ka kšna usoda nas čaka Primorski TOREK, 5. JUNIJA 2012 Št. 131 (20.454) leto LXVIII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Petinpetdeset ženskih klicev na pomoč Danjel Radetič Nasilje nad ženskami je še vedno zelo razširjeno tudi v naših krajih, čeprav marsikdo zmotno misli, da gre za zelo redek pojav. Petinpetdeset žensk iz raznih krajev goriške pokrajine je od začetka leta zaradi fizičnega, psihološkega in spolnega nasilja poiskalo pomoč pri združenju SOS Rosa, pri katerem opažajo, da se je v zadnjih časih zelo povečalo število prijav zaradi zalezovanja. Moški svoje žrtve še največkrat nadlegujejo s telefonskimi klici in sporočili, ki jim pogosto sledijo tudi druge oblike ustrahovanja. Spričo tako razširjenega - a pred očmi javnosti zamegljenega - pojava so se na goriški pokrajini odločili, da priredijo niz štirih srečanj, med katerimi bodo s knjižnimi predstavitvami spregovorili o nasilju nad ženskami in njegovih vzrokih. Med srečanji bo nedvomno potreben poglobljen razmislek o italijanski družbi, v kateri se nespoštovanje žensk prepleta z nestrpnostjo in odvračanjem drugačnosti, kot so v prejšnjih dneh potrdile izjave vi-demskega občinskega svetnika Severne lige. Na socialnem omrežju je komentiral družinsko tragedijo, ko je indijski delavec ubil svojo nosečo ženo in jo vrgel v Pad, rekoč, da je bila na ta način »onesnažena naša sveta reka«. Njegove besede so sprožile oster odziv tudi znotraj Severne lige, čeprav bi se njeni somišljeniki morali tudi vprašati, ali ni Bossijeva stranka velik del svojih volilnih uspehov zgradila na stališčih, ki do tujcev niso prijazna, in na Bos-sijevem poveličevanju moškosti, ki s krepitvijo ženske enakopravnosti nima kaj dosti skupnega. WASHINGTON - Pritisk na evropski vrh, ki se bo sestal konec meseca ZDA pozivajo Evropo k učinkovitim ukrepom Nemčija vztrajno odklanja možnost uvedbe evrskih obveznic ČEDAD - Slovenski minister tudi med Beneškimi Slovenci Ministra Ornaghi in Turk v znamenju krepitve sodelovanja ČEDAD - Potem ko jo je prejšnji teden obiskal italijanski predsednik Giorgio Napolitano, je bila Furlanija včeraj spet sedež pomembnega institucionalnega srečanja. V Čedadu so namreč včeraj odkrili table, ki bodo označevale objekte, ki so bili vključeni v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, svečane slovesnosti pa sta se na povabilo župana Stefana Ballocha udeležila tudi italijanski in slovenski minister za kulturo Loren- zo Ornaghi ter Žiga Turk. Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je svoj obisk v Čedadu izkoristil tudi za to, da se je srečal s Slovenci Videmske pokrajine. Na 3. strani WASHINGTON - Iz Združenih držav Amerike je včeraj prišel nov poziv Evropi, naj za odpravo posledic hude dolžniške krize sprejme učinkovitejše ukrepe. Potem ko je konec prejšnjega tedna predsednik ZDA Barack Obama kritično ocenil dosedanjo evropsko protikrizno politiko, rekoč, da evropske težave negativno vplivajo tudi na ameriško gospodarstvo, se je včeraj oglasil glasnik Bele hiše Jay Carney. Dejal je, da ZDA ostajajo skeptične do evropske protikrizne politike. Dosedanji ukrepi ne zadostujejo, da bi gospodarstvu zagotovili ponovno rast. Na 13. strani Krilatega leva bo vodil Neapeljčan Na 4. strani Spomin na ubite talce na Proseški postaji Na 6. strani Mariborski dijaki na tržaški univerzi Na 7. strani Milje: na šoli Sauro se učijo slovenščino Na 10. strani V Gabrjah zapeli na borjaču Na 15. strani Števerjanska občina priredila tri predavanja Na 16. strani darilni kupon Ifl BREZPLAČNO PIJAČO * Hup« Ul-litf (ikoriilili v juinju 2012 mag maX R«tavraoja Etna, IndusLrijsfca c«ta 11 Wc'-'o Gor.^ Slovenija POSLOVALNICA ^ Sisal superEnalotto£) Trst - Križ 470/D Tel. 040 2209120 j 1 RENAULT AVT0CENTER N0VAK d-°-°- CTODITElf CESTA NA P0LANE1, SEŽANA OlUlfllEV TEL. 00386 5 731 24 90, WWWREN0-SEZANA.SI Akcija velja do 30.6.2012. Ponudba velja za originalne nadomestne dele s področja vzdrževanja in obrabe. Za podrobne informacije se obrnite na svetovalca storitev v naši delavnici. Ne velja za nadomestne dele Motrio. 2 Torek, 5. junija 2012 ALPE-JADRAN / skgz - Krovna organizacija za nadaljnjo krepitev odnosov med Italijo in Slovenijo Podpora predsednika Napolitana velikega pomena za manjšino Prihodnji ponedeljek Deželni svet z volitvami predsednika in deželnega vodstva Predsednik Republike Giorgio Napolitano je med svojim obiskom v Furlaniji sprejel tudi predstavnike krovnih organizacij, kar predstavlja dejanje velike pozornosti do naše narodne skupnosti in še posebej znak priznanja predvsem Beneškim Slovencem, ki so se prvič na Videmskem srečali z državnim poglavarjem, poudarja v tiskovnem sporočili Slovenska kulturno gospodarska zveza. Po oceni krovne organizacije so bile pomenljive besede, ki jih je predsednik Napolitano izrekel v pogovoru s slovenskimi predstavniki, predvsem ko je podčrtal pomen, ki ga italijanska država pripisuje slovenski manjšini in ji zagotovil podporo italijanskih institucij ter se pohvalno izrazil o delovanju organizacij slovenske manjšinske skupnosti na Videmskem. K nadaljnji krepitvi prijateljske politične klime in sodelovanja med Ita- lijo in Slovenijo - to je bilo mnenje italijanskega predsednika - bo gotovo prispeval skorajšnji uradni dvodnevni obisk predsednika Napolitana v Sloveniji. Srečanje bo izpostavilo tudi vlogo obeh tu živečih manjšin (slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji), ki postajata vse bolj upoštevan in pozitiven dejavnik v procesu zbliževanja med sosednjima državama. SKGZ ocenjuje, da bo za Slovence v Italiji pomembno tudi srečanje, ki ga bodo imeli v petek, 8. junija, v Trstu s podtajnikom na ministrstvu za notranje zadeve, zadolženim za manjšinska vprašanja, Saveriom Rupertom. Vladni predstavnik se bo ob tej priložnosti srečal s predstavniki skupnega zastopstva ter se poobliže seznanil z nekaterimi problematikami, s posebno pozornostjo do medijev, financiranja manjšine, sestave vladnega omizja in dvojezičnega šolstva na Videmskem. Rudi Pavšič kroma Pomenljiva srečanja se dogajajo ravno v času kongresne dejavnosti krovne organizacije, ki bodo imela svoj epilog v ponedeljek, 11. junija, v Jamljah s sklicem novoizvoljenega Deželnega sveta SKGZ, ki bo iz svoje srede izvolil pred- sednika ter deželno vodstvo. Kongres SKGZ je uvod novo obdobje organizacije, ki želi nekoliko drugače zastaviti svojo vlogo v času, ki ga zaznamujeta gospodarska kriza in precejšnja negotovost, a obenem predstavlja dobro izhodišče za celovit razvoj slovenske narodne skupnosti. Na deželnem kongresu je organizacija ob analizi stanja izpostavila nekaj konkretnih predlogov, ki naj vodijo SKGZ v smer občutnega prenavljanja, z voljo, da z drugačnim načinom prisotnosti nadaljuje svoje življenje in delo. Poudarek na posamezniku izraža voljo organizacije, da se odpira širokemu krogu članstva in združuje ljudi, ki imajo skupne vrednote, ideje in cilje ter želijo skupaj dograjevati prihodnost SKGZ. Tem ljudem, skupinam, društvom in organizacijam bo vodstvo SKGZ odgovarjalo za svoje delo, poudarja v svojem sporočilu krovna organizacija. Umetniki s predsednico Društva sedmi člen za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner pred Pavlovo hišo kranzelbinder PREDSEDNIK TÜRK »Ljudem dati možnost izbire« VRANSKO - Predsednik republike Danilo Türk je ob robu obiska občine Vransko komentiral napoved Boruta Pahorja, da bo vstopil v volilno bitko za predsednika države. Kot je dejal Türk, je treba ljudem dati možnost izbire in vsaka dodatna kandidatura to omogoča. Po njegovi oceni je to del naše demokracije in je vredno spoštova-nja.Türk sicer pričakuje, da se bo do začetka volilne kampanje pojavilo še nekaj kandidatov, kar ocenjuje, da je dobro. Poleg Türka in Pahorja so do zdaj svojo kandidaturo za predsednika republike napovedali še Milan Zver, ki ga podpirata SDS in NSi, predsednik SNS Zmago Jelinčič in neodvisni kandidat Marko Kožar. Podporo Türku je že napovedala Pozitivna Slovenija, SD pa se bo o podpori Pahorju izrekla v sredini junija. Da bo podprl Pahorja, je napovedal že tudi predsednik Državljanske liste Gregor Virant. potrna - Pavlova hiša, dom Slovencev avstrijske Štajerske, gostovala osem umetnikov Štirje literati in štirje glasbenki, v imenu kulture zbrani z vseh vetrov POTRNA/LAAFELD - V Pavlovi hiši, ki je dom Društva sedmi člen za avstrijsko Štajersko, je bila konec tedna zanimiva prireditev, na kateri se je predstavilo osem umetnikov: štirje literati in štirje glasbeniki, kantavtorji, zbrani tako rekoč z vseh vetrov. Na prvi pogled jim ni nič skupnega, toda predsednica društva za pravice štajerskih Slovencev Susanne Weitlaner jih zbrala pod naslovom Preko meja. Kot je povedala, se je nedavno na sarajevskem bazarju spoznala z ustvarjalci literarne revije Otočje iz Baške grape. Beseda je dala besedo in dogovorili so se za predstavitev sedme številke revije v Potrni. V Pavlovi hiši je predsednik društva Otočje, ki obstaja dobra tri leta, Mitja God-njavec predstavil obsežno aktualno številko revije, ki so jo namenili književnemu ustvarjanju Slovencev po svetu. Otočje, je dejal, je revija, ki je namenjena "do polovice kvalitetnim, a neuveljavljenim domačim avtorjem, druga polovica pa neznanim ali tudi znanim avtorjem iz tujine, ki si zaslužijo pozornost". "Namen revije je med ljudmi širiti literaturo, prozo, poezijo... In povezovati različne kulture. Tako smo že predstavili afriške avtorje v Sloveniji, pa sodelovanje Slovencev s Čehi, Slovence iz drugih držav bivše Jugoslavije." Nova številka je, kot rečeno, namenjena Slovencem po svetu, pri čemer so domala vsi udeleženci prireditve v Potrni zavrnili izraz zamejstvo. Iz avstrijske Štajerske sta v revijo svoje poezije prispevala pesnik in prevajalec Mathias Grilj in igralka ter pesnica Rezka Kanzian, ki je v Potrni tudi prebrala nekaj svojih "krivo-petniških" pesmi. Nekaj svojih sonetov je predstavil tudi urednik pri Otočjih Mare Cestnik, ki pravi, da čeprav je po duši pesnik, pesmi ne piše veliko. Širše je v slovenski javnosti znan sicer kot pisec izvrstnih potopisov. Odlomek iz svojega najnovejšega proznega dela, zbirke zgodb pravzaprav, Iz zemlje in sanj, je predstavil še primorski znanec in prijatelj, tržaški pisatelj, filmski in gledališki režiser Marko Sosič. Tudi Sosič je pred literarnim branjem soglašal, da izraz zamejstvo oziroma Slovenci v zamejstvu ni prav posrečen izraz. Med drugim ga spominja tudi za za-mejenost, omejenost, je pojasnil. Pestro literarno branje so popestrili še glasbeni nastopi kantavtorjev iz širne Evrope. Te dni jih 26 iz vse Evrope sodeluje v projektu Evropske prestolnice kan-tavtorstva, ki ga v Rušah pri Mariboru z neverjetno energijo in entuziazmom v okviru Kantfesta pelje Peter Andrej. Poleg Petra Andreja so v Pavlovi hiši nastopili še Shane O Fearghail iz Irske, Christof Fink iz Avstrije in Katharina Gade iz Nemčije. Boris Jaušovec Porazdelitev funkcij v deželnem vodstvu novinarskega sindikata Na včerajšnji prvi seji so si člani novoizvoljenega deželnega vodstva novinarskega sindikata porazdelili funkcije. Za predsednika je bil potrjen Carlo Musca-tello, za podpredsednico oz. namestnico predsednika pa kolegica Poljanka Dolhar; v imenu sodelavcev pa bo podpredsedniško funkcijo zasedala Erica Culiat. Na pomembno tajniško mesto je bil izvoljen član odbora prekernih in freelance novinarjev Alessandro Martegani, medtem ko je blagajniško funkcijo prevzel Roberto Cannalire. Tajnik Martegani je včeraj imenoval tudi podtajnike in vsakemu določil nadzor nad posameznimi resorji: Maurizio Bekar bo skrbel za prekerne in freelance novinarje s pomočjo Lorenza Mansuttija, Luciana Versi bo s pomočjo Fulvia Saba skrbela za tiskovne urade, Andrea Covre za ra-dio-televizije s pomočjo Matjaža Rustje, Domenico Pecile pa za tiskane medije in tiskovne agencije ob pomoči Piera Rauberja. Posebej velja zabeležiti, da bodo za manjšinske medije in čezmejno sodelovanje odslej skrbeli Igor Devetak, Poljanka Dolhar in Matjaž Rustja. Slovenija predseduje Jadransko-jonski pobudi LJUBLJANA - Slovenija je s 1. junijem za leto dni prevzela predsedovanje Jadransko-jonski pobudi. Kot so ob tem včeraj sporočili z zunanjega ministrstva, se bo Slovenija med predsedovanjem osredotočila predvsem na vprašanja, povezana z morjem in obmorskim pasom. Delovna omizja, ki jih bodo vodila pristojna ministrstva, bodo obravnavala teme s področij okoljevarstvenih vsebin in preprečevanja nesreč na morju, upravljanja z balastnimi vodami, celovitega upravljanja z obalo, ribištva, podvodne arheologije, upravljanja z morskim akvatori-jem, pomorsko regijo, varstvom pred požari in sodelovanja v primeru naravnih nesreč na morju. V času predsedovanja bo v Sloveniji prihodnje leto potekalo tudi srečanje zunanjih ministrov vseh osmih držav Jadransko-jon-ske pobude. trst - Izmenjave med šolami Dijaki iz Banja Luke obiskali Deželni svet in tržaško občino TRST - Velika skupina študentov Liceja Petrarca in gimnazije iz Banja Luke je včeraj obiskala Deželni svet, kjer so se dijaki seznanili z delovanjem in pristojnosti te institucije. Dijaki so nato obiskali še tržaško občinsko palačo na Velikem trgu, kjer jim je od-bornica Antonella Grim v dvorani občinskega sveta orisala delovanje tržaške občinske uprave. Ob tej priložno- sti je bila dijakom strnjeno prikazana tudi tržaška zgodovina. Dijaki iz Banjeluke so tržažkim vrstnikom »vrnili« obisk, potem ko so jih pred meseci gostili v Bosni in Hercegovini. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 5. junija 2012 3 ČEDAD - Ugledna gosta na slovesnosti ob označenju objektov za Unescov seznam Ministra Ornaghi in Turk za krepitev sodelovanja Slovenski minister obiskal tudi dvojezično šolo in KD Ivan Trinko ČEDAD - Potem ko jo je prejšnji teden obiskal italijanski predsednik Giorgio Napolitano, je bila Furlanija včeraj spet sedež pomembnega institucionalnega srečanja. V Čedadu so namreč včeraj odkrili table, ki bodo označevale objekte, ki so bili vključeni v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, svečane slovesnosti pa sta se na povabilo župana Stefana Balloc-ha med drugimi udeležila tudi italijanski in slovenski minister za kulturo Lorenzo Ornaghi ter Žiga Turk. To je bilo tudi prvo srečanje med ministroma, ki sta pregledala vprašanja, ki bodo predmet napovedanega srečanja med ministrskima delegacijama Italije in Slovenije. Minister Turk je poudaril nujnost krepitve sodelovanja v kulturi in se zaustavil pri predlogu, da bi primerno obeležili 100. obletnico bojev na soški fronti. Med vprašanji, ki zadevajo področje kulturne dediščine, je minister Turk italijanskega kolego tudi opozoril na namero Narodne galerije, da bi v času prenavljanja prostorov predstavila zbirko slovenskih impresionistov v nekaterih evropskih prestolnicah, med drugim v Rimu, izrazil pa je tudi željo, da bi na prihodnjem srečanju razpravljali tudi o vprašanju vračanja umetnin, ki je že nekaj časa zastalo. Sicer je slovenski minister Or-naghija opozoril še na nekatera druga vprašanja, s prošnjo, da z njimi seznani pristojne ministre v italijanski vladi. Gre predvsem za vprašanja s področja manjšin in šolstva, med drugim za obnovitev sporazuma o priznanju diplom, ker sedanji sporazum ne ustreza več nazivom po bolonjski reformi, in za ponovno uvedbo stolice za slovenščino na rimski univerzi La Sapienza. Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je svoj obisk v Čedadu izkoristil tudi za to, da se je srečal s Slovenci Videmske pokrajine. Najprej si je ogledal prostore, kjer začasno deluje dvojezična šola. V Špetru so ga sprejeli ravnateljica šole Živa Gruden, vodja Deželnega urada za slovenske šole Tomaž Simčič in predsednik špetrskega Zavoda za slovensko izobraževanje Igor Tull. Turk, ki so ga med obiskom na Videmskem spremljali slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, generalna konzulka v Trstu Vla-sta Valenčič Pelikan s konzulko Bojano Cipot in Bojan Brezigar ter Roman Gruden z ministrstva za šolstvo, je obljubil pomoč pri reševanju težav, s katerimi se v zadnjih letih spopada šola. O dvojezičnem oziroma večjezičnem šolstvu in njegovem uvajanju tudi v druge dele videmske pokrajine je bil govor tudi na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu, kjer so slovenskega ministra pričakali predsednik društva Miha Obit, pokrajinska predsednika SKGZ in SSO Luigia Negro ter Giorgio Banchig in nova predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Italiji Jole Namor. Predstavili so delovanje in zgodovino slovenskih organizacij ter ustanov na Videmskem in poudarili povezovalno vlogo, ki jo odigrava slovenska narodna skupnost na tem območju. Slovenski minister Turk je tudi v Čedadu zagotovil svojo podporo pri reševanju težav dvojezične šole in uvajanju dvojezičnega oziroma tro-jezičnega pouka tudi v Bardu, Tipani in Kanalski dolini. Pohvalil je dejavnost društva Ivan Trinko, ki ga je označil kot jedro slovenske kulture v videmski pokrajini, in dodal, da je z veseljem sprejel vabilo v Čedad tudi zato, ker je opazil, da se je odnos občinske uprave do krajevne slovenske narodne skupnosti izboljšal. Turk je tudi poudaril, da sedanji varčevalni ukrepi ne smejo vplivati na zagotavljanje podpore institucijam slovenske manjšine predvsem na področju šolstva, za kar je neposredno pristojen. Tako se bodo nadaljevali vsi izobraževalni tečaji in projekti, s katerimi Republika Slovenija prispeva k utrjevanju znanja slovenskega jezika med mladimi Beneškimi Slovenci. »Gre namreč za ohranjanje jezika in kulture, kar je naša prvenstvena naloga,« je še dejal minister. (NM) Na fotografijah: desno ministra, videmski nadškof, župan in drugi gostje na srečanju; spodaj minister Turk na sedežu društva Ivan Trinko nm ŠOLA - Habilitacije Tehnično omizje za manjšinske šole RIM, TRST - Vprašanje manjkajočih univerzitetnih tečajev za pridobitev habilitacije za poučevanje na slovenskih šolah naj bi rešilo tehnično omizje. To izhaja iz pojasnila italijanskega ministrstva za šolstvo, ki je včeraj priromalo na mizo vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Tomaža Simčiča. Pojasnilo, ki nosi datum 25. maja 2012, v bistvu potrjuje to, kar je deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro le dan prej povedal v odgovoru deželnemu svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu: pri ministrstvu za šolstvo bodo ustanovili tehnično omizje, pri katerem bodo sodelovali predstavniki Dežele FJK, Doline Aoste ter avtonomnih pokrajin Trento in Bocen z nalogo, da obstoječi pravilnik o začetnem izobraževanju prilagodijo jezikovnim potrebam omenjenih ozemelj. Ministrstvo je sicer že 30. aprila pozvalo Deželo, naj imenuje svojega predstavnika v omenjeno omizje. Kot znano, od 20.067 razpisanih razpoložljivih mest za habilitacijske tečaje na univerzah po vsej Italiji, od katerih 279 na univerzah v Trstu in Vidmu, ni nobenega namenjenega šolam s slovenskim učnim jezikom. Rok za prijavo je zapadel ravno včeraj, tečaji pa bi se morali začeti v mesecu juliju. Na pomanjkanje tečajev za šolnike, ki bi želeli pridobiti habilitacijo za poučevanje na slovenskih šolah, je v dopisu deželni šolski ravnateljici Danieli Beltrame pred nedavnim opozoril Sindikat slovenske šole, kar dvakrat (oktobra lani in maja letos) je v senatu pristojno ministrstvo opozorila senatorka Tamara Blažina (Demokratska stranka), vprašanje pa je odmevalo tudi v deželnem svetu, kjer je na to opozoril svetnik SSk Gabrovec. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (Slov.I.K.) Razpisi programov za prihodnje šolsko leto Dva nova programa, namenjena odraslim Slovenski izobraževalni konzorcij je v preteklih dneh na svoji spletni strani objavil razpise za štiri izobraževalne programe v letu 2012-2013. Poleg dveh programov, ki sta že stalnica ponudbe, in sicer Multidisciplinarnega programa in programa Ekstra, sta letos razpisana tudi dva nova programa v sklopu kadrovskega izobraževanja, ki je namenjeno odraslim, že zaposlenim ali aktivnim iskalcem zaposlitve. To sta programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. »Nastopanje v javnosti je eno najpomembnejših orodij, ki jih imamo na razpolago v poslovnem in sploh javnem življenju. Na to pogosto pozabljamo. Stoglava množica, kamere, fotoaparati in prižgani mikrofoni že itak ne vplivajo pomirjujoče. V času pa, ko vsi uporabljamo skype, facebook, maile, sms-je in podobno, naše retorične in dialektične sposobnosti upadajo,« meni Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slov.I.K.-a. Glede podjetništva pa je Grgiče-va prepričana, da »danes smo ali moramo biti po malem vsi podjetniki, saj nas v to silijo novi pogoji na delovnem trgu. Prisiljeni smo, da postanemo "mali podjetniki" in to velja tudi za tiste, ki so po izobrazbi humanisti in družboslovci. Zato smo se odločili, da tudi na Slov.I.K.-u ponudimo kratki "preživetveni" tečaj - v prepričanju, da se po sili razmer lahko razvije tudi kaka zgodba o uspehu.« Vse štiri programe odlikujejo vsebinsko bogata in metodološko dovršena predavanja, ki tečajnikom omogočajo neposredno seznanjanje z novimi vsebinami, možnost interakcije v razredu, delo v skupini. Tečajnikom so na razpolago sodobno opremljeni prostori. Izvajanje vseh štirih programov podpirajo podjetja in ustanove, ki so članice konzorcija. Njihovi prispevki omogočajo tečajnikom dostopne šolnine in koriščenje štipendij. V nadaljevanju objavljamo pove-zetek vseh štirih razpisov. Celotno besedilo in podrobnejše informacije o pogojih vpisa so objavljene na spletni strani, za dodatne informacije pa je na razpolago e-naslov info@slovik.org. Program Ekstra je obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Od dijakov, ki se prijavijo k vpisu, se pričakuje splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in študijski uveljavitvi. Letno je predvidenih šest predavanj za starejše dijake (3., 4. in 5. razred) in tri predavanja za mlajše dijake (1. in 2. razred). Predavanja iz različnih vsebin, ki smiselno dopolnjujejo šolsko snov, potekajo od petkih popoldne, ločeno v Trstu in v Gorici. Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je triletni ciklični obdiplomski študijski pro- Znanstvena DIREKTORICA SLOV.I.K.-A Matejka Grgič kroma gram, namenjen univerzitetnim študentom. Organizirane oblike študij -skega dela so predavanja, seminarji, delavnice, obiski podjetij in druge oblike dela. Te dejavnosti potekajo izmenično v Trstu in v Gorici, praviloma ob sobotah zjutraj, v skupnem obsegu 60 ur. Program omogoča seznanitev s široko paleto tem; približno polovica ur je namenjena ekonomsko-managerskim temam, druga polovica pa družboslovju, humanistiki in znanosti. Pomemben poudarek je na komunikacijskih spretnostih. Poleg rednih predavanj sta po programu predvidena še obiskovanje mednarodnih poletnih šol in delovna praksa. Intenzivni program Nastopanje v javnosti je namenjen kadrom, ki pogosto nastopajo v javnosti, dajejo izjave in intervjuje, predavajo, vodijo poslovne sestanke in pogajanja in ki želijo izpopolniti svoje znanje na področju poslovne komunikacije v slovenskem jeziku. Predavanja se bodo izvajala od oktobra 2012 do marca 2013, praviloma ob petkih popoldne, v skupnem obsegu 36 ur. Program Podjetništvo za neeko-nomiste je kadrovski program, ki je namenjen predvsem mladim humanistom, družboslovcem in znanstvenikom, ki nimajo strokovnih znanj s področja ekonomije, podjetništva ali financ in želijo ali morajo kljub temu pridobiti ID DDV in s tem postati podjetniki. Srečanja bodo potekala od oktobra 2012 do marca 2013, praviloma ob petkih popoldne, v skupnem obsegu 24 ur. Na vseh štirih programih je razpisanih 15 mest. Vpisnine za posamezne programe znašajo 150,000 evrov, razen za program Ekstra, za katerega znaša vpisnina 30,00 evrov. Prijave se zbirajo na e-naslovu in-fo@slovik.org do 15. septembra 2012. Vsa razpisna dokumentacija, opisi programov, roki, informacije o šolninah in štipendijah, prijavnice in drugo gradivo je na spletni strani www.slovik.org. Tudi letošnja Slov.I.K-ova ponudba je torej zelo bogata in pestra. Cilj konzorcija je namreč opozoriti, da učenje in izobraževanje predstavljata pomembno investicijo tako na osebni kot na profesionalni ravni in da gre za vseživljenjski proces, ki je bistven za uveljavljanje posameznika. Mateja Clarici 4 Torek, S. junija 2012 GOSPODARSTVO ZAVAROVALNICE - Po odstavitvi Tržačana Giovannija Perissinotta V tržaški krilati lev prihaja Neapeljčan iz Švice Mario Greco bo v Generali prinesel bogate izkušnje - Pismo Galaterija uslužbencem TRST - Po sobotni odstavitvi dolgoletnega izvršnega šefa skupine Generali Giovannija Perissinotta je Mario Greco, ki je bil imenovan za njegovega naslednika, že podal odstopno pismo v švicarski zavarovalnici Zurich. To je dobra novica za tržaški krilati lev, saj Grecova odločitev za Generali ni bila stoodstotno zajamčena, zato si je najbrž najbolj oddahnil predsednik tržaške zavarovalne družbe Gabriele Gla-teri di Genola, ki je začasno prevzel izvršne funkcije v tržaški zavarovalnici in v skupini. Perissinotto je bil namreč tako pooblaščeni upravitelj kot generalni direktor, kar v ameriški terminologiji označujejo s CEO (chief executive officer) in pomeni vodja menedžmenta v nekem podjetju. Tržačana Perissinotta, ki je zrasel v krilatem levu, kjer je delal 30 let, povrhu pa je sin enega od upokojenih funkcionarjev zavarovalnice, bo tako zamenjal Neapeljčan. 53-letni Mario Greco se je namreč rodil v Neaplju, v Rimu je diplomiral iz ekonomije, potem pa na newyorški univerzi Rochester opravil master iz mednarodne ekonomije in monetarne teorije. Prvo zaposlitev je dobil v svetovalni družbi McKin-sey, kjer so »zrasli« tudi nekateri drugi vidni italijanski menedžerji, od Corrada Passere do Alessandra Profuma in Paola Sca-ronija. Leta 1995 je Greco prišel v milansko zavarovalno skupino RAS, kjer je postal generalni direktor za škodo. V desetih letih dela je pokazal velike rezultate, leta 2004 pa so ga imenovali v vodstvo nemške zavarovalne skupine Allianz, ki je medtem prevzela kontrolo nad skupino RAS. Greco je postal odgovoren za vso južno Evropo, po njegovem odhodu leta 2005 pa ga je nadomestil Enrico Cucchiani, takratni predsednik tržaškega Lloyd Adriatica, sicer tudi člana skupine Allianz. Svojo me-nedžersko kariero je Greco nadaljeval v Skupini SanPaolo IMI, kjer je vodil zavarovalne dejavnosti, leta 2007 pa je spet spa-kiral kovčke in se odpravil v Švico, kjer je postal izvršni direktor za globalno življenjsko zavarovanje, leta 2010 pa je prevzel ves globalni zavarovalni sektor švicarskega kolosa Zurich. Končala se je torej doba Giovannija Perissinotta, ki je krilati lev kot šef me-nedžmenta vodil polnih enajst let. Plačati je moral davek finančni krizi, ki je vrednost delnice Generali od lanskega avgusta znižala za 40 odstotkov (danes se kotacija vrti okrog 8 evrov) in pošteno stanjšala listnico s približno 50 milijardami državnih obveznic oz. zakladnih menic BTP. Najvplivnejši delničar tržaške družbe Mediobanca je tako v zadnjih treh letih morala pozabiti na nekoč zajetne dobičke in dividende, ki jih je prejemala iz Trsta, za kar je preprosto okrivila Perissinotta in ga obtožila izdajstva. Pri »golpeju« sta ji pomagala pomembna delničarja Leonardo Del Vecchio in skupina De Agostini, zato ni zalegla obramba napadenega menedžerja, ki je obtožbe o »nezadovoljivem vodenju« zavrnil z utemeljitvami v pismu delničarjem, v katerem je tudi potrdil svoje ostro nasprotovanje reševanju Salvatoreja Ligrestija s strani Mediobance. Giovanni Perissinotto v tej bitki (kjer mu je najbolj vneto stal ob strani Diego Della Valle, ki je tudi napovedal odstop iz upravnega sveta) ni zmagal in tako se je njegovo odvisno delovno razmerje v krilatem levu končalo, ostaja pa član upravnega sveta. Predsednik družbe Generali Gabriele Galateri je po sobotnem upravnem svetu v Milanu poslal uslužbencem skupine pismo, v katerem je izrazil osebo zahvalo Pe-rissinottu za opravljeno delo, ki »ga je vedno vodil cilj čim večje koristi za zavarovalnico in za skupino«. Galateri je v pismu napovedal prihod Maria Greca, njegovo sporočilo uslužbencem pa je vodila želja, da bi preprečil preplah zaradi zamenjave v vrhu sicer zelo stabilnega menedžmenta krilatega leva. (vb) Mario Greco, novi izvršni direktor skupine Generali, iz časov, ko je delal pri Allianzu ansa PRISTANIŠČE - Imenovanja na včerajšnji skupščini TTP Antonio Paoletti in Franco Napp prevzela krmilo potniškega terminala TRST - Antonio Paoletti je bil imenovan za predsednika družbe Trieste Terminal Passeggeri Spa (TTP), ki upravlja pristaniški potniški terminal v Trstu. Paoletti, sicer predsednik tržaške Trgovinske zbornice, je bil imenovan na predlog Pristaniške oblasti, katere predsednica Marina Monassi je izrazila prepričanje, da bo novi predsednik »v tej občutljivi fazi vezni člen med podjetniškim sistemom in Trstom, ki želi delati«. Skupščina delničarjev družbe TTP Spa je včeraj tudi odobrila lanski poslovni obračun, ki se je končal s čistim presežkom v višini 420.671 evrov. Delničarji so izvolili petčlanski upravni svet, v katerem so trije predstavniki družbe Trieste Adriatic Maritime Initiatives (TAMI) in dva predstavnika Pristaniške oblasti. Tami zastopajo Benia-mino Maltese, Claudio Aldo Rigo in Antonio Paoletti arhiv Franco Napp, Pristaniško oblast pa Maurizio Maresca in Antonio Paolet-ti. Kot omeneno je bil Paoletti imenovan za predsednika, Franco Napp pa za pooblaščenega upravitelja družbe TTP. Zdaj se torej začenja novo poglavje za TTP, novo vodstvo pa čaka priprava poslovnega načrta za relansiranje tržaškega potniškega terminala. Prav zato je bil za pooblaščenega upravite- lja imenovan Franco Napp, ki je globok poznavalec ladjarskega sektorja. Izkušnje si je nabiral tako v Italiji kot v tujini, zadolžitve pa je imel tudi v italijanski konfederaciji ladjarjev. »Mreža z ladjarji je temeljnega pomena za zastavitev strategije rasti prometa na terminalu (ki ga sestavljata Pomorska postaja in privez št. 57), in to ne samo z ladjami za križarjenje, ampak tudi s trajekti, saj trajektne zveze Trstu že dolgo primanjkujejo,« je povedal Napp. Antoniu Paolttiju bodo pri novi zadolžitvi pomagale tudi njegove izkušnje na mednarodnem področju pri italijanski zvezi zbornic Unioncamere. Marina Monassi je ob tem z zadovoljstvom komentirala, da so zdaj temelji položeni in da bo Pristaniška oblast »podpirala TTP, tako da bodo vsa načrtovana infrastrukturna dela izvedena v čim krajšem možnem času«. TRST - Sedmi pomol Maja rekordna rast pretovora kontejnerjev Glede na lanski maj skoraj 49-odstotno povečanje TRST - Pretovor v tržaškem pristanišču še naprej raste, na sedmem pomolu pa so dosegli nov rekord v pre-tovoru kontejnerjev. V komaj končanem maju se je namreč pretovor glede na enak mesec lanskega leta povečal za 48,96 odstotka, saj so pretovorili 23.125 kontejnerjev (maja lani jih je bilo 15.524), medtem ko se je pre-tovor kontejnerskih enot povečal za 48,46%, od 23.410 TEU na letošnjih 34.755 TEU. Letošnji maj je tudi sicer najboljši maj odkar obstaja statistika kontejnerskega pretovora. Primerjava z lanskim majem je sicer pod vplivom izredni slabih rezultatov iz maja 2011, ko je nekdanja zadruga pristaniških delavcev Primavera s stavko blokirala delo v pristanišču in tudi sedmi pomol, kar je imelo za rezultat izredno nizek pretovor kontejnerjev na sedmem pomolu. Kot je v komentarju novih rezultatov poudarila predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, je bil pretovor kontejnerjev v tržaškem pristanišču v prvih petih mesecih letošnjega leta za 23,06 odstotka večji kot v primerjalnem lanskem obdobju, saj se je od lanskih 88.157 povečal na 108.485 kontejnerjev, po TEU pa je zrasel za 21,74 odstotka, od 136.905 na 166.666 TEU. Monassijeva to ocenjuje kot znak, da začrtana pot začenja prinašati rezultate, in to kljub še naprej problematičnim mednarodnim gospodarskih razmeram. SLOVENIJA - Na lestvici 300 največjih podjetij Po prihodku lani največji Petrol, po dobičku pa Krka LJUBLJANA - V minulem letu so med slovenskimi podjetji največ prihodka ustvarili Petrol, Mercator, HSE, Revoz in Krka. Slednja je bila najuspešnejša tudi po ustvarjenem čistem dobičku v višini 150 milijonov evrov, je razvidno iz lestvice 300 največjih podjetij, ki jo je v prilogi Posel & denar včeraj objavil časnik Delo. Glede na podatke Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je slovensko gospodarstvo lani doseglo 78,631 milijarde evrov prihodkov in ustvarilo 457,17 milijona evrov neto čistega dobička. Družbe, podatke je Ajpesu posredovalo 57.798 družb, so tako lani ustvarile 2,62 milijarde evrov čistega dobička in 2,16 milijarde evrov čiste izgube. Največjih 300 podjetij je po višini prihodkov lani ustvarilo 34 milijard evrov. Največ prihodkov, in sicer 2,86 milijarde evrov, je lani ustvaril Petrol s 614 zaposlenimi. Sledi mu Mercator, ki je z 9959 zaposlenimi ustvaril 1,63 milijarde evrov prihodkov. HSE je s 121 zaposlenimi zabeležil 1,36 milijarde evrov prihodkov, Revoz z 2300 zaposlenimi 1,14 milijarde evrov, Krka pa s 4164 zaposlenimi 995 milijonov evrov prihodkov. Med prvimi desetimi so še Gen-I (jedrska elektrarna v Krškem), Te- lekom Slovenije, Gorenje, OMV Slovenija in Lek (skupina Novartis). Največ čistega dobička je lani ustvarila Krka, in sicer 150 milijonov evrov. Sledi ji Slovenska odškodninska družba (SOD), ki je leto končala s 116 milijonov evrov dobička. Ostala podjetja so zabeležila precej nižje izide. Lek je ustvaril 74 milijonov evrov čistega dobička, HSE 47 milijonov, Merkur 32 milijonov, Mercator pa 31 milijonov evrov. Najvišjo čisto izgubo je po lestvici sodeč zabeležil Kapitalska družba (KAD) s 154 milijoni evrov izgube, vendar na lestvico ni uvrščena Sava, ki je lansko leto končala s 156 milijoni evrov izgube. Obe podjetji skupaj sta ustvarili več kot 14 odstotkov vse lanske čiste izgube. 36 milijonov evrov izgube je zabeležilo Primorje, 24 milijonov evrov NLB Leasing, 20 milijonov evrov pa Ener-goplan. Največ čiste izgube so ustvarili še Pivovarna Laško, Secop Kompresorji, Adria Airways, Kraški zidar in T-2. Lestvico 100 največjih podjetij po prihodkih je včeraj objavil tudi Dnevnik. Na prvih deset mest so se uvrstili Petrol, Mercator, HSE, Revoz, Krka, Gen-I, Telekom Slovenije, Gorenje, OMV Slovenija in Lek. (STA) evro 1.2437 $ +0,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. junija 2012 evro (povprečni tečaj) valute 4.6. 1.6. ameriški dolar 1,2437 1,2322 japonski jen 97,16 96,2S kitajski juan 7,9149 7,8486 ruski rubel 41,8100 41,7S46 indijska rupija 69,2310 68,S190 danska krona 7,4304 7,4307 britanski funt 0,8084S 0,80S00 švedska krona 9,0070 8,9947 norveška krona 7,6030 7,S74S češka krona 2S,733 2S,787 švicarski frank 1,2009 1,2008 madžarski forint 303,06 306,00 poljski zlot 4,3990 4,412S kanadski dolar 1,2923 1,2794 avstralski dolar 1,2796 1,2772 bolgarski lev 1,9SS8 1,9SS8 romunski lev 4,4730 4,4722 litovski litas 3,4S28 3,4S28 latvijski lats 0,6970 0,6980 braziljski real 2,S388 2,S021 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3024 2,3048 hrvaška kuna 7,SS60 7,SS48 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. junija 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,2387S 0,4668S 0,73640 0,04S83 0,10083 0,18000 0,386 0,668 0,946 zlato (999,99 %%) za kg 41.670,24 € -185,30 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. junija 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,00 IMTTTDCI IDDDA H ,11 +2,04 KRKA 1 1 IKA KOPER 43,8S +2,21 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,80 130,00 170 00 -0,34 +4,00 TELEKOM SLOVENIJE 68,00 +0,00 -1,29 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 6,S0 AERODROM LJUBLJANA 11,40 DELO PRODAJA - CTni +3,S4 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 1S,00 -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR ft/II IMnTCCT 2,39 +0,38 KOMPAS MTS - - MICA PIVOVARNA LAŠKO Drr7A\/ADn\/Ai Mir a ca\/a 7,71 £ ")0 -8,21 PROBANKA - - caí lic i il IDI i am A -nnnn SAVA ' TERME ČATEŽ S,60 -3,43 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 62,00 12,22 -10,66 +0,12 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. junija 2012 +1,19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,48 70,6S 931 +1,83 +1,6S AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,94S -0,96 +S,00 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,20 0,32 +2,07 +3,S1 EDISON ENEL ENI 0,88 2,348 1S,36 -0,06 +2,18 -0 19 FIAT FINMECCANICA 3,73 +0,11 +1 76 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,776 8,68 +2,24 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,0SS 13 87 +S,76 +1 31 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 24,77 1 248 -1,28 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,99 1 63 +2,80 +2,33 +0 18 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,S6S 109 -1,82 -1 00 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 29,72 3,2S6 -1,00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,998 +0,68 +2,46 +1 39 TENARIS TERNA 0,69 12,1 -0,74 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,72 0,03 2,3S8 +0,81 -0,31 UNICREDIT 2,61 +4,80 +4,48 ■ sod nafte ■ (159 litrov) ■ 82,02 $ 0,95 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana S46,83 +1,29 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.637,29 +0,SS FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 822,93 1.816,68 An~7 QA +0,01 +0,41 _n Qo LIBICA 1 J, UOjyiOU -t_> / , SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /IQ1 Û7 ±1 Črt un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.969,63 +0,08 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.099,87 2.470,7S -0,1S +0,48 S&P 500, New York 1.276,79 -2,38 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.1S2,97 S.978,23 S.260,19 -0,10 -1,19 CAC 40, Pariz 2.9S4,49 +0,14 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.8S0,10 863,90 2.078,96 -0,6S +0,SS +0,S0 Nikkei, Tokio 8.29S,63 -1,71 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.698,90 18.18S,S9 2.308,SS -1,70 -2,01 -2,73 Sensex, Mubaj 1S.988,40 +23,24 / ITALIJA Torek, 5. junija 2012 5 potres v emiliji romagni - Medtem ko se še naprej vrstijo popotresni sunki Vlada razmišlja o sodelovanju zapornikov pri popotresni obnovi Predsedniki dežel Emilija Romagna, Veneto in Furlanija-Julijska krajina vabijo turiste BOLOGNA, RIM - V Italiji je bil včeraj dan žalovanja za 24 smrtnimi žrtvami potresov minuli teden. V šolah po vsej državi in drugod so se z minuto molka spomnili na žrtve potresov 20. in 29. maja. Politični predstavniki si medtem prizadevajo, da bi kljub vsemu v državo poleti privabili čim več turistov. Potem ko so turisti iz tujine že odpovedali prve rezervacije počitnic, so predsedniki dežel Emilija Romagna, Veneto in Furlanija-Julijska krajina, Vasco Errani, Luca Zaia in Renzo Tondo, v skupnem pozivu tujim turistom zapisali, naj tudi letos obiščejo italijansko obalo, ki je, »tako kot prej varna in gostoljubna«. Dodali so, da jadranske obale potresi niso prizadeli in da je infrastruktura nedotaknjena. 20. maja je severno Italijo prizadel potres z magnitudo 6,0, 29. maja pa še en potresni sunek z magnitudo 5,9. Skupno sta potresa zahtevala 24 smrtnih žrtev, ranjenih je bilo več kot 400 ljudi, brez strehe pa je ostalo 15.000 prebivalcev. Na območju so sicer zabeležili več popotresnih sunkov, zadnjega v nedeljo zvečer ob 21.21, ki je dosegel magnitudo 5,1. Sunek je med drugim dokončno porušil urni stolp v kraju Novi di Modena, ki je čudežno preživel vse dotedanje potrese, tako da je na njem celo ura delovala. Nenehno tresenje tal seveda pomeni velik stres za prebivalstvo, ki ga hudo preizkuša tudi slabo vreme s padavinami. Rimska vlada medtem razmišlja, da bi v popotresno pomoč in obnovo vključili tudi posamezne zapornike, obsojene za manjša kazniva dejanja, je včeraj izjavila ministrica za pravosodje Paola Severino. »V razmerah, v kakršnih smo se znašli in ki zahtevajo hitro posredovanje, mislim, da bi lahko v po-potresno obnovo vključili tudi del zapornikov,« je pojasnila ministrica. Po njenih besedah gre za to, da bi v pomoč prizadetim in v popotre-sno obnovo vključili zapornike, ki niso nevarni, in tiste, za katere velja pol-zaprti režim prestajanja kazni. O podrobnosti predloga morajo sicer govoriti še z direktorji in ostalimi predstavniki zaporov. »Želela bi si, da bi se lahko zapori v regiji in morda tudi ostali vključili v ta projekt,« razmišlja Severinova, ki pa vendarle izključuje možnost, da bi bili vključeni tudi zaporniki, za katere velja visoka stopnja varovanja. Urni stolp v kraju Novi di Modena je preživel potresa 20. in 29. maja, nedeljski sunek pa ga je dokončno porušil ansa Minister Profumo: milijarda za šolstvo RIM - Posegi za spodbude zaslužnih šolnikov ne bodo presegli nekaj desetih milijonov evrov, največ 30, medtem ko bodo prispevki za celotno italijansko šolstvo znašali več kot milijardo evrov. Tako je zapisal italijanski šolski minister Francesco Profumo v pismu sindikalnim organizacijam, da bi utišal polemiko, ki so jo izzvale govorice o izdatnih sredstvih, ki naj bi jih ministrstvo namenilo zaslužnim šolnikom. Proti tej nameri so se zagnali tako DS kot Cgil, pa tudi del Confindustrie in LS. Italija vrednot pa ga je pozvala, naj popravi škodo, ki ga je italijanski šoli z vsesplošnimi rezi povzročila reforma ministrice Gelmini. Fassina: »Volitve jeseni!« Bersani: »Ne, leta 2013« RIM - Volitve jeseni ali leta 2013? To vprašanje se je zastavilo v Demokratski stranki po intervjuju odgovornega pri stranki za gospodarstvo Stefana Fassine za angleško tiskovno agencijo Reuters. Ocenil je, da je podpora Ljudstva svobode Monti-jevi vladi vse bolj vprašljiva, zato je najbolje, ko bi volili že jeseni. Tajnik stranke Pierluigi Bersani je preko svojega glasnika Stefana Di Traglie takoj potrdil, da bodo prihodnje volitve leta 2013. Dilema je vsekakor razdvojila DS. italija - Ministra Patroni Griffi in Fornero Kreg in »pobotanje« Fornero za odslovitve v javnih upravah, Patroni Griffi proti RIM - Odnos med javnim in zasebnim sektorjem razdvaja italijanske ministre. Jabolko spora je možnost odslovitve z delovnega mesta v javnem sektorju. Ministrica za delo Elsa Fornero je na srečanju s skupino brezposelnih v Turinu ponovila svoje prepričanje: zaposleni v javnem in zasebnem sektorju morajo imeti enake pravice. Torej: če je možno v zasebnem sektorju odsloviti uslužbence z dela, bi moralo to obveljati tudi v javnem sektorju. Ob tem je dodala, da je ponosna, kar je doslej storila italijanska vlada na področju dela, kar je seveda izzvalo protest tistih, ki dela nimajo. Minister za javno upravo Filippo Patroni Griffi je s svoje strani izjavil, da je zakonski predlog o reformi dela, ter potrdil, da zakon »ne bo vključeval nobene posebne norme o odslovitvi z dela javnih uslužbencev.« Priznal je, da obstajajo v vladi različna gledanja na zadevo, a dodal, da bo moral zakon konec koncev odobriti parlament. Poudaril je, da »sistem ni doslej deloval tako, kot bi moral, zato je treba sprejeti tiste ukrepe, ki bodo omogočili boljše delovanje sistema.« Ker so razhajanja med ministroma tako očitna, da bi lahko spravila pod vprašaj enot- Elsa Fornero kroma nost Montijeve vlade, sta Patroni Griffi in For-nerova zvečer izdala skupno tiskovno sporočilo, v katerem poudarjata, da je prvi cilj novega zakona, o katerem bo kmalu razpravljala vlada, izboljšati javno upravo in njeno delovanje. Na drugo mesto sta postavila večjo učinkovitost, na tretje pa povečanje proizvodnosti. V četrti točki govorita o prozornosti. Odslovitve so sankcija in lahko delujejo kot nekakšen zastraševalni ukrep. »So torej instrument, a ne edini,« sta zapisala ministra in takole zaključila: »Važno je, da je javna uprava v službi državljanov in gospodarskega sistema.« hrvaška - Med poskusom bega Pri Dubrovniku prijeli Antonia Melata, enega od šefov 'Ndraghete ZAGREB - Hrvaški policisti so v nedeljo zjutraj na letališču Ci-lipi pri Dubrovniku prijeli enega izmed šefov zloglasne kalabrijske mafije 'Ndraghete, 52-letnega Antonia Melata, in njegovega 26-letnega sina Alessandra. Prijeli so ju na podlagi Interpolove tiralice, ki jo je objavila Italija zaradi suma organiziranega tihotapljenja kokaina iz Južne Amerike. Prijetje enega od vodilnih ljudi zloglasne kalabrijske mafijske združbe je bilo presenečenje za sosede v Mokošici pri Dubrovniku. Ti so namreč verjeli, da je bil starejši Melato upokojenec, ki je na hrvaški obali našel svoj mir. Kot piše Jutarnji list, sta Melato in njegov sin živela precej neopazno. Imela sta stare in poceni avtomobile, nosila sta povprečna oblačila, občasno pa naj bi se celo zadolževala v lokalni trgovini. To sta verjetno počela načrtno, da bi bilo videti, da so njune finančne možnosti omejene. Kot dodaja časnik, je Antonio Melato rad obiskoval igralnice, dolgove pa naj bi pravočasno vračal. Mesečno naj bi prejemal denarna nakazila v višini več tisoč evrov. Poleg hiše na območju Dubrovnika, v kateri je živela tudi partnerka Antonia Melata, Žaklina Ivani-ševic, naj bi imel »boss« nepremičnine tudi na Hvaru in Korčuli. Njegova hiša v Mokošici, ki je bila ocenjena na slabih milijon evrov in je naprodaj, je v bližini dubrovniškega letališča in hrvaško-črnogorske meje. Italijanski mafijec pa je imel tudi jadrnico, s katero bi lahko državo kadar koli zapustil. Zakaj sta se mafijca odločila, da bosta v nedeljo zjutraj z letalom prek Zagreba odšla v Carigrad, še ni jasno, poudarja Jutarnji list. Pač pa časnik ugiba, da sta morda ugotovila, da ju zasledujejo pripadniki hrvaških varnostnih služb. (STA) cerkev - Na bogoslužju se je zbralo skoraj milijon ljudi Papež Benedikt XVI. z veliko mašo na prostem sklenil srečanje družin MILAN - Na letališču Bresso blizu Milana se je v nedeljo na maši papeža Benedikta XVI. ob zadnjem dnevu svetovnega srečanja družin zbralo okrog 850.000 vernikov. Maša je bila vrhunec papeževega tridnevnega obiska v Milanu, na katerem je poudaril pomen tradicionalnih družinskih vrednot v času hude gospodarske krize. Na prizorišču je vidno utrujenega, a vedrega papeža pričakala več sto tisoč glava množica, med katerimi so bili tudi italijanski premier Mario Monti in več članov njegove vlade. Sveti oče je kritiziral sodobne »utilitaristične koncepte dela, proizvodnje in trga, ki spodbujajo kruto tekmovanje, povečujejo družbene neenakosti, degradiranje okolja in napetosti v družinah«. Dodal je, da bi morale družine, še posebej v času gospodarske krize in družbene negotovosti, praznovati nedelje kot »dan človeka in njegovih vrednot - družabnosti, prijateljstva, solidarnosti, kulture, bližine do narave, igre in športa«. »Drage družine, čeprav vas preganja neusmiljen življenjski ritem modernega sveta, ne Papež Benedikt XVI. ansa pozabite na gospodov dan,« je dejal papež in tradicijo nedeljskega počitka označil za »oazo, v kateri lahko slavimo družino«. Med mašo se je papež znova zavzel za tradicionalno heteroseksualno zakonsko zvezo. »Bog je moškega in žensko ustvaril enakovredna v dostojanstvu, vendar tudi z individualnimi in dopolnilnimi značilnostmi. Družinsko življenje, osnovano na zakonu med moškim in žensko, je tako nenadomestljiva družbena vrlina,« je dejal. Papež je že v soboto zvečer na srečanju z več kot 350.000 verniki dejal, da se zaveda, kakšne tegobe zaradi krize prestajajo številne družine. Pri tem je pograjal politike, ki veliko obljubljajo, a nato obljub ne izpolnijo. »Politične stranke morajo pridobiti večji občutek odgovornosti. Ne smejo obljubljati nečesa, česar nato ne morejo izvesti. Prenehati morajo skrbeti samo zase ter začeti srbeti za skupno dobro,« je dejal Benedikt XVI. Papež je pozval tudi k večji dobrodelnosti navadnih državljanov in dodal, da bi lahko družine iz bogatejših držav pomagale družinam iz revnejših. Sproščeno in praznično vzdušje na srečanju družin je pozornost vsaj za nekaj časa odvrnilo od težav Svetega sedeža, ki so dodobra prizadele tudi 85-let-nega papeža. Vatikan namreč prežema škandal Vatileaks, v katerem je več sto tajnih papeških dokumentov prišlo v roke italijanskih medijev. Medtem ko je bil papež v Milanu, je švicarska garda, ki običajno varuje Vatikan, čez konec tedna pomagala na severu Italije, ki sta ga pred hudo prizadela rušilna potresa, v katerih je umrlo 23 ljudi. cerkev - Po časniku Repubblica Iz Vatikana ušli novi tajni dokumenti RIM - S časnika La Repubbli-ca so v nedeljo sporočili, da so od neznanega vira prejeli zaupne vatikanske dokumente. Omenjeni vir jim je v sporočilu zatrdil, da je papežev osebni strežnik, ki so ga zaradi suma izdajanja dokumentov prijeli prejšnji teden, le grešni kozel v zaroti, v katero so vpleteni najpomembnejši vatikanski uradniki. Po poročanju časnika so novi tajni dokumenti pokazali, da Paolo Gabriele, ki je trenutno priprt v Vatikanu, ni edini odgovoren za t. i. škandal Vatileaks, ki je dodobra pretresel Vatikan. Časnik je objavil del anonimnega sporočila z naslovom: »Preže-nite iz Vatikana tiste, ki so resnično odgovorni.« V njem piše, da sta drugi najpomembnejši vatikanski predstojnik, državni sekretar kardinal Tarcisio Bertone, in osebni sekretar papeža Benedikta XVI., monsignor Georg Gaenswein, glavna krivca v zaroti. Za kakšno zaroto natanko naj bi šlo, v sporočilu ni zapisano. Sporočilu so bili pridani trije dokumenti, med njimi pismo, naslovljeno na kardinala Bertoneja. Napisal naj bi ga kardinal Raymond Burke, ki vodi najvišje sodno telo Katoliške cerkve, Apostolsko signaturo. V pismu Burke kritizira katoliško skupino Neokatehumenska pot, ker da izvaja obrede, ki so v nasprotju z liturgičnimi nauki Cerkve. Prav tako izrazi skrb, da bo papež takšnim obredom kmalu dal svoj blagoslov. Na drugih dveh dokumentih pa je bil Gaensweinov podpis, preostala vsebina pa je bila izbrisana, so sporočili pri časniku. Iz Vatikana pa so sporočili, da se je včeraj začelo tudi formalno zaslišanje Gabrieleja, ki so ga prijeli 25. maja, potem ko so v njegovem stanovanju, kjer prebiva z ženo in tremi otroki, našli tajne vatikanske dokumente. 6 1 4 Torek, 5. junija 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it ZGONIŠKA OBČINA - Na 48. občinski razstavi vin Zgonik: najboljši teran je letos točil Matej Kocman Ob razstavi tekmovanje harmonikarjev, nastop konjenikov, folklorna skupina iz Srbije Vreme je letos prizaneslo običajno mokri (deževno, pa tudi vinsko, seveda) razstavi vin zgoniške občine. 48. izvedba bo zapisana kot nadvse uspešna in pestra. Tako po ponujenem domačem vinu, kot tudi po številnih pobudah, prireditvah in obisku. Največje zanimanje je veljalo za razstavljena vina. »Letos so bila res kakovostna,« je včeraj pokomentiral župan Mirko Sardoč. Obiskovalci so mu pritrdili, saj je bilo do nedelje zvečer iz-točenih vseh 1.750 steklenic 35 vzorcev rdečega in belega vina, to je nekaj več kot 13 hektolitrov vinske kapljice. Ocenjevalna komisija je po po-kušnji 12 vzorcev vitovske, 6 malvazi-je, 5 belih namiznih vin in 12 vzorcev terana podelila dve veliki zlati odličji: eno za teran, eno za belo vino. Ob tem je bilo podeljenih še pet zlatih odličij in 15 srebrnih. Veliko zlato odličje za teran je prejel Matej Kocman (medtem ko sta šli Cvetku Colji in Stanku Miliču zlati odličji, Ivanu Colji, Ervinu Doljaku, Ju-stu Fabjanu, Radu Miliču in Miru Ži-gonu pa srebrna odličja, medtem ko sta Gigi Furlan in Štefan Jazbec prejela priznanji za sodelovanje). Veliko zlato odličje za belo namizno vino pa si je prislužil Stanko Mi-lič (medtem ko sta Cristina in Marino Besednjak in Boris Dolliani prejela srebrni odličji). Zlato odličje za vitovsko so prejeli Ivan Colja, Stanko Milič in Miro Ži-gon, medtem ko je šlo srebrno odličje Ervinu Doljaku, Justu Fabjanu, Mariu Miliču in Radu Miliču. Just Fabian in kmetija Štolfa sta prejela zlato odličje za malvazijo, medtem ko so srebrnega prejeli Ivan Colja, Ervin Doljak, Rado Milič in Miro Žigon. Vštric z razstavo vin je potekala tudi tretja selekcija domačega ekstra-deviškega olja. Prvo nagrado s potrdilo o odličnosti njegovega olja je prejel Damian Milič, priznanja o kakovosti pa so šla Marinu Pernarcichu, Milošu Brescianiju, Damjanu Miliču in Egonu Doljaku. Razstava vin je bila priložnost za nagrajevanje fotografskega ex-tempo-reja, ki ga je občina izvedba ob pobudi Odprte osmice v Samatorci. Prvo me- sto si je zagotovila Nataša Peric, drugo Elena Roppa, Tretje pa Aleksandra Brankovič. Novost letošnje razstave je bilo srečanje ljubiteljev harmonike, ki so se pomerili v treh starostnih kategorijah. Žirija, ki jo je vodil prof. Zoran Lupinc, je podelila prvo mesto v kategoriji baby Mateju Emiliju, Miha Grmek Sera-žin je bil najboljši v kategoriji junior, Egon Emili pa v kategoriji senior. Nagrajenci so svoje harmonikarske veščine potrdili z nastopom na odru. K pestrosti letošnjega praznika so pripomogli vožnja s kočijo, tekmovanje konjenikov in nastop članov Jahalne šole iz Lipice. Obiskovalci so lahko občudovali razne figure, ki so jih prikazali konji in konjeniki, ter vse nagradili z aplavzi. Prav tako navdušujoč je bil nastop folklorne skupine iz srbske občine Veliko Gradište, s katero je zgoniška občina navezala že pred časom tesne prijateljske stike. Izvedba plesov, glasba, ritem in barvitost noš so prevzeli udeležence, ki so se zvečer lahko tudi sami zavrteli ob zvokih ansambla Happy day. M.K. ZAHODNI KRAS Na Proseku o prostorskem načrtu Na Proseku bo danes govor o novem občinskem prostorskem načrtu. Rajonski svet za Zahodni Kras bo priredil v Kulturnem domu Prosek-Kontovel javno srečanje na to temo, ki se ga bo udeležila tudi občinska od-bornica za urbano načrtovanje Elena Marchigiani, tehniki njenega urada in študentje fakultete za arhitekturo tržaške univerze, ki bodo prihodnji teden prisotni na sedežu rajonskega sveta, da bi občanom pomagali pri izpolnitvi vprašalnikov o novem prostorskem načrtu. Zahodnokraški rajonski svet je v preteklih tednih že priredil srečanji o prostorskem načrtu v Križu, na Kontovelu in v Naselju S. Nazario, na katerih so domačini iznesli celo vrsto predlogov in želja, ki naj bi jih občinski načrtovalci upoštevali pri pripravi prostorskega načrta. Podobno srečanje je bilo pred časom tudi na Proseku, ko so se krajani izrekli proti uvedbi enosmerne ceste na glavni ulici, ki pelje skozi vas. Takrat so prišli na dan tudi drugi predlogi o ureditvi vasi, ki bodo danes gotovo izneseni odgovorni odbornici. Začetek srečanja ob 18.30. Zgoraj zdravica zgoniških upraviteljev in upraviteljev občine Veliko Gradište iz Srbije; spodaj levo uradni sprejem na županstvu; spodaj desno nastop konjenikov kroma PROSEŠKA POSTAJA - Nedeljska komemoracija v spomin na deset oz. enajst ubitih talcev Spomin na branilce svobode in demokracije Slavnostna govornika sta bila pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič in Paola Moreno v imenu VZPI - Proslava obogatena z glasbo in petjem Pred 68. leti, 29. maja 1944, je na gmajni pri Proseški postaji življenja izgubilo deset mladih, nedolžnih moških. Nacistični vojaki so se namreč na tak okruten način maščevali zaradi partizanske akcije, v kateri je bil ubit kara-binjerski častnik. Iz koronejskega zapora so jih pripeljali na travnik pri Pro-seški postaji in jih tam, kjer stojijo danes kamniti spomenik in trije macesni, obesili. Žrtve Giorgia Bense, Andreja Brezca, Maria Derina, Rocca Klarina, Alberta Matuliča, Silvana Petracca, Josipa Švare, Armanda Valeria, Sveta Va-tovca in Lidia Zubina ter neznanega petnajstletnika so se s tradicionalno ko-memoracijo na kraju njihove usmrtitve v nedeljo spomnili sekciji VZPI s Pro-seka in Kontovela v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek Kontovel in Slovenskim dramskim društvom Jaka Štoka. Po polaganju vencev in poklonu predstavnikov zgoniške občinske uprave (častna straža RMV), se je pokrajinski predsednik SKGZ Marino Mar- J*. f Slovesnost je v imenu organizatorjev povezoval Alessio Štoka kroma sič v svojem govoru zaustavil pri pričevanju pokojnega Slavka Lukše, ki je kot 13-letni otrok takrat delal pri ba- ■ :- - rakah, kjer je bilo nemško taborišče, in je prisostvoval usmrtitvi mladih mož. Marsič je ugotavljal, da so tovrstne ko- memoracije kljub vsemu še vedno aktualne, predvsem danes, ko je globali-ziran svet zajela ena izmed najhujših gospodarskih, političnih in socialnih kriz, ki minirajo svobodo. Ljudje se namreč še vedno borimo za iste pravice, kot so se naši predniki. Sicer se ne upiramo več oboroženemu okupatorju, pač pa nekaterim nostalgikom, za katere se je čas ustavil leta 1945. Vselej pa moramo zahtevati spoštovanje našega dostojanstva in enakopravnosti. V imenu pokrajinskega odbora VZPI je Angela Moreno opozorila na poslanstvo združenja, ki si prizadeva za boj proti revizionizmu, proti pre-kernemu delu, za svoboden pretok informacij, za šolstvo ter seveda za ohranjanje vrednot miru, solidarnosti in enakopravnosti. Žrtve mladih mož ne gre pozabiti, je poudarila, predvsem mladi morajo vedeti, da so bili to pokončni branilci svobode in demokracije. Občuteno slovesnost je zaokrožila glasba oz. ganljiva pesem Ženskega pevskega zbora Prosek Kontovel, Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in Godbenega društva Prosek. / TRST Torek, 5. junija 2012 7 1 UNIVERZA - Obisk dijakov programa mednarodne mature Druge gimnazije iz Maribora Vpogled v delovanje in poslanstvo tržaške univerze Govor predvsem o projektih Trans2care in Siit - Na mariborski gimnaziji mednarodna matura že od leta 1990 Univerza v Trstu je včeraj gostila skupino dijakov Druge gimnazije iz Maribora, ki sledijo dveletnemu programu za dosego mednarodne mature. Mariborski gostje so se v teku dveurnega srečanja v dvorani Cam-marata na rektoratu univerze seznanili z delovanjem in poslanstvom tržaškega vseučilišča na področju znanstvenega raziskovanja in mednarodnega sodelovanja in to predvsem v luči nekaterih mednarodnih projektov, ki potekajo med Slovenijo in Italijo. Zlasti gre tu za projekta Trans2care in Siit, pri katerih je Univerza v Trstu nosilec projekta: pri Trans2care gre za oblikovanje mreže za inovacije, izmenjavo tehnologije in izboljšanje zdravstva, pri Siit pa za izdelovanje interaktivnih določevalnih ključev za rastline, lišaje in nekatere živalske skupine. Mariborski dijaki so prisluhnili raziskovalcem tržaške univerze, ki so dejavni v okviru obeh projektov in so spregovorili npr. o pomenu prehrane pri preventivi in zdravljenju rakastih in nevrodegenerativnih obolenj ter bolezni srca in ožilja, poleg tega pa tudi o pomenu uporabe modernih tehnologij v naravi in življenju (šlo je zlasti za rabo iPhona v biologiji pri ugotavljanju in razvrščanju rastlin). Mariborska Druga gimnazija ponuja dveletni preduniverzitetni program že od leta 1990. Dijaki, ki ga uspešno dokončajo z opravljeno mednarodno maturo, imajo možnost nadaljevati študij na univerzah tako doma kot tudi v tujini. Kot piše v brošuri, ki jo je mogoče najti tudi na spletu, so cilji mednarodne mature omogočiti dijakom uravnoteženo izobrazbo, jim olajšati gibanje v mednarodnem in kulturno raznolikem okolju ter spodbujati mednarodno razumevanje na podlagi skupnega znanja. Program mednarodne mature, za katerega je vsako leto razpisanih dvajset mest za dijake s slovenskim državljanstvom, na voljo pa je tudi tujim državljanom (predvsem so tu mišljeni dijaki iz držav, ki so nastale po razpadu bivše Jugoslavije), traja kot že rečeno dve leti, predmetnik pa obsega šest predmetnih skupin: materni jezik, tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina), družboslovje (ekonomija, filozofija, psihologija), eksperimentalne vede (biologija, kemija, fizika), matematika (matematika, nadaljevalna matematika) in umetnost (glasba). Dijaki se učijo v majhnih sku- Mariborski gostje so prisluhnili predstavnikom tržaške univerze kroma pinah, učni jezik pa je - razen pri ma-ternem jeziku - angleščina. Za pridobitev mednarodne diplome mora dijak prispevati t.i. razširjeni esej oz. poglobljeno študijo ozkega področja znotraj določenega predmeta, dalje esej o t.i. teoriji spoznavanja, obvezno pa mora tudi sodelovati pri ustvarjalnih de- javnosti, športu in socialnem delu. V skupini, ki se posveča eksperimentalnim vedam, prirejajo vsako leto tudi t.i. projektni teden z raziskavami na terenu in drugimi dejavnostmi. Prav tako se vsako leto prireja t.i. Tok teden na Pohorju, kjer se dijaki prvič podrobneje seznanijo s posebnimi zahtevami programa mednarodne mature. Po opravljeni maturi pa se mladi lahko vpišejo na katerokoli slovensko ali tujo univerzo. Tako so nekateri bivši mednarodni maturanti zdaj uspešni na prestižnih univerzah, kot so Oxford in Cambridge v Veliki Britaniji ali pa Stanford in Harvard v ZDA. SINDIKAT CGIL - Po protestu delavca na strehi skladišča št. 60 »V pristanišču morajo upoštevati zakonodajo in delovne pogodbe« Zagotovilu predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi, da se bo zavzela za rešitev vprašanja izrednega dela v pristaniških, ki ga urejuje 17. člen zakona o pristaniščih 84/94, morajo slediti konkretna dejanja. Potrebne so korenite spremembe, ker je nujno izboljšati trg pristaniškega dela. To pa bo mogoče le ob popolnem upoštevanju zakonodaje in delovnih pogodb, ki je predpogoj za ovrednotenje delavcev oziroma njihove profesionalnosti in dostojanstva. To je poudaril Renato Kneipp v imenu panožnega sindikata Filt-Cgil po protestu 40-letnega delavca, zaposlenega v pristaniški agenciji Intempo, ki je prejšnji te- den protestno splezal na streho skladišča številka 60 v novi prostocarinski coni. Kot smo poročali, je razgrnil transparent in zahteval upoštevanje 17. člena. Po posredovanju policistov, gasilcev in sindikalistov je po polurnem protestu sestopil, z njim pa se je nato pogovorila predsednica Monassi. Povedala je, da je nujen večji nadzor nad podjetji, ki ne spoštujejo državne pogodbe. Protest je odraz izrazite prekernosti in hudih delovnih razmer v pristanišču, nam je povedal Kneipp. Tega se morajo zavedati vsi, ki prepogosto govorijo o prihodnosti pristanišča in pozabljajo na delavce, zahvaljujoč se katerim je pristanišče konkurenčno. Delavec, ki je protestiral, je v zadnjem mesecu delal samo dvakrat, podobne težave pa imajo vsi. Ta delavec je skratka simbol vseh pristaniških delavcev, katerih služba je pod vprašajem in še posebej tistih, ki so odvisni od agencij za začasno zaposlovanje. Zato se morajo Pristaniška oblast, podjetniki, institucije in tudi sindikati vprašati, kako je mogoče, da nekateri delajo v teh pogojih in zakaj mora delavec protestirati na strehi. Še predvsem glede na dejstvo, da se je ta delavec skupaj z drugimi kolegi obrnil na Pristaniško oblast že pred dvema tednoma, toda dobil je le jalove odgovore. A.G. ZGONIŠKA OBČINA - Župan Sardoč prejel z zamudo dopis kolege Terčona Pismo 26 dni iz Sežane v Zgonik Povabilo na Mali kraški maraton, odposlano iz Sežane 1. marca, je prispelo v Zgonik 26. marca, to je en dan po izvedbi maratona Trgovina skozi otroške oči Zaključna prireditev SKD Vigred drevi v Šempolaju Pred vrtcem v Šempolaju bodo člani SKD Vigred drevi priredili zaključno prireditev pred poletnim premorom. Ob 20. uri se bo začelo slavje, ki ga bodo oblikovali nastopi otroške pevske skupine Vigred, otroške in mladinske plesne skupine Vigred, mladinske glasbene skupine Kraški fenomeni - Vigred, mladi glasbeniki in gojenci Glasbene matice, mladinski orkester Godbenega društva Na-brežina, ansambel C'kete in ansambel Rock na B'ndimi. V četrtek pa bo ravno tam ob 20. uri zaživela gledališka igra. V goste prihaja osnovnošolska skupina Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka z igro Kam so izginili kipci v režiji Kim Furlan in Tine Renar ob glasbi Aljoše Sakside. Tri plesne skupine jutri na prireditvi Zaplešimo! V društvu Tabor z Opčin so se odločili, da bodo gojili mladinski ples. Plesne urice za osnovnošolke so imeli enkrat tedensko pod mentorstvom Jelke Bogatec. Med letom sta skupini precej nastopali - na Miklavževem sejmu, na pustnem borjaču v Prosvetnem domu, na prireditvi Vsi smo prijatelji v Nabrežini in seveda na plesni prireditvi ZSKD do svobodnega giba v Miljah. Jutri ob 19.uri čaka mlade plesalke zaključni nastop na plesni prireditvi Zaplešimo! v domačem Prosvetnem domu, na katero so bile povabljene tudi druge skupine mentorice Jelke Bogatec, tako da bodo veselje do plesa delile še otroška plesna skupina SKD Vigred iz Šempolaja in Plesna skupina SKD Slavko Škamperle od Sv. Ivana. Male in mlade plesalke bodo pokazale staršem in prijateljem, česa so se naučile v tem šolskem letu in s plesnimi koraki šle poletju naproti. Franci Pinter gost oddaje Važno je sodelovati V devetnajsti oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih radia Trst A v sklopu Studia D danes ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu jutri ob 14.10, se bo urednik Peter Rustja pogovarjal s strelcem Fran-cijem Pinterjem. Za Pinterja bodo Pa-raolimpijske igre v Londonu že šesta Paraolimpijada, doslej pa je na najvažnejši in najprestižnejši športni prireditvi za invalidske športnike zmagal tri srebrne in eno bronasto kolajno. Alojz Rebula v Lovat Tržaški pisatelj in esejist Alojz Rebula bo danes ob 18. uri gost v knjigarni Lovat (Drevored XX.septembra 20). Ob izidu zbirke esejev v italijanskem jeziku Da Nicea a Trieste bodo na pobudo knjižnice Dušana Černe-ta o avtorju in delu spregovorili docent Elvio Guagnini, kulturni urednik dnevnika Il Piccolo Alessandro Mez-zena Lona ter predsednik knjižnice D.Černeta Ivo Jevnikar. Zgonik in Sežana sta oddaljena nekaj več kot deset kilometrov. Dober maratonec bi razdaljo pretekel v manj kot urici. Maratonsko dolga pa je bila pot, ki jo je potrebovalo pismo sežanskega župana Davorina Terčona, da je prispelo v roke njegovemu zgoniškemu kolegu Mirku Sardoču: celih 26 (šestindvajset!) dni. Terčon je 1. marca letos pisal Sar-doču in ga uradno povabil na Mali kraški maraton, »katerega startni strel bo v nedeljo, 25. marca 2012, ob 11. uri,« kot je zapisal. Ko je Sardoč prejel pismo v roke, pa je - na žalost - tisti strel že odjeknil, saj je dopis prispel na zgoniško občino dan pozneje, 26. marca. Ime in naslov naslovnika sta bil pravilno napisana, vključno s poštno številko. Iz žiga je razvidno, da je dopis prispel na Opčine 14.03.2012 ob 18.29. Neznana roka pa je v naslovu zbrisala ime Zgonik in Italija ter ročno pripisala Opicina TS. Pomeni, da je pismo potovalo 14 dni iz Sežane na Opčine in nadaljnjih 12 Pismo iz Sežane je bilo poslano 1. marca (datum levo), prispelo v Zgonik pa 26. marca (št. protokola na desni) dni z Opčin v Zgonik. Z znanstvenofantastično hitrostjo 400 metrov na dan! To ni bilo prvič, da je občina prejela dopis iz Slovenije z zamudo. Zato je župan Sardoč v imenu zgoniške občinske uprave pisal deželnemu glavnemu direktorju italijanske pošte Fran-cescu Gentileju in mu sporočil, »da so nam uradni dopisi, ki so jih poslale javne ustanove sosednje Slovenije, prispeli z veliko zamudo, tako da uprava Občine Zgonik zaradi zamud pri prejemanju pošte ni mogla pristopiti k pobudam oziroma udeležiti se srečanj ter je tako utrpela precejšnje oškodovanje ugleda.« »Zaradi navedenega vas vljudno prosim, da preverite in ukrepate zato, da navedene neprijetnosti ne bodo več vplivale na redno in moderno ustanovno sporočanje med upravami, ki so v sosednjih državah in obenem v Evropski uniji, tako da bodo (naše) italijanske pošte pridobile na ugledu po učinkovitosti.« M.K. Mladi podjetniki združenja Conf-commercio so pred časom razpisali že peti likovni natečaj za učence tretjih razredov osnovnih šol I mestieri del commercio, ki želi spodbuditi pozornost in radovednost osnovnošolcev do sveta podjetništva in zlasti trgovine ter njenih poklicnih figur. Nagrado je med drugimi prejel tudi Miha Stavar z OŠ Frana Milčinske-ga s Katinare. Venera čez Sončevo ploskev Prehod Venere je redek astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko se na isti premici poravnajo Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo. Do tega prehoda bo prišlo jutri ob 5.17 in pri nas ga bo mogoče gledati do 6.55. Ob tej priložnosti bo astronom tržaškega astronomskega observatorija Paolo Molaro radovednežem danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Bazzoni 2 pojasnil za kaj gre. Knjižnica Dušana Černeta 8 Torek, 5. junija 2012 TRST LIPICA - V petek zvečer v hotelu Maestoso v priredbi TZ Žige Zoisa Tradicionalni Zoisov ples Štirideset mladih plesalcev pokazalo, kaj so se naučili pod mentorstvom Mateje Juvan - Zadnji družabni dogodek pred maturo Štirideset mladih plesalk in plesalcev ter množica staršev in profesorjev: to je bil prizor, ki se je v petek zvečer v hotelu Maestoso v Lipici ponujal naključnemu opazovalcu ob priložnosti že tradicionalnega vsakoletnega Zoisovega plesa, ki so ga že enajstič zapored priredili na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, namenjen pa je letošnjim maturantom in njihovim družinam. Letos bo na zavodu Zois državni izpit opravilo 26 maturantov (12 na knjigovodski in 14 na geometrski smeri), zaradi velike prevlade fantov pa so si Zoisov ples - zadnji slavnostni in družabni trenutek pred bližnjo maturo kroma morali preostale plesalke nežnega spola »sposoditi« v nižjih razredih. Plesalci so na petkovem večeru pokazali, kaj so se od februarja dalje naučili med vajami na Stadionu 1. maj pod mentorstvom Mateje Juvan, obenem je bila to tudi priložnost za pozdrav in zahvalo, ki sta ju v svojih nastopih poleg ravnateljice Milene Padovan posredovala predstavnika razredov. Ob uživanju ob plesu in večerji pa so prisotni imeli tudi možnost seznaniti se s ključnimi doživetji letošnjih maturantov v iztekajočem se šolskem letu. ROJAN - Ob praznovanju 150. obletnice cerkve Lep koncert zbora Hrast Ubrano petje mešanega sestava navdušilo ljubitelje - Ob koncertu tudi dokumentarna razstava Doberdobski zbor Hrast z dirigentom Hilarijem Lavrenčičem na koncertu v rojanski cerkvi kroma Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba je v petek zvečer nastopil v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. Odzvali so se povabilu društva Rojanski Marijin dom, da bi s koncertom obogatili letošnje praznovanje 150-letnice rojanske cerkve. Ob tej priložnosti je društvo tudi postavilo zanimivo fotografsko in do- kumentarno razstavo o poldrugem stoletju domače cerkve. Zbor Hrast je pod vodstvom dirigenta Hilarija La-vrenčiča izvedel bogat koncertni program slovenskih in mednarodnih skladb in pri tem potrdil kakovost, po kateri slovi in je tokrat navdušila tudi rojanske ljubitelje petja. / vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjige esejev Alojza Rebule DA NICEA A TRIESTE (Od Niceje do Trsta) TK S H ~ v sodelovanju s IW4 ■ ^H vabijo NA KAVO S KNJIGO O vodniku GO 3D bosta spregovorila Marko Lutman ¡n Vlado Klemše v sredo, 6. junija, ob lO.uri v Tržaški knjigarni kavo bo ponudil Qubik caffè Včeraj danes Danes, TOREK, 5. junija 2012 VALERIJA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 6.10 Jutri, SREDA, 6. junija 2012 NORBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,7 stopinje C, zračni tlak 1006,0 mb raste, vlaga 52-odstotna, veter 13 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 9. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ul. 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lingomare Venezia 3. Opčine - Proseška ul. 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Lorax«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Marilyn«. CINECITY - 17.00, 20.00, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.20, 18.40 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »The dark shadow«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Attack the Block - Invasione alie-na«; 16.30, 18.20 »Lorax«; 20.10, 22.05 »Lorax 3D«; 16.40, 19.10, 21.40 »Killer Elite«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viag-gio in paradiso«; 21.00 »Oceani«. FELLINI - 16.30, 18.00, 20.00, 21.30 »Silent Souls«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Love and secrets«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Molto forte incredibilmente vicino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cosmopolis«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Ameriška pita: Obletnica«; 21.20 »Igre lakote: Arena smrti«; 21.30 »Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun«; 19.10 »Moj teden z Marilyn«; 19.30 »Talisman«; 21.10 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15 »Ulični ples 2 - 3D«; 16.40 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.15 »Maščevalci 3D«; 21.10 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.30, 18.30, 20.30 »Diktator«; 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.20 »Možje v črnem 3«; 19.00 »Prijatelja«; 15.30, 18.10, 20.50 »Sne-guljčica in lovec«; 16.10, 18.25 »Pupi-jeva D. (sinhro.)«; 20.35 »Jekleno nebo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 2: 16.30, 21.30 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«; 18.20, 20.10 »Attack the Block - Invasione aliena«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Viag-gio in paradiso«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 20.15, 22.15 »Attack the Block«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Lorax«; 22.00 »Lorax (dig.) 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.45 »M.I.B. Men in black 3 (dig.) 3D«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Marilyn«; 17.40 »Cosmopolis«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Killer Elite«. Sodelujejo: Elvio Guagnini, Alessandro Mezzena Lona, Ivo Jevnikar in avtor. Draga DUNJA in FABIO, 30 objemov in 30 poljubov ob vajini 30. obletnici skupnega življenja in še nadaljnje sreče vama želijo Joli, Maj-na, Daša, Danja, Deva, Aljoša in Damijan. Danes se DUNJA in FABIO veselita, ker že 30 let skupaj spita. Da bi še dolgo, dolgo let skupaj spala jima iz srca želijo ENDADAMA. DENISE in MILKO slavita danes biserno poroko. Ljubezen ta prava je velik zaklad, kdor v srcu jo nosi je silno bogat. Vse najboljše vama iz srca želi mali Saša ter vsi domači. Danes praznuje 90. rojstni dan JOSIP ČUK. Iz srca mu voščimo člani MoPZ Vasilij Mirk. H Šolske vesti DIJAKI IN PROFESORJI DTZ ŽIGE ZOISA vabijo na zaključno prireditev, ki bo danes, 5. junija, ob 20. uri v gledališču Basaglia v Svetoivanskem parku. NIŽJA SREDNJA ŠOLA I. CANKARJA pri Sv. Jakobu vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 5. junija, ob 19. uri v Kettejevi dvorani na šoli v Ul. Frausin 12. UČENCI IN UČITELJI OŠ F. MILČINSKI s Katinare vabijo sorodnike in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo v sredo, 6. junija, ob 14. uri v športno kulturnem centru v Lonjerju. ŠPORTNI KROŽEK Didaktičnega ravnateljstva v Dolini v sodelovanju s COŠ M. Samse in I. Trinka-Zamej-skega prireja zaključno prireditev v sredo, 6. junija, ob 16.15 v telovadnici pri Domju. Predstavila se vam bo plesna skupina z musicalom pod vodstvom prof. Petre Križmančič in šolski zborček pod vodstvom prof. D. Žerjala. Toplo vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor, »Krpanova kobila« oz. »Mizica, pogrni se!« od 17. do 22. junija, »Naš Trst« od 24. do 29. junija. Prijave sprejemamo do 11. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com. 0 Prireditve KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabi na srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu zbirke esejev v italijanskem jeziku »Da Nicea a Trieste« (Od Niceje do Trsta). Sodelovali bodo: univerzitetni profesor Elvio Gua-gnini, kulturni urednik dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzena Lona in predsednik Knjižnice Dušana Čer-neta Ivo Jevnikar. Srečanje bo danes, 5. junija, ob 18. uri v knjigarni Lovat na Drevoredu 20. septembra 20 v Trstu. SKD VIGRED vabi danes, 5. junija, na prostor pod vrtcem v Šempolaju, ob 20. uri na zaključno prireditev. Sodelujejo: otroška pevska in plesna skupina Vigred, mladinska glasbena skupina »Kraški Fenomeni - Vigred«, mladi glasbeniki in gojenci Glasbene matice, ter godbenega društva Na-brežina in ansambla: »C'kete« in »Rock na B'ndimi«. SKD TABOR prireja v sredo, 6. junija, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Op-činah plesno prireditev »Zaplešimo!«. Nastopile bodo plesne skupine domačega in gostujočih društev. Prav lepo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA ZTT IN MLADIKA v sodelovanju s SPDT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 6. junija, ob 10. uri. Predstavili bomo vodnik GO 3D, ki je izšel pri SPD Gorica. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi v četrtek, 7. junija, ob 17.30 odprtje razstave Roberte Skerlavaj »Mozaiki«. Predstavila jo bo Alina Carli. Glasbeni utrinek Marco Bernini oboa, Francesco Bernasconi klaviature, Sibilla Serafini, alt. SKD VIGRED vabi v četrtek, 7. junija, ob 20. uri na prostor pod vrtcem v Šempolaju, na ogled igre »Kam so izginili kipci« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi v petek, 8. junija, ob 20.30 na Večer dalmatinskih pesmi. Nastopajo MoPZ Lipa iz Bazovice (vodi A. Pu-rič), Tamburaška skupina F. Prešeren iz Boljunca (vodi. E. Žerjal) in ŽePZ Ivan Grbec (vodi S. Dobrila); harmo-nikarska spremljava: Silvan Kralj. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 8. junija, ob 20. uri na koncert ob 30-letnici zborovske poti Aleksandre Pertot »Mojih 30 zborovskih«. Sodelujejo Glasbena kambrca, barkovljanski mešani pevski zbor, nonet Primorsko - Mačko-lje, MePZ F. B. Sedej - Števerjan. Zborovodja: A. Pertot. SKD V. VODNIK vabi v petek, 8. junija, ob 21.00 v Mladinski krožek na 2. Junijski večer. Nastopila bo dramska skupina KD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Gostilna Mama«. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih. SLOVENSKI KLUB, SSG IN SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST vabijo na predstavitev dela Bogomile Kravos »Slovenska dramatika in tržaški tekst«. Obravnavano problematiko bodo osvetlili Loredana Umek, Ivo Svetina, Denis Poniž in avtorica v petek, 8. junija, ob 17.30 v Narodnem domu (Ul. Filzi 14). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 8. junija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna. O avtorju in delih bo spregovorila likovna kritičarka Vesna Kermelj. Glasbeno kuliso večera bo ustvarila pevka in čelistka An-drejka Možina. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00 - 12.30, 15.00 - 17.00). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane, starše in prijatelje na zaključno prireditev »Lupus in fabula«, ki bo v soboto, 9. junija, ob 17.00 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. GLASBENA MATICA ŠOLA »M. KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v nedeljo, 10. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafa-ta 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Sara Bembi, Rosalba Calliari, Nausi-kaa Concina, Lucia Jankovski, Valentina Jogan, Ivana Milič, Marco Obers-nel in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Matjaža Zobca. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na zaključni »Baletni nastop« tečajev prof. Mar-jetke Kosovac v nedeljo, 10. junija, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Nabrežini. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. / TRST Torek, 5. junija 2012 9 1 □ Obvestila RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja javno srečanje danes, 5. junija, ob 18.30 v kulturnem domu na Proseku na temo: »Novemu Regulacijskemu Načrtu naproti«. Prisotni bodo odbornica Elena Marchigiani in študentje. Toplo vabljeni. AD FORMANDUM vabi na podelitev diplom dijakom ob zaključku triletnega šolanja na poklicni šoli v sredo, 6. junija, ob 19. uri na sedežu v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Sledi otvoritev razstave MA(D)RE - Le madri al mare avtorice Fabiole Faidiga v sodelovanju z združenjem Juliet iz Trsta. Vabljeni! FOTOVIDEO TS80 organizira v soboto, 9. junija, enodnevno delavnico »Kompozicija fotografije (video) in kadriranje«. Tečaj bo vodil prof. Mitja Reichenberg iz Ljubljane. Oprema: kompaktni, reflex fotoaparat ali video kamera. Prijave do srede, 6. junija, na tel. št.: 329-4128363 (Marko). POLETJE S PIKO NOGAVIČKO v organizaciji SKD Primorec vabi na vpisovanje, ki bo potekalo v Hiški u'd Ljenčkice v sredo, 6. junija, od 15.00 do 16.30. Pridružijo naj se malčki z vrtca in osnovnošolci od 1. do 5. razreda. Pričakujemo te! Info: pikano-gavicka.trebce@gmail.com ali tel.339-6980193. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in prijatelje filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška, 20. ČLANICE TPK SIRENA so vabljene v četrtek, 7. junija, okoli 17. ure, v klubske prostore. Za zaključek vas čaka »paštašuta«. ŽUPNIJSKA SKUPNOST KRIŽ vabi na slovesnost sv. Rešnjega Telesa in Krvi, ki bo v četrtek, 7. junija. Slovesna ev-haristija v župnijski cerkvi bo ob 19.30, sledila bo procesija po kriških ulicah. V slučaju neprimernega vremena procesija odpade. SPDT prireja tečaj nordijske hoje v četrtek, 7. in četrtek, 14. junija, od 17.30 do 19.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 17.15. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). SPDT vabi vse člane, ki se želijo udeležiti potepanja po Bolgariji od 26. julija do 5. avgusta, da se udeležijo informativnega sestanka v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44. AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 18. do srede, 27. junija, v telovadnici openske srednje šole, v občinski telovadnici v Repnu ter na igriščih na odprtem. Na kamp se lahko vpišejo deklice in dečki rojeni leta 2000 in mlajši! Prijave do 8. junija: ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. 040-635627 ali na sloga.info@gmail.com. Minimalno število prijav: 20. Loterija 4. junija 2012 Bari 83 5 88 45 63 Cagliari 58 37 56 90 66 Firence 11 36 12 17 68 Genova 83 28 67 80 30 Milan 66 75 68 72 41 Neapelj 14 85 74 66 55 Palermo 52 9 30 56 40 Rim 58 13 40 78 54 Turin 65 3 85 61 69 Benetke 5 76 28 50 63 Nazionale 36 6 24 2 73 Super Enalotto Št. 66 8 16 20 23 47 56 jolly 50 Nagradni sklad 2.359.350,88 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 3.031.082,22 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 27.223,28 € 1.523 dobitnikov s 4 točkami 234,45 € 56.045 dobitnikov s 3 točkami 12,68€ Superstar 79 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -€ 2 dobitnika s 4 točkami 23.445,00 € 193 dobitnikov s 3 točkami 1.268,00 € 3.185 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.989 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.518 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 8. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Prisotna bosta odvetnika Jusa Giovanni prof. Gabrielli in Furio Kobec. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 040-2017370 (Urad za šolstvo). ŠAGRA NA KRMENKI - KD F. VEN-TURINI vabi na šagro v petek, 8. junija, ob 18. uri odprtje kioskov, ples z ansamblom Maniax; sobota, 9. junija, ob 18. uri odprtje kioskov, ples z ansamblom Alter Ego; nedelja, 10. junija, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri kulturni program z nastopom mednarodne operne akademije iz Križa pri Trstu z opero Ljubezenski napoj, sledi koncert godbe na pihala iz Sv. Antona pri Kopru, ples z ansamblom Mi. Vabljeni! NKK KRAS REPEN IN FC PRIMORJE organizirata Športni teden za dečke in deklice letnikov 2000-06 od 11. do 15. junija, na športnem igrišču v Repnu. Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15-17.00. Vpis do sobote 9. junija. Prijave in informacije: 040-2171044 (tajništvo), 328-0350533 (Srečko), 340-2467782 (Franco). TEČAJ ZA SPOZNANJE KRAŠKIH ZELIŠČ - tri srečanja namenjena kraškim avtohtonim vrstam in njihovi uporabi v kuhinji, zdravstvu in ljudskem izročilu. Vpisi in informacije na tel. št. 333-4056800, inforogos@gmail.com, www.giardinobotanicocarsiana.it. ŽUPNIJSKI SKUPNOSTI S PROSEKA IN KONTOVELA vabita na slovesnost sv. Rešnjega Telesa in Krvi, ki bo v nedeljo, 10. junija. Slovesna evharistija v župnijski cerkvi na Kontovelu bo ob 9. uri; sledila bo procesija po konto-velskih in proseških ulicah, v župnijski cerkvi na Proseku pa blagoslov in slovesna evharistija. V slučaju slabega vremena procesija odpade. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu vabi na 1. poletni glasbeni kampus za otroke in mladino od 6 do 14 let, ki bo v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah od 18. do 22. junija. Urnik: 8.30-17.00. Informacije in prijave na tel. št. 3283635626, goranruz@gmail.com do vključno 10. junija. AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata odbojkarski kamp »Igrajmo minivolley« (letniki 2001-05), od ponedeljka, 11. do petka, 15. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Informacije na tel.: 040-200941 (telovadnica), 348-8850427 (Lajris), 3355313253 (Cirila). EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, v sklopu 14. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 25. do 29. junija (urnik 8.00-15.00) v prostorih KRD Dom Briščiki (Briščiki 77). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vpis do 11. junija! Informacije na www.glasbenamatica.com, in-fo@festivalkras.com, tel. 340-7682864 ali 347-2576505. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure: od 11. do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 11. junija, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu društva Kremenjak (Prvomajska ul. 20) v Jamljah, Gorica. AŠD SHINKAI KARATE CLUB sklicuje redni občni zbor, ki bo v torek, 12. junija, ob 20. uri v sejni dvorani športnega središča v Zgoniku. Vabljeni vsi člani. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v Anagrafskem uradu od 12. do 26. junija, od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti: kopijo davčnih dohodkov za l. 2011 (730/2012 ali UNICO/2012 ali CUD/2012); izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki ga pripravi Občina. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 13. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni vsi člani! SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na Kriški teden. Otvoritev: Utrip narave - fotografska razstava Helene Volpi, pokušnja vin kriških vinogradnikov in lounge glasba z DJ-jem 14. junija ob 20.30 v Ljudskem domu; Rum'n Kocacola magični kabaret - nastopajo Vikj, Eva in Tanja 16. junija ob 21.00 v domu A. Sirka; Na zdravje maestro - Kriški poklon Aleksandru Vodopivcu, nastopajo MePZ Rdeča zvezda in MoPZ Vesna (dir. Rado Mi-lič) z glasbenim presenečenjem 21. junija ob 21.00 v agriturizmu št. 262 (v primeru slabega vremena v domu A. Sirka); Kresna noč - Li Giullambri, žonglerji iz Spilimberga 23. junija pri Procesiji ob 21.30, sledi svetoivanski kres (odpade v primeru slabega vremena). 20-LETNICA MATURE LICEJ F. PREŠEREN - maturanti l. 1992, realčani in klasiki, se bomo zbrali na večerji v soboto, 16. junija, da preverimo svojo zrelost! Prijavite se čim prej na pre-seren.matura1992@gmail.com ali na tel. 329-8012528. ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina Renar z glasbeno točko. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro. NAVODILA ZA PLAČILO DAVKA IMU V ZGONIKU: Davčni urad Občine Zgonik sporoča, da bodo vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Davkoplačevalci bodo morali sami izračunati znesek. Na občinski spletni strani www.comune.sgonico.ts.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka in tiskanje obrazca F24. Občinski davčni urad bo do 18. junija na razpolago za informacije davka IMU z naslednjim urnikom: torek, četrtek, sobota od 9.00 do 13.00. ORATORIJ V MARIJANIŠČU - počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 2. do vključno petka, 6. julija. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Vpisovanje do 25. junija na tel. št. 335-8186940. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@cheerdancemillenium.com. POLETNE DELAVNICE »Poletje s Piko Nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in AŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Trebčah od 2. julija do 3. avgusta. Info na tel. št.: 339-6980193, pikanoga-vicka.trebce@gmail.com. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpiso- vanje na tel. št.: 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in za-četniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsire-na.it, www.tpkcntsirena.it. S Izleti zagrajenim dvoriščem. Vstop v poslopje je na glavni cesti. Cena po dogovoru. Tel. 334-9484084. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti dajemo v najem skladišče 63 kv.m. z wc-jem. Informacije na tel. št.: 040211043. [d Osmice AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za »Gardaland« predviden v nedeljo, 10. junija, ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. 335-5476663 (Vanja). SPDT prireja v nedeljo, 17. junija, ob srečanju s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, avtobusni izlet na Donač-ko goro. Vpisovanje do 10. junija, za prijave in morebitne informacije pokličite na tel. št. 040-220155 (Livio). VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje v torek, 19. junija. Program: Sv. maša na Brezjah, kosilo, oddih oz. sprehod z ogledom zanimivosti ob Blejskem jezeru. Prijave na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-820986 (Alojzija). IZLET V LJUBLJANO na ogled drugega dela razstave »Razprta obzorja« v sredo, 20. junija. Program lahko dvignete v Tržaški knjigarni ali v Ul. Tor-rebianca 23/B. Informacije na tel. 0403225190, 339-7769367. Vljudno vabljeni. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 25. do 30. junija, dvanajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladin-ski@spdt.org ali pokličite Katjo v večernih urah (338-5953515). Vabljeni! SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. KRU.T vabi, ob 150. letnici Klimta, na Dunaj: ogled mesta in obeh razstav enega najpomembnejših avstrijskih sodobnih umetnikov, od 13. do 15. julija. Vsa dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it B Mali oglasi DELOVNA, POŠTENA IN IZKUŠENA gospa išče delo kot hišna pomočnica, najraje v dolinski občini. Tel. št. 3395605221, v večernih urah. FORD FOCUS, 1.8 TD in SW ghia, zelene metalne barve, letnik 2001, 129.000 km, nove gume in taksa plačana do decembra 2012, v odličnem stanju prodam. Cena: 2.900 evrov. Tel. 347-1542693. POŠTENA GOSPA išče delo dve do tri ure na dan kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejših oseb. Tel. 347-0641636. PRODAJAM AVTO punto evo start & stop, bele barve, 1.4, letnik 2011, 20.000 km, cena 8.500 evrov. Samo resni interesenti pokličite na 3453361760. PRODAM KRAŠKO SKRINJO iz orehovega lesa, okrašeno z motivom rož. Tel. št. 339-7396098. PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 70 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, majhna klet in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040-636782 (Cinzia). PRODAM ZEMLJIŠČE, 1.340 m po 15,00 evrov na meter. Tel. 040-280910. PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo; voziček, 4-kolesni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM pralni stroj ariston ATD104 s polnjenjem od zgoraj, širina 40 cm, globina 60 cm in višina 80 cm v izredno dobrem stanju za 70,00 evrov. Tel. št.: 040-208989. STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040220729. V DOLINI dajemo v najem skladišče z BORIS IN MARGARET sta odprla osmi-co na Katinari pri Nadliškovih. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabita na obisk. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. Prispevki V spomin na dragega Mariota Guština darujejo Breda in Ladko Lozar 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Mariota Guština darujejo žena in hčerke z družinami 200,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. V spomin na Mariota Guština darujejo brat Bruno z Lilli, svakinja Adelina in nečaki Vojko, Bojan, Sonja, Mauro, Kristina in Mara z družinami 100,00 evrov za SKD Vesna, 100,00 evrov za ŠD Mladina 100,00 evrov za ŠD Vesna, 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 190,00 evrov za MoPZ Vesna. V spomin na Mariota Guština darujeta Nives in Damiana z družino 50,00 evrov za MoPZ Vesna. V spomin na Mariota Guština darujeta Gigi in Bruno Košuta z družinami 40,00 evrov za SKD Vesna in 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Mariota Guština darujeta Neva in Sonja 40,00 evrov za MoPZ Vesna. V spomin na Mariota Guština in Luči-ja Puntarja daruje Ardemia Cunja 30,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. Namesto cvetja na grob dragega Dimitrija darujeta Divna in Viljem Slavec 100,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na dragega Dimitrija darujeta nona Elivra 50,00 evrov in teta Zdenka 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na teto Marijo Riolino darujejo Livio, Alenka in Tatjana z družinami 60,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Petra Merkuja darujeta Aljoša in Vera Vesel 50,00 evrov za revijo Mladika. Pogreb drage Marije Racman vd. Petaros bo v četrtek, 7. junija (in ne 8. junija) Svojci Zadnji pozdrav dragemu PETRU MERKUJU Devana Ob izgubi dragega brata Petra izreka sožalje svojemu častnemu predsedniku Pavletu Merkuju in ostalim družinskim članom Upravni odbor Gruppo 85 -Skupina 85 Ob težki izgubi očeta Petra Merkuja izrekamo iskreno sožalje Igorju. Združenje staršev Prosek 10 Torek, 5. junija 2012 TRST / milje - Projekt učenja slovenskega jezika na italijanski srednji šoli Nazario Sauro Do slovenščine tudi preko glasbe Kingstonov Na srednji šoli prvo, na osnovnih šolah pa že drugo leto tečaja - Mreža s slovenskimi šolami iz Doline Slovenščino se lahko naučiš tudi preko glasbe Kingstonov. To dokazujejo dijaki 1.B razreda Nižje srednje šole z italijanskim učnim jezikom Nazario Sauro iz Milj, ki so se v iztekajočem se šolskem letu 2011/2012 udeležili tečaja slovenskega jezika. To je bilo prvič, da je tečaj slovenščine potekal na nižji srednji šoli, medtem ko za osnovne šole, ki tako kot šola Sauro spadajo pod večstopenjski zavod Giovanni Lucio, to ni novost, saj se je tečaj pričel že v lanskem šolskem letu, vse pa se dogaja v okviru mreže, v kateri zavod Lucio sodeluje z Didaktičnim ravnateljstvom Dolina in dolinsko Nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča, medtem ko je projekt financirala Dežela Furlanija Julijska krajina. 23 dijakov, ki so se v letošnjem šolskem letu učili slovenščino pod mentorstvom prof. Nastje Colja, nas je prejšnjo sredo na šolskem dvorišču (na sliki KROMA) sprejelo prav s Kingstonovo uspešnico Cela ulica nori, v nadaljevanju pa smo izvedeli, da sta bili glasba in igra nenadomestljiv sestavni del učenja. Razlogi za izbiro tečaja slovenščine so seveda različni, najpogostejši pa je bližina Slovenije. Kot pravi Leonardo, gre za jezik, ki ga govorijo v državi, ki je najbližja Furlaniji Julijski krajini: »Odločil sem se, da se ga bom učil, ker bi utegnil iti delat v Slovenijo in bi moral govoriti slovensko.« Manj »službeno« obarvan je bil odgovor Nicole, ki se je odločila za učenje slovenščine, ker poleti hodi na počitnice na Hrvaško, hrvaščina in slovenščina pa sta si podobni, medtem ko je Ingrid utemeljila svojo odločitev z dejstvom, da s starši pogosto zahaja v Slovenijo. »Slovenščina me je privlačila, poleg tega je Slovenija blizu nas,« je svojo odločitev, da se uči slovenščino, obrazložila Federica. Podoben razlog je navedel tudi Lorenzo, ki ima poleg tega očeta, ki je pripadnik slovenske narodne skupnosti, o slovenščini pa meni, da je tudi sorazmerno lahek jezik. Giovanni pa se je za učenje slovenščine odločil zato, ker izhaja iz hrvaške družine, slovenski jezik pa je najbližji hrvaškemu. Poleg tega, kot pravi, »znanje drugega jezika vedno prav pride.« Omembe vreden je tudi podatek, da na 23 dijakov jih kar devet ima slovenske sorodnike ali prednike. Tečaj je trajal vsega skupaj štirideset ur, srečanja pa so bila ob sredah in so trajala poldrugo uro. Veliko vlogo pri učenju sta odigrali glasba in igra: dijaki so morali so npr. preko besed spoznati določeno športno panogo ali pa določeno barvo oz. številko. Oblikovali so lepake, obiskali so tudi SSG in si ogledali predstavo Cesarjeva nova oblačila, udeležili so se dolinske Majence in se srečali z vrstniki slovenske šole Gregorčič, obenem so spo- znavali slovenske običaje in like, kot je Kurent ter tudi sestavili vabila v slovenščini. Za prof. Nastjo Colja je bila izkušnja zanimiva: »Ura in pol tedensko je sicer malo, ampak v štiridesetih urah smo naredili kar precej. Mene je zanimalo, da ne bi bil samo jezikovni pouk, ampak da bi se potem srečali z vrstniki slovenskega jezika in dali v prakso to, kar so se naučili ter da vidijo, da so čisto zraven njih in da spoznajo tudi našo kulturo in ustanove.« Prov. S prof. Colja je v soprisotnosti sodelovala prof. Daniela Luis: »Stvar mi je tudi precej blizu, saj pripadam družini z mešanim zakonom, zato zame slovenščina ni bila neznan svet. Uspelo mi je tudi nuditi majhno pomoč pri pripravi voščilnic oz. pri stvareh, ki jih poznam in kjer se čutim gotovo. Vse ostalo sem z jezikovnega vidika prepustila kolegici, pri didaktiki pa sva delali skupaj,« pravi prof. Luis, ki dodaja, da so dijaki v okviru de- lavnic, ki jih je vodila neka druga kolegica, prof. Marchesan, opravljali raziskave, ki so prav tako služile projektu. Z izkušnjo je zadovoljna tudi ravnateljica Marisa Semeraro, ki pravi, da so na šoli o priredbi tečaja dolgo razmišljali, vendar se jim je zdelo pomembno, da v mestecu, ki mejo doživlja kot del svoje zgodovine in podobe, razvijajo politiko spodbujanja dialoga s sosedi: »Ob ugotovitvi, da se je zgodovina spremenila, meja ni več in je precejšnja potreba po poznavanju drugega, je bilo skrajno pomembno, da začnemo s tovrstno izkušnjo.« S slednjo so - ob dobri udeležbi - že lani začeli na osnovnih šolah, letos pa z eksperimentiranjem še na nižji srednji šoli, tečaj usposabljanja pa so pred kratkim opravili tudi učitelji: »Tako smo prišli do ideje o medsebojni integraciji in obogatitvi, ki sta po našem mnenju sol prihodnosti,« pravi ravnateljica Semerarova, ki ima zdaj nalogo najti finančna sredstva, ki bi zagotovila trajno ponudbo, kar pa ni vedno lahko: »Želela bi, da bi na nižji srednji šoli uvedli pravo stolico,« pravi. Prav tako bi želeli z učenjem slovenščine nadaljevati dijaki 1.B, ki imajo tudi neko drugo željo: obiskati uredništvo našega dnevnika, za katerega so napisali tudi krajši članek, ki ga objavljamo posebej. Ivan Žerjal milje - Dijaki pišejo »Mogoče bomo postali slavni« Dijaki šole Nazario Sauro so nam o svoji izkušnji obiskovanja tečaja slovenščine poslali tudi krajši članek, ki ga objavljamo v nadaljevanju. Dober dan! Smo dijaki 1. razreda srednje šole N. Sauro iz Milj. Imenujemo se Giovanni-Ivan, Roberto, Simone, Alberto, Leonardo, Federica, Beatrice, Caterina, Caterina, Daniele, Alessia, Alessia, Daniele, Lorenzo, Stefania, Ingrid, Elisa, Michele, Nicole, Gea, Giorgia, Lorenzo, Beatrice. Letos se učimo nov jezik - slovenščino. Naša profesorica je Nastja Colja. Mogoče bomo postali slavni, ker smo prvi dijaki iz Milj, ki se učimo slovenščino. Spoznali smo tudi dijake s šole Gregorčič iz Doline, Skupaj smo šli v Slovensko gledališče in smo si ogledali predstavo Cesarjeva nova oblačila. Ogledali smo si tudi gledališče in se pogovarjali v slovenščini z igralci. Skupaj smo si ogledali tudi predstavo v angleščini Three in one v Dolini. Za pust smo povabili dijake iz Doline na našo šolo in smo spoznali pustne tradicije iz Boljunca, Milj in z Opčin. V ponedeljek, 7. maja, smo šli na Majenco. Nihče od nas ni še bil v Dolini razen sošolca Lorenza M. In če se bomo lepo naučili dialog med natakarjem in gostom, je profesorica obljubila, da bomo šli zadnji dan na sladoled in ga naročili ...v slovenščini!! nabrežina - V domu Iga Grudna Bralna značka za učence didaktičnega ravnateljstva Sproščeno s Stenom Vilarjem Animator zabavno predstavil nekatere možne poklice - Danes in jutri v Dolini še zadnji srečanji za osnovnošolce in srednješolce Po petkovem nizu osmih zaključnih srečanj Bralne značke na slovenskih šolah na Tržaškem se Bralna značka ni še dokončno poslovila od učencev in dijakov, saj mora na svoj račun priti še nekaj šol. Tako sta včeraj dopoldne v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini potekali dve srečanji za osnovnošolce tamkajšnjega didaktičnega ravnateljstva, ki so se poveselili ob nastopu znanega animatorja Stena Vilarja. Slednji se je tako po slabih dveh tednih vrnil na Tržaško (na katero prihaja vsekakor že okoli dvajset let), potem ko je 23. maja zabaval učence osnovnih šol šentjakobskega ravnateljstva. Tudi tokrat je postregel z nastopom Ko bom velik, bom, posvečenim sanjam o tem, kaj lahko vse postane oz. katere poklice lahko opravlja otrok, ko enkrat odraste: od peka do zdravnika in poštarja. Skozi prikaz omenjenih možnih poklicev pa je animator posredoval sporočilo pomena spoštovanja do jezika in besede ter zlasti govorice srca: srce je namreč največja zvezda v človeku, saj govori vse jezike sveta. Po nabrežinskih vrstnikih bodo danes dopoldne prišli na vrsto učenci osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ki se bodo na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Dolini srečali s pesnikom, igralcem in režiserjem Andrejem Rozmanom Rozo. Dolina bo kraj srečanja Bralne značke tudi jutri, ko bo na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča potekalo še zadnje srečanje na Tržaškem, ko se bo z dolinskimi srednješolci srečal pisatelj Ivan Sivec. Sten Vilar je osnovnošolce nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva spravil v dobro voljo kroma barkovlje - Verski obred v nošah, ki prehajajo iz generacije v generacijo Sedmerica otrok prejela prvo obhajilo v dragocenih barkovljanskih narodnih nošah Letošnji prvoobhajanci v tradicionalnih barkovljanskih nošah Tudi letošnja zadnja majska nedelja je bila v barkovljanski cerkvi sv. Jerneja zelo svečana, saj je tAM potekala slovesnost prvega svetega obhajila. Duhovni dogodek je potekal v lepem vremenu, pisano druščino prvoobhajancev pa je sestavljalo sedem otrok; štiri deklice in trije dečki. Ti so bili odeti v dragocene barko-vljanske narodne noše, ki jih v krajevni župniji ponovno uporabljajo od leta 1977, noše pa so last vseh domačinov in domačink. Kot zanimivost naj povemo, da iste noše Barkovljani uporabljajo tudi za procesijo Rožnovenske matere božje, ki jo obhajajo prvo oktobrsko nedeljo. Letošnji prvoobhajanci so bili Ana, Claudia, Cristian, Jakob, Karol, Martina in Viktor, na ta dogodek pa so se otroci pripravljali skozi celo leto, in sicer pod budnim očesom neutrudne učiteljice Vere Poljšak, ki je skupinico odlično pripravila na slavnostni dogodek. Pri pripravah je učiteljici Veri pomagal mašnik Franc Vončina, ki je tudi daroval nedeljsko mašo. V nedeljo zjutraj so se otroci oblekli v društvu in se tako elegantni odpravili proti barko-vljanski cerkvi. Mašo je, kot rečeno, daroval Franc Vončina, za glasbeno kuliso pa je poskrbel domači pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Po koncu obreda se je zelo številna druščina, ki je prihajala z vseh koncev Trsta, s Katinare, Ricmanj, Proseka, Kontovela in tudi iz mesta, odpravila v barkovljansko društvo, kjer so se lahko posladkali z raznimi domačimi dobrotami. Na bogato obloženih mizah, za katere so poskrbeli starši prvoobhajancev, so kraljevali številni kolači, slani prigrizki, poskrbljeno pa je bilo tudi za pijačo. Družabni trenutki v društvu so minili v prijetnem razpoloženju, starši in drugi gostje so srkali osvežilne napitke, obhajanci pa so se veselo podili po dvorišču, seveda brez obrednih oblačil, ki so jih domačinke spravile v omare, saj so narodne noše izredno dragocene; z njimi namreč ohranjamo stare šege in navade, ki jih bomo posredovali novim generacijam. (sč) / TRST Torek, 5. junija 2012 1 1 POKRAJINA TRST - Prvo leto upravljanja v očeh svetnikov Demokratske stranke Predvsem skrb za zaposlovanje in vzdrževanje šolskih stavb Pokrajina uvedla nekatere olajšave - V proračunu tudi sredstva za simultano prevajanje Skrb za brezposelne, za mlade in za šolske stavbe. To so bila področja, katerim je med svojim prvim letom mandata posvetila največ energije (in razpoložljivih sredstev) levosredinska pokrajinska uprava Marie Terese Bassa Poropat. In to so bile tudi glavne smernice svetniške skupine Demokratske stranke, ki ji v palači Galat-ti načeluje Sandy Klun. Obračun enoletnega dela so nekateri člani omenjene skupine včeraj predstavili na tiskovni konferenci. Odsotnega Klu-na je nadomeščal Štefan Čok, ki je uvodoma spomnil, da je svetniška skupina precej raznolika, tako z zemljepisnega kot s starostnega vidika, kar skušajo čim bolje izkoristiti. Tako on kot odbornica Adele Pino sta izpostavila zlasti dobro medgene-racijsko sodelovanje med mladimi novoizvoljenimi svetniki in tistimi kolegi, ki imajo za sabo že veliko političnih izkušenj. Odbornica Pino (stranko v pokrajinskem odboru zastopa tudi Igor Dolenc, ki je obenem podpredsednik pokrajinske uprave) je opozorila, da sta skrb za zaposlovanje in brezposelne prioriteti tega mandata. Zato so spodbujanju zaposlovanja, ob evropskih in deželnih sredstvih, namenili tudi svoja; 19. junija na primer zapade rok za olajšano zaposlovanje mladih pod 30. letom in občanov, ki so že dopolnili 55. leto starosti. Med tako imenovanimi »over 55« je namreč veliko takih, ki so ostali brez službe, zato si uprava prizadeva, da bi jih delodajalci zaposlovali tudi za omejen čas (na primer 6 mesecev) in jim tudi tako pomagali do upokojitve. Matteo Puppi in Luca Salvati sta opozorila na skrb, ki jo uprava namenja vzdrževanju šolskih stavb. Nekatere prazne pokrajinske stavbe nameravajo prodati, izkupiček pa v celoti nameniti šolskim prostorom, ki so velikokrat v zelo slabem stanju. A to je vodnjak brez dna, je bilo slišati včeraj, saj je veliko stavb zelo starih. Tudi zato si prizadevajo, da bi vojašnico v Ul. Rossetti in nekdanjo policijsko šolo spremenili v sodobna šolska pola. Svetnica Nadja Debenjak je spomnila na dobro sodelovanje z okoliškimi občinami, kar prinaša vsem upravam večji prihranek. Ob koncu pa je opozorila tudi na zavzetost, ki jo je uprava namenila vrednotenju slovenskega jezika. Iz zaščitnega zakona in zakona 482 je namreč črpala sredstva za zaposlovanje ljudi z znanjem slovenskega jezika: dvojezično osebje naj bi bilo kmalu ob okencu za stike z javnostmi, v centru za zaposlovanje in še kje. V proračun pa je bila vključena tudi postavka za simultano prevajanje v pokrajinskem svetu. (pd) Z leve Matteo Puppi, Adele Pino in Štefan Čok med včerajšnjo tiskovno konferenco kroma OPČINE - Cesta za Repentabor Prepotrebno tlakovanje Predsednik pokrajinske skupščine Vidali posegel pri odborniku za promet Zolii Povsem neobičajno je, da predsednik skupščine postavi vprašanje upravi, a Maurizio Vidal predsednik tržaškega pokrajinskega sveta, je imel pretekli četrtek tehten vzrok za vprašanje, ki ga je bil zastavil pokrajinskemu odborniku za promet Vittoriu Zollii. Spomnil ga je, da so na pokrajinski cesti, ki pelje z Opčin proti Re-pentabru, dolge mesece potekala dela in da je zaradi tega cestišče polno lukenj in nevarnih odsekov, ter ga vprašal, kaj namerava pokrajinska cesta storiti, da bi cesta spet postala vredna tega imena. Odbornik Zollia je bil telegrafski. Odgovoril je, da se zaveda nevarnosti, in da se je že dogovoril s podjetjem AcegasAps za tlakovanje ceste. Začelo naj bi se v začetku tega tedna. Tako je tudi bilo. Včeraj so na cesti, ki pri restavraciji Daneu zapelje proti Repentabru, opravili že prva pripravljalna dela. Cesto bodo asfaltirali v celoti, delo pa naj bi dokončali do konca tedna. KATINARA Na kirurškem oddelku osem postelj več Na kirurškem oddelku bolnišnice na Katinari je od včeraj osem postelj več. Postelje so namenjene pacientom, ki so komaj prestali operacijo in za katere je potrebno nekaj dni, preden lahko zapustijo bolnišnico, ter pacientom, ki so preboleli najhujšo fazo bolezni, vendar še ni znano, kdaj bodo okrevali. Osem novih postelj bo na kirurškem oddelku v trinajstem nadstropju in se bo pridružilo petim, ki so v glavni bolnišnici v okviru oddelka za geriatrijo ter desetim, ki so na oddelku za medicino. Skupaj bo torej zdaj 23 postelj, namenjenih za paciente, ki so jih operirali oziroma še ni znano, kdaj bodo okrevali. Namen vodstva je še povečati število teh postelj, je povedal generalni direktor bolnišni-ško-univerzitetnega podjetja Francesco Cobello. To število naj bi povečali še pred koncem leta, je dejal in poudaril, da bo seveda potrebno pred tem ugotovili, ali ima bolnišniško-univerzi-tetno podjetje dovolj finančnih sredstev. REDARJI - Lepa globa Odvrgel je hladilnik Tržaški občinski policisti so začeli deliti globe tudi ljudem, ki zapuščajo kosovne odpadke kar na cestah in pločnikih v bližini zabojnikov za smeti, in to še predvsem v zakotnih krajih in periferiji. Tako so zasolili čedno globo 26-let-nemu Tržačanu. Mestni redarji so namreč v Ul. dell'Agro v bližini Drevoreda D'An-nunzio naleteli na mladeniča, ki je pri zabojnikih za smeti zapustil bar omaro in -hladilnik. To je seveda prepovedano, saj obstajajo tudi temu namenjena odlagališča. Mladenič bo moral zdaj poravnati globo v višini 206 evrov, hladilnik in omaro pa je moral seveda odpeljati. Občinska policija glede tega opozarja, da je za vse, ki ne morejo odpeljati kosovnih odpadkov na ustrezna odlagališča, na razpolago posebna služba. Dovolj je zavrteti telefonsko številko 0407793780, na kateri odgovarjajo od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, in bo podjetje Acegas-Aps prevzelo odpadke na domu. Vse dodatne informacije so objavljene na spletni strani www.gruppo.ace-gas-aps.it/cms.php?sz=135. MILJE - Bralna značka otroških vrtcev dolinskega ravnateljstva Drejček in trije marsovčki popeljali otroke v svet domišljije Prizor iz predstave v občinskem gledališču v Miljah Minuli četrtek, 31. maja, smo se vsi otroci in vrtcev Vida Pečjaka je tekst priredila Boža Hrvatič, ki je igrico dolinskega ravnateljstva zbrali v Verdijevem gledališču v tudi režirala. Marsovčki so nas popeljali v svet fantazije Miljah. Ob priložnosti Bralne značke smo si za nagrado in vživeli smo se v zgodbo, saj smo z Drejčkom vsi sode-ogledali zgodbo o Drejčku in treh marsovčkih. Po knjigi lovali. OBMEJNA POLICIJA - Vrsta kontrol Slovenci izročili Italiji slovenskega državljana Slovenska policija je na bivšem mejnem prehodu pri Fernetičih na osnovi evropskega mandata izročila italijanski obmejni policiji 30-letnega slovenskega državljana A. L., ki je obtožen sodelovanja v kriminalni združbi ter nezakonitih dejanj na carinskem in na davčnem področju. Italijanski policisti so slovenskega državljana aretirali in odvedli v koronejski zapor na podlagi zapornega naloga, ki ga je izdal sodnik za predhodne preiskave na tržaškem sodišču. Sicer je tržaška obmejna policija v zadnjih dneh v okviru rednega nadzorovanja obmejnega pasu ustavila in prijavila oblastem več oseb. Med temi sta bila dva romunska državljana, in sicer 29-letni B. S. in 25-letni R. A. Oba sta se skušala vrniti v Italijo, čeprav tega ne bi smela storiti. V preteklosti sta namreč že morala zapustiti državo zaradi kršitev zakonodaje, v nalogu o izgonu pa je bila tudi 5-letna prepoved povratka v Italijo. B. S. je bil v preteklosti že obsojen zaradi ropa v obtežilnih okoliščinah, povzročitve telesnih poškodb in prekupčevanja, iz Italije pa so ga izgnali v aprilu. R. A. je bil že dvakrat aretiran zaradi ropa, izgnan pa je bil leta 2008 po odredbi milanskega prefekta. Romunska državljana so ustavili v okviru dveh različnih kontrol, oba pa sta morala nazaj v Slovenijo. Prvi je bil na avtobusu, drugi na avtomobilu s špansko evidenčno tablico. Tržaški obmejni policisti so ne nazadnje prijavili sodstvu srbskega in bosanskega državljana, ki sta bila v okviru različnih kontrol za volanom avtomobila, čeprav njuno vozniško dovoljenje v Italiji ni priznano. Policisti so tudi zasegli obe vozili. 12 Torek, 5. junija 2012 KULTURA / knjiga - Založba San Paolo je v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta izdala knjigo »Da Nicea a Trieste« Zbirka Rebulovih esejev, razmišljanj in predavanj v italijanskem izvirniku »Postružka« ali »postružek« pravimo zadnjemu otroku v številni družini, rojenemu navadno po daljšem presledku, pa tudi zadnjemu in najmanjšemu hlebcu iz testa, ki se po nečkah postrga. Ta izraz je filozof Janez Janžekovič svoj čas uporabil za naslov knjige, v kateri je zbral članke in zapise, ki jih ni uvrstil med svoje Izbrane spise. S tem izrazom pa bi lahko vsaj poskusno označili tudi knjigo Alojza Rebule Da Nicea a Trieste - Saggi, riflessioni, commenti, ki je nedavno izšla pri založbi San Paolo. Gre za zadnjo izmed treh knjig, ki jih je milanska katoliška založba objavila v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta iz Trsta v okviru »Projekta Rebula«. Tega je gmotno omogočila Dežela Furlanija-Julijska krajina, da bi v italijanskem kulturnem prostoru pomagala spoznavati velikega slovenskega pisatelja ter tako večinskemu narodu dodatno približala stvarnost slovenske manjšine. Knjigo bodo predstavili danes ob 18. uri v knjigarni Lovat v Trstu (Drevored 20. septembra št. 20) skupno z drugim izmed treh del »Projekta Rebula«, in sicer z italijanskim prevodom zbirke filozofsko-teolo-ških meditacij Smer Nova zemlja (tretje delo je italijanski prevod romana Nokturno za Primorsko, ki je izšel že lani jeseni). Kot v predgovoru ugotavlja predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jev-nikar, so v knjigi Da Nicea a Trieste zbrani spisi, ki so praviloma nastali na zunanjo pobudo kot priložnostni nagovori, predavanja, časopisni intervjuji in prispevki na simpozijih. To v časovnem razponu treh desetletij, od leta 1977 do leta 2007. Poleg tega je za ta besedila značilno, da jih je Rebula napisal v italijanščini, se pravi v jeziku, v katerem se navadno kot pisatelj ne izraža. A če iz nakazanih razlogov smemo trditi, da gre, kot rečeno, za »postružko«, se pravi za spise, ki ne sodijo v osrednji Re-bulov opus, pa med njimi naletimo tudi na marsikateri pravi biser. Tako v prvem delu knjige, ki zajema večinoma besedila na versko tematiko, izstopa govor Esorc-izzare i demoni della razza, s katerim je Rebula nastopil leta 1978 na prvem škofijskem srečanju v Trstu pod naslovom Kristjani iz oči v oči. V njem je prodorno in resnicoljubno orisal težak položaj slovenskih katoličanov na Tržaškem v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, ki je bil rezultanta življenja v pretežno laicistično usmerjenem mestu, izkušnje fašističnega kulturnega genocida, nenaklonjenosti kristjanov iz vrst večinskega naroda in življenja ob robu ideološko nasprotno na-strojene matične države. Ta govor je izreden dokument, ki bi ga zaradi preroškega naboja smeli vzporejati znameniti pridigi Jakoba Ukmarja iz leta 1931 o krščanskem sožitju med narodi. Kulturno-politični angažma Alojza Rebule v obrambo manjšinske skupnosti, kateri pripada, prihaja do izraza tudi v spisih v drugem delu knjige. V njih si avtor ne pomišlja označiti Trst za »bolno mesto« ob ugotovitvi, da zanj obmejna lega ne pomeni toliko priložnosti za tvorno medsebojno oplajanje različnih narodov in kultur, ampak predvsem razlog za medsebojno preziranje ali celo odkrito sovraštvo. Pri teh spisih je resnici na ljubo mogoče še najbolj čutiti zob časa, saj se je sožitje v tem obmejnem prostoru zlasti po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije vendarle izboljšalo. Sicer pa v knjigi srečujemo Rebulo, kakršnega slovenski bralci že poznamo, začenši z njegovo značilno slo po Absolutnem, v luči katere motri in presoja realnost na večkrat nenavaden način. Tako je npr. leta 1977 na predavanju v Vidmu o zgodovini slovenske književnosti povzdignil Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka neobičajno visoko nad druge slovenske besedne ustvarjalce prav zaradi njune odprtosti do transcendence. Čeprav gre za spise v italijanščini, v knjigi prihaja do izraza tudi svojski Re-bulov slog. To do takšne mere, da se smemo vprašati, ali bi se Rebula lahko razvil v pravega dvojezičnega pisatelja. S tem vprašanjem se sam Rebula sooča v enem izmed spisov v knjigi, odgovor, do katerega se dokoplje na osnovi pretresa najznačilnejših zadevnih primerov iz evropske literature, pa je v bistvu negativen. Redki so namreč književniki, ki so se znali pol-nokrvno izražati v dveh ali več jezikih. Književnik se praviloma opredeli za en jezik, čeprav lahko pozna tudi druge. Seveda pa ni nujno, da se opredeli za pisanje v svojem materinem jeziku. Bi se bil torej Rebula lahko odločil, da bo italijanski pisatelj? Upoštevajoč, kako sam gleda na zvestobo lastnim koreninam, bi Rebula v tem primeru ne bil več Rebula. Za tiste, ki ne obvladajo slovensko, je pravi književni Rebula dostopen edinole prek prevodov. Podobno kakor sicer skorajda vsi veliki mojstri besede. M. B. Naslovnica knjige Da Nicea a Trieste in njen avtor Alojz Rebula sv. ivan - Na peti izvedbi kulturne pobude Oh poetico parco Enkraten mozaik srečanj z mojstri slovenske književnosti treh generacij V parku poezije, ki ga je društvo Nadir Pro ustvarilo prejšnji konec tedna okrog gledališča Basaglia pri sv. Ivanu, so v soboto vzbrsteli slovenski pesniški cvetovi. S sodelovanjem Slovenskega kluba, Zveze slovenskih kulturnih društev, Tržaške knjigarne, založb ZTT in Mladika je namreč nastal vsebinsko izjemno bogat štiriurni mozaik dogodkov z nekaterimi od najbolj znamenitih predstavnikov treh generacij umetnikov in mislecev slovensko-»zamejske« književnosti. Vezna nit je bila večjezičnost obmejnega kulturnega prostora oziroma vprašanje identitete, v pozitivnem duhu konstruktivnega dialoga. Bogastvo konfrontacije je snov knjige Cirila Zlobca Lonta-nanze vicine (Vse daljave niso daleč), ki je komaj izšla v italijanskem prevodu pri založbi ZTT in vsebuje pripovedi o prevajanju in o srečanjih z znamenitimi italijanskimi književniki, ki jih je avtor leta 1993 zaupal mikrofonu Radia Trst A, ter zgodbe o prijateljstvih brez jezikovnih meja, v katerih pride do izraza njegova dragocena vloga kulturno-političnega posrednika med državama, v času, ko je bila meja še zaprta in spletanje vezi bistveno težje. Pod prizanesljivim nebom, ki je kljub nenaklonjenim napovedim podarilo organizatorjem lep večer, se je z Zlobcem pogovoril Miran Košuta, ki je usmeril tok tehtnih besed v različna področja avtorjevega večstranskega literarnega udejstvovanja, da bi orisal portret filozofa, pesnika, politika, književnika, prevajalca in prijatelja. Soočanja z ideologijo, poetiko, estetiko in osebnostjo Quasimoda, Moravie, Ungarettija, Sciascie ali, onkraj časovnih meja, Leopardija in Danteja, so postala izhodišče za pripovedovanje nikoli banalnih anekdot, predvsem pa za zanimiva in izjemno spodbudna razmišljanja o literaturi, sociologiji, filozofiji in politiki na meji med dvema kulturama, a tudi v bolj absolutnem smislu. Zlobec je na primer poudaril, kako je pisateljsko delo bilo nekoč etična odgovornost, danes pa je stvar tekmovalnosti na založniškem tržišču in kako bi se morala književnost ukvarjati z izgubo človeškosti v brezobrazni družbi, kjer ni več zaupanja v sočloveka in kjer vsak osmišljuje svoje bivanje na tem sve- komornih kotičkih. Dvojezični vo-dič-povezovalec (Matija Kralj) je pospremil potujoče občinstvo skozi različne pesniške vtise, ki so jih podali sami avtorji: ljubljanski pesnik z italijanskim imenom Marcello Po-tocco, bistri Igor Pison, kateremu klepetave muze narekujejo bolj prozo kot poezijo, Ace Mermolja z ostrino svojega odčaranega pogleda, luciden izpraševalec moderne zave- Vezna nit pete pobude »Oh poetico parco« je bila večjezičnost obmejnega kulturnega prostora oziroma vprašanje identitete, v pozitivnem duhu konstruktivnega dialoga. kroma tu le kot delovna sila. Iskanje bistva in še prej humanosti skozi analitično opazovanje ali bolj čustveno doživljanje današnjega časa je zaznamovalo tudi KRASne verze, ki so zaživeli sredi zelenja v improviziranih sti David Bandelj in Miroslav Košuta kot najbolj prepoznaven pevec tržaškega Krasa in morja. Prijeten pesniški sprehod po parku sta uokvirili dve predstavitvi knjig; Zlobcu je v »salonu pod zvez- dami« sledil Alojz Rebula, katerega je založba Mladika izdala italijanski prevod knjige La vigna dell'impera-trice romana (Vinograd rimske cesarice). Nalogo vodenja pogovora s priznanim pisateljem je prevzel pesnik Roberto Dedenaro. Zbirka pripoveduje o Trstu, slovenski identiteti in veri v novelah, na katere Rebula gleda danes z določeno distan-co, saj so nastale pred mnogimi leti, a z nespremenjenim čustvenim in intelektualnim nabojem v odnosu do njihovih vsebin. Zelja po osvetlitvi treh bistvenih vsebinskih smernic (krajevna, svetopisemska, literarna) je vodila pogovor med problematike eksistencialne filozofije, a tudi zatona vrednote Lepote kot tudi estetike v književnosti. Rebula je poudaril svoje zanimanje za Slataperja (kateremu je bila posvečena letošnja izvedba festivala Oh poetico parco ob stoletnici izida romana Moj Kras) tudi zaradi kontroverznega odnosa do Slovencev in je v pogovor o literaturi in filozofiji vnesel bolj osebne note kot sta ljubezen do narave in nostalgija po nabiranju gob sredi gozdov, a tudi občudovanje potenciala računalnikov in tehnološkega razvoja. Pisatelj se je veselil srečanja z italijanskim občinstvom, ki je po besedah njegovega sogovornika Dedenara imelo do sedaj premalo priložnosti, da bi lahko cenil umetnost tega slovenskega avtorja. V kratkem pa bo na voljo nova priložnost z izidom italijanskega prevoda knjige Senčni ples. Peta izvedba pobude Oh poetico parco se je zaključila v nedeljo s prvo absolutno izvedbo mednarodnega Drama Slam, improvi-zacijskega dramaturško-igralskega tekmovanja na temo Krasa. Zmagovalec je Tržačan Corrado Pre-muda. V tekmovanje je uvedlo an-tološko branje projekta Naš Kras, ki je nastalo po zamisli Giannija Pal-cicha in s sodelovanjem Tine Sosič. Za sobotno in nedeljsko glasbeno kuliso sta poskrbela trio Claudia Co-janiza in Maxmaber Orkestar. ROP / SVET Torek, 5. junija 2012 13 washington - Po oceni Bele hiše evropski ukrepi nezadostni za ponoven gospodarski vzpon ZDA čedalje bolj kritične do evropske protikrizne politike Berlin včeraj znova zavrnil možnost uvedbe skupnih evrskih obveznic WASHINGTON - Iz Združenih držav Amerike je včeraj prišel nov poziv Evropi, naj za odpravo posledic hude dolžniške krize sprejme učinkovitejše ukrepe. Potem ko je konec prejšnjega tedna predsednik ZDA Barack Obama kritično ocenil dosedanjo evropsko proti-krizno politiko, rekoč, da evropske težave negativno vplivajo tudi na ameriško gospodarstvo, se je včeraj oglasil glasnik Bele hiše Jay Carney. Dejal je, da ZDA in svetovni trgi ostajajo skeptični do evropske protikrizne politike. Dosedanji ukrepi, usmerjeni predvsem na varčevanje, ne zadostujejo, da bi gospodarstvu zagotovili ponovno rast. Glasnik Bele hiše je opozoril na tveganje, da se kriza še poslabša. Pritisk Združenih držav Amerike se očitno stopnjuje v pričakovanju na evropski vrh, ki je napovedan za konec meseca. Tako je Carney poudaril, da ima evropska kriza neposredne negativne posledice tudi za globalno in ameriško gospodarstvo. ZDA so najbolj kritične do dejstva, da se glede ukrepov evropske države ne morejo poenotiti. To velja tako za izdajo evropskih obveznic kot tudi za politiko pomoči šibkejših in gospodarsko bolj izpostavljenih evropskih držav. Glede evropskega reševanja krize je svoj skepticizem včeraj izrazila tudi bonitetna hiša Standard & Poor's, po kateri naj bi bile po grških volitvah 17. junija vsaj 30-odstotne možnosti, da Grčija v prihodnjih mesecih zapusti območje evra. Agencija ob tem ocenjuje, da je malo verjetno, da bi Grčiji sledile še druge države. Berlin je medtem znova zavrnil možnost uvedbe skupnih evrskih obveznic, češ da to ni prava rešitev za trenutno krizo območja evra. V Nemčiji so prepričani, da bi lahko ta ideja prišla v po-štev šele čez več let, ko bo narejenih več korakov v smer večje integracije evrskih držav. »Zvezna vlada verjame, da so skupne evrske obveznice na tej točki povsem neustrezno sredstvo za izhod Evrope iz krize,« je na včerjašnji redni novinarski konferenci nemške vlade poudaril tiskovni predstavnik nemške kanc-lerke Angele Merkel, Steffen Seibert. »Kanclerka je javno večkrat povedala, da bodo pogoji za premislek o skupnih evrskih obveznicah vzpostavljeni šele na koncu evropskega procesa za vzpostavitev stabilne unije in večje politične integracije v Evropi. Ta proces pa bo trajal več let,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Seibert. Osrednje evropske borze so prvi trgovalni dan tega tedna sklenile neenotno. Tečaji nekaterih delnic so tako po občutnih padcih, ki so jih minuli teden povzročile skrbi v zvezi z dolžniško krizo območja evra, slabimi gospodarskimi podatki iz ZDA in s Kitajske, vendarle nekoliko pridobili. Evro se je podražil, nafta pa znova pocenila.Borzni posredniki so včeraj poročali o mirnem dnevu, na to pa naj bi vplivalo tudi to, da so bila vrata londonske borze včeraj zaprta. Britanci namreč praznujejo 60-letnico vladanja kraljice Elizabete II, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zadnje tedne so sicer borzni parket pretresale predvsem slabe novice iz Španije, ki pa jih včeraj ni bilo. Špansko ministrstvo za delo je denimo objavilo, da je država v maju zabeležila nekoliko manj brezposelnih. Število registriranih iskalcev zaposlitve se je na mesečni ravni znižalo za sicer skromnih 0,63 odstotka na 4,71 milijona. Zahtevana donosnost na španske državne obveznice z ročnostjo desetih let se je danes znižala s 6,495 na 6,395 odstotka, povprečna obrestna mera na primerljive italijanske državne dolžniške vrednostne papirje pa s 5,844 na 5,677 odstotka. Iz Portugalske je medtem prišla novica, da bo država za dokapitalizacijo treh bank namenila prek 6,65 milijarde evrov, iz Cipra pa, da bodo morda primorani zaprositi za sredstva mehanizma za zaščito evra. (STA) ISiHigfntt' -ar:i::as:i::K::¡r .nt: .¡iv.:,:!^: Ii- flaa: J si ft*: F1 dihi*;«: Iti- I- ri.lt.WII IVI-f.M K« 5s~i ¡¡hm, ||HL5_ ■ ■ ■ ■■ HI i -. VI Tiar HI k-rin ■ 11■ II::. ^ "" 'i &alil:SiSii £ -lin si !fiF ! ¡,: ,7 ii;:r. a R:s:; fun ™ j;™: Osrednje evropske borze so prvi trgovalni dan tega tedna sklenile neenotno. Na fotografiji borza v Frankfutu ansa vrh eu - rusija - Poziv predsednika ES Van Rompuya Preseči razlike o Siriji Z Barrosom sta pritisnila na SANKT PETERBURG - Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je včeraj po vrhu EU-Rusija v Sankt Peterburgu dejal, da morata Evropska unija in Rusija preseči razlike glede krize v Siriji, da bi preprečili državljansko vojno v tej arabski državi. Van Rompuy, ki se je s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je po pogovorih priznal, da imata EU in Rusija »morda nekatere različne ocene« glede razmer v Siriji, vendar pa morata obe podpreti izvajanje mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana. »Popolnoma se strinjamo, da An-nanov načrt kot celota ponuja najboljšo priložnost, da se prekine spiralo nasilja v Siriji, izogne državljanski vojni in najde mirno, trajno rešitev,« je dejal Van Rompuy na skupni novinarski konferenci z Barrosom in Putinom. »Iti moramo v smeri takojšnje ustavitve vseh Putina, ki pa še noče zaostriti H. Van Rompuy in V. Putin ansa oblik nasilja v Siriji in v smeri procesa politične tranzicije,« je še poudaril Van Rompuy. Pričakovati je bilo, da bosta Van Rompuy in Barroso pritisnila na Putina, naj zaostri svoj odnos do režima sirskega predsednika Bašarja al Asada. Med- odnosa do sirskega režima narodna skupnost je vse bolj razočarana nad Kremljem, ker za nedavni pokol v Houli ni obtožil le al Asada, temveč je krivdo zanj pripisal tudi upornikom. Putin se na novinarski konferenci ni neposredno dotaknil razmer v Siriji, je pa v uvodni izjavi namignil na razlike z EU. »Razpravljali smo o najbolj perečih mednarodnih in regionalnih političnih vprašanjih. To so seveda razmere v Siriji, Iranu, na Bližnjem vzhodu in drugih regijah. Seveda naša stališča niso skladna pri vsakem vprašanju ali o vsem,« je dejal. Putin je načel tudi vprašanje odprave vizumov za vstop ruskih državljanov v unijo. »Pravo partnerstvo ni mogoče, dokler obstajajo vizumske ovire za državljane naših držav,« je opozoril. Putin se je pritožil, da so ruski novinarji, ki so ga spremljali na obisku v Evropi, dobili le enodnevne vizume, zaradi česar so tvegali, da bodo kršili lokalno zakonodajo, ker se je njegov obisk zavlekel. (STA) Stranka Jobbik hoče veliko Madžarsko NOVI SAD - Madžarska skrajna desničarska stranka Jobbik je prek spletne socialne mreže Fa-cebook pripravila nagradno igro z imenom Zrušimo Trianon, njen namen pa je širiti idejo o veliki Madžarski, je včeraj poročala srbska tiskovna agencija Beta.Trianonsko mirovno pogodbo so sklenili po koncu prve svetovne vojne med an-tantnimi silami in Madžarsko, s katero se je morala slednja kot pora-ženka v prvi svetovni vojni odpovedali dvema tretjinama ozemlja. Predstavnik Jobbika v Szege-du Canad Segedi je na Facebooku zapisal, da je za sodelovanje v nagradni igri potrebno poslati fotografijo, ki vzbuja spomin na »veliko Madžarsko«, število »všečkotov« pa bo odločilo zmagovalca. Glavna nagrada je spomenik Trianonu, vreden tisoč evrov. V Tripoliju uporniki zasedli letališče TRIPOLI - Skupina nekdanjih libijskih upornikov je včeraj s tanki in oklepnimi vozili zasedla mednarodno letališče v Tripoliju. Uporniki so popolnoma ustavili letalski promet in vodstvo letališča prisilili, da odpove ali preusmeri lete. Skupina zahteva pojasnila o usodi svojega voditelja Abuja Adžila al Hab-šija, ki naj bi ga domnevno aretirali. Iz tripolijskega varnostnega komiteja so sporočili, da so včeraj bivši uporniki iz mesta Tarhuna zasedli pristajalne steze. Lete so morali zato preusmeriti na letalsko oporišče Metiga v središču libijske prestolnice, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Uradna tiskovna agencija Lana, ki je navedla priče, je poročala, da so napad izvedli zato, ker želijo pri oblasteh doseči, da bodo pojasnile, kje je njihov vodja al Habši, ki naj bi ga aretirali v Tripoliju v nedeljo. Oblasti trdijo, da z njegovim izginotjem nimajo nič in da so sprožili preiskavo. V napadu so bivši uporniki streljali v zrak. Lažje so ranili nekega uslužbenca na letališču, med potniki pa povzročili paniko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tarhuna v osrednji Libiji naj bilo eno izmed najljubših mest oktobra lani ubitega strmoglavljenega libijskega voditelja Moamerja Ga-dafija. Člani glavnega plemena na tem območju, ki se prav tako imenuje Tarhuna, so zasedali veliko pomembnih položajev v vojski, ko je bil Gadafi še na oblasti. Bivši uporniki prebivalce mesta Tarhune obravnavajo z nezaupanjem. oslo Breivik o sovraštvu so muslimanov OSLO - Norveški terorist Anders Behring Breivik, ki mu sodijo za lanski bombni napad v Oslu in strelski pohod na otoku Utoya, je danes izjavil, da so se muslimani v mladosti do njega večkrat grdo obnašali. S tem je skušal predvsem nakazati, kako so tovrstni dogodki vplivali na ra-dikalizacijo njegovih stališč, poročajo tuje tiskovne agencije.Kot je danes na sodišču povedal Breivik, se je prvi incident zgodil, ko je bil star sedem let in mu je prijateljev oče, sicer turški diplomat, uničil kolo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Breivik je v nadaljevanju spregovoril še o vrsti podobnih dogodkov, katerih žrtev naj bi bil v mladosti. Pri tem je med drugim omenil pretep in tudi pripetljaj pri 15 letih, ko mu je voznik podzemne železnice, Pakistanec, primazal zaušnico, ker se je vozil na zunanji strani vagona, poroča ameriška tiskovna agencija AP. bruselj - Odzivi na sporne izjave srbskega predsednika Nikolica EU odločno zavrača zanikanje genocida v Srebrenici BRUSELJ - V EU so včeraj odločno zavrnili izjave novega srbskega predsednika Tomislava Nikolica, da pokol v Srebrenici ni bil genocid. »EU odločno zavrača kakršne koli poskuse pisanja zgodovine na novo. Pokol v Srebrenici je bil genocid,« je poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije Pia Ahrenkilde Hansen. Da se je julija 1995 v Srebrenici zgodil genocid, sta potrdila tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavno sodišče v Haagu, je spomnila tiskovna predstavnica. Srebrenice »ne smemo nikoli pozabiti in nikoli ne smemo dopustiti, da bi se kaj takega ponovno zgodilo«, je še poudarila Ahrenkilde Hansenova. Ob tem je zatrdila, da bo to jasno stališče EU predsednik komisije Jose Manuel Barroso izrazil tudi na srečanju z Nikolicem, ki je načrtovano za 14. junij v Bruslju. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je v odzivu poudarila, da bi morali biti »politični voditelji na Zahodnem Balkanu privrženi duhu sodelovanja in sprave v regiji«. »Kot povsod Tomislav Nikolic ansa v Evropi se od odgovornih politikov pričakuje, da bodo uporabljali odgovorno, jasno in enoznačno retoriko,« je še povedala njena tiskovna predstavnica Maja Kocijančič. Nikolicevo izjavo pa so prav tako obsodili pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PS SE). »Z zanikanjem genocida v Srebrenici novoizvoljeni srbski predsednik Tomislav Nikolic meče senco na svoje predsednikovanje,« je dejal predsednik odbora za politične zadeve in demokracijo pri PS SE Pietro Mercenaro. Dodal je, da je priznavanje odgovornosti vseh strani v konfliktih na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 1995 predpogoj za spravo. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen pa je na novinarsko vprašanje glede omenjenih Nikolicevih izjav včeraj v Bruslju dejal, da je glede Srebrenice »na haaškem sodišču, da daje pravno oceno, kar je že storilo«. Dodal je še, da se osebno »ne bi zanesel na poročanje medijev o izjavah novega srbskega predsednika« in izpostavil željo Nata po boljših odnosih s Srbijo. Nikolic je v petek v pogovoru za črnogorsko javno televizijo dejal, da v Srebrenici, kjer so sile bosanskih Srbov pobile najmanj 8000 bošnjaških moških in dečkov, ni bilo genocida, temveč velik zločin, ki so ga zagrešili nekateri pripadniki srbskega naroda, ki jih je treba najti, privesti pred sodišče in kaznovati. (STA) 1 4 Torek, 5. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it ŠEMPETER-GORICA-NOVA GORICA - Tretja skupščina EZTS Vložili prva dva projekta, novembra predstavitev javnosti Do imenovanja direktorja, ki naj bi s 1. januarjem 2013 nastopil mandat, bo skupščino zastopal Frattini Tržič in Subotka sodelujeta Mittelmoda v Gradežu V petek, 29. junija, bo v parku vrtnic v Gradežu potekala modna revija Mittelmoda. Na defileju bo sodelovalo 26 mladih modnih oblikovalcev iz vsega sveta, ki jih je žirija izbrala med več sto prijavljenimi. Novost letošnje revije, ki praznuje 20 let, bodo kopalke, ženske majice in nogavice: kolekcije je izbrala skupina Calzedonia, glavni sponzor tekmovanja. V Šempetru je včeraj potekala tretja skupščina Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki bo po zaključku gradbenih del v Trgovskem domu - predvidoma proti koncu leta - dobil svoj sedež na Verdijevem korzu v Gorici. Udeleženci včerajšnje skupščine so se dogovorili, da do imenovanja direktorja, ki ga bo predlagala slovenska stran, skupščino zastopa njen predsednik Franco Frattini; spregovorili so tudi o organizacijski strukturi združenja, o prijavi na projekt Dnevi odprtih vrat 2012 evropskih regij in mest ter o projektih, ki jih pripravljajo oz. so v teku. »Vzporedno peljemo tri aktivnosti: na eni strani je to vzpostavitev osnovne poslovne infrastrukture, kot je odprtje računov, nadzorni svet ipd., na drugi strani smo se dogovorili glede načina delovanja: dokler ne imenujemo direktorja, je predsednik skupščine Frattini tisti, ki jo zastopa, tretji nivo pa so konkretni projekti,« pojasnjuje podpredsednik skupščine EZTS Robert Golob, ki je včeraj nadomeščal odsotnega Frattinija. V vmesnem obdobju se je EZTS že prijavil na dva evropska projekta - Remida in Seal&Deal -, zaenkrat še preko agencije Informest, saj kot nosilec še ne more nastopati. »Oba projekta sta povezana z učinkovito rabo ener- gije in obnovljivimi viri. Hkrati pa pripravljamo začetni, uradni korak - predstavitev EZTS občankam in občanom,« dodaja Golob. To bo prvi uradni korak v javnosti, ki bo odgovoril na vprašanja, kot so kaj je EZTS in kakšne načrte ima. Odvijal se bo predvidoma 9. novembra, ko naj bi imeli znotraj projekta Odprtih vrat - Open days t.i. lokalni dogodek. Predstavitve se bodo poleg županov vseh treh občin, povezanih v EZTS -Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba -udeležili tudi predstavniki iz Bruslja in skupaj z lokalnimi akterji konkretno spregovorili o tem, kaj se pričakuje od EZTS in izmenjali primere dobrih praks. »Več stvari torej poteka vzporedno. Kakšna stvar bi sicer lahko potekala hitreje, a smo še na začetku in verjamem, da bodo stvari kasneje dobile pravo dinamiko,« je prepričan Golob, ki glede imenovanja direktorja EZTS pojasnil še naslednje: v izo-gib temu, da bi aktivnosti Združenja čakale do formalnega imenovanja direktorja, so vpeljali neke vrste prehodno obdobje, v katerem Frattini deluje kot direktor. »V vmesnem obdobju pa bomo izpeljali mednarodni razpis za direktorja, ki naj bi s 1. januarjem prihodnjega leta nastopil mandat. Namenoma smo si vzeli več časa, da bi dobili pravo osebo. Direktorja predlaga slovenska stran: zelo si želim, da bi našli kandidata, ki bo najustreznejši, pri nas. Vsi pa si želimo imeti človeka, ki bo znal zadevo potegniti naprej. Nacionalnost torej ne sme biti odločilni pogoj,« dodaja Golob. Prisotni so včeraj spregovorili tudi o organizacijski strukturi EZTS in se dogovorili, da se v čim krajšem času oblikujejo stalni odbori, ki bodo snovali skupne projekte za črpanje evropskih sredstev. Poseben poudarek pa so člani skupščine namenili vzpostavitvi multimedijske platforme EZTS oziroma spletne strani, ki naj bi zaživela prav v času Dnevov odprtih vrat 2012. Razprava se je sukala tudi okrog projektov, ki so še v pripravi, med drugim tudi o evropski univerzi. »Dosegli smo konsenz, da je treba na lokalnem nivoju čim prej oblikovati nek nukleus, ki bo v stanju kasneje ponuditi programe, ki bodo zanimivi za Bruselj. Če ne bodo zanimivi, pač ne bodo financirani s strani Bruslja. V to jedro pa želimo vključiti vse institucije in posameznike z referencami. Interes pa je, da bi v čim večjem delu dobili sredstva za financiranje te univerze ravno iz Bruslja. Ni pa to predpogoj, s tem se ne bomo v naprej omejevali. Zaenkrat začenjamo z obstoječimi nosilci visokega šolstva z name- Včerajšnje zasedanje EZTS foto k.m. nom, da kasneje iz tega ustvarimo čim več,« je pogovore okrog evropske univerze s sedežem v nekdanji goriški bolnišnični stavbi tik ob meji povzel Golob, župan Občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk pa je okrog tega projekta nekoliko previdnejši: »Kot pravim: projekte je treba narediti na resen način, jih dati na papir, da se z njimi lahko seznani tudi širša strokovna in druga javnost in se potem prijaviti na evropska sredstva. Treba je videti tudi kakšne so sploh možnosti. Recimo, ideja, da bi se ustanovila evropska univerza, je lahko zanimiva. Vprašanje pa je, ali ima Evropska unija sploh kakšno univerzo že ustanovljeno, v smislu, da bi jo ustanovil evropski parlament ali evropska komisija... Sploh ne vem, ali imajo kakšna sredstva predvidena za take stvari. Kot pravim: ideje so zanimive, vprašanje pa je, če se jih da realizirati. Gotovo pa je pa prostor tisti, ki je najbolj zanimiv - stara bolnišnica v sosednji Gorici. Gre za zelo velik objekt in tam je, po moji presoji, edina možnost, da se ustanovi evropska univerza. Druga možnost pa je, da se univerze, ki so v tem prostoru že prisotne, preselijo na tisto lokacijo in tam izvajajo programe, ki že tečejo ali pa jih mogoče še nadgradijo.« Katja Munih GORICA - Odziv na Čavdkovo izjavo Italijanski vojaki leta 1916, okupatorji ali osvoboditelji? Občinski svetnik Gentile vložil svetniško vprašanje za župana Romolija Goriški občinski svetnik skupine Il Popolo di Gorizia - Romoli sindaco Fabio Gentile se je kritično odzval na besede goriškega pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Julijana Čavd-ka, ki je v tiskovnem sporočilu, ki smo ga na naših straneh objavili prvega junija, komentiral tudi programski govor, s katerim je prejšnji teden župan Ettore Romoli nakazal smernice delovanja uprave v naslednjih petih letih. Župan je omenil pobude ob stoletnici prve svetovne vojne, pri čemer je napovedal, da bo Gorica leta 2016 praznovala vrnitev (»ritorno«) pod Italijo. »Upam, da je šlo za nesporazum, saj Gorica pred letom 1916 ni bila nikoli pod Italijo in torej ne gre za nobeno vrnitev. Zgodovinarji naj bodo torej primerno obveščeni in pozorni,« je komentiral Čavdek; z njegovo izjavo ne soglaša Gentile, ki je naslovil svetniško vprašanje na župana, v katerem ga sprašuje, ali je seznanjen s Čavdkovimi izjavami in če z njimi soglaša. »V primeru, da je enakega mnenja, namerava župan vrniti zlato kolajno, ki jo je Gorica prejela za zasluge v italijanskem Risorgimentu?« sprašuje Gentile in spominja na motivacijo, s katero so Gorici dodelili priznanje. Mesto, pravi Gentile, si ga je prislužilo z »bojem za zaščito italijanske narodnosti in z dolgim trpljenjem v vojnem času, ki ga je herojsko preneslo. Gorica je bila že leta 1815 angažirana v nacionalnem gibanju za osvoboditev in je med leti 1866 in 1918 bila med najbolj aktivnimi iredentističnimi središči. 9. avgusta 1916, pet dni po 6. soški bitki, v kateri je padlo 20.000 ljudi, je italijanska vojska okupirala mesto.« Gentile še sprašuje Romolija, ali se namerava odzvati na Čavdkove besede, glede na to, »da je na Oslavju kostnica, ki spominja na italijanske in avstroogrske vojake, ki so padli v prvi svetovni vojni, ter da je več deset tisoč Italijanov umrlo za zaščito italijanske identitete Gorice.« Občinski svetnik želi še vedeti, ali župan ne misli, da je bila Čavdkova izjava »le odvečna provokacija«, tudi iz geografskega vidika, »saj je jasno, da je leta 1916 Gorica spadala pod Av-stroogrsko cesarstvo«, in ali tudi Romoli ocenjuje, da »so bili italijanski vojaki, ki so se tu bojevali med prvo svetovno vojno, okupatorji mesta, ki ni bilo italijansko.« Naj spomnimo, da je v prejšnjih dneh Gentile vložil svetniško vprašanje v zvezi s pevmskim mlajem, na katerem sta bili razobešeni rdeča in jugoslovanska zastava. RONKE - Jutri Razprava o hitri V dvorani občinskega sveta v Ronkah bo jutri ob 20.30 srečanje na temo okoljskih in drugih učinkov hitre železnice na Tržiškem ter stroških in koristih tovrstnih infrastruktur. Srečanje, ki ga prirejata krožek Arci Eugenio Curiel iz Škocjana in goriška zveza WWF Eugenio Rossman, želi po mednarodnem posvetu, ki je potekal prejšnji teden v Tržiču, ponovno osredotočiti pozornost javnosti na vprašanje, ki je še vedno aktualno, čeprav je bilo o njem zadnje čase bolj malo slišati. Govor bo o hitri železnici v dolini Susa in v Furlaniji-Julij-ski krajini, o projektu za intermodalni pol v Ronkah in drugih vprašanjih. Po pozdravu organizatorjev bo spregovoril Claudio Cancelli, docent na univerzi v Turinu in eden izmed podpisnikov apela, ki ga je 365 izvedencev naslovilo na predsednika vlade z vabilom, da se premisli o progi Turin-Lyon. Sodelovali bodo tudi Dario Predonzan (WWF FJK), občinski svetnik Luigi Bon in predsednik goriške WWF Claudio Siniscalchi. TRŽIČ - Občina Nov trg razpada Izvedli bodo geognostično študijo Občina Tržič je izbrala izvedence, ki jim bo poverila nalogo, da izdelajo geognostično študijo na cesti, ki povezuje Ulico San Francesco s Korzom Popolo. Razna preverjanja bo na treh različnih točkah izvedel studio inženirja Fulvia Iadarole, občina pa bo za študijo odštela 2.888 evrov. Geognostično študijo potrebuje občina v okviru pritožbe zoper gradbeno podjetje Livenza Costruzioni iz kraja Cessalto, ki je leta 2009 obnovilo in pretlakovalo Trg Republike v Tržiču. Kmalu po zaključku del so predvsem na odseku ceste pred stavbo, kjer imajo sedež občinski svet in nekateri občinski uradi, pojavile razpoke. Občina se je zato obrnila na predsednika goriškega sodišča in prosila za tehnično ekspertizo, v katero spada tudi geognostična študija. Tržiški podžupan Omar Greco je podpisal protokol o sodelovanju z delegacijo iz mesta Subotica v Vojvodini. Cilj sporazuma, v okviru katerega bo prišlo predvsem do izmenjave znanja na področju računalništva, je med drugim odprtje centra, ki bo nudil storitve podjetjem v mestu avtonomne pokrajine.Projekt bodo financirali s skladi za mednarodno kooperacijo. SAP za strogost v centru CIE »Centre za nezakonite priseljence CIE je treba urediti tako, da bodo lahko služili svojemu namenu, to je prisilnemu zadržanju.« Tako je pokrajinsko tajništvo policijskega sindikata SAP komentiralo nove vstaje, do katerih je v prejšnjih dneh prišlo v centru za priseljence v Gradišču. Skupina priseljencev iz Magreba je najprej splezala na streho centra, v nedeljo popoldne pa so protestniki povzročili veliko škodo na poslopju in se sami ranili, da bi jih zdravniško osebje moralo prepeljati v bolnišnico. »Priseljenci startajo z vsemi pravicami, a ne tvegajo, da bi jih izgubili. Tako ne gre, saj ceno plačuje država oz. občani,« pravijo predstavniki sindikata, ki menijo, da je nedopustno, da morajo sile javnega reda popolnoma opustiti nadzor nad teritorijem, ker so prisiljene na prave »bitke«, kot je bila nedeljska v centru v Gradišču. »Določiti je treba ukrepe, ki bi se jih izvajalo v primeru, ko bi se priseljenci centra CIE ne ravnali v skladu s pravili. Pravilnik je treba prevesti v različne jezike in ga prilepiti v sobe,« še pravijo pri sindikatu SAP. Relikvija v Gradežu V prejšnjih dneh je na Barbano priplula relikvija Sv. Antona iz Padove. V svetišču Sv. Marije na otoku pri Gradežu bo na ogled do nedelje, 17. junija. Portreti na ogled v galeriji državne knjižnice v Gorici bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo tržaške slikarke Gabry Benci z naslovom »Volti di-versi«. Na ogled bodo portreti intelektualcev in umetnikov iz Gorice in drugih krajev dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Obiskovalci si bodo lahko ogledali portrete Viljema Coroninija, Borisa Pahorja, Biagia Marina, Fulvia Monaia, Ervina Po-carja, Carla Michelstaedterja, Claudia magrisa in drugih. Razstava bo odprta do 16. junija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30 ter ob sobotah do 13.30. Vstop je prost. Od štoparja zahteval plačilo V nedeljo je v Vipavi prišlo do nenavadnega spora med 27- letnim što-parjem in enako starim voznikom osebnega avtomobila. Ta je od što-parja namreč zahteval plačilo za vožnjo in svojo zahtevo podkrepil še z nožem. Zoper voznika bodo ajdovski policisti podali kazensko ovadbo. (km) Začenja Filmski junij Drevi bo ob 21. uri na gradu Krom-berk prva iz niza projekcij filmov ob letošnjem Filmskem juniju. Dokumentarna oddaja Aleksandrinke - daleč od oči, daleč od srca, je nastala leta 2002, avtor je Drago Klemenčič. V lepem vremenu bo projekcija na zadnjem grajskem dvorišču, v primeru dežja pa v notranjosti. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. junija 2012 1 5 gabrje - Koncert na borjaču posvečen Ignaciju Oti Spomnili so se ga s knjigo in petjem Nastopili so zbori Skala, Starši Ensemble, Chorus '97 in Cominum # Pričnimo poročanje enkrat z vremenom. Bilo je blago, temperatura prijazna, ozračje umirjeno in brez komarjev, kar »na borjaču« v bližini Vipave ni samo po sebi umevno. Napovedovanje je bilo profesionalno, izdelano. Poslušalcev je bilo le nekaj manj kot nastopajočih, kar je dober rezultat, saj jih je povsod že nekaj let navadno manj. Vseh pevcev, porazdeljenih v štiri zbore, pa je bilo trii-nosemdeset. Letošnji Koncert na Borjaču v Gabrjah, na sedežu Kulturnega društva Skala, so prireditelji obogatili s publicističnim vložkom. Po nastopu prvih dveh zborov je trojica v sestavi Damijana Ota, Boris Pangerc in Aldo Rupel predstavila v knjižni obliki objavljen življenjepis pevovodje in skladatelja Ignacija Ote z naslovom »Življenje darovano glasbi«, ki ga je izdala koprska založba Fontana. Prva je s svojim posegom predstavila razstavo o očetovem snovanju in delu, ki si jo bo v tamkajšnji društveni dvorani mogoče ogledati tudi danes med 20. in 22. uro ter jutri med 18.30 in 20.30, in prebrala pesem So-vodenjca Frana Rojeca, ki jo je našla v očetovi zapuščini. Pisec 390 strani zajetne knjige Boris Pangerc, sicer tudi upravitelj, družbeno dejaven dolinski občan in pesnik, je naglasil čustveni naboj, ki ga je gnal, da je življenjepis sestavil in uredil, saj gre med ostalim za posthumno zahvalo, da je skladatelj uglasbil okrog petnajst njegovih pesmi. Aldo Rupel je svoj poseg zastavil tako, da je prisotnim postalo samoumevno, kako je Ignacij Ota, ki je preminil pred desetimi leti, vreden takšnega »spomenika«. Sicer pa ga je gorica - Tri popoldanska srečanja Koristne informacije o podpornem upravitelju Figura podpornega upravitelja (v it. »amministratore di sostegno«), ki jo zakonodaja predvideva od leta 2004, bo v središču treh srečanj, ki jih goriška občina s pomočjo Fundacije Goriške hranilnice prireja za društva in občane. Izvedenci bodo ponudili vrsto praktičnih informacij o delovanju lika podpornega upravitelja, ki skrbi za osebne koristi delno ali popolnoma nesposobnih oseb, tako bolnikov kot starejših občanov. Prvo srečanje bo danes na sedežu fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Na temo »L'am-ministrazione di sostegno: unesperienza di solidarieta nella comunita e uno strumento a sostegno delle persone in difficolta« bo spregovorila Gloria Carlesso, sodnica na pri-zivnem sodišču v Trstu. Drugo srečanje bo v torek, 12. junija, ko bo praktične informacije o podpornem upravitelju dajala odvetnica Elena Feresin, zadnje srečanje pa bo 26. junija, ko bo govor o okencu za podporne upravitelje v Trstu. Vsa srečanja bodo potekala med 17.30 in 19.30. »Tudi v našem mestu je vedno več potrebe po figurah, ki bi pomagale šibkejšim občanom pri nekaterih opravilih, npr. upravljanju denarja. Srečanje prirejamo, da bi občane informirali, a tudi zato, da bi kdo izmed njih postal podporni upravitelj,« sta povedali občinska odbornica Silvana Romano in pristojna funkcionarka, ki je dodala, da želijo tudi v Gorici ustanoviti okence za podporne upravitelje. Zbor Starši ensemble med nastopom v Gabrjah (levo); Aldo Rupel in Damijana Ota (spodaj) bumbaca s svojimi besedili v sami knjigi uokvirilo v naš in širši glasbeni, kulturni in družbeni okvir dvaindvajset sodelavcev, vrstnikov in dolinskih so-vaščanov. Kaj je primernejšega kot to, da se zborovodje spomnimo s knjigo o njem na koncertu pevskih zborov? Na gabrski Borjač pa je pred leti itak pogosto zahajal. Vsekakor so za prvenstveno vsebino večera poskrbeli štirje pevski zbori: domači Skala, Starši Ensemble iz Romjana v Laškem, Chorus '97 iz Mirna in Cominum iz Komna. Vsaki je zapel pet pesmi pod vodstvom štirih zborovodkinj: Zulejke Devetak, Silvie Pierotti, Laure Winkler in Ingrid Tavčar. Zbor staršev otrok slovenske osnovne šole v Romjanu sta dva izmed njih pri dveh pesmih spremljala s harmoniko in kitaro; funkcionalno premikanje teles med petjem so poslušalci nagradili z daljšim ploskanjem. Vsi zbori so izvedli široko pahljačo pesmi različnih izvorov in slogov; besedila so bila ljudska in pesniško umetniška; skladbe avtorske in prirejene; izvajanja orto-doksna in ustvarjalna, v slovenskem, mestoma italijanskem in angleškem jeziku ter rezijanskem in beneškem narečju. Nezanemarljiva je navedba, da je gostujoče gabrsko društvo poskrbelo za pogostitev, ki vsakokrat botruje neformalnemu druženju po strogem zaporedju pred publiko. Tudi slednja ni bila prikrajšana za narezke, sladice iz domačih kuhinj in napitke. gorica - Koncert v gledališču Verdi Pomlad glasov, vloga Slovencev si zasluži okrepitev S koncerta v goriškem gledališču Verdi Goriško gledališče Verdi je v nedeljo preplavila množica otrok in staršev, ki so podprli nastope osmih pevskih zborov, izbranih predstavnikov otroškega in mladinskega zborovstva iz vseh pokrajin naše dežele. Bienalni gala koncert revije »Primavera di voci« (Pomlad glasov) je potujoča nagrada, ki jo deželno združenje zborovskih društev USCI namenja izstopajočim pevskim sestavom, tokrat s pomočjo goriškega pokrajinskega sedeža. Predsednica Lorena Fain je nastopila kot napovedovalka dolgega pevskega popoldneva, kateremu so prisluhnili tudi institucionalni predstavniki občinske in pokrajinske uprave, a tudi deželni predsednik Franco Colussi in državni predsednik ter predsednik Europa Cantat Sante Fornasier. Colussi je v svojih zahvalah poudaril vlogo šolskih vzgojiteljev, ki se kljub pomanjkanju ustreznih ministrskih programov za vrednotenje glasbene kulture trudijo, da bi najmlajšim posredovali nujne osnove glasbene izobrazbe. Šolski zbori so v zadnjih letih doživeli namreč precejšnji razcvet, kar pride do izraza tudi v izboru protagonistov te revije, med katerimi sta bila tudi dva primera spodbudnih sadov šolskih laboratorijev. Iz videmske pokrajine sta v Gorico prišla zbor Sidorela, ki je pod vodstvom Tamare Mansutti pokazal predvsem svoje ritmične sposobnosti, in disciplinirani oglejski zbor Piccolo coro di Natissa, ki ga vodi Patrizia Dri. Pokrajino Pordenon sta zastopala zbor Piccoli cantori di Rauscedo, ki z resnim delom Cristiane Fornasier izraža veliko pozornosti do vrednotenja besedil, in zbor Voci bianche del Contra, za katerega je Jessica Lot izbrala precej enolični spored umirjenih, spevnih melodij iz mednarodne literature. Trst se je predstavil z dvema šolskima zboroma: selekcija za gala koncert je nagradila pohvalna prizadevanja Rosanne Posarelli, ki je z zborom srednje šole Stock pobudnica priljubljene bumbaca revije Coralmente, a tudi zborovski laboratorij srednje šole Pertini, ki je z instrumentalno skupino šole Rismondo nastopil pod koordinacijo pianistke-zborovodkinje Anne Stopper. Iz Trsta je prišel tudi predstavnik Zveze slovenskih kulturnih društev, mladinski zbor Anakrousis iz Gropade, trenutno eden najbolj prikupnih obrazov slovenskega mladinskega zborovstva zaradi dopadljivih programskih izbir zborovodje Maurizia Marchesicha, ki je za to priložnost izbral tri železne skladbe iz repertoarja svoje mešane zasedbe, vključno s priredbo Piazzollo-vega Libertanga. Goriška pokrajina ni imela posameznih zborov, temveč je predstavila skupni nastop sedmih otroških zborov in orkestra glasbene šole iz Fare, ki so izvedli projekt Trasparenze 2012. Publika gledališča Verdi je tako prisluhnila delu koncerta s skladbami Paula Hindemitha iz cikla »Gradimo mesto« (Wir bauen eine Stadt) z dodatkom skladb, ki prikazujejo različne jezike in narodne skupnosti naše dežele. Cikel v italijanskem prevodu pripoveduje o grajenju idealnega mesta, ki ima večkulturno tkivo in kjer vladajo samo otroci. Italijanski zbori v naši deželi so v zadnjem desetletju doživeli znatno kakovostno rast, h kateri je gotovo pripomogla tudi koristna primerjava s slovensko zborovsko tradicijo; škoda le, da slovenska komponenta v tem postopku vztrajno zamuja priložnost plodnih povezav z aktivno vlogo, na primer s prisotnostjo institucionalnega predstavnika na teh skupnih pobudah, kar bi poleg nujne vključitve v deželno gibanje gotovo predstavljalo priznanje tudi za dosežek izbranega slovenskega zbora. K premisleku vabi tudi primerjava s spoštovanjem, ki ga italijanska publika izkazuje do mladih pevcev, saj so otroci in odrasli v dvorani sledili v celoti preko dvourni reviji in so nagradili s potrebno pozornostjo in aplavzom prav vse nastopajoče. (rop) gorica - Na Ad Formandumu se začenjajo kuharski tečaji Kuhanje, moje veselje! Udeleženci se bodo preizkusili v pripravi sladic ali pa bodo spoznali načela zdrave zelene kuhinje Ustvarjalnost, zabava, originalne zamisli: to so značilnosti kuharskih tečajev Ad formanduma. Za vse, ki iščejo nove recepte, ki uživajo v kuhanju in ustvarjalni pripravi krožnikov ali ki enostavno ljubijo dobro hrano, sta na voljo kuharska tečaja, ki jih Ad formandum prireja v gostilni Primožič v Gorici. Sladice, prave dobrote! Šola slaščičarstva združuje najboljše okuse s tehnikami oblikovanja sladic in omogoča odkrivanje ustvarjalnega talenta. Ne samo torte, ampak tudi pecivo in druge sladice bodo udeleženci spekli na 15-urnem tečaju, ki bo potekal v dneh 16., 23. in 30. junija 2012. Za vse ljubitelje zdrave prehrane pa Ad formandum ponuja tečaj Zdrava zelena kuhinja, 15-urni tečaj kuhanja z uporabo zelenjave, sadja in povr-tnin od aperitiva do sladice (slane pite, enolončnice, solate, predjedi, sladice). Tečaj bo potekal 9.,16. in 23. junija 2012. Za oba tečaja so na razpolago še prosta vpisna mesta; za več informacij se zainteresirani lahko oglasijo na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org) 1 6 Torek, 5. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Od začetka leta pri združenjeu SOS Rosa 55 žensk poiskalo pomoč zaradi raznih oblik nasilja Pokrajina pobudnica niza štirih srečanj za razmislek o vzrokih nasilja nad ženskami GRADIŠČE Gregorčičevi dnevi tokrat v dveh delih V sklopu letošnjih 2. Gregorčičevih dnevov bosta letos na Gradišču potekala dva večera pod skupnim naslovom Nepretrgana pesem. Prvi, ki se bo odvijal v soboto, 10. junija, bo posvečen Gregorčičevi manj znani poeziji na temo sociale in vrednot, na drugem, ki bo prihodnji petek, 15. junija, pa bodo člani Goriškega literarnega kluba Govorica predstavljali svoja najnovejša dela. Letos bodo na Gradišču obeležili tri pomembne obletnice, povezane s pesnikom Gregorčičem: 130-letnico izida njegovih Poezij in njegovega prihoda na Gradišče ter 100. obletnico postavitve spominske plošče na nekdanje župnišče. »Prav zato, ker je Gregorčič na Gradišču živel celih 21 let, želimo, da tudi naš literarni klub vzame ta kraj za svojega,« je povedala Darinka Kozinc, predsednica Goriške Govorice. Ta na Gradišču v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo organizira druge Gregorčičeve dneve, ki bodo letos programsko bogatejši. Osrednja prireditev bo to soboto v kulturnem domu Gradišče nad Prvačino in v bližnjem spominskem parku Simona Gregorčiča in Jožefa Tominca. Slavnostna govornica bo prof. Lojzka Bratuž. »Tako nadaljujemo kulturno povezavo s sosednjim Goriškim prostorom,« je izbor govornice pokomentirala Ko-zinčeva. Rdeča nit sobotnega programa je posvečena Gregorčičevi poeziji na temo sociale in vrednot, ki jo bodo prebirali dramski igralec Radoš Bolčina, pesnica Vida Mokrin Paue, pesnik Radivoj Pahor in dijaka novo-goriške Gledališke gimnazije Žan Erjavec in Janez Zore, uglasbene pesmi pa bodo izvajali solopevca Katja Lapanje in Domen Kozinc ob klavirski spremljavi Eve Dolinšek. Sledila bo projekcija filma Trenutek reke avtoric Anje Medved in Nadje Velušček. V petek, 15. junija, pa bodo na Gradišču svoja zadnja knjižna dela predstavili Ra-divoj Pahor, Darinka Kozinc, Vida Mokrin-Pauer in Maja Smole-Dordevič. (km) Pri združenju SOS Rosa so od začetka leta nudili pomoč 45 italijanskim državljankam in 10 tujkam, ki so bile žrtve raznih oblik nasilja fotop.d. Pri goriškem združenju SOS Rosa je od začetka leta poiskalo pomoč zaradi raznih oblik nasilja 55 žensk; zaradi tega je nedvomno povsem upravičena odločitev pokrajinske uprave, da tudi letos podpre organizacijo niza štirih srečanj z naslovom »Il giardino degli incontri«, v okviru katerih bodo predstavili štiri knjige, ki se na strokoven način poglabljajo v problem nasilja nad ženskami. Med 55 ženskami, ki so se postavile v stik z združenjem SOS Rosa, je 45 italijanskih državljank in 10 tujk. 51 jih je bilo žrtev psihološkega nasilja, 33 primerov je bilo fizičnega nasilja, 9 primerov ekonomskega, dve ženski sta bili žrtev spolnega nasilja, 5 jih je poiskalo pomoč zaradi zalezovanja, ki ga poznamo tudi z angleško besedo »stalking«. Ženske so se o svojih težavah pogovorile s prostovoljkami in psihologinjami iz združe- nja SOS Rosa, številne med njimi so se odločile tudi za vložitev prijave silam javnega reda, čeprav je bila to zanje zelo težka odločitev. S prijavo se je namreč njihovo življenje povsem spremenilo, v marsikaterem primeru so morale zapustiti svoj dom in poiskati zatočišče drugod. Prvo srečanje v priredbi pokrajine, s katerim si prizadevajo, da bi bilo javno mnenje bolj dovzetno na težave žensk, žrtev nasilja, bo jutri ob 18. uri na Trgu Unita v Ronkah, kjer bodo predstavili knjigo Terese Bonifacio »Anche da vecchie«, ki je posvečena težavam žensk v tretjem starostnem obdobju. Na srečanju bo spregovorila novinarka Laura Buc-carella, zaplesale bodo gojenke plesne šole Centro Studi Ballet Club. Drugo srečanje bo v četrtek, 7. junija, ob 18. uri v palači Attems-Pet-zenstein v Gorici, kjer bo predstavi- tev knjige »Femminicidio«, ki jo je napisala Barbara Spinelli. Prisotna bo Alberta Basaglia, hči psihiatra Franca Basaglie. Zapel bo zbor goriškega liceja Dante Alighieri. Tretje srečanje bo v petek, 15. junija, ob 18. uri na dvorišču palače Tor-riani v Gradišču s predstavitvijo knjige Sandra Bellassaia »L'invenzione della virilita«, zadnje pa v petek, 22. junija, na prireditvenem prostoru za glavno plažo v Gradežu, kjer bo predstavitev knjige Stefana Cicconeja in Barbare Mapelli »Silenzi. None detti, reticenze e assenze di (tra) uomini e donne«. Pri organizaciji niza srečanj - vsa štiri bo vodila novinarka Margherita Reguitti - sodelujejo z goriško pokrajino Fundacija Goriške hranilnice, združenja UDI, Da Donna a Donna, SOS Rosa in Femminilmente, goriška državna knjižnica ter občine Ronke, Gradišče in Gradež. (dr) ŠTEVERJAN - Občinska uprava priredila tri javna srečanja Zdravje, varnost, tehnologija Za rakasta obolenja izpostavili pomen primarne preventive - Koristni nasveti karabinjerjev - Predstavljena brezžična povezava WiMax Vprašanja, ki zadevajo zdravje, varnost in tehnologijo, so bila v ospredju pozornosti treh javnih srečanj, ki jih je v prejšnjih dneh priredila števerjanska občinska uprava. Prvo srečanje je občina priredila v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem na temo preventive proti raku. Naše zdravje lahko obvarujemo najprej s t.i. primarno preventivo, to je s primernimi življenjskimi navadami, s športno dejavnostjo, zdravo prehrano in z izogibanjem kajenju. Enako pa nam je v pomoč tudi sekundarna preventiva, ki omogoča potom zgodnje diagnoze odkrivanje nekaterih rakastih obolenj, posebno tistih, ki so najbolj pogosta. Srečanje je vodil Michele Luise, odgovorni pri oddelku za onkološki »screening« pri goriški zdravstveni ustanovi, spregovorila sta tudi ana-tomopatolog Antonio Colonna in kirurg Giuseppe Stacul. Govora je bilo o pomembnosti »screeninga« na dojkah, maternici in danku prav vseh žensk, še toliko bolj v določenem življenjskem obdobju. Občinska uprava in poveljstvo karabinjerjev iz Števerjana sta ob sodelovanju župnije sv. Florijana in Marije Pomočnice, kulturnega društva Briški grič ter SKPD Frančišek B. Se-dej priredili informativni večer na temo »Kraje in goljufije? Kako se zaščitimo pred zlonamernimi«. To je Srečanje s karabinjerji je sprožilo veliko zanimanje med domačini, o čemer priča tudi množična udeležba fotom.h. bilo tudi drugo srečanje po vrsti z občani. Predavatelj, ki je podal številnim prisotnim veliko koristnih nasvetov, je bil poveljnik goriških karabinjerjev, kapetan Lorenzo Pella ob tehnični pomoči poveljnika števerjanskih orožnikov Andrea Consoleja. Večer je potekal prejšnji torek v dvorani kulturnega doma na Bukovju. Varnostne sile želijo z obveščanjem občanov drastično zmanjšati nevšečne in nevarne situacije, ki se lahko pripetijo prav vsakomur. Izvedenci družbe Assomax pa so prejšnji v petek v telovadnici osnovne šole Alojz Gradnik, predstavili delovanje brezžične hitre internetne povezave. S tretjim javnim srečanjem je šte-verjanska občinska uprava želela predstaviti občanom širokopasovno tehnologijo WiMax, ki zagotavlja hitro in-ternetno povezavo za gospodinjstva in urade. Družba Assomax, deželni izvajalec, ki mu je ministrstvo za komunikacije dodelilo pravico do frekvenc namenjenih WiMaxu, je predstavila Šte-verjancem razne promocijske ponudbe in različne možnosti vzpostavljanja povezave za zasebnike in podjetja, vključno z brezplačno dodelitvijo glasovne linije. S števerjanske občine obljubljajo tudi v prihodnosti še nekatera predavanja. (md) GORICA - V nedeljo Spomnili se bodo profesorja Mirka Fileja Mirko Filej foto a.d. Zveza slovenske katoliške pro-svete, Združenje Cerkvenih pevskih zborov Gorica in Kulturni Center Lojze Bratuž prirejajo v nedeljo, 10. junija, ob 18. uri na notranjem dvorišču Kulturnega centra Lojze Bratuž slovesnost ob 100-letnici rojstva in 50-le-tnici smrti duhovnika prof. Mirka Fileja, ki se je rodil v Medani 28. oktobra leta 1912. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo in licej pa v goriškem malem semenišču. Bogoslovne študije je dovršil v Gorici in leta 1937 pel novo mašo. Prva njegova služba je bila v Idriji, kjer je eno leto kaplanoval. Na njegovo željo so ga premestili v Mavhinje, da je lahko obiskoval konservatorij v Trstu. Leta 1943 je opravil izpite iz teorije, harmonije in glasbene zgodovine, dve leti kasneje še iz klavirja. Z glasbo in komponiranjem se je začel ukvarjati že v malem semenišču, kjer je bil njegov profesor petja Lojze Bratuž. Glasbeno se je izpopolnjeval pri prof. Emilu Komelu. Seznanil se je tudi z Vinkom Vodopivcem in Jožkom Bratužem. Povsod, kjer je služboval, je poživil pevsko dejavnost. Zbore je vodil že v rojstni vasi, kasneje v Mavhi-njah in nato v Gorici. Po vojni je do leta 1950 poučeval petje na slovenskem učiteljišču v Trstu. Ko se je naslednjega leta preselil v Gorico, je tudi tu prevzel mesto profesorja petja in klavirja na slovenskem učiteljišču. Njegov prihod v Gorico je pomenil okrepitev in razgibanje kulturnega življenja v mestu in na podeželju. Kot pevovodja in organizator se je takoj lotil dela pri Slovenskem katoliškem prosvetnem društvu in mu več let predsedoval. Leta 1959 je bil med ustanovitelji Zveze slovenske katoliške prosvete in njen prvi predsednik. Tako pevska revija Cecilijanka kot Božični koncert v goriški stolnici sta njegovi zamisli. Z društvenim mešanim zborom se je prvič predstavil goriški publiki na kulturnem večeru junija leta 1951. Leta 1957 je ta zbor prvič nastopil pod imenom MePZ Lojze Bratuž. Leta 1953 je Mirko Filej ustanovil v Gorici orglarsko šolo, ki je vzgojila vrsto organistov in pevovodij. Njegova je zasluga, da je nastal tam-buraški orkester, s katerim se je prvič predstavil leta 1955. Skladateljevanja se je lotil že v študentovskih letih; prva njegova zbirka cerkvenih pesmi je izšla leta 1950 z naslovom Kvišku srca, naslednje leto pa Pesmi za ženski in mladinski zbor. V Gorici je izdal zbirko Obha-jilnih in leta 1955 poskrbel za moške zbore z zbirko Zamejski zvoki. Filej se je zelo zavzemal za gradnjo Katoliškega doma in bil predsednik odbora, ki je vodil priprave in dela. Tudi šport ga je zanimal in postal je prvi predsednik športnega združenja Olympia. Po Filejevi smrti, 10. junija leta 1962, se je goriško društvo poimenovalo po njem, kmalu nato si je tudi moški pevski zbor nadel ime Mirko Filej. Iz hvaležnosti mu je Zveza slovenske katoliške prosvete leta 1967 postavila doprsni kip, ki danes stoji v vrtu pred Kulturnim centrom Lojze Bratuž. ZSKP je leta 1989 izdala tudi zbirko njegovih zborovskih skladb za moški, ženski in mešani zbor z naslovom Nekje v gorah. Leta 2002 je Združenje Cerkvenih Zborov Gorica izdalo spominsko publikacijo Mirko Filej 1912-1962. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. junija 2012 17 GORICA - Ludoteka Pikanogavička Zabava je lahko poučna Osmih srečanj se je pod vodstvom priznanih strokovnjakov udeležilo dvaindvajset otrok Animacija, glasba, ples, likovno ustvarjanje in delavnice z lutkami, pa tudi zabava in predvsem pozornost do slovenskega jezika. Vse to je med marcem in majem ponujala ludoteka Pikanogavička, ki od leta 1999 deluje v goriškem Dijaškem domu Simon Gregorčič. Osmih srečanj se je pod vodstvom priznanih strokovnjakov udeležilo dvaindvajset otrok, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali drugi in tretji letnik slovenskih otroških vrtcev v Štandrežu ter v ulicah Max Fa-biani in Brolo v Gorici. Koordina-torka dejavnosti je bila psihologinja in likovnica Jana Pečar, sodelavki pa Danjela Simčič in Nataša Soban. V slovenski ludoteki se je zvrstilo osem igrivih in hkrati poučnih popoldnevov. Malčke sta najprej obiskala animator Sten Vilar in simpatična pravljična junakinja Pika Nogavička, nato so se otroci udeležili likovne delavnice, ki jo je vodila Pečarjeva, med tretjim sreča- Ludoteka v Dijaškem domu foton.s. njem pa so se otroci posvetili oblikovanju z Natašo Soban. Sledili sta ustvarjalni delavnici z Jano Pečar, nato pa plesna popoldneva pod vodstvom Danjele Simčič. Letošnji niz srečanj sta sklenila lutkovna predstava in likovno-ustvarjalna delavnica, ki sta ju vodila lutkarica, režiserka in publicistka Jelena Sitar ter etnomuzikolog, lutkar in ilustrator Igor Cvetko. Zaključno srečanje so priredili v sodelovanju z društvom Galeb. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Lorax«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Marilyn«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 20.15 -22.15 »Attack the Block 3«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Lorax«; 22.00 »Lorax« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 »Cosmopolis«; 20.00 - 22.00 »Marylin«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Killer Elite«. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodovino in podobami« v organizaciji kulturnega centra Lojze Bratuž in po-soškega fotografskega krožka (Circo-lo fotografico isontino); na ogled bo do 8. junija od ponedeljka do petka 17.00-19.00, od 11. do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481531445). STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja v nedeljo, 10. junija, ob 11. uri odprtje razstave z naslovom »Camminar leggeri in un mondo pesante«. Razstavljata Klavdija Marušič in Andrea Verdelago; na ogled bo do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studio-faganel@gmail.com. DRUSTVO ARS vabi v galerijo na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave z naslovom »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (1899-1988)«; do 20. junija po urniku knjigarne. ~M Koncerti fl Razstave V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču je na ogled slikarska razstava Andreja Kralja; do 5. junija 9.00-19.35. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava z naslovom »Diversarte«. Razstavljajo bodo Annamaria Fabbroni, Ada Candussi, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Nirvana Zolia, Arnaldo Grudner, Luigi Togut in gostje centra CISI v Ul. Palladio v Gorici; do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.00-18.00. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo danes, 5. junija, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Volti di-versi«. Ob umetnici Gabry Benci bosta prisotna umetnostna kiritka Enzo Santese in Fulvio Senardi, igralka Maria Teresa Celani bo prebirala poezije Biagia Marina in Carla Michelstaedterja; na ogled bo do 16. junija od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v samostanski dvorani na Kostanjevici bosta danes, 5. junija, ob 20. uri nastopila pianist Miha Štokelj in saksofonist Ivor Reljic; vstop prost. ZSKD IN GM v sodelovanju z društvom Skala prirejajo zaključni koncert mladinskega zbora Neokortex danes, 5. junija, ob 20. uri v Gabrjah. Zbor vodi Jana Drassich. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 9. junija, v Bukovici v Sloveniji v veliki dvorani Kulturnega doma Revija pevskih zborov društev upokojencev severne Primorske v sodelovanju s PZDU. Nastopilo bo od 17. ure dalje 11 zborov, med temi tudi društveni ZePZ. PROSVETNO DRUŠTVO IN MEŠANI PEVSKI ZBOR PODGORA se pridružujeta številnim prireditvam na Goriškem, ob 60. obletnici smrti Vinka Vodopivca in prirejata v sodelovanju z župnijskimi pevskimi zbori iz Solkana, Šempetra pri Gorici in Kapele - Nove Gorice, spominsko slovesnost, ki bo potekala v nedeljo, 10. junija, ob 16. uri v baziliki na Sveti Gori. SNOVANJA 2012: »Glasbeni mozaik« bo v parku dvorca Coronini Cromberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici v petek, 15. junija, ob 20.30; nastopali bodo izbrani solisti in komorne skupine iz razredov klasične in elekrične kitare ob spremljavi šolskega orkestra Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo, od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27.avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita k vpisu v poletno središče Srečanja 2012, ki bo potekalo od 11. junija do 3. avgusta v zavodu Sv. Družine (ul. Don Bosco 66 - Gorica); informacije nudi Damijana Ceščut vsak dan med 9. in 11. uro ter med 19. in 21. uro po tel. 3355952551. POLETNO SREDIŠČE V DIJAŠKEM DOMU V GORICI za otroke od 4. do 12. leta bo delovalo od 11. junija do 20. julija in od 20. avgusta do 7. septembra (9 tedenskih izmen): možna dva urnika, do 13. ali do 16. ure (s kosilom). Za brate in sestre je predviden popust; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 (popoldne) ali na info@dijaskidom.it, do 25. maja. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2012-2013; tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. Od 18. do 29. junija brezplačne lekcije instrumentov za nove vpise s predhodno rezervacijo. Čestitke 9 Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. NOVI DATUMI KUHARSKIH TEČAJEV V GORICI - »Zdrava zelena kuhinja«: 9. junija (od 9. do 14. ure), 16. in 23. junija (od 14.30 do 19.30), prijave sprejemajo 6. junija. »Sladice, prave dobrote!«: 16., 23. in 30. junija (od 9. do 14. ure), prijave sprejemajo do 13. junija. Na razpolago so prosta vpisna mesta; informacije: Ad for-mandum, tel. 0481-81826, epošta: go@adformandum.org, www.adfor-mandum.org. VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira na kotalkališču na Peči ko-talkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta od 11. do 15. in od 18. do 22. junija; informacije po tel. 333-9353134 (Elena). MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 3283155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@li-bero.it. OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). MLADINSKI DOM obvešča, da poteka priprava na malo maturo do 8. junija (za tretješolce) ter, da prireja poletno središče »Poletni izzivi« z videode-lavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami, skupinskimi dinamikami in športnimi igrami od 11. do 22. junija (za petošolce in srednješolce), zeleni teden v Zabnicah, od 25. do 29. Očo vsi! MATJAŽ je danes postal polnoleten! Vse najboljše, veliko sreče in ljubezni v življenju mu želijo mama, tata in Karen. □ Obvestila AŠZ MLADOST išče osebo za prostovoljno upravljanje in vzdrževanje (s povračilom stroškov) nogometnega igrišča v Doberdobu; informacije po tel. 328-8274010 ali 340-9329906 (v večernih urah). ACI IZ GORICE sklicuje redni občni zbor v sredo, 20. junija, ob 9. uri v prvem in v četrtek, 21. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju v Hotelu In-ternazionale na Tržaški ul. 173 (Ul. Trieste) v Gorici. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je sovodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje danes, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Ga-lerije75 na Bukovju v Števerjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA (NŠK) sklicuje redni občni zbor v četrtek, 7. junija, ob 17.30 v drugem sklicu v čitalnici knjižnice Damir Feigel na Korzu Verdi 51 v Gorici. Na dnevnem redu poročila, predstavitev in odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012, razprava in pozdravi, razno. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 9. junija, potekal od 8. ure dalje ženski meddržavni balinarski turnir v Sovodnjah na balinišču blizu Kulturnega doma. SKD HRAST vabi na tradicionalne »Igre brez meja« v soboto, 9. junija, ob 14.30 pri župnijski dvorani v Doberdobu. Igre so namenjene otrokom od 5. do 13. leta starosti, vabljeni pa so tudi starši in prijatelji. Vpisnina je brezplačna; informacije po tel. 3474433151 (Claudio). NOV PROSTORSKI PLAN OBČINE SOVODNJE - sovodenjska občinska uprava vabi na informativno srečanje o smernicah novega načrta v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prosto- rih domače Zadružne banke v sovodnjah, Prvomajska 75. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu društva Kremenjak (Prvomajska ul. 20) v Jamljah (Doberdob). Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta. Za šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji, zapade rok za vložitev prošenj 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). 0 Prireditve V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 7. junija, ob 20.30 solidarnostni večer za dnevnik Il Manifesto z naslovom »No faxa-ran!«. Srečanja se bo udeležil novinar dnevnika Il Manifesta Gabriele Polo, sledila bo večerja ob spremljavi francoske harmonike. Z zbranimi prispevki bodo izplačali naročnino tovarniškemu svetu in/ali italijanskemu zaporu; informacije in prijave po tel. 0481-78100 (Karlo Černic). AŠKD KREMENJAK, KARABINJERJI iz Doberdoba in Tržiča vabijo na informativni sestanek o tatvinah in sle-parstvu v petek, 8. junija, ob 20. uri. Srečanje bo potekalo v večnamenskem centru v Jamljah. Predavala bosta poveljnika Vallone in Sante Picc-hi. Sodeloval bo doberdobski župan Paolo Vizintin. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci v Gorici bo v petek, 8. junija, ob 17.30 predstavitev eseja Fa-brizia Meroia z naslovom »Persua-sione ed esistenza. Filosofia e vita di Carlo Michelstaedter«. Ob prisotnosti avtorja bodo sodelovali Marco Me-nato in Antonella Gallarotti državne knjižnice v Gorici in Francesco Ghia, Alessandro Palazzo ter Silvano Zucal, univerze v Trentu. AŠKD KREMENJAK vabi na zaključni nastop v soboto, 9. junija, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Nastopili bodo plesna skupina Kre-menjak, društveni harmonikašil, mladinska godba na pihala Kras, OPZ Veseljaki, OPZ Vigred in šlesna skupina MOSP iz Trsta. JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: 10. junija bo v centru Danica na Vrhu četrta izvedba Iger brez meja. 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM avto toyota RAV4, letnik 2004, 84.500 prevoženih km; tel. 3480308573. V ŠTEVERJANU se je izgubil pes z imenom Tex, podoben nemškemu ovčarju. Če ga je kdo opazil, prosim naj sporoči na tel. 329-7265005. Pogrebi DANES V MOŠU: 10.30, Innocente Franzo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Krminu. DANES V TRŽIČU: 10.50, Edi Lepre iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče v Fiumicellu. DANES V ROMANSU: 11.00, Italo Pon-tel (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopalilšču. 1 8 Torek, 5. junija 2012 MNENJA, RUBRIKE / JEZIK NA OBROBJU Zelo pogosto slišim ali pa berem o gneči, navadno v pravilnem pomenu in zvezi, zato sem se pred nekaj dnevi z začudenjem ustavila ob povedi: »Prava gneča ljudi se je včeraj zbrala v občinskem uradu za odnose z javnostmi...« Kako je mogoče napisati, da se je zbrala gneča? Gneča se sicer ne končuje na -ost kakor večina pojmov, vendar kljub temu ne pomeni nič konkretnega. V SSKJ je zapisano, da je gneča množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru. Priznam, da je težko bolje pojasniti to besedo. Glede pomena se moramo ustaviti pri drugem delu razlage, pri stisnjenosti, ki je bistvo gneče. Ni dovolj, da preberemo razlago, več nam povedo zgledi: pred trgovino je bila velika gneča; prerinil se je skozi gnečo. Velika gneča je pred trgovinami ob zelo pomembnih razprodajah z velikimi popusti. Takrat se ljudje gnetejo pred vhodi v trgovine, kar pomeni, da se s težavo premikajo v stisnjeni množici ljudi, ki bi vsi hoteli priti v trgovino med prvimi, ko je izbira še velika. Kadar je velik naval na vstopnice, se ljudje gnetejo pred blagajno: bojijo se, da ne bodo prišli do vstopnice, ker bodo prej razprodane. Povratnega glagola gnesti se ne moremo in ne smemo zamenjati z nepovratnim gnesti, gnetemo npr. testo, glino, kar pomeni, da jo z rokami ali s strojem enakomerno porazdelimo. Povedi prerinil se je skozi gnečo, ni težko razumeti. Vsi smo se že kdaj znašli v veliki množici ljudi, iz katere se ni bilo lahko preriniti, kar pomeni utreti si pot skozi stisnjeno gručo ljudi. Po pomenu sta si gruča in skupina podobni, vendar je gruča res strnjena skupina ljudi ali česa drugega, tudi ovc ali dreves, medtem ko je gneča samo posledica stisnjeno-sti, torej lastnost ali stanje na kupu nagnetene skupine ljudi. Ustavila sem se malo dlje ob besedi gneča. Zakaj? Ker je pomensko napačne rabe v zgornjem citatu kriv običajno rabljeni italijanski prevod folla, kar je predvsem množica ljudi. Napačne rabe ne bi zakrivil nihče, če bi namesto folla pomislil, da je gneča v italijanščini ressa ali affollamento, ki nam že zaradi svoje končnice -mento, pove, da to ni nič konkretnega, ampak pojem. Za gnečo se v italijanščini uporablja tudi sinonim calca ali pa tudi pigia pigia iz glagola pigiare (pritisniti, stiskati), ki ga poznamo in uporabljamo za prešanje (stiskanje) grozdja (pigiare l'uva). Če se hočemo izogniti pomenskim napakam pri rabi slovenske gneče, moramo iz svojega spomina izbrisati besedo folla, ki ima dva pomena: gneča, množica. Zapomnimo pa si, da je gneča ressa, affollamento, calca in pigia pigia. Ne samo občasno, ampak stalno se ponavlja zamenjava ravnotežja z ravnovesjem in to kljub moji natančni razlagi, kakšna je razlika med tema dvema slovenskima izrazoma. Proračun mora biti uravnotežen ali neuravnotežen, človek pa je psihično uravnovešen ali neuravnovešen. Težava naših piscev je posledica ene same italijanske besede za dva različna pojma v slovenščini. Italijani imajo samo equilibrio in squilibrio; equilibrato, bilan-ciato in squilibrato, sbilanciato. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Winnetoujeve generacije Profesorja Šavlija se spominjam, ni me pa učil; slovenščino me je na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu učil prof. Kodrič, a mi je prav tako posredoval v branje Winnetou-ja kot Šavli Brunotu Križmanu. V nedeljo objavljeni članek me je vrnil za šest desetletij v preteklost. Dvanajst knjig sem v letu obiskovanja 2. C razreda pogoltnil v približno dveh mesecih. Skoraj vsi sošolci so poznali Winnetouja, nekateri tudi Tekumzeja. Po prvih straneh branja se mi je postavilo vprašanje, kam umestiti v teku dneva novo strast. Zjutraj pouk, po zgodnjem popoldanskem odmoru zaradi kosila še vsaj tri ure raznih domačih nalog, pod večer kakšna dejavnost v okviru svetoi-vanskega društva Slavko Škamper-le. Elektrika je bila potratna, zato smo zvečer hodili zgodaj spat. In me je preblisnilo: zjutraj sem vstajal ob 6.00 uri namesto ob 7.00. Izkušnja me je naučila, da sem pred malo maturo, ko je bilo potrebno „pritisniti na plin", z lahkoto dodal uro jutranjih priprav in zaključil razred z odliko. Tisto branje je vplivalo na tedanja razmišljanja in vrednote. V kratkem času je John Wayne postal navaden širokoustnež, 7. konjeniški polk tolpa Yankeejev brez časti in pleme Apachev „izbrano ljudstvo". Karl May je poskrbel za protiinfor-macijo glede okupacije Daljnega zahoda. Ko se kdaj na „dolgi stezi" premikam v globinah gozdov -„stoječega ljudstva", so v meni izkušnje partizanskih kurirjev in praslovan-skih lovcev v Polesju ter Winne-toujevo stezosledstvo. Dokopali smo se do iPada 3 in sedemdesetletniki ga poznamo. Škoda, da sedanji najstniki ne poznajo Winnetouja. Aldo Rupel sežana - Univerza Danila Dolcija Znanje za tretje življenjsko obdobje Mentorji tečajev so zaslužili pohvalo SEŽANA - Univerza za tretje življenjsko obdobje Danila Dolcija iz Sežane, ki že drugo leto deluje pod vodstvom sedaj že bivše direktorice sežanske Kosovelove knjižnice Nadje Mislej Božič, ki je v začetku letošnjega leta predala vajeti v.d. direktorju knjižnice Bojanu Kavčiču, je slavnostno zaključila letošnje študijsko leto s podelitvijo potrdil. Lansko šolsko leto sta v okviru univerze delovali dve študijski skupini in je program zaključilo 25 slušateljev, v letošnjem letu pa je 54 urno izobraževanje uspešno zaključilo kar 61 slušateljev v sedmih študijskih krožkih. O univerzi, ciljih ter namenih študija starejših nad 65 let kot tudi o namenu pričetka študija gerentologije v Novi Gorici je spregovorila Nadja Mislej Božič, ki je povabila prisotne na poučni izlet v Kranj z ogledom muzeja z novo zbirko in razstavo o Keltih, knjižnice in mesta Kranj ter Volčjega Potoka. Izlet organizirajo v petek, 15. Junija in je še nekaj prostih mest. Obenem je prisotne povabila k izpolnitvi vprašalnika, da se izve, kaj so se naučili, kaj bi se dalo spremeniti in dopolniti. Doslej je izobraževanje potekalo v prostorih knjižnice, a se je svet knjižnice odločil, da se poišče primernejša in ustreznejša prostorska rešitev. Za dosedanjo podporo so se zahvalili v.d. direktorju Bojanu Kavčiču, ki je poudaril, da so vrata knjižnice vedno odprta in marljive knjižničarke vedno na voljo za izposojo knjig kot tudi za drugo pomoč. Zahvalili so se tudi mentorjem in ani-matorjem posameznih študijskih krožkov. ŠK Angleščina, začetni in nadaljevalni tečaj, je vodila prof. Vera Lipanje Čič, italijanščino Barbara Jejčič, likovno ustvarjalnost Mojca Senegačnik, Muzej Krasa- preteklost za prihodnost Verena Perko, restavratorstvo pohištva Stanko Vitez in Slovensko ljudsko izročilo Marjeta Malešič. Člani slovenskega ljudskega izročila ok 2 so pripravili tudi razstavo o svojem delu, ko so raziskovali Sledove aleksandrink in služkinj s Krasa, Brkinov in z Vipavskega. Ob tem je mentorica povabila vse, naj se pridružijo k zbiranju gradiva o Aleksandrinkah kot tudi o starih predmetih. Tudi v letošnjem letu so izdali zbornik popisa starih predmetov. Krožek tudi sodeluje z Goriškim muzejem, v avgustu se bo predstavil na stojnici ob sežanskem občinskem prazniku ter v septembru in oktobru, ko bo potekal vpis v nov šolski letnik. Ustvarjalni so bili tudi pri likovnem krožku, ki ga je obiskovalo devet slušateljev. Ob spoznavanju tehnik akvarela in akrila so se seznanjali tudi z drugimi tehnikami. Znanje urijo tudi na terenu in tako bodo jeseni ustvarjali v Brkinih, kamor jih bo popeljal slušatelj Slavko Ger-želj, svoja dela pa bodo razstavljali ob vpisovanju na Univerzo v naslednjem šolskem letu. Najstarejši slušatelj je tudi letos bil 90-letni Viktor Saksida, ki je lani obiskoval Slovensko ljudsko izročilo, letos pa je zelo zvesto in pozorno spremljal Muzej Krasa. »Vse življenje se človek uči in izve marsikaj novega. Nikoli ne znamo vsega in zato sem se z veseljem vključil v študijski krožek Muzej Krasa, saj me Kras privlači že od mladih nog,« je poudaril Saksida, sicer dober poznavalec podzemnega kraškega sveta in dobitnik zlatega znaka Jamarske zveze Slovenije. Razstavo z restavriranimi predmeti je pripravil tudi ŠK Restavriranje pohištva in Angleškega jezika. Zaključno slovesnost s podelitvijo potrdil so s kulturnim programom popestrili flavtistka Gaja Bašic, Mojca Vitez na harmoniko in kitaristka Maja Kralj. Razstave bodo na ogled do konca junija, nakar pa se bodo selile po Krasu in Brkinih. V prihodnjem šolskem letu nameravajo obdržati že utečene študijske krožke, dodali pa bodo digitalno fotografijo in osnove računalništva. Olga Knez odprta tribuna Spoštuj očeta in mater Suzana Pertot Pred kratkim je pritegnil mojo pozornost članek Ko peša zavest, ne ugašajmo še zadnjega plamena, ki je bil objavljen na prvi strani glasila Naš vest-nik, leto XXXVII, št. 5 (maj 2012). Avtor, ki je članek podpisal s kratico »dj«, obravnava predvsem problem narodne zavesti in identitete ter ugotavlja, da se danes pojavljajo nejasni politični namigi na potrebno po »posodabljanju« pojma narodne zavesti. Svoje izvajanje uvede z razmišljanjem o jezikovnem vedenju in s tem povezano identitet-no vzgojo v dvojezičnih družinah. Nato ob citiranju slovenskih cerkvenih osebnosti, ki so se borile za ohranjanje narodne zavesti, izraža skrb, da se ne bi danes Slovenci v Italiji prelevili v neke čudne figure, nikomur podobne, ker niso ne eno ne drugo. Levica bi se morala spomniti na posledice, ki jih je imelo 1948, in obravnavati narodno zavest in identiteto kot vrednoti, ne pa kot nekaj, na kar naj letijo očitki. Članek sem prebrala z zanimanjem, saj se mi zdi dobro in koristno, da se ljudje oglašajo na to temo. In glede na to, kar mi narekuje moja »slovenska duša«, se tudi strinjam z nekaterimi v članku izpostavljenimi trditvami. Z vidika stroke pa imam nekaj pomislekov. Avtor obravnava narodno identiteto, narodno zavest in zavednost (lojalnost do naroda) kot sopomenke. Med temi pojmi pa je nekaj razlik. Naj obrazložim. Etničnost je značilna za vse skupnosti s skupno kulturno tradicijo, ki se v interakciji z drugimi skupnostmi občutijo drugačne. K tem skupnostim, ki jih torej lahko poimenujemo etnične skupnosti v širšem pomenu besede, sodijo tudi narodi. Etnična / narodna identiteta je tip družbene identitete, ko posameznik razvije občutek pripadnosti neki skupini, katere članom so skupne rasne, teritorialne, gospodarske, verske, kulturne, estetske in jezikovne značilnosti, je pa tudi strogo individualna razsežnost, ki je sicer lastna vsej skupnosti. Na ravni posameznika etnična / narodna identiteta izhaja iz posameznikove vsakdanjosti in iz kolektivne zgodovinske izkušnje. Etnična identiteta se kaže kot stanje, je lastnost njenega nosilca. Kot sopomenko razumemo tudi pojem narodnost. Termini etnična/narodna pripadnost/identiteta oz. narodnost izražajo torej lastnost posameznika. Izraz narodna zavest označuje zavestno in svobodno opredelitev za neko narodno pripadnost. Termin se uporablja le v zvezi 'narodna zavest', ne pa 'etnična zavest'. To potrjuje tezo, da obstaja neka kakovostna razlika med etnično skupnostjo v ožjem pomenu besede in narodno skupnostjo. Ko govorimo o narodni zavesti, mislimo na dejaven odnos posameznika do lastne narodne identitete in naroda, ki mu pripada. V enakem razmerju, kot je etnična/narodna pripadnost oz. identiteta do etnične/narodne skupnosti, je tudi državljanstvo do države: gre za identifikacijo z državo. Termin lojalnost državi vključuje dejaven odnos posameznika do nje. Čeprav je teoretičnih pristopov več, se teoretiki v glavnem strinjajo z nanizanimi opredelitvami, zato lahko rečemo, da se s strokovnega vidika teh pojmov ne da »posodabljati«. Etnične / narodne identitete niso »naravne danosti« (če bi se rodila na Švedskem, bi bila Švedinja, če bi se rodila na Kitajskem, bi bila Kitajka). Ne gre za DNA, gre za identitetne opcije, ki so jih družbe ustvarile v določenih zgodovinskih obdobjih. V preteklosti se je pri nas narodna identiteta definirala po principu izključevanja: ali večina ali manjšina, ali italijansko ali slovensko. Šlo je izključno za dinamiko oblasti, ki je sledila principu izključevanja, po katerem ni bilo možno biti istočasno Slovenec in Italijan. Vendar na splošno nihče ni pripadnik le ene družbene skupine. Vedno obstaja več skupin, katerim posameznik pripada in so del njegove večplastno sestavljene družbene identitete (mati, uradnica, odbojkarica ...). Če je torej mogoče pripadati več družbenim skupinam, zakaj naj ne bi bilo možno pripadati tudi več etničnim / narodnim skupinam? In to postane dejansko možno, ko so časi zreli za to, oziroma ko dominantne skupine tole-rirajo, da posamezniki izbirajo. Po mnenju nekaterih teoretikov identitetno pogajanje pri manjšinskih skupnostih vključuje npr. ustvarjanje vmesnega kulturnega prostora, se pravi "tretjega prostora', v katerem fiksne identitete tradicionalne družbene (npr. Italijan, Slovenec ipd.) ureditve nimajo več premoči in se zato lahko izražajo in uveljavljajo hibridne identitete (Slovenec in Italijan). Tak prostor nastane sčasoma na podlagi prisvojitve in spreminjanja kulturnih simbolov -vključno z jezikom - ki tako pridobijo nove pomene. V vsaki družbi so hkrati prisotne ustaljene, zgodovinsko starejše opcije (ali Slovenec ali Italijan) in druge opcije, ki so še fluidne in predmet pogajanja (Slovenec in Italijan, Italijan in Slovenec, zamejski Slovenec ipd.). Ker smo posamezniki del družbe, v kateri živimo, tudi v nas domujejo iste iden-titetne opcije, ki so prisotne v družbi. Napačno bi bilo npr. misliti, da so nosilci etnocentričnega odnosa samo nekateri Slovenci v Italiji. To stališče je namreč ukoreninjeno v družbi in pri posameznikih, ki to družbo sestavljajo. Čeprav je posameznik po lastni izbiri lahko bliže interkulturnemu stališču, je v njem samem etnocentrični pogled še vedno prisoten. Seveda ni v vseh enako dejaven. Pri nekaterih posameznikih ostaja na nezavedni ravni, pri drugih pa je morda že uzaveščen in torej bolj upravljiv. Kljub temu pa smo vsi nagnjeni k nihanju iz enega pola v drugi, le obseg gibanja se morda razlikuje. Tudi v omenjenem članku zaznamo tovrstno nihanje, saj avtor najprej pravi, da je prav, da otroci mede-tničnih zvez spoštujejo božjo zapoved spoštuj očeta in mater. To pa pomeni tudi identificiraj se z očetom in materjo in torej tudi z narodnostjo vsakega izmed njiju, t.j. z eno in z drugo. Istočasno pa avtor izraža zaskrbljenost, da se ne spremenimo v neke čudne figure, ki niso ne eno ne drugo, kot da je možno le izbirati po principu izključevanja in ne biti eno in drugo. Podobno nihanje velja seveda tudi zame, saj ni naključje, da sem svoje izvajanje začela s trditvijo da je moja »slovenska duša« zelo podobna vsem tistim »samo slovenskim dušam«. Podobno kot avtor članka, sem tudi sama trdno prepričana, da ne moremo mimo trpljenja, preganjanj, zaporov, strahu, ki so jih preizkusili mnogi naši ljudje. Čeprav mislim, da ne moremo ostati samo pri tem. Za sodobnega postmodernega človeka je namreč značilno, da se zlahka premika iz ene identitetne opcije v drugo. Glede na trenutni kontekst in okolje, v katerem se nahaja, je v določenem trenutku lahko v ospredju tudi samo ena identitetna opcija, medtem ko ostajajo druge v zakulisju. Poleg »slovenske duše« je namreč v meni še veliko drugih »duš«, ali v strokovni terminologiji: identite-tnih opcij, ki domujejo pod isto streho. Identificiram se predvsem s Slovenci v Italiji a tudi z Italijani in Italijo, ki je država, v kateri sem rojena in v kateri živim. Identificiram se tudi s Slovenci iz Slovenije in s Slovenijo, ampak zelo drugače kot z Italijani in Italijo. Teh identifikacij ne doživljam protislovno, nasprotno, mislim, da sem do vseh teh referenčnih skupin celo lojalna. In v tem ne vidim, da bi bilo kaj narobe in niti da bi to spodjedalo moje slovenstvo. / RADIO IN TV SPORED Torek, S. junija 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: V družbi smeti 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Uno-mattinna storie vere 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 17.00 Dnevnik Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.20 Show: Un poeta per amico 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.15 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.40 Aktualno: Sottovoce Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 Film: Rapite dall'amore (kom., Nem., '06, r. T. Nennstiel) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Extreme Makeover: Home Edition 15.45 Nan.: Parenthood 16.50 Film: Inga Lindstrom: Il cuore di mio padre (rom., Nem., '09, r. P. Weissflog) 18.40 Kviz: Il braccio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 23.30 Film: In amore niente regole (kom., ZDA, '07, r.-i. G. Clooney) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia co-stiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.:Super-natural 23.25 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Rubrika: Num3r10.25 Dok.: La Sto-ria siamo noi 1.20 Dnevnik Parlament 6.00 Aktualno: Rai News Morning 7.00 Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Rai Parlamento - 10 minuti di... 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: La bugiarda (kom., It., '65, r. L. Comencini) 17.35 Dok.: GeoMagazine 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano (pon.) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Questa e la mia vita 1.35 Opera: Prima della prima u Rete 4 6.05 Nan.: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Tutti per Bruno 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff, un po-liziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.20 Film: Il capitano dei mari del Sud (pust., ZDA, '58, r. J. Pevney, i. r. Hudson) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Black Book (voh., Nem./Niz., '06, r. P. Verhoeven, i. S. Koch) ^ Tele 4 La l raj (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.35 Risanke 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine 16.30 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.35 Kratki dok. film: Moje rožnato življenje (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.20 Ugriznimo znanost 17.45 Eko utrinki (pon.) 18.30 Nan.: Minute za jezik 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.301.10 Slovenska kronika 19.50 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café ristretto 15.10 Nan.: Camera Café 15.55 Nan.: Camera Café Sport 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Resničnostni show: Mammoni - Chi vuol sposare mio fi-glio? 23.20 Film: Scary Movie (kom., ZDA, '00, r. K.I. Wayans, i. M. Wayans)1.10 Nan.: Californication 1.45 Nan.: Saving Gra- 7.00 Dnevnik 7.3014.05 Dok.: Italia da sco-prire 8.00 16.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Talk show: A tambur battente 12.30 13.55, 20.25 Aktualno: TG Agenparl 12.35 19.02 Dok.: Luoghi magici 13.30 Dnevnik 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.00 23.20 Kratkome-traža: Maremetraggio - Appuntamenti cor-ti 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: La signora di Shanghai (ZDA, '48, r.-i. O. Welles, i. R. Hayworth, E. Sloane, C. Frank) 22.30 Šport: Hard Trek 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Film: Due o tre cose che so di lei (dram., Fr., '66, r. J.L. Godard, i. M. Vla-dy, A. Duperey, R. Montsoret) 0.25 Film: Malenà (dram., It., 'CG, r. G. Tornatore, i. Monica Bellucci) LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.3017.55 Aktualno: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Hardball (dram., ZDA, '01, r. B. Robbins, i. K. Reeves) 16.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.50 1.20 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.50 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: SOS Tata 0.10 Nočni dnevnik in športne vesti 0.20 Aktualno: (ah)iPiroso (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.55 Nan.: Ribič Pepe (pon.) 11.15 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 11.20 Zgodbe iz školjke 11.35 Kratki igr. film - Ciak Junior: Razum 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 (pon.) 12.20 Umetni 21.00 Dok. odd.: Irak - Zgodba o žen-skah22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Amerika, zgodba o ZDA - Revolucija 0.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.50 0.50 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro (pon.) 13.45 Aritmija (pon.) 14.50 Družinski kviz: Moja Slovenija (pon.) 16.30 Dok. odd.: Bitka za dolino Swat (pon.) 17.00 Dok. serija: Pogled na... gornjegrajsko katedralo sv. Mohorja in Fortunata (pon.) 17.15 Dok. serija: Pogled na... sliko Toneta Kralja Na ruševinah (pon.) 17.30 Mostovi - Hidak (pon.) 18.05 Glasnik 18.30 Posebna ponudba (pon.) 19.00 Portret baletne umetnice: Tatjana Remškar 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Dok. odd.: Obama in jaz (pon.) 20.55 Glasb. odd.: Muzikajeto - Uglasblje-na poezija 21.25 Film: Jesenski vrtovi 23.20 Brane Rončel - Izza odra (t Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.30 Poročila Tvs1 11.15 20.40 Na tretjem... 12.15 Tedenski napovednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim j e-zikom 20.00 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Biker Explo-rerl 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevisione magazin, pripr. Martina Gamboz 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.45 Potopisi - Izbor 21.15 »Q« - Trendovska oddaja 22.15 Boben - glasb. oddaja 23.15 Biker Explorer 23.45 Barvne niti družine Mis-soni 0.30 Čezmejna Tv - Tdd Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.05 Naš čas 10.00 17.30 Hrana in vino 10.30 Videostrani 11.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Pogovor in pika 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 V poslanski pisarni 20.30 V tretjem gre rado 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.5517.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 17.00 24Ur popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Castle 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Lov na osumljenca 23.30 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.00 Jakleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.2512.15 Brata (hum. nan.) 8.5513.15 Fra-sier (hum. nan.) 9.25 13.45 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 16.05 Faktor strahu Južna Afrika (resnič. serija) 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Rezervni načrt (ZDA) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 0.10 Teksaški mož postave 20.00 Film: Ameriški ma-rinci 2 (ZDA) 21.45 Film: Opazovalci s klopi (ZDA) 23.20 Nan.: Policisti v Los Ange-lesu 1.00 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.15 Obmejni pogovori - Od Černobila do Fuku-šime: Katastrofalne posledice človeške nepremišljenosti; 12.15 Važno je sodelovati (vodi in pripr. Peter Rustia); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aleš Berger - Noji nad Triglavom, 1. del., prod. Radio Trst A., rež. Marko Sosič.; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Feri Lainšček - Sprehajališča za vračanje, roman v verzih, 3. nad.; 18.00 Iz naših arhivov: življenjska zgodba Mare Samsa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.50 EP v nogometu; 10.00 RK svetuje; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Sonori-camente Puglia; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Ba-luardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.00-19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »mu-ska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo: 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Torek, 5. junija 2012 APrimorski r dnevnik w IGRALCI Z NAJVEČ NASTOPI NA EP 16 nastopov: van der Sar (Niz) in Lilian Thuram (Fra, na sliki); 14 nastopov: Nuno Gomes (Port), Zinedine Zidane (Fra), Luis Figo (Port) in Karel Poborsky (Češ). 13 nastopov: Alessandro Del Pie-ro (Ita, na sliki), Peter Schmeichel (Dan), Thomas Hässler (Nem), Jürgen Klinsmann (Nem), Laurent Blanc (Fra), Didier Deschamps (Fra) Paolo Maldini (Ita), Dennis Bergkamp (Niz) in Phillip Cocu (Niz). BO SKOMINA SODIL NA FINALU? VARŠAVA - Stavnice napovedujejo, da bo najverjetnejši sodnik finala za naslov Madžar Viktor Kassai (5,75), takoj za njim pa je najboljši slovenski delivec pravice, Koprčan Da-mir Skomina (7,00). Sledijo še Turek Cuneyt Cakir (7,50), Portugalec Pedro Proenca in Škot Craig Thomson (oba 8,00), Italijan Nicola Rizzoli in Šved Jonas Eriksson (oba 9,00), Anglež Howard Webb in Francoz Stephane Lannoy (oba 12,00), Nemec Wolfgang Stark (13,00) ter Nizozemec Bjorn Kuipers in Španec Carlos Velasco Carballo (oba 15,00). Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it SLAVEKIN SLAVKO Maskoti prvenstva sta Slavek in Slavko, dvojčka navijača s pan-kerskima pričeskama, v barvah in opremi nacionalnih zastav in dresov Poljske in Ukrajine. Maskoti sta enaki, razlikujeta se le po nacionalnih barvah obeh držav. Ukrajinska je v tradicionalni modri in rumeni opravi ter nosi številko 12, Poljska pa v rdeči in beli in ima številko 20. Številki na dresu seveda izdata letnico tekmovanja - 2012. O njunih imenih je odločala javnost. Na koncu sta Slavek in Slavko dobila skoraj 56-odstotno, 29 odstotkom vprašanih je bila všeč kombinacija Siemko in Strimko, 15 odstotkom pa Klemek in Ladko. Skupina B Sobota, 9. junij 18.00 Harkov: Nizozemska - Danska 20.45 Lvov: Nemčija - Portugalska Sreda, 13. junij 18.00 Lvov: Danska - Portugalska 20.45 Harkov: Nizozemska - Nemčija Nedelja, 17. junij 20.45 Harkov: Portugalska - Nizozemska 20.45 Lvov: Danska - Nemčija EURO 2012 - Skupina B Skupina »smrti« NIZOZEMSKA Nizozemska: Van Marwijk stavi na stalnost Na svetovnem prvenstvu 2010 v Južnoafriški republiki se je o njih precej govorilo. Nizozemska ima enega najboljših napadov na svetu, v kvalifikacijah za Euro 2012 pa so se «Ora-njes» predstavili v najlepši možni luči, vsaj na začetku. Devet zmag v uvodnih devetih tekmah.Pod taktirko trenerja Berta van Marwijka veljajo svetovni podprvaki tudi letos za ene od favoritov. Predvsem v napadu ima selektor sladke skrbi. Z Robinom van Persiejem in Klaas-Janom Huntelaarjem mu nista na voljo zgolj dva odlična napadalca v konici, pač pa omenjenima špica-ma družbo delajo še napadalci zveznih vrst Arjen Robben, Wesley Sneijder in Rafael van der Vaart. Šibka točka evropskih prvakov iz leta 1988 bi lahko bila tudi tokrat zmeraj ne povsem čvrsta obramba, čeprav je selektor prav zadnji vrsti namenil največ pozornosti. Van Marwijk stavi na stalnost. Branilski tandem Joris Mathijsen/Johnny Heitinga že vrsto let igra skupaj, položaji na igrišču pa se od leta 2010 niso spreminjali. V JAR so Nizozemci morali premoč nasprotniku priznati šele v finalu in to v podaljšku. Z 0:1 so Oranjes vknjižili edini poraz v 39 tekmah od septembra 2008 do oktobra 2011. Večji delež uspeha gre pripisati Huntelaarju, ki je bil z 12 goli najuspešnejši strelec kvalifikacij. V 50 tekmah reprezentance je napadalec Schalkeja dosegel kar 31 golov. Podaljšana roka selektorja Van Marwij-ka, ki je leta 2008 krmilo prevzel iz rok Marca van Bastna, je Mark van Bommel. Novega kapetana s selektorjem vežejo tudi družinske vezi, saj je igralec s sredine igrišča poročen z Van Marwijkovo hčerko. Van Marwijk je v svojo ekipo že uvrstil nekaj obetajočih nadarjenih igralcev. V skupinskem delu ob Danski, Nemčiji in Portugalski pa se bo bržkone zatekel po usluge rutiniranih nogometašev. «To je najtežja skupina. A imamo dobro ekipo,» je dejal Van Marwijk. Primerjave z moštvom iz poznih osemdesetih let so že del vsakdana, a za kaj takšnega manjka novim Oranjes še naslov. DANSKA Danskemu dinamitu manjka detonacija Danski dinamit bi lahko na letošnjem Euru ostal brez vžigalne vrvice in posledično detonacije že v skupinskem delu, saj ima ob sebi reprezentance Nemčije, Nizozemske in Portugalske. Njihov preboj v četrtfinale bo bržkone senzacija, o «skupini smrti» pa je po žrebu tožil že selektor Morten Olsen.Ven-dar pa položaj za presenetljive evropske prvake iz leta 1992 ni povsem brezupen. Skandinavci so namreč kot zmagovalci NEMČIJA Po letu 1996 znova lov na naslov Tretjeuvrščena ekipa s svetovnega prvenstva 2006 in 2010, evropski podprvaki iz leta 2008. Nemški elf je že dolgo stalni član nogometnega vrha, kar želi podkrepiti s prvim naslovom po letu 1996. Napovedi so dobre, saj je Nem- «Seveda je igralni čas pomemben, ampak imam dovolj izkušenj in menim, da bom na evropskem prvenstvu v najboljši formi,» je obljubil na Poljskem rojeni Klose. Low stavi predvsem na prekaljene nogometaše obeh najboljših nemških klubov, Borussie iz Dortmunda in munchenskega Bayerna. V nasprotju s svetovnim prvenstvom 2010 v Južnoafriški republiki bodo v ekipi štirje no- kvalifikacijske skupine H za seboj pustili tudi Portugalsko. Poleg tega ima Olsen na voljo nekaj odličnih nogometašev - Nicklas Bendtner (Sunderland), Daniel Agger (Liverpool) in William Kvist (Stuttgart), ki so se že uveljavili v najmočnejših evropskih ligah, zadnji hip pa je ostal brez izkušenega vratarja ThomasA Sö-rensena (Stoke City), ki se je poškodoval na prijateljski tekmi proti Braziliji in ga je v ekipi zamenjal Kasper Schmeichel iz Leiceste Cityja. Poleg tega ne gre pozabiti napadalca s sredine igrišča Christiana Eriksena iz Ajax Amsterdama, za katerega se že zanimajo vodilni evropski klubi, najboljše mnenje o njem pa ima tudi Johan Cruyff. Danski najmlajši strelec je kljub šele 20 letom pomemben sestavni del moštva, ki ga je Oslen po slabi predstavi na SP 2010 spremenil na mnogih položajih. S spremembami danske izbrane vrste ima Olsen bogate izkušnje - 62-le-tni nogometni strateg je nad ekipo bdel že leta 2000, v tem obdobju pa se je že dvakrat uvrstil na svetovno prvenstvo in enkrat na evropsko ter pri igralcih in navijačih uživa največji ugled. Tudi zato je vodstvo zveze 102-kratnemu danskemu re-prezentantu že podaljšalo pogodbo za kvalifikacijski ciklus 2014. Od leta 2006 bdi Olsen znotraj danskega nogometa prav tako nad mladinskim pogonom. Ob tem se je na igrišču naslonil na nizozemsko postavitev igralcev po sistemu 4-3-3. Doslej se je sistem v vseh starostnih skupinah pokazal za zelo učinkovitega. čija dobila vseh deset kvalifikacijskih tekem, prav tako pa je jeseni na prijateljskih tekmah ugnala Brazilijo in Nizozemsko. Nemci, ki so na obeh zadnjih turnirjih morali priznati premoč kasnejšim zmagovalcem Špancem, so tako letos na Poljskem in v Ukrajini eni glavnih favoritov za zmago. «Naša mlada ekipa se ne boji vloge favoritov. Igralci so željni uspehov in še enkrat več želijo držati karte v svojih rokah,» je ob tem dejal šef ekipe Oliver Bierhoff, ki prav dobro pozna občutke, ko v zrak dvigneš pokal evropskega prvaka. Z nemško izbrano vrsto je 30. junija 1996 v finalu na londonskem stadionu Wembley z zlatim golom premagal izbrano vrsto Češke. Leto je reprezentanca Nemčije začela z domačim porazom v prijateljski tekmi proti Franciji, a vendar temu zaradi številnih odsotnosti v moštvu ne gre pripisovati prevelikega pomena. Še pravočasno lahko namreč selektor Joachim Low računa na celoten kader. Tudi prekaljeni napadalec Miroslav Klose je saniral poškodbo stegenske mišice. gometaši z evropskega prvenstva 2008. Poleg Klo-seja še Mesut Ozil in Sami Khedira (oba Real Madrid) ter Per Mer-tesacker (Arsenal), ki svoje znanje kažejo v najuglednejših evropskih klubih. Prav tako kot igralci, želi tudi Joachim Low svojo kariero trenerja kronati z naslovom prvaka. Zdaj 52-letni strateg je reprezentanco prevzel julija 2006 in nasledil Jurgena Klinsmanna. «Ču-tim hrepenenje po naslovu letos poleti - še posebej s strani igralcev,» je dejal Low, ki mu pogodba poteče po SP 2014 v Braziliji. PORTUGALSKA V senci zvezdnika Cristiana Ronalda Igralec madridskega Reala, Cristiano Ronaldo, je bil že na prejšnjih sklepnih turnirjih prvi zvezdnik portugalske reprezentance, ki je medijsko vselej ostala v njegovi senci. Za svojo domovino bo nastopil že na petem velikem turnirju, a doslej s svojo reprezentanco še ni slavil sklepne zmage. Portugalci so bili najbližje uspehu na domačem prvenstvu leta 2004, ko so jih v finalu presenetljivo premagali Grki (0:1). Na svetovnem prvenstvu leta 2006 v Nemčiji so se prebili do polfinala, kjer so jih premagali Francozi. Na evropskem prvenstvu leta 2008 v Švici in Avstriji so bili portugalski nastopi v senci špekulacij Ronaldovega prestopa iz Manchester Uniteda k Realu, ki se je zgodil leto dni kasneje. Dve leti kasneje je Ronaldo javno obtožil selektorja Carlosa Queiroza, da je kriv za slovo v osmini finala svetovnega prvenstva v JAR proti kasnejšim prvakom Špancem (0:1). Ronaldo je na turnirju pokazal manj od pričakovanj, saj je dosegel le en gol, na tekmi s Severno Korejo (7:0). S Queirozom se Ronaldo tokrat ne bo prepiral, saj je slednjega po dopinški aferi zamenjal Paulo Bento. Queiroz je namreč a pripravah reprezentance pred zadnjim svetovnim prvenstvom v JAR oviral dopinške preiskovalce pri testiranju, zato ga je najprej doletel šestmesečni suspenz, kasneje pa zamenjava. Bento, nekoč obrambno naravnan vezni igralec, tako kot Ronaldo prihaja iz kalilnice liz-bonskega Sportinga. «Novi trener je prinesel tudi novo mentaliteto,» pravi Ronaldo. A tudi z njim Portugalci niso našli prave igre in pred EP so morali v dodatne kvalifikacije z Bosno in Hercegovino, ki so jih v svoj prid odločili šele na drugi tekmi (0:0, 6:2). Drugo mesto v predtekmovalni skupini so si Portugalci pred tem zagotovili le zaradi boljše razlike v doseženih golih od Norvežanov, prvi so bili Danci. Zdaj Portugalce čaka nova težka predtekmovalna skupina: «Favoriti so Nemci in Nizozemci,» pravi Bento, težak nasprotnik bodo tudi že omenjeni Danci, ki so bili boljši v kvalifikacijah. Glede na položaj na lestvici Fifa, kjer so na petem mestu, pa Portugalci prav tako sodijo med favorite. Ob Ronaldu za največje zvezdnike v moštvu veljajo Realova Pepe in Fabio Coentrao ter Nani. Slednji je tako kot Ronaldo nogometno znanje dobil pri Spor-tingu, zdaj pa je Ronaldov «naslednik» v Manchestru. V kvalifikacijah sta omenjena skupaj dosegla kar 12 golovl. Z Realom je Ronaldu letos že uspela izjemna sezona. A Portugalcu za preboj med nogometne legende manjka še uspeh z državno reprezentanco. Brez njega sta v preteklosti ostala tudi legendarna Eusebio in Luis Figo. Portugalska javnost za uspeh reprezentance za selektorja zato že zahteva Joseja Mourinha. NIZOZEMSKA Velikost: 41.526 km2 Št. prebivalcev: 16,612 milijona BDP (USD/osebo): 49.050 Nogometna zveza: Koninklijke Nederlandse Voetbalbond (KNVB), ustanovljena 1889 Spletna stran: http://www.knvb.nl Uvrstitev na lestvici Fifa (april 2012): 4. Št. nastopov na EP: 9 (1976, 1980, 1988, 1992, 1996, 2000, 2004, 2008, 2012) DANSKA Velikost: 43.098 km2 Št. prebivalcev: 5,544 milijona BDP (USD/osebo): 59.050 Nogometna zveza: Dansk Boldspil-Union (DBU), ustanovljena 1889 Spletna stran: http://www.dbu.dk Uvrstitev na lestvici Fifa (april 2012): 9. Št. nastopov na EP: 8 (1964, 1984, 1988, 1992, 1996, 2000, 2004, 2012) NEMČIJA Velikost: 357.123 km2 Št. prebivalcev: 81.702.000 BDP (USD/osebo): 43.110 Nogometna zveza: Deutscher Fussball-Bund (DFB), ustanovljena 1900 Spletna stran: http://www.dfb.de Uvrstitev na lestvici Fifa (april 2012): 2. Št. nastopov na EP: 11 (1972, 1976, 1980, 1984, 1988, 1992, 1996, 2000, 2004, 2008, 2012) PORTUGALSKA Velikost: 92.345 km2 St. prebivalcev: 10,643 milijona BDP (USD/osebo): 21.880 Nogometna zveza: Federacao Portuguesa de Futebol (FPF), ustanovljena 1914 Spletna stran: http://www.fpf.pt Uvrstitev na lestvici Fifa (april 2012): 5. St. nastopov na EP: 6 (1984, 1996, 2000, 2004, 2008, 2012) ŠPORT Torek, 5. junija 2012 21 OBA POLFINALA 2:2 BOSTON - Oba polfinala v košarkarski ligi NBA sta izenačena na 2:2. Potem ko je to v nedeljo uspelo igralcem Oklahome proti San Antoniu, je v noči na ponedeljek po slovenskem času Boston izenačil serijo proti Miamiju. Po podaljšku je zmagal s 93:91. Junak zmage je bil Rajon Rondo, ki je imel 15 točk in 15 podaj, njegove pa so bile zadnje tri točke v podaljšku, v katerem gostom s Floride ni mogel pomagati LeBron James, saj je obsedel na klopi s šestimi osebnimi napakami. Ključni igralci za Boston so bili še Kevin Garnett s 17 točkami in 14 skoki. BARZAGLI POD VPRAŠAJEM FIRENCE - Branilec italijanske reprezentance Andrea Barzagli si je v zadnjih minutah tekme proti Rusiji pretegnil mečno mišico. Ker bi moral počivati 20 dni, je njegov nastop na bližnjem EP pod vprašajem. Kot kaže, Barza-glia ne bodo zamenjali (to bi lahko storili do petka), zdravnik moštva dr. Castellacci pa je izjavil, da bodo poskušali storiti vse, da bi Barzagli lahko igral vsaj od druge faze dalje. CADEL EVANS PRIHAJA V FORMO GRENOBLE - Prva etapa kolesarskega kriterija Dauphine je bila dovolj zahtevna, da je naredila prvo selekcijo. Dobil jo je Avstralec Ca-del Evans nekdanji svetovni prvak in zmagovalec Toura, ki je v sprin-tu ugnal Francoza Jeromeja Coppela in Ka-zahstanca Andreja Kašečkina. V skupnem seštevku vodi Britanec Bradley Wiggins.Slednji je v cilj 187 kilometrov dolge etape s šestimi kategoriziranimi vzponi nižje kategorije prišel v prvi večji skupini, ki je za ubežno trojica - ta je ušla na zadnjem spustu, zaostala štiri sekunde. V njej so bili tudi Borut Božič, ki je zasedel šesto mesto, Jani Brajkovič, (22. mesto) in Kristijan Koren (58. mesto). košarka - Naši klubi med prejšnjo in prihodnjo sezono Ključni koraki Čeprav nobena izmed treh ekip - kljub nastopu v končnici, ni dosegla napredovanja, je bila sezona košarkarjev Jadrana, Brega in Bora izjemno uspešna in je prav do konca dvigovala temperaturo med navijači. Najbližji napredovanju, tako rekoč ga je že skoraj imel v rokah, je bil Breg, ki so mu poznavalci že pred sezono pripisovali največ možnosti. Toda v odločilni tretji tekmi v Dolini je bila Ardita prepričljivo boljša in se je zasluženo veselila napredovanja. To, da ima Gorica spet svojega predstavnika v državi ligi, je pravzaprav za deželno košarko dobro, Ardita je tudi klub, ki naj bi imel dovolj dobro finančno in organizacijsko podlago, da se na državni ravni tudi obdrži, morda pa celo, da se po njej še nekoliko povzpne. Kot vsak poraz je bil tudi sobotni za Breg boleč, vendar so si po drugi strani v Dolini tudi oddahnili. Zdi se, da je že med samo sezono dozorelo spoznanje, da bi bilo napredovanje za ta naš klub prehud zalogaj, tudi izjave po tekmi to nekako potrjujejo. Ker skoraj celo ekipo sestavljajo igralci, ki izhajajo iz drugih klubov, mora Breg pred samo sezono globoko seči v svojo blagajno že za odškodnine (te bi bile v državni diviziji C še višje), da drugih stroškov niti ne omenjamo, znano je tudi, da bi moral za igranje v višji ligi poiskati ustreznejšo dvorano. V Dolini so v zadnjih sezonah spet lepo oživili mladinski sektor, vendar ta še ne more obroditi zrelih sadežev za igranje na visokem nivoju, zato bodo naslednji koraki, za katere se bo odločila uprava, zelo pomembni. Ta ugotovitev velja tudi za druge. Teden dni po izločitvi iz pol-finala končnice (mimogrede, Gemini Venezia je v prvi tekmi finala Kdo namesto Vatovca in Franca? izgubila v Caorlah s 55.53) je tudi pri Jadranu napočil čas izbir. Ob želji, da bi obdržali vse igralce in pod košem ustrezno nadomestili upokojenega Franca (če jim to uspe, so že na dobri poti), je ključna izbira trenerja. »Proizvajalca rezultatov« Walterja Vatovca ni lahko zamenjati, zato naj bi si pred odločitvijo vzeli nekaj časa. Seznam kandidatov vsekakor že imajo. Odprto poglavje, a to velja za vse, so tudi finance. Denar je zelo težko pridobiti. Če bi ga zbrali dovolj, bi morda lahko bilo spet aktualno ime Jana Budina. Drugih res kakovostnih slovenskih igralcev, razen tistih, ki za Jadran že igrajo, tako in tako ni. Vse miruje tudi pri Boru, kjer naj bi se pogovori z igralci začeli šele v prihodnjih dneh. Izboljšali so lanski rezultat, iz končnice (in to šele v zadnji četrtini tretje tekme) jih je izločila ekipa, ki je naposled napredovala, zato so upravičeno zadovoljni, prestopa v višjo ligo tako in tako niso načrtovali. Vendar je neznank precej. Bodo starejši igralci vztrajali, bo trener Popovič želel ostati, kaj želi Peter Sosič? Uprava bi želela čim manj spremeniti kolektiv, ki se je dobro ujel, ni pa vse odvisno od odbornikov. Skratka, sezona, ki je bila uspešna prinaša s seboj tudi neznanke. Slabe finančne perspektive in pomanjkanje zadostnega števila kakovostnih mladih igralcev za toliko ekip, bi, kajpak, narekovale tudi to, da bi naša društva spet sedla za mizo za iskren pogovor. Potreben je namreč razmislek, ki presega okvire samo naslednje sezone. A to je že druga zgodba. A. Koren jadranje - Jadralca JK Čupa na šesti regati za svetovni pokal Na olimpijskem prizorišču Po prvem dnevu na 21. mestu pred olimpijsko posadko Zandona/Zucchetti Kolesarji SK Devin na dveh frontah Kolesarji SK Devin so v soboto in nedeljo spet tekmovali na dveh dirkah. V soboto so se v Pušji vasi udeležili šeste tekme Trofeje Junior Bike, ki jo je priredil Jam's bike team Buja. Na startu se je zbralo 135 udeležencev. Zaradi slabih vremenskih razmer so kolesarji tehnično zahtevno progo izpeljali previdno. SK Devin je zasedel odlično 3. mesto na društveni lestvici. Izidi SK Devin: G0: nastopala sta Manuel Moimas in Maj Sedmak G1:1. Dean Ten-ce; 1. Petra Godnič: (3.-v splošni lestvici); G2: 9. Adam Hamoussi; 10. Daniel Moimas; 12. Alessia Mastrangelo G2, nevčlanjeni: nastopal je Vanja Razem (Devin) G3: 8. Noel Boneta; 12. Luka Sedmak; 21. Mattia Di Biagio. G4: 4. Peter Chenda; 7. Tristan Taver-na; 14. Ivan Ferfolja. G5:10. Jan Godnič; 19. Andrea Balzano; 20. Amina Hamoussi. G6: 21. Ivan Braico; 28. Max Zannier; 30. Goran Hamoussi. G6, nevčlanjeni: nastopal je Joh-natan Tramontini. Naraščajniki: 1. Francesco Carletti; 5. Piermarco Grisonich. V nedeljo pa so se nekateri v Doberdobu udeležili dirke kluba Bike and Run Djak za 4. Pokal Granfondo del Carso. Proga je bila dolga 40 kilometrov, potekala je na čezmejnem območju in prijavljenih je bilo 300 tekmovalcev. Štart in cilj sta bila pri turističnem centru Gradina nad Doberdobom. Devinovci so tekmovali na krajši progi in se uvrstili na 25., 41. in 43. mesto. V svoji kategoriji pa so zasedli 2. mesto Peter Sossi, 3. Erik Mozan, 4. Enrico Catania. Jaš Farneti v Weymouthu sailrev.tv Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj začela z nastopi v razredu 470 na šesti regati za svetovni pokal Skandia Sail for Gold. Regata je še posebno pomembna, ker poteka v angleškem Weymouthu, prizorišču letošnjih olimpijskih iger v jadranju in je zato testna regata za vse, ki bodo avgusta tekmovali za olimpijsko odličje. Prvi dan regat v Weymouthu je bil zelo dolg. Veter je nagajal, zdaj je pihal, zdaj pa ne. Po dolgem čakanju je pozno popoldan organizatorjem vendar uspelo izpeljati oba predvidena plova z zmernim vetrom. Čupina jadralca sta prvi plov zaključila na 17. mestu, v drugem plovu pa sta zasedla odlično 6. Po prvem dnevu sta na skupnem 21. mestu in prva med Italijani, saj je italijanska olimpijska posadka Zandona/Zucchetti na 32. mestu. Na regati tekmuje 45 posadk, zato bo uvrstitev v zlato skupino zelo težko doseči, saj se jih bo uvrstilo le 23. Za danes napovedujejo dež in nekoliko močnejši veter. Čupina jadralca sta se regate udeležila kot sparring partnerja ženske italijanske olimpijske posadke Conti/Micol in bosta z njo trenirala v Angliji do začetka olimpijade. Acegas Aps mora drevi zmagati A LIGA - Polfinale končnice, 4. tekma: Pesaro - Milan 67:73. Milan je drugi finalist poleg Siene. LEGADUE - Finalista končnice sta Enel Brindisi, ki je s 3:0 odpravil Sigmo Barcellona in Giorgio Tesi Group Pistoia, ki je v odločilni tekmi ugnal Givova Scafati s 83:74 in zmagal serijo s 3:2. (Napreduje ena sama ekipa, saj je Reggio Emilia (prvi po rednem delu) že v A ligi. LIGA DNA - TržaškiAce-gas Aps (Zaccariello 5, Moruzzi 23, Gandini, Ruzzier 14, Ferra-ro 4, Cassa 6, Mastrangelo 5, Maganza 8, Bonetta, Ujrbani n.v.) je serijo s Chietijem začel na najslabši način, saj je doma izgubil s 65:72. Dalmassonova ekipa je popolnoma popustila v zadnjih minutah, ko je zapravila vodstvo, ki ga je imela v 36.minuti (52:47) in v dveh minutah pustila nasprotniku, da je z delnim izidom 11:0 obrnil izid v lastno korist in nato po neskončni seriji prostih metov tudi zasluženo zmagal. Tržačani so v tem trenutku povsem izčrpani, v metu iz igre so zabeležili skromnih 38 odstotkov (25:65), pri prostih metih pa samo 55 odstotkov (11:20). Tudi obramba ne deluje več kot nekdaj, čeprav se igralci požrtvovalno mečejo na vsako žogo. Chieti resnici na ljubo ni izjemen tekmec, saj ima v bistvu štiri zelo dobre igralce in nekaj statistov, trenutno pa je pri Acegas Aps-u v zadovoljivi formi samo Moruzzi, medtem ko igrajo drugi zelo nihajoče. Emblematičen je primer centra Gandinija, ki se sicer zelo potrudi v obrambi, v napadu pa je v nedeljo iz igre metal samo enkrat za 3 točke (!). Drevi bodo Tržačani imeli prvi popravni izpit ob 20.30 spet v Trstu, nato pa dve tekmi (v petek in morebiti v nedeljo v Chietiju). Po nedeljski igri sodeč je pričakovati podoben razplet kot v seriji s Fe-rentinom, morda pa bo Dal-masson le pričaral še poslednji čudež. V finalu za naslov prvaka DNA pa je Trento v prvi tekmi visoko premagal Ferentino s104:71. (Marko Oblak) tenis Nadal res v formi PARIZ - Drugi nosilec Španec Rafael Nadal se je ekspresno prebil v četrtfinale teniškega odprtega prvenstva Francije. Tekmec v osmini finala Argentinec Juan Monaco, 13. nosilec, mu je namreč odvzel le dve igri v prvem nizu. Nadal je dvoboj dobil s 6:2, 6:0, 6:0. Šestkratni zmagovalec Roland Garrosa je v izjemni formi in je glavni favorit za zmago, saj je v prvih štirih krogih oddal le 19 iger. Nadal se bo za preboj v polfinale meril z rojakom, 12. nosilcem, Nicolasom Almagrom, ki je s 6:4, 6:4, 6:4 v osmini finala premagal osmega nosilca Srba Janka Tipsarevi-ca. Pri posameznikih so znani že skoraj vsi četrtfinalni pari. Prvi nosilec Srb Novak Dokovic se bo meril s petim nosilcem Francozom Jo-Wilfriedom Tsongajem, tretjega nosilca Švicarja Rogerja Federerja čaka deveti nosilec Argentinec Juan Martin Del Potro, Španec David Ferrer, šesti nosilec, pa se bo meril s četrtim nosilcem Britancem Andyjem Murrayjem, ki je 17. no-slica, Francoza Richarda Gasqueta premagal s 1:6, 6:4, 6:1, 6:2. ZEMAN, URADNO - Zdenek Ze-man je od včeraj tudi uradno trener Rome. V večno mesto se vrača natančno po 13 letih. UNDER 21 - Kvalifikacije za nogometno EP do 21 let: Irska - Italija 2:2. Strelci: Duffy (avtogol) v 3., 11' Immobile v 56., Brady (11.m) 67 in Cunningham v 71. min.. A-LIGA - Prihodnje nogometno prvenstvo se bo začelo 26. avgusta. Med tednom bodo odigrali tri kroge: 26. septembra, 31. oktobfa in 8. maja 2013. TRAGEDIJA - Štiriindvajsetletni italijanski rokometaš in član državne selekcije Alessio Bisori je storil samomor. Namesto, da bi se zglasil na pripravah reprezentance pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo, je na železniških tirih v Bologni končal svoje mlado življenje.Policija je njegovi hotelski sobi našla poslovilno pismo, v katerem se je družini opravičil za dejanje. GOLF - Ameriški golfist Tiger Woods je osvojil 73. turnir na ameriški turneji PGA, s čimer se je na drugem mestu večne lestvice izenačil z legendarnim Jackom Nicklausom. Pred njima je le še Sam Snead z 82 turnir-skimi zmagami. jadranje - Zadnja državna selekcija za EP in SP v razredu 420 TPK Sirena v reprezentanci Barve TPK Sirena bodo tudi letos plapolale v italijanski državni reprezentanci razreda 420. Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo, ki je sicer članica jadralnega kluba Barcola-Grignano, sta se uvrstili na svetovno in evropsko prvenstvo. Minuli konec tedna so se posadke Sirene in Čupe razreda 420 udeležile še zadnje selekcije za nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu na Gardskem jezeru. S 23. mestom si je mešana posadka Omari/Russo Cirillo zagotovila mesto v reprezentanci. Mešani posadki Sirene in Čupe Matia Ugrin/Mir-ko Juretič, ki je lani nastopila na evropskem prvenstvu na Portugalskem, 16. mesto na zadnji kvalifikacijski regat ni zadostovalo in je le za dve mesti izostala iz reprezentance. »Sezona je šla kot je šla, ciljev nismo izpolnili. Fanta bi lahko jadrala boljše, saj sta dokazala, da se lahko uvrstita v sam vrh lestvice,« je o Ugrinu in Juretiču povedal trener Matjaž Antonaz, ki je po drugi strani zelo zadovoljen za vstop v reprezentanco ženske posadke Oma-ri/Russo Cirillo. V treh dneh regat so na Gardskem jezeru izpeljali šest od devetih predvidenih plovov. V petek je zavladalo brezvetrje in je vseh 107 posadk ostalo na kopnem. V soboto in nedeljo je zapihal zmerno močan veter (od 15 do 20 vozlov) in je organizatorjem uspelo izpeljati šest plovov. S Sireninim krmarjem Matteom Omarijem je tokrat jadral flokist Samuel Kralj (Sirena), ker si je Ashik Crevatin (SVBG), ki običajno tekmuje z Omarijem, poškodoval nogo pred regato. Omari/Kralj sta zasedla končno 51. mesto. Ingrid Pe-ric/Chantal Zeriali (Čupa) sta se uvrstili na 55. mesto, po pričakovanju. »Lahko bi regato zaključili nekaj mest višje na lestvici, a jima je zadnji dan zmanjkalo moči, saj je bil veter dokaj močan,« je dejal Antonaz. Martina Husu in Cecilia Fedel (Čupa) sta bili 96. Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo bosta na svetovnem prvenstvu od 27. julija do 5. avgusta v Avstriji, na evropskem prvenstvu pa od 9. do 16. avgusta na Gardskem jezeru. OPTIMISTI V SAN BENEDETTO DEL TRONTO Dva Čupina krmarja na EP Z dobro uvrstitvijo na drugi in zadnji kvalifikacijski regati za svetovno in evropsko prvenstvo sta si jadralca JK Čupa Luca Carciotti in Sebastjan Cettul zagotovila vstop v državno reprezentanco in nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v Lignanu od 30. junija do 7. julija. Zamejec Nicolas Starc, ki sicer tekmuje za jadralni klub Barcola-Gri-gnano, bo z državno reprezentanco nastopil na svetovnem prvenstvu v Dominikanski republiki od 15. do 26. julija. Na državni selekciji razreda optimist v San Benedetto so nastopili trije krmarji Čupe in dva Sirene. V štirih dneh regat je organizatorjem uspelo izpeljati le šest plo-vov z rahlim vetrom, ki je zapihal pozno popoldan. V petek je 146 najboljših jadralcev iz cele Italije ostalo na kopnem zaradi brezvetrja. Nicolas Starc (SVBG) je zasedel 5. mesto, Luca Carciotti 7., Sebastjan Cettul 11., Samuele Fer-letti 52. (vsi Čupa), Peter Marzo Magno 81. in Sara Zup-pin 98. (oba Sirena). 22 Torek, 5. junija 2012 ŠPORT / NOGOMET - Juventina v play-offu promocijske lige in Primorec ter Sovodnje v 1. AL Načrti vseh treh klubov so klavrno propadli Ambiciozni načrti vseh treh ekip naših društev v končnici prvenstva za napredovanje v promocijski in prvi amaterski ligi so klavrno propadli. Nedelja je bila črn dan za naše nogometaše. Veselili se niso ne v Štandrežu, ne v Trebčah in še manj v Sovodnjah. V promocijski ligi je Juventina v zadnjem krogu play-offa igrala neodločeno 1:1 v Chionsu, ki se je tako na račun štandreške ekipe uvrstil v finale. »Vedeli smo, da nas čaka težka naloga. Vseeno smo bili optimisti, toda na koncu smo se ušteli. Gostitelji so povedli, mi pa smo izenačili v drugem polčasu. Do konca tekme smo se borili in smo skušali zadeti še zmagoviti gol, ampak nam ni uspelo,« je orisal potek dogajanj v Chionsu športni vodja Gino Vinti, ki je potrdil, »da trener Franco Murra ostaja na klopi Juventine«. Čeprav je hkrati še dodal: »Privoščili si bomo nekaj dni oddiha in se nato sestali s trenerjem in vodstvom kluba, saj želimo čimprej planirati novo sezono.« V finalu play-offa za napredovanje v elitno ligo bo tako Chions v soboto na nevtralnem igrišču igral proti Marane-seju, ki je po neodločenem izidu 4:4 izločil Tricesimo. V Sovodnjah so razočarani z nedeljskim razpletom, pozitivno pa so ocenili letošnjo sezono. »V nedeljo smo pač popustili v ključnih trenutkih. Kljub temu moramo biti zadovoljni z letošnjo sezono, saj smo izpolnili cilj in smo se uvrstili v play-off. Do zadnjega smo se borili za napredovanje,« je dejal predsednik Zdravki Custrin, ki je še dodal: »Ta teden bomo vedeli kako naprej. Društvo se ni še pogovorilo s trenerjem Coceanijem. Želeli pa bi ga potrditi.« Precej bolj razočarani so bili pri trebenskem Primorcu, ki je igral neod- Chions - Juventina 1:1 (0:0) Strelec: v 75. lansig Juventina: Baldissin, lansig, Beltrame, Gulič, Sellan (Cuzzolin), Morsut, Favero (Secli), Stabile, Airoldi, Pantuso, Lafata (Palermo), trener Murra. Fiume Veneto - Sovodnje 3:0 (2:0) Sovodnje: D. Devetak, Pacor (Trampus), Paravan, Tomšič, Visintin, Flocco (Quercioli), Vanzo, Komic, Portelli, Reščič, Bernardis (Kovic), trener Coceani. Primorec - Pravisdomini 2:2 (1:2) Strelca: v 7. Sau; 60. Antonaci Primorec: Barbato, A. Cappai, Antonaci, Meola (Lanza), Santoro, Debernardi (Giorgi), Dell'Osso, Gi Gregorio, Moscolin (Sabadin), Sau, Nasser, trener Corona. Rdeč karton: Moscolin NOGOMET - 7:7 V Sovodnjah 2. turnir prijateljstva Včeraj zvečer se je v Sovodnjah začel drugi turnir prijateljstva, ki ga organizira ŠD Sovodnje. V ženski in moški konkurenci bo vsega skupaj nastopilo šestnajst ekip. V moški skupini A so Poljane, Timava Medja vas, Gorjansko in Over the flop, v skupini B Ru-bijski grad, Kostanjevica in Doberdob v skupini C pa Vrh Danica, Milf FC in Picerija Frnažar. V ženski skupini A bodo nastopale nogometašice ekip Gorjansko, Sovodnje Ru-pa Peč in Doberdob, v skupini B pa Bum Bum Lady, Poljane in Štandrež. Tekme na sovodenjskem igrišču bodo danes ob 20.00 in 21.10. Jutri bo prost dan, turnir pa se bo nadaljeval v četrtek in petek. Moški in ženski finale bo v petek, 15. junija. Isti dan bo tudi fešta z DJ-ejem. Promocijska liga Skupina 1 IZID 3. KROGA Chions - Juventina 1:1, Fagagna je bila prosta Chions 2 1 1 0 5:1 4 Juventina 2 1 1 0 3:1 4 Pro Fagagna 2 0 0 2 0:6 0 KONČNA ODLOČITEV: Chions v finale 1. amaterska liga Skupina 1 IZID 3. KROGA Fiume V. - Sovodnje 3:0, Risanese je bil prost Fiume V. 2 2 0 0 6:2 6 Sovodnje 2 1 0 1 2:4 3 Risanese 2 0 0 2 3:5 0 KONČNA ODLOČITEV: Fiume V. je napredoval v promocijsko ligo Primorcev igralec Walter Santoro in slavje gostov v Trebčah kroma ločeno proti ekipi Pravisdomini. Furla-ni so napredovali v višjo ligo. »Začeli smo zelo dobro in tudi povedli. Nato pa smo precej popustili in s pomočjo naivnih napak so gostje izenačili. Bili smo premalo zbrani. Povrh tega smo ostali z možem manj, saj je bil Moscolin pravično izključen,« je povedal predsednik Darko Kralj. Pri Primorcu še ne vedo, kako bo v prihodnji sezoni. »V kratkem se bomo sestali in začrtali novo sezono. Najbrž bomo precej spremenili ekipo. Nekateri bodo gotovo odšli. Trener? Še ne vemo, ali bo z nami v prihodnji sezoni ali pa ne,« je napovedal Kralj. V drugi skupinah so od tržaških in goriških ekip napredovale še Begliano, Muglia (obe v 1. AL), Torre, Ruda in Moraro (vse v 2. AL). V državnem play-offu elitne lige je Fontanafredda na domačem igrišču z 2:0 izgubila proti lombardski ekipi Villa d'Alme. Povratna tekma v Lombardiji bo že jutri. (jng) 1. amaterska liga Skupina 3 IZID 2. KROGA Primorec - Pravisdomini 2:2, Torrean. je bil prost Pravisdomini 2 1 1 0 3:2 4 Torreanese 2 1 0 1 1:1 3 Primorec 2 0 1 1 2:3 1 KONČNA ODLOČITEV: Pravisdomini v promocijski ligi 3 -krat v zadnjih treh sezonah so nogometaši Primorca igrali v play-offu za napredovanje v promocijsko ligo. Vsakič so potegnili krajši konec. V zadnjih treh sezonah je podobno kot Primorec v play-offu neuspešno igrala tudi Juventina. NOVOSTI 1 - Zarja Miloš Tul se vrača v Bazovico Tržaški slovenski trener Miloš Tul, sicer profesor športne vzgoje na liceju Franceta Prešerna, se vrača k nogometnim ekipam naših društev. V prihodnji sezoni bo vodil ba-zovsko Zarjo v 2. amaterski ligi. Trener, doma iz Mačkolj, je v sezoni 1997/98 že treniral Zarjo Gajo. V zadnji sezoni je bil trener pri mladinskih ekipah Virtusa Corna. Novega trenerja bodo uradno predstavili v kratkem. NOVOSTI 2 - Kras V D-ligi z novim športnim vodjo Kras, ki bo v prihodnji sezoni nastopal v D-ligi, ima novega športnega vodjo. Novo funkcijo bo odslej pokrival Salvatore Bovino, ki je v letošnji sezoni (do zamenjave) treniral Zarjo v 2. amaterski ligi. Bovino, doma z Opčin (poročen je z zamejsko Slovenko), bo zamenjal dosedanjega športnega direktorja Gorana Kocmana, ki bo odslej zgolj predsednik kluba. »Bovino pozna veliko mladih igralcev, ki jih bo skušal pripeljati h Krasu,« je dejal Kocman. NAVIJAŠTVO - Cheerdance Millenium na odprtem prvenstvu Slovenije v Hali Tivoli Na zadnjem tekmovanju Zajčki pod pričakovanji, Škrati na vrat na nos pripravili novo točko - V soboto zaključna prireditev v Prosvetnem domu Otroška navijaška skupina Zajčki in članska mešana skupina Škrati društva Cheerdance Millenium sta se v nedeljo udeležili odprtega slovenskega državnega prvenstva v cheerleadingu in cheer plesu Slo Cheer Open, ki ga vsako leto prireja Cheerleading zveza Slovenije. V ljubljanski Hali Tivoli se je zbralo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk: 950 iz 41 društev in šol iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Nemčije, Italije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. V celem dnevu se je zvrstilo 224 nastopov, kar 70 več kot na lanskem. Tekmovanje je za slovenske ekipe veljalo kot kvalifikacija za evropsko in svetovno prvenstvo. Predstavnica Cheerdance Millenium Nastja Milič je povedala, da je bilo tekmovanje zelo dobro organizirano. Čeprav je bilo dosti točk, je steklo vse brez zamud. Vsi so imeli slačilnice in poskrbljeno je bilo za vse. Postavili so tudi nekaj trgovinic. Zajčki so se v svoji kategoriji uvrstili na 3. mesto. »Pričakovali smo boljšo oceno. Med letom so dosti napredovali in so na tej tekmi pokazali vse, kar so se naučili, tudi elemente gimnastike. Točka je bila za višje stopničke,« je povedala Nast-ja Milič, ki se je ponovno vrnila na parter. Teden pred tekmo sta namreč dva člana zaradi osebnih razlogov zapustila ekipo Škratov. Točko, ki so jo po Millenium Cupu dogradili, je bilo treba spremeniti in poenostaviti, Miličeva pa je ekipi priskočila na pomoč. »Trener Marko Sabol je bil dokaj zadovoljen, da smo v enem tednu praktično sestavili novo točko,« je dejala Nastja. Škrati so v svoji kategoriji zasedli 4. mesto. Na drugo stopničko zmagovalnega odra so stopili Zmaji iz Ljubljane pri katerih tek- Zajčki v Ljubljani mujeta tudi zamejki Jasna Kneipp in Ni-kol Križmančič. Ekipa Zmajev si je z rezultatom zagotovila nastop na evropskem prvenstvu, Jasna in Nikol pa ne bosta nastopili z njimi, ker nimata slovenskega državljanstva. Konec tedna pred tekmo je Škratom priskočil na pomoč ameriški trener Tony Hodges, strokovnjak v cheer plesu in gimnastiki, ki v letošnji sezoni trenira hrvaško ekipo iz Zagreba. Pomagal jim je izboljšati dvige in podrobnosti točke, ki so jo predstavili na tekmovanju v Ljubljani. Predvsem pa je izboljšal točko, da bi postala zanimivejša in privlačnejša za publiko. Za člane Cheerdance Millenium je bilo slovensko državno prvenstvo zadnje tekmovanje v letošnji sezoni. V soboto ob 17.00 bo klub formalno zaključil sezono s prireditvijo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. TV SLOVENIJA 2 Jutri ob 20.30 o zamejskem športu Prizadevanja vodstev zamejskih krovnih športnih organizacij, da bi bili v osrednjih slovenskih medijih bolj upoštevani, je obrodila prvi, otiplivejši rezultat. Prvič bo namreč o slovenskem športu zunaj meja matične domovine govora tudi na slovenski nacionalni televiziji. Jutrišnja oddaja Športni izziv na TV Slovenija 2 v časovno odmevnem terminu 20.30 bo namreč namenjena ravno slovenskemu športu v Italiji, Avstirji in v Porabju. Z voditeljem oddaje Ervinim Čurličem se bodo pogovorili predsednik ZSŠDI Jure Kufersin (na sliki), predsednik Slovenske športne zveze na Koroškem Marijan Velik, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hir-nok in predsednica komisije za zamesjki šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije Sonja Poljšak. / ŠPORT Torek, 5. junija 2012 23 ODBOJKA - Koordinator Peter de Walderstein po prvi sezoni projekta Zalet »V prihodnji sezoni bosta obe članski ekipi pomlajeni« Mladinski sektor:»Igralke, ki so si to želele, so lahko trenirale tudi štirikrat na teden« Z zadnjim krogom D-lige, žal je ekipa Zalet D po njem izpadla, se je končala prva sezona sodelovanja med vsemi slovenskimi društvi, ki se na Tržaškem ukvarjajo z žensko odbojko. Obračun smo opravili s koordinatorjem projekta Zalet Petrom de Waldersteinom. Na začetku sezone ste si za cilj postavili obstanek obeh članskih ekip, uspelo pa je le Zaletu C.... Sestavili smo dve ekipi s ciljem, da bi bili obe kompetitivni, pri tem smo sicer upoštevali tudi želje igralk. Nekateri so na začetku celo menili, da je ekipe Zalet D boljša. Žal se je je že od vsega začetka držala smola. Že po nekaj mesecih nas je zapustila Lisjakova, nato so se vrstile poškodbe in bolezni, nekatere igralke so dolgo časa čakale na zdravniško dovoljenje. Ker za druge smo že od vsega začetka vedeli, da zaradi službenih razlogov ne bodo mogle biti vedno zraven, je v drugi polovici sezone vse to načelo tudi proces treniranja in na koncu je ekipa izpadla. Ali vam izpad prekriža načrte? Nič se ne bo spremenilo. Tako in tako smo nameravali pomladiti obe ekipi, tudi ekipo v C-ligi. Zalet D je zdaj na prvem mestu med tistimi, ki jih lahko federacija ponovno vključi v D-ligo. Če nam jo bodo ponudili, jo bomo sprejeli, sicer bomo igrali v 1. diviziji s ciljem, da napredujemo. Bo prišlo do sprememb tudi v trenerskem kadru? Vse je v bistvu že definirano, vendar zaenkrat ne morem o tem povedati še nič. Zalet je sicer celovit projekt. Kakšna je vaša ocena o delovanju na mladinskem področju? Gotovo pozitivna. Uspelo nam je združiti v celovit projekt vsa naša društva in smo tudi v tem primeru sestavili ekipe, ki so lahko upoštevale potrebe in tudi želje vseh igralk. Tudi rezultati so bili na splošno dobri. Ekipa mladink se le za točko ni uvrstila v zaključno fazo pokrajinskega prvenstva, to pa je uspelo ekipam under 16 plave in rdeče, ki sta bili na koncu 2. oziroma 3. Nastopili smo tudi v deželnem prvenstvo under 15 (pravico do igranja v njem je lani pridobil Kontovel) in se za malo nismo uvrstili vsaj na 4. mesto, na koncu pa so bile šeste. Uspehi na pokrajinski ravni še ne pomenijo kvalitete... Tako bom odgovoril. Imamo več perspektivnih posameznic. Nekatere izmed njih bodo, kot rečeno, že v prihodnji sezoni prestopile prag članskih ekip. Mladinska ekipa Zalet plave se je na pokrajinski ravni uvrstila na 2. mesto; spodaj koordinator Zaleta Peter de Walderstein kroma Ekip, ki bi lahko segale po deželni naslov, pa zaenkrat res nimamo. Upoštevati pa je treba tudi, da naša baza po širini le ni primerljiva z bazo najboljših klubov v deželi. Na koliko igralk lahko pravzaprav računate? V celoten projekt je bilo letos vključenih 115 igralk, tu so vštete tudi igralke treh članskih ekip: C-lige, D-li-ge in ene 1- divizije. Kar zadeva mladinskih ekip imamo za vsak letnik tri, štiri dobre igralke. To najbrž potrjuje, da si srednjeročno ne moremo privoščiti več kot ene kvalitetne ekipe.. Ne, rekel bi, da si lahko mirno privoščimo dve ekipi na deželni ravni. To je realno. S katerimi organizacijskimi težavami ste se srečevali? Kaj je mogoče izboljšati? Največ težav je s termini v telovadnicah. Letos je bilo še posebej kritično zaradi zaprtja telovadnice na Proseku in pa zaradi poldrugega meseca trajajoče prenove nabrežinske telovadnice. Ker pa smo imeli skupen projekt, smo si med sabo pomagali in uspeli priti do konca sezone. Velik problem so tudi prevozi na treninge.V veliko pomoč so nam bili starši. Izkoristim priložnost, da se jim zahvalim za razumevanje in podporo projektu. So torej vsi zadovoljni? Prav vsi morda ne. Na facebooku imamo skupino prijateljev Zaleta. Med igralkami smo pripravili anketo o stopnji zadovoljstva s projektom. Tri četrt odgovorov je bilo pozitivnih. Projekt je dal igralkam moč, ne le njim, tudi odbornikom in trenerjem. Tudi trenerjem? Mislim, da je bilo sodelovanje dobro, redno so se srečevali in skupaj načrtovali skupne treninge in individualne treninge po vlogah. Ste količinsko delali dovolj? Igralke, ki so si to želele, so lahko trenirale štirikrat na teden in imele poleg tega še do dve tekmi na teden. Skratka, lahko so bile v telovadnici skoraj vsak dan. Kaj načrtujete za prihodnjo sezono? V novi sezoni naj bi projekt zaobjel kar 150 deklet. Vanj vstopajo tudi igralke letnika 1998. Skupno bo 10 delovnih skupin, tri več kot v minuli sezoni. Skupno bomo nastopili v sedmih članskih in sedmih mladinskih prvenstvih, to pomeni, da bo vsaka mladinska ekipa nastopili v dveh prvenstvih. Imate kako posebno željo? Da bi se vsestransko izboljšali in seveda dosegli še boljše rezultate. Edino kritično oceno bi dal glede financ. Razen Zenska D- LIGA ZA OBSTANEK D: Zalet D - Rigutti 0:3, Buia - Farra 3:0, Codroipo - Lignano 0:3 Lignano 12 11 1 34:9 31 Buia 12 10 2 34:13 30 Rigutti 12 8 4 30:16 26 Zalet D 12 7 5 25:20 20 Farra 12 2 10 10:30 8 Codroipo 12 3 9 13:32 7 PAV Udine 12 1 11 8:34 4 Play-out: obdržal se je tudi tržaški CUS Konec tedna so v deželnih ligah odigrali še nekaj dodatnih tekme za obstanek oz. napredovanje v C-ligo. Poleg Soče, ki je po zmagi proti Cordenonsu dosegla obstanek že v petek, je mesto v C-li-gi obdržal tudi tržaški CUS. V tretji tekmi je s 3:1 odpravil Alturo. V ženski konkurenci se je v C-ligi obdržal Blu Volley (v tretji tekmi je s 3:1 premagal Dentesa-no iz Lauzacca), četrtoligaš Maja-nese pa je že po dveh tekmah odpravil tretjeligaša Sacile. □ Obvestila podpore ZSŠDI, nismo bili deležni širše podpore. Veliko je govora o sodelovanju. Mi smo ga udejanjili, dokazali, da je sodelovanje mogoče, italijanska društva nam projekt zavidajo, a naše delo na institucionalni ravni znotraj naše organiziranosti sploh ni bilo valorizirano. Kaj pa zasebni sponzorji? Zahvaljujemo se jim za pomoč, želeli pa bi, da bi jih bilo več. A. Koren AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira na kotalkališču na Peči kotalkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta od 11. do 15. in od 18. do 22. junija; informacije po tel. 333-9353134 (Elena). OK VAL in ZSŠDI organizirata v doberdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za »Gardaland« predviden v nedeljo, 10. junija, ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. 335-5476663 (Vanja). AŠD BREG vabi na redni Občni zbor, ki bo v četrtek, 14. junija ob 20.00 uri v prvem in ob 21.00 uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan. NK KRAS REPEN IN FC PRIMORJEorganizirata Športni teden za dečke in deklice letnikov 2000 - 2006 od 11. do 15. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do sobote 9. junija. Za prijave in informacije: tajništvo: 040-2171044, Srečko: 328-0350533, 340-2467782 (Franco). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 25. do 30. junija, dvanajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org ali pokličite Katjo v večernih urah (338-5953515). Vabljeni! AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 18., do srede, 27. junija 2012. Prijave: ZSŠDI od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro na telefonsko številko 040 635627 ali na mail: sloga.info@gmail.com do 8. junija 2012. Minimalno število prijav: 20. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR vabita na občni zbor, ki bo jutri, 6. junija ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 ure: prvi od 11. do 22. junija; drugi od 18. do 29. junija, tretji od 2. do 13. julija in četrti od 16. do 27. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail HYPERLINK "mailto:info@yccupa.org"info@yccupa.org , in na spletni strani www.yccupa.org. AŠD POLET IN ŠPORTNA ŠOLA POLET/ KONTOVEL organizirata pod pokroviteljstvom ZSŠDI košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od pon. 18.6. do pet. 22.6.2012 in druga izmena od pon. 25.6. do pet.29.6.2012. Info: Erik Piccini - 340/4685153, email: picerik@hotmail.it AŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA organizira od 11. junija dalje v svojem športnem centru na Padričah kamp z začetnimi in nadaljevalnimi tečaji za otroke do 12. leta. Informacije in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let starosti in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let starosti, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. AŠD BREG obvešča, da bo v dolinskem športnem centru od 11. do 15. junija košarkarski kamp Basketbregkamp 2012, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Vabljene so deklice in dečki od 6. do 16. leta. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št.040 8327146 (Boris) in 333 2208272. PLAVANJE - 22. Trofeo dell'est v Gorici V mednarodni konkurenci so se naši plavalci izkazali Plavalci Bora so se minuli konec tedna udeležili 22. tekmovanja Trofeo dell'Est, ki ga vsako leto prireja društvo Gorizia nuoto. Sodelovalo je 25 društev iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Slovenije. Tekmovalo je kar 720 plavalcev v različnih kategorijah. V soboto so tekmovali najmlajši, začetniki B, kjer pa ni bilo naših predstavnikov, ki so tekmovali v nedeljo v kategorijah začetniki A in dečki. Tekmovali so v vseh štirih stilih (prosto, hrbtno, prsno in delfin) na 50 in 100 metrov. Vsak tekmovalec je lahko tekmoval le v dveh disciplinah. Najboljše se je odrezal Elia Pelizon (na sliki) v kategoriji začetniki A, ki je prvič v letošnji sezoni zmagal na 100 metrov prsno. Skoraj na vseh letošnjih tekmovanjih je stopil na stopničke, a nikoli na najvišjo. Rezultat je pomemben, saj je Elia letnik 2000 in tekmuje tudi s starejšimi. Na 50 m prsno med dečki je v zahtevni konkurenci zmagal Kristian Vidali, ki sicer tekmuje za društvo Rari Nantes Trst. Dobro je odplavala tudi Borova plavalka Marta Kra-vos, ki je v kategoriji začetnice A na 50 metrov prosto bila 8. Ostali so izboljšali osebne rekorde, a niso dosegli vidnejših rezultatov. Vrstni red: začetniki A (1999-2000): Elia Pelizon 1. 100 prsno (1:20,34) in 2. 50 prsno (36,83); začetnice A (2000-2001): Marta Kravos 8. 50 prosto (33,36) in 14. 50 hrbtno (41,36), Gaia Gregori 16. 50 prosto (35,33) in 15. 50 hrbtno (42,86), Andreja Tull 16. 50 prsno (44,50) in 20. 50 prosto (36,06), Veronika So-sič 17. 50 hrbtno (47,89) in 22. 50 prsno (51,80), Špela Križmančič 18. 50 hrbtno (49,85) in 24. 50 prosto (39,34); dečki (1996-1998): Kristian Vidali (Rari Nantes Trst) 1. 50 m prsno (33,40), Jernej Vidali 9. 50 prsno (45,32) in 50. 50 prosto (34,65). Elia Pelizon PK Bor) na najvišji stopnički Pomlajena ekipa TPK Sirena uspešna v pokrajini Po tečaju ribolova so se mladi ribiči takoj navdušeno preizkusili na pomembnejšem tekmovanju v Vilešu je bilo pred dnevi prvo tekmovanje na pokrajinskem nivoju v lovu na postrvi. Namenjeno je bilo najmlajšim ribičem, in sicer od letnika 1998 do letnika 2001. Skupno je bilo vpisanih sedemindvajset mladih tekmovalcev iz celotne tržaške pokrajine. TPK Sireno je zastopalo kar osem navdušenih ribičev, in sicer Andrej Milič, Ilian Emili, Nicola Ducci Novelli, Giulio Leo, Mathias Macor, Matej Udovič, Pie-tro Markesič in Vanja Zuliani, ki so se tudi izkazali. Med najboljšimi je bil Ilian Emili tretji v mlajšem sektorju, v kategorji starejših je bil Pietro Mar-kesič tudi tretji, Giulio Leo pa celo prvi. Matej Udovič je ulovil kar 800 gramov težko postrv. Dobro so se borili tudi drugi in dokazali, da se znajo brez pomoči preizkusiti tudi v zahtevnejših tekmovanjih. Pomlajena tekmovalna skupina TPK Sirena se zdaj že pripravlja na novo pomembno izkušnjo, saj se bo prihodnjo soboto prvič pomerila tudi na mladinskem pokrajinskem prvenstvu v morju. (O.S.) Torek, 5. junija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI V torek bo v naše kraje iz osrednje Evrope pritekal povedni bolj suh zrak. Jutri bo Alpe prešla atlantska fronta. V četrtek se bo povečala vlažnost, v petek pa bo topleje. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 Dolžina dneva 15.33 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 6.10 A Obsežno plitvo območje nizkega zračnega tlaka se razteza od Skandinavije preko srednje Evrope do severnega Sredozemlja. Vremenska fronta se od zahoda počasi pomika nad Slovenijo. K nam doteka vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo popustila in postopoma ponehala. Popoldne bo vremenski vpliv ugoden. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.44 najnižje -69 cm, ob 12.48 najvišje 30 cm, ob 17.56 najnižje -2 cm, ob 23.22 najvišje 42 cm. Jutri: ob 6.29 najnižje -62 cm, ob 13.48 najvišje 30 cm, ob 18.59 najnižje 2 cm, ob 24.02 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........16 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............1 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8,5 in v visokogorju do 9,5. VIDEM O 13/25 O PORDENON 14/24 ™JŽ° O 9/15 n" KRANJSKA G. ČEDAD^^* GORICA O ° N- GORICA 16/25 w 15/22 O TRŽIČ 9/20 O KRANJ o5 LJUBLJANA 10/22 o 9/21 S GRADEC PTUJ O CELJE 10/22 Tr POSTOJNA O 9/20 KOČEVJE -N° - o ČRNOMELJ N. MESTO 7/21 O ___ ZAGREB 9/22 O ¿23"! REKA 11/21 (napoved za jutrp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju bo zmerno oblačno, v nižini spremenljivo Jutri in v četrtek bo večinoma sončno in topleje. oblačno, prav tako nad vzhodnim hribovjem, na zahodu pa bo v gorah oblačno z možnimi posameznimi plohami, predvsem v Karniji. Ob morju bo pihal lahen morski veter. VELIKA BRITANIJA - V nedeljo vrhunec slovesnosti s spustom tisoč plovil po Temzi Praznovanje 60-Elizabete II. tudi LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je nedeljo veličastno in s svetovnim rekordom obeležila 60. obletnico dne, ko je prevzela britansko krono. Po Temzi se je namreč spustilo tisoč različnih plovil, ki jih je ob obrežju reke pozdravilo okoli milijon ljudi. Dosežek so že potrdili v Guinnessovi knjigi rekordov. Ko je ob 17. uri mimo znamenitega londonskega mostu Tower Bridge zaplulo 419 plovil, je bil rekord že zdavnaj presežen. Pred tem so se lahko z rekordnim dosežkom plovil, ki so sodelovala v paradi, aprila 2011 pohvalili v severnonem-škem mestu Bremerhaven, kjer je v paradi sodelovalo 327 plovil. Sicer pa se Elizabeta II., kot kažejo podatki Guinnessove knjige rekordov, lahko pohvali še z enim rekordom. Pri 86. letih je namreč najstarejša britanska kraljica. Po številu let, ki jih je preživela na prestolu, pa je pred njo le še kraljica Viktorija, ki je vladala 63 let. Prav v teh dneh v Londonu poteka vrsta uradnih praznovanj ob 60. obletnici vladanja Elizabete II. To obdobje pa je zaznamovalo še nekaj zanimivih dosežkov. Elizabeta II. in njen soprog, princ Philip, bosta 20. novembra praznovala 65. obletnico poroke. Monarhinja je v času vladanja 129-krat pozirala za svoje portrete in bila na 261 uradnih obiskih v 116 državah. Poleg tega se je doslej zamenjalo 12 britanskih premierov, od Winstona Churchilla do Davida Camerona, zanimiv pa je tudi podatek, da kraljica v povprečju na leto na raznih banketih, kosilih, večerjah, sprejemih in vrtnih zabavah v Bucking-hamski palači gosti okoli 50.000 ljudi. V šestih desetletjih njenega vladanja je Vatikan dobil šest papežev, dva med njimi - leta 1982 Janeza Pavla II. in leta 2010 Benedikta XVI. - pa je med obiskom na Otoku sprejela tudi Elizabeta II., razkrivajo zanimivosti z uradne spletne strani britanske monarhije. Slavja ob diamantnem jubileju kraljice so se po nedeljskem vrhuncu nadaljevala včeraj s piknikom za 12.000 gostov v Buckinghamski palači. Zvečer pa je tam sledil velik koncert z vrsto znanih glasbenikov. Praznovanja se bodo končala danes. (STA) letnice kraljevanja v znamenju rekordov Z leve: kraljica Elizabeta II., vojvodinja cornwallska Camilla in vojvodinja cambriška Kate na nedeljski slovesnosti. Spodaj: po Temzi se je spustilo tisoč različnih plovil, ki jih je ob obrežju reke pozdravilo okoli milijon ljudi ansa V Stockholmu najbolj mrzel junijski vikend STOCKHOLM - V švedski prestolnici Stockholm so letos zabeležili doslej najbolj mrzel junijski vikend v zadnjih 84 letih. Živo srebro se je namreč minuli konec tedna povzpelo zgolj do šest stopinj Celzija. Hladno in mokro vreme pa naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, napovedujejo švedski vremenoslovci. Ob tem so vremenoslovci napovedali, da se bo vreme stabiliziralo v četrtek in petek, ko bo manj padavin in več sonca, takrat pa se bodo tudi nekoliko zvišale temperature. Hkrati so opozorili, da se nova deževna fronta švedski prestolnici obeta prihodnji konec tedna. Opazko o hladnem vremenu je na svojem blogu zapisal tudi švedski zunanji minister Carl Bildt, ki se je v nedeljo srečal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. "Vreme je še naprej ušivo, a to bomo nadomestili s toplino naših odnosov ob obisku Hillary Clinton,"" je zapisal Bildt. S posebnimi očali v boj s kilogrami TOKIO - Iz Japonske prihaja upanje za vse, ki jim diete doslej niso dale želenega rezultata. Raziskovalci univerze v Tokiu so namreč predstavili posebno očalom podobno napravo, ki lahko uporabnika prepriča, da imajo namesto navadnega prigrizka v rokah čokoladni piškot, poleg tega pa naj bi bili piškoti s pomočjo teh "očal" videti večji kot v resnici. Naprava namreč vsebuje posebno kamero, ki pošlje sliko v računalnik, ta pa potencira dejansko velikost piškota v podobo, kot jo vidi uporabnik. Prostovoljci, ki so sodelovali v poskusih, so tako pojedli skoraj za deset odstotkov manj piškotov, ki so bili videti za polovico večji. Po drugi strani pa so jih pojedli za 15 odstotkov več v primeru, ko so njihovo sliko zmanipuli-rali in je bil piškot videti manjši od dejanske velikosti. Kot je projekt pojasnil profesor z univerze v Tokiu Miči-taka Hirose, ga je predvsem zanimalo, kako je mogoče uporabiti računalnik, da bi pretentali človekov um. (STA)