da ne bodo ovirali razvoja in dela čebelje družine Dodati pa moram še nekaj: pogoj za uspešen boj proti varroazi ni samo metoda, ki sem jo zgoraj opisal. Važno je tudi. da čebelar Prilogo pripravila Aleksander Sirk Drago Gašperlin skrbi, da bo imel v svojem čebelnjaku močne družine in mlade matice, saj bodo samo takšne družine lahko uspešno kljubovale škodi, ki jo bo varroa povzročila. Na jesen, pred zazimitvijo, se bo ponovilo delo zatiranja s timolom ali naftalinom, tako kot spomladi. Za zaključek želim poudariti to, kar je znani avstrijski strokovnjak prof. Bretschko povedal januarja meseca 1981 na čebelarskem posvetovanju v Ljubljani: «Naša glavna pozornost mora biti obrnjena k vitalnosti čebelje družine... družine je treba bolje oskrbovati in morajo biti pod stalno kontrolo. Če V kratkem izplačevanje dopolnilne odškodnine za leto 1981 Vsi živinorejci in kmetovalci, ki so vložili prošnje za prejem prispevka za dopolnilno odškodnino za leti 1981 in 1982, bodo v kratkem prejeli prvi obrok omenjenega prispevka. Kraška gorska skupnost je sporočila Kmečki zvezi, da je dežela nakazala denar, ki ga bo KGS v najkrajšem času razdelila prosilcem. V zvezi s tem odplačilom pa Kmečka zveza tudi tokrat beleži nekatere nepravilnosti s strani deželnega odborništva za kmetijstvo, saj bo izplačevanje potekalo na dokaj neobičajen način. Prosilci, ki so javili do tri enote odrasle živine bodo takoj prejeli saldo v zneskih do 430.W0 lir. Ostali, z več kot tremi enotami odrasle živine pa bodo izplačani v dveh obrokih: prvi bo za vse enak (315 tisoč lir), drugi bo pa v saldo. boste tako ravnali, se vam čez noč ne more nič hudega zgoditi. Nekateri pretiravajo z nevarnostjo varroe... Sam sem doživel, kako je varroa totalno napadla preslabo oskrbovano družino, ko pa se je o-skrba izboljšala, posebno še, ko se je nato zalega pomnožila L. je bila optimalno negovana, je okuženost zdrsnila pod mejo. ki je nevarna za normalno delo družine... Popolnoma sem prepričan, da je čebelarjenje z varroo možno, vendar bo preteklo še nekaj let, preden bo to stališče v celoti prodrlo. Pozabiti tudi ne smemo. c'a je naša naloga nenehno, povečati pridelek medu*. ŽITOMIR TERČELJ celo pordečijo. Listi so torej popolnoma ali delno deformirani, kar je odvisno od vremenskih razmer in časa okužbe. Če je o-kužba zgodnja, je skodran in deformiran celoten list, če pa je okužba poznejša, so deformacije redkejše in večinoma zajemajo le del lista. Na spodnji strani deformiranih in skodranih listov o-pazimo belo žametasto prevleko, ki jo sestavljajo mešički s številnimi trosi oz. Askusi in askospo-rami. Okuženi listi postopoma porjavijo, se sušijo in odpadajo. Pri močno okuženih drevesih odpade skoraj vse listje in mladi plodiči. Iz spečih očes kmalu zatem poženejo novi listi in do konca poletja drevo ponovno skoraj normalno ozeleni. Drevo je izčrpano, cvetni brsti se v naslednjem letu ne razvijajo normalno, les slabo dozoreva in pozimi rad pozebe. Bolezen napada tudi mladice (mlade poganjke): te so deformirane, kratke in debelejše, kasneje potemnijo in se posušijo. O-kužbe se pojavijo tudi na cvetju, ki se deformira tn odpade. POGOJI ZA RAZVOJ BOLEZNI Deževno in hladno vreme spomladi v času odganjanja breskev pospešuje razvoj bolezni. Visoka vlažnost pospešuje kaljenje zimskih trosov (askospor), hladno vreme pa povečuje občutljivost breskev in zadržuje razvoj listja in mladic. Zimski trosi začenjajo kaliti že pri temperaturi 10°C, pri 20°C so razmere za kaljenje najbolj ugodne. Pri toplem in suhem vremenu nad 25"C askospore prenehajo kaliti. Zajedavska glivica (Taphrina deformans), ki povzroča kodravost breskve, prezimijo v obliki zimskih trosov na površini vejic in v notranjosti brstov breskve. Spomladi ob vlažnem vremenu in temperaturi nad I0°C, ko začno brsti odganjati, se glivica razvije in okuži mlade liste. Celice okuženih listov se začnejo zaradi zajedavcev hitreje razmnoževati, zato se listi nepravilno razvijajo, grbančijo in kodrajo. Nekateri včasih zamenjujejo kodravost breskve s kodravostjo, ki jo povzročajo listne uši ZAŠČITNI UKREPI Proti kodravosti breskve (T. deformans) učinkuje le predhodno škropljenje z ustreznimi fungicidi pozimi oziroma pred začetkom odganjanja brstov. Kasnejša škropljenja med rastjo nimajo več učinka in pomena. Proti kodravosti škropimo breskve izključno v času mirovanja, to je od časa, ko listje odpade, pa do odpiranja brstov spomladi. Prvo škropljenje opravimo navadno takoj, ko listje odpade, s pripravki na osnovi ZV RAM A, kot so CR1TTAM, Z1ROMIT in MEZ-ZENE. Odločilno se za enega od omenjenih protiglivičnih sredstev in odtehtamo 500 do 609 gramov na hektoliter vode. škropljenje proti kodravosti opravimo tako, da temeljito poškropimo vse veje in vejice ter brste. Za škropljenje izberemo lepo in mirno vreme brez vetra. Drugo škropljenje opravimo konec februarja, prve dni marca, prav tako s prej omenjenimi pripravki. Tretje škropljenje, t.j. tik pred oganjanjem brstov (ko so že rdeče pobarvani), tudi izvajamo s pripravki na osnovi ZIRAMA, ampak v manjših dozah. Kot rečeno. vzamemo CR1TTAM ali ZI-ROMIT ali MEZZENE. 300 do 350 gramov na hi vode, mu primešamo pripravek PARATHOII. v količini 1,2 kg na hi vode. S taki pripravljeno mešanico škropimo ob lepem in mirnem vremenu. Če iz kakršnegakoli vzroka zamudimo škropljenje in se kodravost pojavi, je potrebno takim drevesom dognojiti s sestavljenim gnojilom, ki vsebuje N+WP+K v razmerju 7:10:18, z dodatkom mikroelementov bora in magnezija v razmerju 1:1. Tako gnojenje pripomore drevesu, da laže preboli morebitno obolenje brez večje škode za drevo. L B. Priznanje zaščitnega znaka krnskim vinom bo zajamčilo razvoj našega vinogradništva PRIMER ROMANA PURICA IZ REPNA Zgleden rejec Vinogradništvo postaja v naši pokrajini vedno bolj specializirano. V večjo specializacijo silijo našega vinogradnika dobri pedo-klimatski pogoji, boljši in sodobnejši načini obdelovanja vinogradov, dobri rezultati v sortiranju trt in ne nazadnje zadovoljive tržne razmere. Vse to so pozitivni faktorji, ki so tn še vplivajo na razvoj vinogradništva. Vendar nas razmere silijo, da tega razvoja ne prepuščamo več zgolj naravnim in spontanim dejavnikom, temveč moramo ta razvoj hoteno usmerjati, da bo vinogradništvo postalo gospodarsko še pomembnejše. To seveda terja rešitev vrste problemov, ki so povezani s kmetijsko dejavnostjo sploh. Na prvem mestu naj o-menimo pomanjkanje ustreznega teritorialnega in gospodarskega načrtovanja, na katero kmetje in njihova strokovna organizacija Kmečka zveza nenehoma opozarjajo in ga zahtevajo že vrsto let: pomanjkanje primernih infrastruktur in vode za namakanje, cest itd. Skratka, potrebni so podrobni conski in sektorialni načrti za razvoj kmetijstva, v katerih bi moralo najti primerno mesto tudi vinogradništvo. Potrebno je tudi učinkovitejše poslovanje strokovnih služb in perifernih tehničnih uradov deželnega odborništva za kmetijstvo, ki kljub dobri volji in požrtvovalnosti posameznih tehnikov ne morejo vršiti svojega poslanstva zaradi premajhnega števila strokovnega osebja, žal moramo še enkrat poudariti, da kljub dejstvu, da je večina kmetov na Tržaškem slovenske narodnosti, ti uradi ne premorejo osebja, ki bi obvladalo slovenski jezik. V okviru pobud za valorizacijo vinogradništva zavzema pomembno mesto (poleg tradicionalnih, ki jih že leta organizirajo krajevne občine in tudi naši vinogradniki sami, kot so npr. vinske razstave itd.) sprožitev postopka za dosego nadzorovanega izvornega porekla vin v naši pokrajini, ki bo zajel tudi kraški del goriške pokrajine. Zaščitni znak je pogoj za širjenje, smotrni razvoj in uveljavljanje vinogradništva, omogoča kmetu vrsto ugodnosti in boljše možnosti publicizacije in prodora na tržišče. Vse to so spoznali krajevni vinogradniki, ki so s pomočjo svoje strokovne organizacije Kmečke zveze dali pobudo, da se je že pred petimi leti sprožil omenjeni postopek. V samem začetku je bil ustanovljen koordinacijski odbor, ki so ga sestavljali poleg domačih vinogradnikov predstavniki strokovnih organizacij in krajevnih občinskih uprav. Na sejah odbora so izdelali cilje in glavne smernice delovanja pripravljalnega odbora za dosego zaščitnega znaka, ki je bil nato ustanovljen v smislu odloka predsednika republike št. 930 z dne 12.7.63. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo sami vinogradniki, je od tedaj tesno sodeloval s pokrajinskim kmetijskim nadzor-ništvom v Trstu in še posebno z nekaterimi njegovimi tehniki, katerim gre naša pohvala za delo m požrtvovanje, ter drugimi strokovnjaki in našo organizacijo. Prizadevanja in želje naših vinogradnikov so od vsega začetka šle v smer, da bi postopek bil čim hitrejši in razrešen na najbolj ugoden in pošten način, da bi upošteval našo stvarnost, naše potrebe in našo kulturo. Zato so tudi naši vinogradniki že takoj postavili nepreklicen pogoj, da morajo ves postopek kot tudi vsi akti in sam zaščitni znak biti dvojezični. Pripravljalni odbor je nato sestavil in odobril pravilnik zaščitnega znaka, ki so ga poimenovali za celotno področje nKRAS». Pravilnik sam pa predvideva zaščitni znak za tri naša vina in sicer: kraški teran, črno kraško vino in belo kraško vino, ki mu bomo lahko dodali še malvazijo če bo ta sorta v njegovi sestavi presegla 80 odstotkov. Pravilnik določa tudi vse ostale značilnostorgano-letsko sestavo, barvo itd., ki jih bodo morala naša vina imeti, da bodo lahko označena z zaščitnim znakom tKRAS*. Določena je tudi geografska omejitev za kraški teran, in sicer samo na nekatera področja naše pokrajine. Omejitev teče ob državni meji, zajema področje Cerovelj do železniške proge, ob kateri teče do Opčin ter od Opčin ob pokrajinski cesti, ki pelje na Repentobor do meje. Geografska omejitev za ostali dve zaščiteni vini kraško belo in kraško črno pa zajema tudi kraški del goriške pokrajine. Predlog za priznanje zaščitnega znaka za naša vina in zadevni pravilnik sta bila nato obravnavana v pristojni deželni komisiji, ki ju je tudi odobrila ter odposlala v Rim na ministrstvo za kmetijstvo. To je prošnjo in dokumentacijo odposlalo na poseben državni odbor, ki mora v devetdesetih dneh izraziti svoje mnenje. Če bo tudi ta odbor izrazil pozitivno mnenje, bo predsednik republike s svojim odlokom uradno proglasil, da so naša vina, kot so jih naši vinogradniki predlagali, zaščitena z znakom , ki je bil v preteklosti prevečkrat naperjen proti življenjskim interesom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tudi stvarni odnos pristojnih upravnih in političnih organov do perečih vprašanj obstoja in razvoja kmetijstva v naših krajih je bil (in je delno še danes) pomanjkljiv in obarvan z dvoumnostjo: z ene strani lepe besede in vrsta obljub, z druge strani pa ukrepi v škodo kmetovalcem. In tu imamo v mislih tudi navidez manjše, ali vsekakor manj pomembne zadeve, ki pa so lahko samo za posameznega obdelovalca zemlje bistvene važnosti in ki vsekakor kažejo na odnos, ki ga imajo oblasti do razvoja kmetijstva. O vprašanju ureditve in zlasti vzdrževanja poljskih poti smo v dnevniku že obširno poročali in če je bilo potrebno tudi ostro kritizirali ravnanje oristojnih upravnih teles. Žal pa so ta vprašanja še vedno na dnevnem redu, kljub stalnemu prizadevanju Kmečke zveze in tudi neposrednim posegom prizadetih kmetovalcev. Dogodek, ki se je pred kratkim pripetil v Križu, je zgovoren pokazatelj vsega tega in ponovno odpira vprašanje, s katerim so se v preteklosti ukvarjali mnogi domačini. Pred približno petimi leti so po nalogu uprave državnih železnic nekatera gradbena podjetja poskrbela za ureditev in utrditev podpornih zidov vzdolž proge med kriško železniško postajo in med Gr-ljanom, vzdolž Nabrežinske ceste. Zaradi teh del so po omenjeni cesti (ki je bila dograjena pred mnogimi leti in je danes v kritičnem stanju) redno vozili težki tovornjaki, kar je zlasti ob deževju še nadalje oškodovalo asfalt in tudi podporne zidove bližnjih vinogradov. Nekateri zidovi so se kasneje tudi porušili, popraviti ali na novo zgraditi pa so jih morali vinogradniki sami. Vsi protesti na račun železnic so naleteli na gluha ušesa in tudi nekateri pravni postopki so se končali vedno v škodo prizadetih vinogradnikov. Isti problem je prišel ponovno na dan prejšnji teden, ko je za posledicami tistih del izpred petih let domačin iz Križa Mario Švab moral porušiti podporni zid svojega vinograda nad Nabrežinsko cesto. potem ko je pristojna občinska komisija preverila, da le-ta predstavlja nevarnost za promet na cesti in tudi na železniški progi. Zaradi tega so omenjeno cesto za več dni tudi zaprli za promet. Do tukaj torej nič nenavadnega, saj je bil podporni zid, kot je potrdil sam lastnik vinograda, nedvomno potreben popravila. Gotovo pa ni sprejemljivo dejstvo, da bo moral sedaj Mario Švab ne samo plačati stroške za popravilo zidu, ampak tudi odškodnino občinski upravi zaradi zapore prometa na Nabrežinski cesti. Ta denarna odškodnina naj bi dnevno znašala približno 60 tisoč lir, kar pomeni precej denarja, če pomislimo, da je bila cesta zaprta za promet kar precej dni. Švab je pripravljen kriti del teh stroškov, pri tem pa bi mu morali gotovo priskočiti na pomoč občina in tudi uprava železnic, ki je odgovorna za obnovitvena dela vzdolž proge. Tega mnenja je tudi Kmečka zveza, ki je naslovila na tržaško občino pismo z zahtevo, aa se razčisti to vprašanje. Ni prav namreč, da morajo vedno samo lastniki m pridelovalci zemlje na lastni koži plačati za odgovornosti, ki vseka- kor niso njihove in ki so posledica nemarnosti drugih. SANDOR TENCE > Glavni svet KZ (nadaljevanje s I. strani) bivati vodo za izrecne potrebe kmetijstva. Kako je s študijo, ki jo je v tej zvezi pripravila pokrajinska uprava? Se bodo zadolženi dejavniki opredelili za kmečki vodovod, za umetna jezerca ali kaj? Voda je življenjske važnosti za kmeta, predvsem, kot rečeno, za vrtnarja in cvetličarja. Na seji glavnega sveta je tekla nato beseda še o oljkah in škodi po divjadi. Kmetijsko nadzorništvo je iz deželnega sklada nabavilo oljčne sadike in jih, kot kaže, že pričelo razdeljevati med kmete, vendar ni znano, po kakšnem sodilu. Zadevo je treba brž razčistiti. Glede škode po divjačini pa so odborniki podprli predlog lovske sekcije za Devin-Nabrežino, po katerem naj bi streljali šojo. delovnega dne v repenskem kamnolomu, je bila ta nagrada veliko zadoščenje. Zadoščenje je sicer bilo za vso družino, za ženo in dva otroka, ki s trdim delom na polju in v hlevu (trenutno imajo štiri krave in tri junice) dokazuje navezanost na rodno zemljo in ljubezen do živali. Kot na vsaki kmetiji je tudi pri Puričevih dela na pretek, od zore do mraka. Delo v hlevu je naporno, poleg tega pa je prav živinoreja tista kmetijska panoga, ki je ne samo v naši pokrajini, ampak v vsej državi, v največjih težavah. Krmila so draga, cena mleka pa tako nizka, da rejec skoraj ne more kriti vsakodnevnih stroškov. Kot pa pravijo pri Puričevih, je treba do živali imeti veliko ljubezen, sicer je bolje, da se človek posveti drugemu poslu. Ob vsem tem je treba še enkrat podčrtati, da bi morale pristojne oblasti spremeniti dosedanje gledanje do kmetijskih problemov nasploh, do živinorejskih pa še posebej, saj obstajajo tudi taki ljudje, kot je primer Romana Puriča iz Repna in njegove družine, ki z veliko požrtvovalnostjo prispevajo k ohranjanju dragocene kmetijske zemlje in vrednotenju kraške zemlje v vsesplošno družbeno korist. Številke IVA že pripravljene Kmečka zveza opozarja vse tiste, ki so v njenih uradih zaprosili za številko IVA (»numero di partita IVA»), da je urad IVA te številke izdelal in jih zato prosilci že lahko dvignejo v prostorih Kmečke zveze (Ul. Cicerone 8/b, Trst). KZ obenem poziva kmetovalce, ki številke IVA še niso za- prosili, naj to storijo čimprej. ............................................I ■ ■ ■ 111 ■■ ■ ■ ■ 1 ■ l> ■ 11 ■ 1111 f| ■ ....„„„.I ■ 111,11| 11,1.. Ustanovljen «Zadružni pašnik iz Bazovice» V kmetijskem sektorju v naši pokrajini, kakor sicer v državi, je živinoreja v največjih težavah. Splošni napredek, ki se iz leta v leto veča je privedel do upadanja te kmetijske dejavnosti, ki je postala nerentabilna, seveda s tradicionalnim sistemom dela. To nam dokazujejo manjši hlevi, ki morajo iz dneva v dan prenehati z delovanjem, ker so njihovi proizvodni stroški višji od vsakodnevnih dohodkov. Prav zaradi tega so živinorejci iz Bazovice smatrali za potrebno, da bi to gospodarsko panogo razvili na sodobnejši način. Način, kako in kje razviti to dejavnost. da bi z ekonomske strani ne bremenila živinorejca in da bi se v še večji meri razvila na Krasu, ni bil težaven, reklt bi, da je bil skratka enostaven. V Bazovici, kot tudi drugje v naši pokrajini, so obsežne površine občinskih zemljišč ter znatna območja travnikov, travnikov-pašnikov, gozdov in nerodovitnih tal, ki so podvržena jusarskim pravicam. Ne razpolagamo s točnimi podatki, vendar pa ugotavljamo, da v Bazovici gre za najmanj od 100 do 150 hektarov zemlje. O namembnosti teh zemljišč bi bila potrebna globlja analiza, ker moramo paziti, da bi ne pri- šlo do zlorabljanja teh pravic posebno v obdobju, ko govorimo o novih cestah in raznih drugih asimilacijskih načrtih v prid urbanizacije in industrializacije. Zaradi tega se je živinorejcem zdelo potrebno ustanoviti zadružni pašnik prav na jusarskih zemljiščih, ki niso dovolj izkoriščena in bi u-pravičila do užitka zemlje, ki je v pristojnosti komisariata za likvidacijo jusarskih pravic. Po informativnem sestanku, ki so se ga udeležili vsi vaški živinorejci in upravičenci jusarskih pravic, so ustanovili koordinacijski odbor, ki je začel s požrtvovalnim m resnim delom, da bi v najkrajšem času dosegel zastavljeni cilj, to je ustanovitev zadružnega pašnika. Zadruga, ki je bila uradno ustanovljena v petek nosi ime sZadružni pašnik iz Bazovice* in bo imela svoj sedež v prostorih Bazoviškega doma Zadružni pašnik naj bi se razprostiral pod Kokošjo in naj bi zaobjel 80-120 ha jusarskesa zemljišča. V načrtu je izgradnja manjšega hleva za približno 50-80 glav živine, ki bo izključno sivo-rjave pasme Načrt zadrugarjev predvideva najprej prevzem v upravo jusar-skega zemljišča, ki ga bo nato treba ustrezno ograditi. Delovanje zadruge, ki ima kot cilj razvoj in pospeševanje živinoreje ter o-stalih kmetijskih dejavnosti, se ne bo omejevalo le na upravljanje pašnikov, ampak se bo tudi usmerjalo v prizadevanja za strokovno izpopolnjevanje svojih članov ter za nakup orodja in drugega materiala, ki ga le-ti uporabljajo pri svojem specifičnem delu. Ustanovitev zadružnega pašnika v Bazovici sovpada z razvojnim programom našega kmetijstva, ki sta ga izdelala center za zadružništvo pri naši strokovni organizaciji Kmečki zvezi ter konzorcij kmetijskih zadrug Grmade, ki i-mata nalogo, da pospešujeta spremembo našega do sedaj razcepi e-nega kmetijstva v smeri specializiranih in ekonomsko gospodarskih struktur, kot so zadruge same. Poleg tega je naloga centra, da nudi zadružnemu pašniku organizacijsko in tehnično - administrativno pomoč, kot jo sicer že nudi obstoječim zamejskim zadružnim strukturam. Ob koncu pa moramo še enkrat poudariti, da nam tovrstne pobude dajejo še en dokaz, da sta enotnost in združevanje moči naših obdelovalcev zemlje pogoj za pravičnejše uveljavljanje kmečkega sloja v skupnem družbeno gospodarskem življenju. DARKO KRIŽMANČIČ ŠPORT ŠPORT ŠPORT 28. marca 1982 SMUČARSKI SKOKI NA FINALU SP V PLANICI Norvežan Bremseth nepremagljiv Italijan Rigoni presenetil s 3. mestom - Med Jugoslovani najboljši Lotrič (12.) - Avstrijec Kogler že prvak - Danes zaključni boji ri so spet računali z Bremsethom, ki je sicer malce prehitel Zajcev trenerski načrt, po katerem naj bi Ole stopil na sceno v šampionskem slogu šele naslednjo sezono in se tako «prijavil» za odličja na olimpijskih igrah v Sarajevu. Te pa so prisotne tudi že v Planici. Ne le zaradi delegacije sarajevskih organizatorjev, temveč tudi v mislih in načrtih večine skakalcev, ki so tokrat skakali pod Poncami. STANE TRBOVC REZULTATI (70 m) 1. Bremseth (Norveška) (89; 94) 2. Bergerud (Norveška) (88; 92) 3. Rigoni (Italija) (88; 90,5) 264,6 256,8 251,4 SMUČANJE PLANICA — Napovedi so se povsem uresničile. Norvežan Ole Bremseth je bil na srednji skakalnici, na predzadnji tekmi za svetovni pokal 1982, resnično nepremagljiv. Največ je tudi pripomogel, da so Norvežani v ekipnem tekmovanju že dan pred zadnjo tekmo skoraj ujeli Avstrijce. Pa tudi Jugoslovani so bili lahko kar zadovoljni, saj se je tokrat izkazal Rajko Lotrič z 12. mestom, kar je njegova letošnja najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. Dobrih 7.000 gledalcev je gotovo prišlo na račun. Privlačna tekma v prekrasnem vremenu, pravo planiško vzdušje, eno najprijetnejših v zadnjih letih. «Res sem vesel in zadovoljen. Dvanajsto mesto v tej konkurenci je dosežek, na katerega sem lahko ponosen. Prej sem vedno slabo skakal na srednji, pa bolje na veliki Skakalnici. Zdaj sem že tu dosegel veliko, pa ne vem, kaj bo na veliki. Kakorkoli že, veselim se, kaj naj rečem,* je bil upravičeno dobre volje včerajšnji junak Rajko Lotrič, Precej drugačne volje je bil razumljivo Miran Tepeš. Potem ko mu je odlično uspel skok v poskusni seriji, ga je v prvi seriji povsem polomil in končal šele na 34. mestu. Za Mirana gotovo lahko trdimo, da mu je danes ušla uvrstitev med deseterico, morda celo njegov na j več ji uspeh doslej. Vodilni skakalci v svetovnem pokalu pa včeraj niso mogli posegati prav po najvišjih mestih. To je seveda najbolj ustrezalo vodilnemu Arminu Koglerju, kajti nihče izmed njegovih tekmecev za končno zmago ni dobil novih točk. tako da je že včerajšnji dan tudi odločil o končni zmagi v svetovnem pokalu. Čeprav v prvi seriji Bremseth ni dosegel največje daljave, si je vseeno že priskakal poltretjo točko prednosti pred Američanom Hastingsom, ki je z 90,5 m dosegel največ jo daljavo prve serije. Zlasti v drugi seriji pa je pokazal vse mojstrstvo, s 94 metri je daleč preskočil vse tekmece in si zagotovil zmago z veliko prednostjo. Norvežani bi že pred koncem prehiteli Avstrijce v moštveni razvrstitvi. toda Rund je s 4. nazadoval na 22. mesto, Mobekk pa z 8. na 26. mesto, s čimer je bilo izgubljenih mnogo točk. To pa je skoraj v celoti nadoknadil Per Bergarud, ki se je prebil na 2. mesto. Za najbolj prijetno presenečenje je poskrbel I-talijan Rigoni s 3. mestom, kar je eden njegovih največjih uspehov doslej. Razen tega pa se je še utrdil med prvo deseterico skakalcev v svetovnem pokalu. Včerajšnja tekma je bila tako tudi več kot obetavna napoved za danes. Za Norvežane je bil v ospredju boj za moštveno zmago, v kate- 4. Hastings (ZDA) (90,5; 90) 5. Wallner (Avstrija) (87; 88,5) 6. Neuper (Avstrija) (87,5; 88) 7. Kogler (Avstrija) (87; 87,5) 8. Bulau (Kanada) (84,5; 90,5) 8. Satre (Norveška) (87; 88) 10. Hansson (Norveška) (84,5; 88,5) 12. Lotrič (Jugoslavija) (83; 87) 17. Tomasi (Italija) (86,5; 82) 20. Tepeš (Jugoslavija) 25. Norčič (Jugoslavija) (76; 89) 31. Ulaga (Jugoslavija) (79; 81) 36. Benedik (Jugoslavija) (77 5; 79 5) 37. Urbančič (Jugoslavija) (75,5; 80) 251.5 248.6 248,1 244.0 242,8 242.8 239.6 236.8 224.9 224,3 214.7 209.8 198.0 197,6 ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE VČERAJ V RAZNIH PRVENSTVIH V ženski B ligi oba naša predstavnika zopet praznih rok v V moški C-l ligi borovci po predvidevanju izgubili - Spodrsljaj Sloge (ženska C-2 liga) v Cervinjanu ŽENSKA B LIGA Bor Intereuropa — Putinatl Ferrara 1:3 (15:13, 6:15, 7:15, 4:15) BOR INTEREUROPA; Rauber, Fičur, Debenjak, Tomšič, V. in M. Klemše in Cergol. Odbojkarice Bora Intereurope so odvzele vodeči šesterki Putinati iz Ferrare niz, kar je nedvomno veliko zadoščenje in obenem največ, kar so lahko naredile glede na o-krnjeno postavo, ki je morala tokrat na igrišče. Le škoda, da naše odbojkarice niso pokazale nekoliko več odločnosti, ker gostje niso bile nepremagljive, saj so naletele na slab dan. Pri domačinkah moramo tudi tokrat pohvaliti mlade igralke, ki so povsem zadovoljile, kar pa ne moremo reči za nekatere starejše in seveda bolj izkušene. G. F. Sokol - Don Bosco Padova 1:3 (15:12, 7:15, 5:15, 2:15) SOKOL: Lia, Vida in Grazia Le-giša, Lozar, Mervič, Škrk, Antoni, Capolicchio, Pernarčič. Po zelo dobrem začetku, ko so Na- V MONTGENEVRU Svetovni pokal za Eriko Hess Irene Epple ni izkoristila zadnje priložnosti - Slalom je dobila Cooperjeva - Zavadlavova je bila izvrstna - Danes vzporedni slalom MONTGENEVRE - Erika Hess je v včerajšnjem zadnjem slalomu te sezone za svetovni pokal padla, toda njena velika tekmica, Irene Epple, ni izkoristila ponujene priložnosti. Uvrstila se je šele na deseto mesto in tako ji naskok na svetovni pokal, katerega je imela že na dosegu roke, ni uspel. Erika Hess tako ni osvojila le «velikega» svetovnega pokala, ampak tudi «pokalček» za slalom, Ireni Epple pa je ostal v tolažbo le veleslalomski «pokalček». Veliko presenečenje je pripravila Jugoslovanka Anja Zavadlav, ki je bila po prvi vožnji četrta in je to mesto nato tudi obdržala. S tem je dosegla doslej največji jugoslovanski uspeh v ženskem svetovnem pokalu, obenem pa je tudi pri njej prišlo do izraza dejstvo, enako kot pri Križaju, da je dosegla višek svoje forme (z njo pa tudi ostale jugoslovanske smučarke) prav zdaj, ko •HiiiiiiiimniniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifniiinruttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiMiiiin KOŠARKA ZA VSTOP V «PLA Y-OFFS» Spličani in Sarajevčani po pričakovanju zmagali NOVI SAD — Splitska Jugoplasti-ka in sarajevska Bosna sta se po pričakovanju uvrstili v «play-offs». V srečanju za osmo mesto so splitski košarkarji brez večjih težav premagali titograjsko Buduč-nost s 94:72 (49:37). Splitski košarkarji, ki uvrščajo več odličnih igralcev, kot so Jerkov, Šolman, Krstu-lovič, Poljak in drugi, so bili skozi vse srečanje zanesljivo boljši nasprotnik od Titograjčanov. V tekmi za sedmo mesto pa je prav tako po pričakovanju sarajevska Bosna premagala ekipo reške-ga Kvarnera s 110:93. Prva srečanja v «p!ay-offs» bodo Že v sredo. Pari pa so naslednji: Partizan - Jugoplastika; Cibona -Bosna; Crvpna zvezda - Iskra O-limpija; Zadar - Šibenka. 2. ZVEZNA LIGA Zaslužena zmaga Kraškega zidarja Kraški zidar — Alkar 107:92 (59:40) KRAŠKI ZIDAR: Brezec 24. Šu-pič 10, Tirič (2:3). Sternad 18 (4:5). Kobe 24 (2:3), Dautovič 15 (7:9), Gvardjančič 10. Sežanski košarkarji so včeraj zasluženo in visoko premagali moštvo Alkarja. Po porazu v Sinju so Se-žanci začeli zelo poletno in kaj kmalu dosegli zanesljivo prednost s ko 4i Šupiča in Kobeta. V drugem polčasu sta na sceno stopila sodnika in tako so gostje zmanjšali razliko. Tedaj pa se je V sežanskih vrstah razigral Brezec in zmage Krašlceca zidarja ni bila Več v dvomu. (M.N.) V PRVENSTVU A 2 LIGE Tržačani in Goričani pred domačim občinstvom V zadnjem kom regularnega dela rvenstva A 2 lige bosta tako trža ki OECE kot gori.ški San Benedetto igtala doma. Tržačani bodo igruli proti rimski Stelli Azzurri Lombardijevi varo Vanči so v tem srečanju favoriti tržaški navijači tudi upajo, da bi Se prav v zadnjem kolu zgodil čudež v Fabrianu. To je, da bi videmski Tropic premagal moštvo Hon-kyja in tako bi se OECE neposred ho uvrstil v A-l ligo. Goriški San Benedetto pa bi moral danes premagati ekipo Mateseja 17 PacprtP DANAŠNJI SPORED (17.30) Honky - Tropic; OECE - Stella Azzurra; Selečo - Cidneo; San Be-ledeito - Matese; Rapident - Sapori; Sacramora - Sweda; Latertini - Li-bertas Livorno. Scavolini — Squibb Derbi zadnjega kola prvenstva A-l lige pa bo v Pesaru, kjer bosta igrala vodilni Scavolini in novopečeni evropski prvak Squibb iz Cantuja. DANAŠNJI SPORED (17.30) Berloni - Billy; Acqua Fabia -Latte Sole; Cagiva - Recoaro; Scavolini - Squibb; Sinudyne - Carrera; Jesus Jeans - Bancoroma; Benetton - Bartolini. KADETI Bor — Stella Azzurra 106:99 (49:53) Bliža se 10. DOSP Včeraj so v Piranu žrebali na sprotnike za letošnji 10 DOSP, ki bo v tem mestu 24. aprila. Podrobneje o tekmovalnem sporedu te prireditve bomo poročali v prihodnjih dneh. je sezone konec, saj so bile včeraj kar tri »plave* v petnajsterici najboljših. Med ostalimi tekmovalkami se je tokrat izkazala tudi Poljakinja Do-rota Tlalka, medtem ko so Italijanke precej razočarale. Lestvica je bila taka: 1. Cooper (ZDA) 1’32"25; 2. M. Epple (ZRN) ,1’33”55; 3. D. Tlalka (Pol.) 1’33”65; 4. Zavadlav (Jug.) 1’33”94; 5. Nansoz (Švi.) 1’34”46; 6. Solkner (Av.) 1’34”71; 7. Kinsho-fer (ZRN) 1’34”94; 8. Frigo (It.) in M. Tlalka (Ppl.) 1'34”96; 10. I. Epple (ZRN) 1’35”24; 13. Jerman (Jug.); 14. Leskovšek (Jug.). Končna slalomska lestvica: 1. E. Hess 125; 2. Konzett 100; 3. Cooper 83; 4. Pelin 67. Končna skupna lestvica svetovnega pokala: 1. E. Hess 297 ; 2. I. Epple 282; 3. Cooper 198; 4. M. Epple 166; 5. Nelson 158 itd. Včeraj so opravili tudi moški superveleslalom, ki pa je precej razočaral, enako kot prej tudi že ženski. Zmagal je Wenzel, pred Luksemburžanom Giacomellijem. Danes bo na sporedu še moški in ženski vzporedni slalom, ki pa bo veljal le za moštvene točke. Nastopilo bo 16 najboljših z moške in ženske lestvice svetovnega pokala za posameznike. NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Triestina v Fanu V 26. kolu prvenstva C-l lige bo Triestina danes gostovala v Fanu. Po nedeljskem nerodnem porazu doma proti Vicenzi so Tržačani povsem odrezani od borbe za napredovanje in zato bo verjetno trener Buffoni poslal na igrišče tudi kakega mladega nogometaša. Fano je trenutno na sredini lestvice, v prejšnjem kolu pa je tesno izgubil v Sanremu. DANAŠNJI SPORED (15.30) Empoli - Atalanta; Fano - Triestina; Modena - Trento; Monza -Forll; Parma - Sanremese; Rhoden-se - Piacenza; S. Angelo - Padova; Treviso - Alessandria in Vicenza -Mantova. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Crvena zvezda zmagala Olimpija danes v Nišu V anticipiranem srečanju 26. kola prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj beograjska Crvena zvezda v gosteh po pričakovanju premagala zadnjeuvrščeno moštvo Teteksa. Beo- grajčani so zmagali s 3:0 (1:0). STRELCI: Boško Djurovski (17), Šestič (56) in Dušan Savič (84) iz enajstmetrovke. Ostale tekme tega kola bodo igrali danes, ljubljanska Olimpija pa bo igrala v Nišu proti Radničkemu. DANAŠNJI SPORED (16.30) Partizan - Dinamo; Sloboda - Hajduk; Zagreb - Budučnost; Rijeka -Željezničar; Osijek - Vardar; Vojvodina - Velež; Sarajevo - Beograd; Radnički - Olimpija. HOKEJ NA LEDU brežinke zasluženo osvojile prvi set, so gostje prevzele pobudo v svoje roke tudi zato, ker se je v nabre-žinskem moštvu še kako poznala odsotnost Cirile Kralj. Dotlej se je med posameznicami sicer zelo uspešno borila ob mreži Vida Legiša, nato pa so naše predstavnice popustile, tako da so odbojkarice iz Padove osvojile naslednje tri sete in tako tudi zasluženo zmagale. (S.A.) MOŠKA C-1 LIGA Carpinetum Mestre - Bor 3:1 (8:15, 15:6, 15:1, 15:8) BOR JIK BANKA: Neubauer, Kodrič, Zadnik, Milocco, Batič, Pernarčič in Stančič. Že pred pričetkom srečanja so bili borovci obsojeni na neuspeh, saj so morali igrati brez Veljaka, kar se pri tržaškem tretjeligašu še kako pozna. Ne glede na to odsotnost in še nekatere druge pa so gostje odlično pričeli, saj so izbojevali prvi set. V nadaljevanju pa je prišla premoč domačinov do izraza, tako da sta točki ostali doma. ŽENSKA C-2 LIGA AUSA Pav - Sloga 3:1 (18:20, 15:11, 15:1, 15:13) SLOGA: čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Tiziana Križmančič, Vidali. V Červinjanu je bila sinoči osrednja tekma kola, ki je odločala o prvem mestu na lestvici. Sloga tokrat ni igrala na višku svojih moči, res lepim akcijam so žal velikokrat sledili premori, ko so naše igralke grešile zlasti pri sprejemu in servisu. Skoraj vedno so sicer reagirale, vendar .je bilo žal prepozno. To se je zlasti poznalo v drugem in četrtem nizu, ko je Sloga dovolila nasprotnicam, da so si priigrale preveliko prednost, ki jo je bilo kljub dobri igri težko nadoknaditi. Kljub temu pa je bila tekma na solidni tehnični ravni in igra, ki sta jo ekipi predvajali, je povsem upravičila visoko uvrstitev obeh šesterk. (Inka) Donatello — Kontovel 1:3 (15:9, 7:15, 10:15, 6:15) KONTOVEL: Ban, Čemjava, V. Daneu, N. Daneu, Regent, Prašelj, Maver. V četrti tekmi drugega dela prvenstva je Kontovel osvojil četrti par točk. V Vidmu so Kontovelke kljub medli igri premagale šibki Donatello. Nasprotnice so naši ekipi nudile odpor le v prvem setu, ki so ga tudi osvojile. V nadaljevanju so se naša dekleta le zbrala in z nekaterimi premišljenimi akcijami prevzela pobudo in zmaga ni bila v poslednjih treh setih nikoli v dvomu. V Kontovelovih vrstah je tokrat nastopila mlada Katy Regent, ki je s prikazano igro povsem zadovoljila. Lukša ŽENSKA D LIGA CP Pieris — Bor 2:3 (15:4, 15:11, 15:17, 10:15, 12:15) BOR: Vodopivec. Furlanič, Jazbec. Ukmar, čač, Montanari, Godina in Tomšič. V 4. kolu je Borova šesterka izbojevala drugi par točk in tretjič premagala Pieris, toda resnici na ljubo najtežje doslej in povrhu še z nekoliko sreče. Domačinke so že vodile z 2:0, v tret .jem nizu pa je prišlo do preobrata. V preostalih dveh setih so bile gostje boljše ter na koncu zmagale, pa čeprav ni kazalo na tako ugoden konec. Po tem uspehu so Tržačanke na solidnem tretjem mestu lestvice in imajo vse možnosti, da ga tudi obdržijo. (GF) Sloga — Breg 1:3 (15:3, 9:15, 11:15, 13:15) SLOGA: A. in E. Adam, Sosič, Drnovšek, Kovačič, Milič, Purič, Benčina in Vidali. BREG: Žerjal, Kocjančič, Smo-tlak, Ota. Pečenik in Kofol. Po prvem nizu bi le malokdo napovedal končni izid tega srečanja tako, kot se je v resnici končalo. Slogašice so namreč v otvoritvenem setu z lahkoto odpravile Bre-žanke kar z 12 točkami razlike. Čeprav so drugi set osvojile Bre-žanke, pa je prišlo do ključnega in odločilnega preobrata šele v tretjem nizu, ko je pri vodstvu s 4:0 za Slogo prišla na servis Brežanka Kocjančič, ki je z visokimi in v bistvu nenevarnimi servisi preobrnila izid na 7:4 v korist svoje šester-ke. Sloga je imela odtlej v svoji igri hude nihljaje, zaradi katerih je morala nasprotnicam prepustiti obe točki. Čeprav so domačinke ostale praznih rok, pa so kljub temu prikazale bolje organizirano igro od svojih nasprotnic, zlasti pa so se dobro znašle ob mreži, kjer so po- mtiiiiiiiHiiiimiiiiiitiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimimniniii iinnifiiiiiiiiiii DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 28. MARCA 1982 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.30 v Križu: Vesna - Fortitudo; 2. AMATERSKA LIGA 16.30 na Proseku: Primorje - O-limpia; 16.30 v Ribiškem naselju: CGS - Breg; 16.30 v Bazovici: Zarja - Kras; 3. AMATERSKA LIGA 8.00 v Žavljah: Giarizzole - Gaja; 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: Ede-ra - Primorec; 16.30 v Tržiču: Romana - Sovodnje; 16.30 v Doberdobu: Mladost - S. Lorenzo; 16.30 Na svetovnem prvenstvu v hoke ju na ledu v Španiji (C skupina) je Jugoslavija v predzadnjem dnevni včeraj premagala Francijo z 9:5. Da si zagotovi 2. mesto in s tem prestop v B skupino mora danes odpraviti Bolgarijo, vendar mora ob tem upati tudi na zmago Japonske proti Madžarski. NA PETKOVEM 10. REDNEM OBČNEM ZBORU V GREGORČIČEVI DVORANI Pri (upi zadovoljni z opravljenim delom Nerešenih vprašanj pa je še več: najpomembnejše je pomanjkanje društvenega prostora - Bogat spored v prihodnji sezoni ■ Večje število članov »Širiti in utrjevati splošno športno - nautične dejavnosti je bil vedno glavni namen našega društva,* je v uvodnem delu svojega poročila dejal predsednik Niko Kosmina na 10. rednem občnem zboru Slovenskega pomorskega kluba Čupa, ki je bil v petek v Gregorčičevi dvorani v Trstu. In tudi v minuli sezoni so se pri Čupi tega načela držali, saj je bilo društveno delovanje dokaj pestro. Priredili so namreč tečaj o splošnem pomorstvu, ki ga je vodil Bruno Lisjak. Uspela pa sta tudi tečaja na optimistih, ki ga je vodil Da-rio Bensi, in prvi tečaj v zamejstvu na vvindsurfih ob vodstvu Egona Malalana. Na vseh regatah Aor v Tržaškem zalivu so tekmovalci Čupe dosegli razveseljive rezultate. Predsednik Niko Kosmina pa se je v svojem poročilu dotaknil tudi nekaterih odprtih vprašanj, ki so •ja društvo še kako pomembna, eno od le-teh pa celo življenjske važnosti za sam obstoj društva. Vprašanje privezi je še vedno nerešeno. Na zadnjem izrednem občnem zboru je kazalo, da v zvezi s tem ne bo večjih problemov. Vse pa se je zataknilo ob vsemogočih formalnostih. košarka SINOČI V PRVENSTVU C-l LICE «Začasno slovo» z več kot stotico Jadranovci so sinoči v Trstu zanesljivo premagali moštvo Vigorja iz Trevisa ■ Costjo niso igrali podrejene vloge • Boris Vitez 39 točk Jadran - Vigor 110:100 (54:48) JADRAN: Valter Sosič. Klavdij Starc 15 (3:7), Vitez 39 (11:14), Ban 19 (2:7), Kraus 12 (2:3), Klobas 5 (1:3), Žerjal 10, Adrijan Sosič, Ivo Starc 10 (2:3), Udovič. VIGOR TREVISO: Barbon 14 (4:5), Gregori 10, Botter 16. Dei Rossi 17 (5:5), Chinellato 20 (4:8), Tonon. Paitovvscki, Corro 11 (1:1). Tronchin 4. Mauro 8. SODNIKA. Nardone (Popoli) in Casnlino (Termoli). PM: Jadran 20:37; Vigor 14:19: ON: Jadran 25; Vigor 28: PON: Žerjal (30). Gregori (35), Mauro (37), Ban (39), Chinellato (39). Izključen trener Vigorja Cedolin (39). Jadranovci so se začasno poslo- vili od svojih navijačev z zasluženo zmago proti moštvu Vigorja iz Trevisa. ki pa se ni predal tako lahko. Gostje so se namreč s požrtvovalno igro povsem dostojno u-pirali, sicer objektivno boljšim ja-dranovcem, ki pa niso skozi vse srečanje igrali dovolj zbrano in o-dločno. Kakovostna razlika med obema moštvoma pa je bila odločno na strani jadranovcev, ki so si v končnih minutah priborili zanesljivo prednost, jo ohranili do konca tekme in zmagali z dokaj »nenavadnim izidom* 110:100. Že veliko število košev jasno kaže, da sta obe moštvi igrali v glavnem »za napad*, če dodamo še, da sta sodnika dosojevala osebne napake in s tem tudi proste mete kot za stavo, potem je tudi jasno, da se je srečanje v bistvu spremenilo v pravi met na koš. Boris Vitez, Klavdij Starc in Peter Žerjal (že v 30. min. pa je moral zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak) so bili najboljši po samezniki v Jadranovih vrstah. «Bilo je to pač srečanje zadnje ga kola in temu primerno se je tudi igralo. Košev je bilo veliko, občinstvo je zaradi tega prišlo tudi na svoj račun,* je na kratko ocenil sinočnje tekmo Jadranov trener Splichal. Jadranovci bodo v prihodnjem in zadnjem kolu tega prvenstva pre pričetkom «play-offs» igrali v San Dona proti moštvu Canelle. Doma bodo zopet nastopili čez približno mesec dni. (B. Lakovič) Kar pa je še najhuje, je to, da se društvo še ni dokopalo do lastnega prostora. Pri tem pa je predsednik podčrtal, da Čupa še nima svojega sedeža, tudi zato, ker naj bi po njegovem mnenju, pri naših političnih predstavnikih, naleteli na nerazumevanje. Niko Kosmina je tudi na kratko začrtal okvirni program prihodnje sezone, ki bo vseboval tečaj za optimiste in windsurfe; priredili bodo dve društveni regati z društvenim večerom na sedežu Čupe ter dva enotedenska tečaja na 14-me-trski jadrnici za 12 ljudi do Kornatov. Novost letošnjega poletja pri Čupi pa bo tudi ta, da bo klubski prostor v Sesljanu vedno odprt. Z okoliškimi društvi pa bodo skušali prirediti tečaje v glavnem za mlade na windsurfih in FJ. Tajnik Čupe Ivo Magajna je v svojem poročilu ugotovil, da je bilo delovanje društva v glavnem uspešno, kar zgovorno kaže tudi podatek, da se je število članov povečalo. Odbor se je redno sestajal enkrat mesečno. Magajna se je tudi zahvalil TPK Sirena za pomoč pri sodelovanju glede tekmovalnih izkaznic. Po blagajniškem in gospodarskem poročilu je občni zbor pozdravil predsednik TPK Sirena Inko Starc, ki je izrazil željo, da bi bilo sodelovanje med obema društvoma v bodoče še tesnejše. Pozdrave pa je prinesel tudi referent za pomorske športe pri ZSŠDI Valter Starec. Odbor je ostal isti kot v prejšnji mandatni dobi (volitve bodo namreč na prihodnjem občnem zboru), v diskusiji pa je med drugim predvsem prišlo na dan vprašanje društvenega prostora. Sklenili so, da bodo čimprej sestavili ožji odbor, da bi temeljito preučil vse možnosti, da utrezno ukrepa pri pristojnih organih, da se za to vprašanje, ki ni življenjske važnosti samo za društvo, temveč za ves slovenski del tega področja, najde fnknišnia in nrimprna rpšitnv. (hU KOTALKANJE Na pokrajinskem prvenstvu Solidne uvrstitve Poletovih predstavnikov Včeraj se je na kotalkarski ploščadi tržaškega društva Jolly pričelo pokrajinsko prvenstvo za državne mladince in seniorje. Po obveznih likih so lestvice nasledn.je: DRŽAVNE MLADINKE: 1. Gan-dini (Grandi motori) 99,9 točke: 2. Ferri (Polisportiva) 91,2; 3. Per-tot (Jollv) 85,4. Poletova kotalkarica Nicoletta Sossi je na solidnem sedmem mestu (76,8). DRŽAVNI MLADINCI: 1. Puci-nella (Jollv) 96,6; 2. Kokorovec (Polet) 82,2; 3. Ferri (Polisportiva) 50,4. SENIORJI: nastopil je samo Jol-lyjev kotalkar Sandro Guerra. Po-letovec Mauro Renar ni nastopil zaradi bolezni. Prvenstvo se bo nadaljevalo danes popoldne ob 15. uri z nastopi v prostem programu. Kosmač TENIS TIJPMK «MAS1EKS AVON* NEW YORK - Jugoslovanki Mimi Jaušovec ni uspel veliki podvig, da bi se uvrstila v polfinale turnirja «Masters Avon* v newyorškem Ma-dison Square Garden. Po lepi zmagi nad Potterjevo (7:6, 7:5) je Jaušovčeva namreč včeraj izgubila proti Avstralki Wendy Turn-bull z 1:6, 6:3, 6:2. V polfinale pa se je uvrstila tudi Američanka An-ne Smith, ki je premagala rojakinjo Kathy Jordan s 6:2, 3:6, 6:1. v štandrežu: Juventina - Brazza-nese; NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ribiškem naselju: Chiar-bola - Primorje; 10.30 na Padri-čah: Gaja - CGS; 8.30 na Opčinah: S. Andrea - Kras; NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - Zaule; 9.00 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja -Roianese; MLADINCI 9.30 v Štandrežu: Juventina - Como: ZAČETNIKI 11.45 pri Dom ju: Domio - Breg; KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 12.30 v Trstu, Ul. della Valle: GMT - Polet; 1. DIVIZIJA 11.00 na Kontovelu: Kontovel -Basket Team; 11.00 v Trstu: Bor -Prevenire; PROPAGANDA 8.30 v Trstu, «1. maj*: Bor -Don Bosco A: KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO 8.30 v Trstu, Jolly: nastopa tudi Polet; ODBOJKA ŽENSKA C - 2 LIGA 15.00 v Trstu, Športna palača: Julia - Breg; MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, Ul. Svevo: Gold Fassl - Juventina Belca; ATLETIKA 9.30 v Bazovici: kros «Carsolina», nastopa tudi Adria. JUTRI PONEDELJEK, 29. MARCA 1982 KOŠARKA MINIB ASKET 15.30 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario B - Polet. DANES V AURONZU Prve zimske mladinske igre Alpe Adria V Auronzu se bodo danes pričele prve mladinske zimske igre, katerih se bo udeležilo okrog dvesto a-tletov (od 17. leta starosti) iz desetih dežel Alpe Adria, in sicer: Bavarska, Slovenija, Štajerska, Koroška, Salzburg, Zgornja Avstrija, Hrvaška, Tridentinska - Južna Tirolska, Furlanija - Julijska krajina ter Veneto. Mladi atleti se bodo pomerili v štirih disciplinah: smučarski tek (Posamezno in štafete), veleslalom in slalom, umetnostno drsanje, poleg tega pa bodo na sporedu tudi demonstrativne tekme v hokeju na ledu. Tekmovanja bodo na sporedu danes, jutri, zaključila pa se bodo v torek. slale svojim tekmicam čez blok vrsto žog, ki so zadele v črno. Pomanjkljive pa so bile v sprejemu, kar je bilo zanje tudi usodno. Brežanke so nastopile močno o-krnjene (igrale so povsem brez rezerv) in so bile tudi brez pravih podajačic. Zato so v polju precej improvizirale, v dobro pa jim lahko štejemo, da se niso nikoli predale malodušju. V bistvu pa lahko rečemo, da so Brežanke zmagale zato, ker so izkoristile priložnost, da slogašice niso izkoristile priložnosti. Pavletič 1. ŽENSKA DIVIZIJA Vivai Busa — Breg 3:0 1. MOŠKA DIVIZIJA Prevenire — Kras 2:3 (17:15, 10:15, 15:6, 12:15, 11:15) VČERAJ NA KOLONJI Zaključek atletske lije 1982 Včeraj se .je na Kolonji zaključila atletska liga 1982. Na zadnjem tekmovanju je nastopilo preko sto fantov in deklet, ki so v teku na 50 m, metu kroglice in skoku v daljino merili moči za posamezne zmage in za točke ekipnih lestvic. Posebno številna je bila udeležba med dijaki in dijakinjami prvega razreda, kakovostne rezultate pa so zmagovalci dosegli v skoraj vseh panogah. Rezultate posameznikov in ekip bomo objavili v naših prihodnjih številkah. (BK) V PETEK V DOBERDOBU Občni zbor ŠZ Mladost V petek, 26. t.m., je bil v Doberdobu 8. redni občni zbor športnega združenja Mladost. Prisotni so bili ob polnoštevilni udeležbi članov tudi doberdobski župan Marij Lavrenčič, predsednik TO ZSŠDI za Goriško Igor Komel, predstavniki ostalih doberdobskih društev in sorodnih društev z Goriškega. Poročilo odbora je prebral Aldo Jarc, blagajniško poročilo je podal Nor-dio Gergolet, Borut Spacal, ki je predsednik novoustanovljenega rekreacijskega odseka pa je spregovoril o udejstvovanju in namenih na tem področju. Zatem so izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo: Miloš in Ivo Devetak, Bruno Dužman, Evgen Fer-folja, Karlo Ferletič, Edi, Luiza, Mario in Nordio Gergolet, Marino Čadež, Alvise Lorenzut, Karlo Lavrenčič, Aleksander Marušič. Borut Spacal, Zdravko Soban, Srečko Vižintin, Giorgio Uljan in Linto Za-nier. Giorgiu Uljanu, ki je bil osem let predsednik društva, so v zahvalo za nesebično delo podelili priznanje. OBVESTILA ...S. . v..*.. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 29. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. * * * ŠZ Bor sklicuje dne 29. marca 1982 ob 19.30 v prvem in ob 20. nri v drugem sklicanju na stadiona »1. maj* v Trstu REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, 2. predsedniško poročilo, 3. diskusija, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. volitve. • • • ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 30. marca, ob 20.30 na sedežn ŠD Polet na Opčinah seja balinarske komisije. * « • TPK Sirena obvešča, da bo 10. redni občni zbor v soboto, 3. aprila 1982, ob 20.3® v društvenih prostorih, Ul. Ce-retto 12. Edina točka dnevnega reda bo obravnavala pregled preteklega delovanja in smernice za delovanje v tekočem letu. ■tiiiiiniiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitviiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiitiirvMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiini NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LICI Juventus v Bologni, Fiorentina v Genovi Videmski prvoligaš bo brez izključenega Causia igral doma proti Napoliju Favorita za državni naslov bosta danes na neugodnem gostovanju. Juventus bo namreč igral v Bologni, ki .je trenutno v zadovoljivi formi, saj je v prejšnjem kolu zanesljivo premagala Romo. Naloga državnih prvakov bo še težja, ker Bolonjčani iščejo novih točk. da bi se dokončno izognili spodnjemu de lu lestvice. Fiorentina pa bo gostovala v Ge novi. Tekma bo tudi priložnost, da se vratar Genoe Martina «opravi či» Antognoniju po težkem inciden tu v Firencah, ko se je mora) italijanski reprezentant zdraviti kar štiri mesece. Udinese bo danes igral doma proti Napoliju. Po lepem podvigu v Milanu proti Interju. ko so Videm-čani zasluženo iztržili točko, čaka le te danes težja naloga, saj bodo igrali brez izključenega Causia. Zanimivo bo tudi v Rimu, kjer se bosta spoprijela «razočaranca» tega prvenstva, Roma in Inter. Milan pa bo igral svojo prvo »domačo tekmo* v Veroni proti Asco-li.iu. DANAŠNJI SPORED (15.30) Avellino - Catanzaro; Bologna -Juventus; Cagliari - Como; Genoa - niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii RADIO V jutrišnji oddaji Glasbeni ping-pong, ki bo na sporedu od 15. do 17. ure na Radiu Trst A, bo poleg običajnih rubrik ponovno govor o možnosti razvoja vrhnnskosti našega zamejskega športa. Gost oddaje bo Ivo Sosič. Fiorentina; Milan - Ascoli; Roma -Inter; Torino - Cesena; Udinese i Napoli. 2. ITALIJANSKA LIGA DANAŠNJI SPORED (15 30) Bari - Verona; Brescia - Fuggia: Catania - Lazio; Cremonese - Samp-doria; Lecce - Rimini; Perugia -Palermo: Pescara - Spal; Pistoie-se - Reggiana; Sambenedettese - Piša; Varese - Ca vese. Hansi Miiller bo igral v Italiji BONN — H. Miiller, član zahodno-nemške enajsterice Stuttgart in državne reprezentance, je potrdil, da bo v prihodnji sezoni igral v Italiji. Vendar na vprašanje, za katero moštvo bo nastopal, ni hotel odgovoriti. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorico Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 90000 din, za organizacije in podietio mesečno 120,00, letno 1200,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 28. marca 1982 Za SFRJ 2ito račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 LjublianO Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrn) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izd«}« in tisk« zn Trst Član italijanska zveze časopisnih jM]!n založnikov Fi£G,541>* ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Hitra pomoč. 11. epizoda 10.30 Koncert za jutrišnji dan 11.00 Maša 11.55 Verske aktualnosti 12.15 Zelena črta 13 00 Dnevnik — Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 — Vesti 1-1.00 V teku nedelje... 1-4.25, 16.15 in 17.25 Športne vesti 14 50 Discoring. glasba 17.35 M. A. S. H. — TV film 18.30 90, minuta 19.00 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 Jezus iz Nazareta, 2. nad. 21.55 Športna nedelja 22.55 Koncert Eugenia Finardija 23.30 DNEVNIK - Drugi kanal 10.00 Dve baletni predstavi Oskarja Schlemmerja 10.50 Ruffo in dedek, risanka 11.00 Evropski dnevi 11.30 Bis Tip — bis Tap, glasbena oddaja 12.00 Opoldanski spored 12.30 Moški doma: Nekomu ugaja Frank — TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Colombo — TV film TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslu šali boste; 10.30 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder: «Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o živi vodi»; 11.30 Nabožne glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14 10 Na goriškem valu; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. NEDELJA, 28. MARCA 1982 14.50 Blitz: predstave, šport, kvizi... Boks: Chandler - Carter 18.00 Ital, nogometno prvenstvo 18.30 Zadnji blitz 18.45 Dnevnik 2 — Gol flash 18.55 Starsk.v in Hutch — TV film 19.50 DNEVNIK 2 — Poročila 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 Kaj bomo pili danes zvečer? 21.40 Ko pripovedujemo o Ameriki 22.35 Kaj je pravzaprav kriza? 23.25 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti ob koncu iz Buenos Airesa: Motorne dirke Tretji kanal 11.45 Nedeljska glasba 14.30 Neposredni športni prenosi Atletika, smučanje, košarka 17.40 Oddaja, ki jo vodi Aura D’Angelo 18 05 Kaj počneš... se smeješ? 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Deželni šport 19.35 Angel v Palači Gate, TV priredba 20.40 Šport 3 21.40 Poti k uspehu 22.10 DNEVNIK 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige KOPER (Slovenski program) 8.00, 9.00, 15.00. 17.00 Poročila; 8.10 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.30 Naš čas; 9.07 Ki nospored; 9.10 Stoji, stoji lipi-ca; 9.30 Spored zborovske in narodnozabavne glasbe. Za naše kmetovalce; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 1' 'rt Glasbeni notes; 14.45 Glasbo željah; 16.00 Radio Koper n. obisku; 16.15 Poje Gino Vannelli; 16 30 Domača rock scena. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 Poročila 9 00 Vroči veter, humoristična serija 10.00 Živ žav, otroška matineja 10.55 Planica: Smučarski skoki 13.45 TV kažipot 14.05 Poročila 15.55 Rož — Podjuna — Zilja, posnetek prireditve 17.30 Prisluhnimo tišini 18.30 Športna poročila 18.45 Metež, jug. film 20.10 Risanka 22.22 TV in radio nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK in Vreme 21.00 Nepokorjeno mesto, nanizanka 22.30 Športni pregled 23.15 Poročila Koper 15 30 Športno popoldne Boks. Smučarski skoki, svetovni pokal v smučanju in nogomet 21.00 Risanke 21.15 Stičišče 21.30 Celovečerni film 23.00 Glasba brez meja: Ansambel Boney M KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 11.30, 13.30, 14.30. 19 30 Poročila; 7.00 - 8.50 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.31 Priljubljena glasba in horoskop; 10.45 Glasbeni mozaik; 11.15 Zaplešimo valček; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Sedem in sedem; 12.10 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 13.40 Pika na i; 15.15 Glasbena oddaja. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ADVISER — S. Caterina 5. Trst. telefon 040/62765. Na Krasu na prodaj dvonadstropna popolnoma obnovljena hiša, z obsežnim zemljiščem, primerna tudi za preureditev v restavracijo ali podobno. ADVISER — S. Caterina 5, Trst. telefon 040/62765. V Miljah na prodaj kmetijsko poslopje, možnost razširitve, 3.000 kv. m zemljišča, cena 120.000.000 lir. ADVISER — S. Caterina 5, Trst. telefon 040/62765. V Borštu med zelenjem na prodaj dvonadstropna vila novejše gradnje z možnostjo u-porabe dveh stanovanj, z dvema balkonoma in 700 kv. m vrta. Cena 200.000.000 lir. ADVISER 62765 - V rezidenčnem stanovanjskem kompleksu proda- ■ mo stanovanje v odličnem stanju z lepim razgledom: kuhinja, salon, spalnica, manjša soba. dvojni sanitarni ^prostori, shramba, zaprt balkon, terasa, podstrešje in skupni vrt. 85.000.000 lir. ADVISER 62765 — Gradež - Pineta. Dobra investicija — majhna kuhinja, salon, soba, manjša soba, kopalnica, terasa, vrt, lastni parkirni prostor. ADVISER 62765 - Ul. Carpineto -novejše stanovanje: kuhinja, salon, dve sobi. dvojni sanitarni prostori, shramba, balkon, garaža, skupni vrt. ADVISER 62765 — Ul. Vigneti. Komaj dograjeno stanovanje z lepim razgledom, med zelenjem, dvonadstropno; kuhinja, dve sobi. salon. shramba, terasa, garaža, skupni vrt. 96.000.000 lir. ADVISER 62765 — Uradi v Ul. Santa Caterina 5. zidovi skladišča, primerno za avtomehanično delavnico 180 kv. m. ADVISER 62765 — Ul. Commerciale — novejše stanovanje z lepim razgledom: majhna kuhinja, salon, dve sobi. kopalnica, shramba, balkon. terasa — 72.000.000 lir. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13 00 Knjižne novosti 13.30 TV DNEVNIK 14.00 Imperialistični svetovalec, 1. del 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 sola in vzgoja 15.30 Vsi za enega 16 00 Pastirji iz Tušentije; 22.50 V znamenju. KOPER 13.30 in 15.30 Odprta meja: 16.00 Narodna glasba; 16.30 Kinonotes; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Ti dne- vi, ta leta. dok.; 20.15 Stičišče -Dve minuti; 20.30 Celovečerni film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Marija, nadaljevanka: Dnevnik danes. SREDA. 31. marca LJUBLJANA . 10.00 in 11.05 "V v šoli; 11.00 in 18.30 Poročila: 18.35 Ciciban, dober dan; 18.50 Družina smola, risana serija; 19.15 Pozdravljena Makedonija; 19.30 Obzornik; 19.45 Galerija opernih značajev: 20.05 Risanka; 20.24 TV in radio no coj; 20.26 Zrno do zrna: 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Povejte ji, da jo ljubim: 22.40 V zna men ju. KOPER 13.30 in 15.30 Odprta meja: 16.00 Marija, nadaljevanka; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Visoki pritisk. glasbena oddaja; 20.15 Stičišče -Dve minuti; 20.30 Avanture nekega gigoloja, film: 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Košarka: jug. prvenstvo; Dnevnik danes. ČETRTEK, 1. aprila LJUBLJANA 9.55. 11.05 in 16.35 TV v šoli; 11.00 in 18.05 Poročila; 18.10 Mladi virtuozi: Flavta; 8.35 Kuhinja pri violinskem ključu; 19.05 Mozaik kratkega filma: Ljudje iz gline in Marija; 19.30 Obzornik; 19.45 Pogorje Yandang, dok.; 20.05 Risan ka; 20.24 TV in radio nocoj: 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik in Vreme; 21.00 Studio 2; 22.30 Pi casso — slikarjev dnevnik; 23.30 V znamenju. KOPER 13.30 in 17.30 Odprta meja: 18.00 Dnevnik - Vesti: 18.05 Narodna glasba; 18.40 Rezervirano za naj mlajše: 19.05 TV šola: 19.30 Ob zorja: 20.00 Risanke; 20.15 Stiei šče - Dve minuti: 20.30 Nenavadni menihi, film: 22.00 Dnevnik da nes; 22.10 Kdo pozna umetnost?; Dnevnik danes. PETEK. 2. aprila LJUBLJANA 9,50 in 11.05 TV v šoli; 11.00 in 18.25 Poročila: 18.30 Kaj je nove ga n? podstrešju: 19.00 Domači ansambli: 19.30 Obzornik; 19.45 Pred izbiro poklica: 20.15 Risan ka; 20.24 Tv in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna: 20.30 Dnevnik in Vreme: 21.00 Skag, ameriška na dalj.; 21.55 Ne prezrite: 22.U Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1956 ; 23.00 Spremljajmo - sodeluj- mo. športna oddaja; 23.10 Nočni kino: 1 + 1—3. film: 00.30 Poročila. KOPER 13.30 in 17.30 Odprta meja; 18.00 Dnevnik - Vesti; 18.05 Obzorja: 18.40 Rezervirano za najmlajše; 19.05 TV šola: 19.30 Aktualna te ma: 20.00 Risanke: 20.15 Stiči šče - Dve minuti: 20.30 Tolpa iz Mambo bara. film; 21.55 Dnevnik danes: 22.05 Ponovitev filma; Dnevnik danes. SOBOTA. 3. aprila LJUBLJANA 9.00 Poročila; 9.05 Ciciban, do-l)er dan; 9.20 Mladi virtuozi: Flav ta; 9.45 Kuhinja pri violinskem ključu; 10.15 Kaj je novega na podstrešju: 10.45 Pustolovščina; 11.15 Mesta: Glasgovv: 12.05 Otrok in igra; 12.35 Dokumentarna od daja; 13.05 Ljudje in zemlja; 14.03 Poročila: 16.10 Nogomet: Rijeka -Velež; 18.00 Košarka: 19.30 Naš kraj; 19.45 Muppet shovv; 20.10 Zlata ptica: 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj: 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik in Vreme; 21.00 Marseillska pogodba, film: 22.30 Zrcalo tedna; 22.45 Večer z ansamblom Pepel in kri: 23.35 Poročila. KOPER 16.10 Nogomet; Rijeka - Velež; 18.00 Dnevnik • Vesti; 18.05 Košar ka; 19.30 Jazz na ekranu: 20.00 Risanke: 20.15 Stičišče - Dve minuti; 20.30 Pirati na otoku morskih psov. film: 21.55 Dnevnik danes; 22.00 Ponovitev filma; Dnevnik danes. in namestitev tv antene in servis vam nudi Aldo Colja. Kontovel 134. telefon (040) 225471. KOZMETIČNI SALON prodam v centru mesta — pet delovnih mest Telefon 040/65596 ali 746933. ŽENSKA s srednjo izobrazbo in večletno prakso v trgovini išče zaposlitev kot prodajalka po možnosti na Opčinah ali bližnji okolici. Telefonirati v večernih urah na št. 040/213643. BAR PIZZERIA v Slivnem (Na brežina) išče delovno moč v tednu od 18. ure dalje in ob nedeljah od 12. ure dalje. Telefonirati jutri na št. 040/200640. RASTLINJAK v izmeri 750 kv. m s kompletno novo avtomatiko in vsemi potrebnimi pritiklinami, na lepi sončni legi z razgledom na Portorož, z možnostjo gradnje sta novanjske hiše. prodam najboljšemu ponudniku. Plačilo v gotovini. Rajko Humar. Tomšičeva 15, Pi ran — 66330. DEKLETA vabim k delu v gostinskem lokalu v okolici Ljubljane. Stanovanje zagotovljeno, kvalifikacija ni nujna. Ponudbe na ADIT DZS Ljubljana, Gradišče 10. Gradbeno podjetje geom. IDLE TUL & C. S n. C. GRADNJA IN OBNOVA HIS TRST — Ul. Flavia, 22/3 Tel. 040/818141 ORVISI bogata izbira vsakovrstnih igrač TRST — UL. PONCHIELLI 3 Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU RIELLO — Gorilniki in peči na plinsko olje Plin - Nafto - Električne črpalke AERMEC klimatske naprave LANDIS-GYR Termoregulacij- ske naprave PODJETJE •> ORO p.i. OTELLO & c. Ul. F. Severo 42 — Trst Telefon 569-201 11. aprila — VELIKA NOČ VELIKONOČNA VOŠČILA ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU sprejema oglasni oddelek ZTT - tel. 79-46-72 - int. 37 do vključno 2. aprila 1982 L a jmmteca TRST - Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 GORICA - Ul. Arcivescovado 8 - Tel. 32089 GOSTILNA «PRI POŠTI» Lillana Bontempo bedra - divjačina - sveže ribe - veliki krofi BAZOVICA — Ul. I. Gruden 56 Tel. 226-125 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE Kosmina Sergij Pralni stroji najboljših znamk po najugodnejših cenah IGNIS - CAST0R * AEG NABREŽINA Center Telefon 200-123 VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE TRST - Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 ARNIEL s.n.c. • OTROŠKA OBUTEV • ZENSKO SPODNJE PERILO TRST — ULICA S. CATERINA 11 TEL 631277 Magazzini Američani Diner’s Club TRST — Ul. Machiavelli 13 - 15 Telefon 64-339 Nudimo vam bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije. Lahko zadovoljimo vsak okus. Naše cene so vsem pristopne. Mladini na razpolago vse zadnje modne novosti. KONFEKCIJA BOGATA IZBIRA ZAVES NE POZABITE OBISKATI NAŠ BOUTIQUE! Pravi trenutek za nakup!!! FURLANI f R ST ULICA MILANO 25 Telef. 62200 Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina RAZPIS NATEČAJA Z odlokom predsednika deželnega odbora št. 72/Pers. z dne 24. februarja 1982. ki je bil objavljen v uradnem deželnem listu št. 30 z dne 27. marca 1982. razpisuje deželna uprava javni natečaj na podlagi izpitov za t mesto na poskušnjo, plača kot predvideva IV. stopnja - specializacija: strojepisec, za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Rezerviran je kandidatom, ki imajo diplomo šole I. stopnje (obvezna šola) in diplomo strojepisca, oziroma potrdilo o kvalifikaciji, ki so jih izdali javni zavodi ali ustanove kot tudi priznani privatni zavodi (k diplomam in potrdilom strojepisca se prišteva tudi tiste, ki pooblaščajo poučevanje strojepisa in šolska spričevala). Izpit sestoji iz pismenega dela. praktičnega dela in kolokvija. Pismeni in praktični del izpita bosta v Trstu, prvi pri Industrij skem tehničnem zavodu «A. Volta*, v Ul. Monte Grappa št. 1. drugi pri Trgovskem tehničnerr) zavodu «D. Da Vinci* v Ul. Paolo Veronese št. 3, dne 17. junija 1982. z začetkom ob 9. uri in se bosta nadaljevala v naslednjih dneh po programu, ki ga bo določila izpitna komisija. Prošnje za sprejem k natečaju, v skladu z razpisi ter po priloženem poenostavljenem obrazcu, bodo morale dospeti na glavno tajništvo predsedinštva deželnega odbora za Furlanijo - Julijsko krajino. Personalni oddelek. Ul. Carducci 6, Trst, do 19. ure 26. aprila 1982. Deželni list je v prodaji: v Trstu v knjigarni «1. Svevo*. Korzo Italia. 9/1 (Pasa ža Rossoni); v Vidmu v knjigarni «Benedetti». Ul. Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici - knjigarni »Centrale*. Ul. XXIV Maggio, 3/a; v Pordenonu v knjigarni »Minerva*, Trg XX Settembre. Razpis bo razobešen: v Trstu na sedežu deželnega odbora - Ul. Carducci 6; v Vidmu pri deželnem ravnateljstvu za krajevne ustanove. Ul. Savorgnana 11 in na sedežu deželnega predsedstva za kmetijstvo, Ul. Percoto 16; v Gorici pri pokrajinskem nadzorništvu za kmetijstvo — po krajinska palača v Ul. Roma 23 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Korzo Italia 205; v Pordenonu na sedežu pokrajinskih uradov za krajevno u-pravo — Ul. Cavallotti 10 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Korzo Garibaldi 66. Trst. 23. marca 1982 ZLATARNA URARNA «Svizzera» di A. Soroce TRSI UL S. S P I R I D I O N E 12 Tel 60-25? PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostio kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 250 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.