PoStnlna platana v ootrolnl	^53	tena	C!n	1—
jicutnshi dom
Stei). 246
U £UiM|ani, u Urok, 27. oktobra 1336
Prvi zračni napad na Barcelono
Barcelona, 27. okt. o. Včeraj je nad Barcelono priielela eskadrila nacionalističnih letal, ki je spravila vse mesto v velik strah. Letala so se spustila čisto nizko nad	mestom	ter	začela bombardirati
pristanišče in pristaniške naprave. Verjetno je, da so nacionalisti prileteli nad	Barcelono	zato. ker
sta v nedeljo priplula tja dva sovjetska parnika do vrha naložena z	orožjem	in	strelivom.	Bombe so
en parnik zadele	tako da	je	eksplodiral	in naredil
pristanišču ogromno škodo. Eksplozije so se pripetile tudi na drugem parniku, toda ni zletel ves v zrak.
Včerajšnje obstreljevanje smatrajo kot začetek napada belih tudi na Katalonijo, kateri so dose-daj prizanašali in se omejevali zgolj na vzdrževanje stare frontne črte. Katalonska vlada je zaradi tega še pospešila organiziranje obrambne vojske. Organizacijo vodijo sovjetski strokovnjaki.
Ker Rusija s svojimi zahtevami o nevtralnosti ni uspela, zahteva na podlagi francosko-ruske vojaške pogodbe, da bi razpolagala s francoskimi pristanišči ob Sredozemskem morju za dovoz ruskega orožja v Španijo. Gre za to. da se bodo ladje lahke zatekle pred nacionalističnimi letali in križarki v francoska pristanišča ter poteni v ugodnem trenutku odplule na skrivaj v Barcelono. Francoska vlada je to rusko zahtevo na pritisk Anglije odbila.
Kdai bo padel Madrid
Talavera, 27. okt. AA. Havas: Posebni dopisnik poroča iz štaba nacionalističnih čet, da so sedaj v tem štabu bolj kot kdaj prepričani o uspehu svojega dela. Madrid bo sedaj gotovo padel iri se moramo samo še vprašal, kdaj in kako bo padel. Nekateri mislijo, da bo Madrid padel v treh dneh, drugi pa pravijo, da bo padel v 10 dneh. Menijo, da general Franco ne namerava žrtvovati elite svojih čet zato, da bi zavzel Madrid nekaj dni prej. Tudi hoče prestolico zaščititi pred pogostimi napadi iz zraka. Zato se še posebno poudarja, da naj nacionalistična vojska zavzame Madrid z enim zaletom.
Pariz, 27. okt. A A. DN!V: »Journal« poroča, da je bila v Aragoniji sestavljena komunistična vlada pod vodstvom barcelonskega anarhista loachima Astasa. Sedež nove vlade je v Buja-
ralosu pri Saragosi. Ta vlada ie pravzaprav sestavljena proti katalonskemu generalidadu.
Sevilja, 27. oktobra. A A. Havas: General Quepo de Liano sc je vrnil iz Salamance in imel na radiu govor, v katerem je rekel, da je njegov optimizem iz dneva v dan večji. Opozarja na de-n-.oralizacijo vladnih čet. Prehrana Madrida je iz dneva v dan težja. Hrano ne delijo več redno in spor' med prebivalstvom in vlado so na dnevnem redu.
Parada belih nad Madridom
Burgos, 27. okt o. Pretekli petek so nacio-nalislični letalci priredili veliko parado nad Madridom Ob 9 zjutraj je priletelo nad prestolnico 48 velikih bornimi!) letal, uro pozneje pa 32 lovskih letal Izvajali so nad mestom akrobatske umetniic in metali letake, katerih ie padlo na mesto več stotisoč. Ti letaki napovedujejo za-v ti e Madrida v nekoliko dneh, pozivajo rdečo vlado, naj se uda, prebivalstvo pa naj vladi obrne hrbet in reši mesto. Popoldne ie letelo nad mestom sipet 160 nacionalističnih letal. Nekaj slroiev se ie sredi mesla spustilo čisto nizko in vrglo spet ogromne množine letakov.
Nazadnje ie osem bombarderjev obstreljevalo veliko skladišče streliva, čemur ie sledil požar v tistem delu mesta.
Kniiqa o rdech grozotah
Burgos, 27. okt. o. Preiskovalni odbor, kateremu ie nacionalistična vlada poverila, da natančno preišče vsa grozodejstva, ki so jih zagrešile rdeče tolpe v Španiji odkar traia državljanska vojna, ie zdai končal svoje delo za ozemlje, ki ie v rokah nacionalistov. Izdal ie o vseh grozotah, požigih in mučenjih spomenico, ki jo bo poslal vsem evropskim vladam. Spomenica vsebuje imena vseh žrtev rdečega terorja ter fotografije o vseh grozotah, ki jih ie nacionalna Španija morala trpeti od rdečih. Spomenica obsega debelo knjigo m ie najbolj zgovoren dokaz o rdečem boju za »svobodo«.
£#jrdpsko časopisje razlaga
Pomen sporazuma med Italijo
in Nemčijo
Pariz, 27. okt. Francosko časopisje je zelo presenečeno nad uradnim poročilom, ki je bilo objavljeno o razgovorih med Italijo in Nemčijo. »Echo de Pariis« piše, da je edini dejanski izid teh razgovorov v onih točkah, ki niso tajne. To je priznanje italijanskega cesarstva v Abesiniji in obljuba, da se bo sklenil kulturni dogovor. Jasen je tudi del, ki govori o stališču do Španije. Nič ni besede o Locarnu, tudi ni nič posebnega o tem, kako si obe državi zamišljata razvoj dogodkov v 6 red nji Evropi. Tudi ni niti besedice o sporazumu med Avstrijo in Nemčijo, ki je zmanjSal vpliv Italije na Dunaju.
»Petit Parisien« piše iz Rima, da so tam precej nezadovoljni z uradnim poročilom. Uradno poročilo ne potrjuje pričakovanj, ki jih je stavil fašistični tisk v razgovore v Berlinu. List pravi, da ti razgovori v Berlinu niso bili takšni, da bi mogel kdo biti vznemirjen zaradi njih. Francija in Anglija nimata nobenega povoda zato, da bi bili nemirni.
»Jout« piše, da sta se grof Ciano in von Neu-rath razšla pri političnih in zemljepisnih vprašanjih. Iz uradnega poročila se jasno vidi, da ni bilo mogoče priti do jasnega sporazuma, ki bi uredil podonavsko vprašanje.
»Populaire« piše v istem smislu, vendar pa pravi, da nikdo ne sme podcenjevati teh razgovorov.
Londonski listi pišejo približno enako. »Times« pravi o uradnem poročilu razgovorov med Italijo in Nemčijo, da sporazum ni tako jasen, kakor bi si to obe državi želeli. Vkljub vsemu Italija še ostane y ZN. Gospodarske koristi jd nalagajo, da mora ostati v dobrih odnošajih s sovjetsko Rusijo. Kar pa se tiče Španije, angleška vlada najbrž sedaj tudi ne bo imela nič proti temu, da bi priznala vlado generala Franca, ker je madridska vlada odbila angleški predlog, da naj se na obeh straneh izmenjajo talci. Angleško javno mnenje pa se tudi nikdar ne bo moglo potolažiti s tem, da bo general Franco lahko vladal samo z mečem v roki, kakor tudi ne more verjeti Mussolinijevi oljčni vejici miru, ki je bila iztrgana iz gozda 8 milijonov bajonetov, če je pa že položaj tak, tedaj tudi Franciji in Angliji ne preostaja ničesar drugega, kot da se močno oborožita.
»News Chronicle« piše, da pomeni sporazum med Nemčijo in Italijo propad politike, ki jo je vodila angleška vlada.
150.000 ljudi praznuje spomin na osvoboditev Soluna
Atene, 27. oktobra. V govoru, ki ga je imel na proslavi osvoboditve Soluna, je predsednik vlade Metaxas govoril najprej o prihodu grške vojske v Solun 25. oktobra 1912. Ko je omenil delovanje vrhovnega poveljnika grške vojske, takratnega naslednika prestola Konstantina, je velikanska množica svojih 150.000 lj.udi navdušeno vzkliknila: Naj mu bo večna slava! Vojska, ki smo se proti njej borili, je nadaljeval predsednik vlade, je bila ena izmed najbolj opremljenih v Evropi, in bo grški voj sik i zmerom v čaat, da je križala meče 6 tako hrabrim nasprotnikom. In prav to medseboino spoštovanje, ki smo ga takrat občutili, je ustvarilo iz nas iskrene prijatelje, iz nas nekdanjih bivših sovražnikov. Ostali bomo prijatelji s Turki vse dotlej, dokler bo stalo Egejsko morje in bomo mi prebivali na enem njegovem obrežju, oni pa na drugem.
Nato je ministrski predsednik omejal razdor m.ec< političnimi strankami komunistično delova-P)e- razsipanje državnega denarja i. dr. Govoril e o delu, ki se je začelo pod jjokroviteljstvom kralja	Jurija 4 avgusta o	delu, ki je	našel [podporo	vsega gršikega naroda.	Dokazi	za	to so
ogromni: velikanski shodi ljudstva povsod, kjer se predsednik vladč pojavi.
G. Metaxas je nato govoril o bodoči ureditvi delavskega stanu in vse}i drugih stanov zaradi ustanovitve korporacijske države, 'n o organizaciji mladine na podlagi nacionalnih idealov. Potem je prešel	k organizaciji vojske	in	je dejal:	Mi	organiziramo vojsko, mornarico	in	letalstvo	ne	za to,
ker pričakujemo, da bi kdo napadel, temveč zato,
da bomo s svojimi lastnimi sredstvi mogli braniti našo neodvisnost, če bo treba za to
Na koncil ie Metaxas pozval vse prisotne z vzklikom:: Živel narod! Živel kralj grški! Množica je nato dolgo vzklikala kralju in predsedniku vlade, nato se |e pa razšla med fx>pevanjem narodne himne.
Escorial je padel
Burgos, 27 okt o. Po poročilih z bojišč ie generalu Moli uspelo, da' ie združil vse dosedanje oddelke fronte okoli Madrida v eno samo strnjeno bojišče. Potrjujejo se vesti, da je včeraj popoldne padel stari samostan in grobnica španskih kraljev Escorial. Escorial so zadnja 2 dneva obkolile od vseh strani nacionalistične čete ter pritisnile nanj z veliko silo, da bi se rdeči ustrašili in puslili la spomenik španske slave nepoškodovan. To se jim je posrečilo. Rdeča milica ie pobegnila proti Madridu.
Madrid v strahu
London, 27. okt. o. Po poročilih iz Madrida ie prišlo zadnje dni, odkar grozi presto. ';d odločilni napad belih, do razdora med mad. iškimi . komunisti m anarhisti. Anarhisti obtožujejo vlado, da hoče pobegnili in se rešiti zdai, ko je položaj najbolj usoden. Včeraj so anarhisiti izročili vladi zahtevo, v kateri pravijo, da ie treba imenovali novo vlado, kjer bodo imeli glavno besedo anarhisti. Vse druge skupine so se pokazale nesposobne za obrambo Madrida. Ce vlada ne t»o ugodila njihovi zahlevi, groze, da ne bodo njihovi miličniki več šli na bojišča.
Po poročilih francoskih listov ie v Barcelono prišla večja količina letalskih bomb s strupenimi plini. Del teh bomb so takoj poslali v Madrid z letali in nameravajo z njimi pomoriti vse talcc, če bi prišlo do tega, da se bodo morali nanaglo umakniti iz Madrida.
Rdeča armada »prodira"
Madrid, 27. oktobra. A A. Havas: Uradno j>o-ročilo vojnega ministrstva objavlja: Naše čete jx>-časi napredujejo v zahodni Asturiji, kjer se sovražnik umika z velikimi izgubami. Na aragonski fronti je bil odbit napad nacionalistov. Na južni fronti je naše letalstvo napadlo položaje nasprotnikov.
Na osrednji fronti se nadaljuje borba topništva na fronti pri Guadarmi. Naše topništvo je razbilo več nasprotnikovih baterij. Pri Toledu nacionalisti zelo pritiskajo hoteč prodreti proti Las Navasu.
Romunski kralf odpotoval v Prago
Bukarešta, 27. okt AA. Nj. Vel. kralj Karol je snoči s posebnim vlakom odpotoval v Prago. Odpotoval je iz Sinaje v spremstvu prestolonaslednika Mihajla, zunanjega ministra Antonesca m spremstva Kralj vrača obisk^ predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu. Na postaji so bili ministrski predsednik Tatarescu in člani vlade, ki so pozdravili kralja pri odhodu. Z istim vlakom ie odpotoval tudi češkoslovaški' poslanik Seba.
London, 27. oktobra. AA. Havas: Demantirajo, da bi angleška vlada vedela o tem, da namerava vlada v Lizboni prekiniti diplomatske stike 7. vlado v Madridu.
Avto se je zaletel v motorni vlak blizu Piseka
na Češkem. Tri osebe so bile mrtve, dočim je lokomotiva motornega vlaka zgorela. Od potnikov v vlaku pa ni bil nihče ranjen.
Oddelek nemških bojevnikov je obiskal London. Tam so bili gostje britanske legije.
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika
Proslava češkoslovaškega narodnega in državnega praznika 28. oktobra bo priredila Jugoslo-vansko-češko6lovaška liga V Ljubljani na svečan način z otvoritvijo velike razstave češkoslovaške knjige v sredo točno ob 20 zvečer. J-č. liga jx>ziva zavedno slovansko ljubljansko inteligenco, da se te proslave kot vsako leto p>olnoštevilno udeleži.
Razstava češkoslovaške knjige, ki bo slavnostno otvorjena na češkoslovaški državni in narodni praznik v 6redo 28. oktobra zvečer in ki jo prireja akademska sekcija Jugoslovansko - češkoslo vaške lige v Ljubljani, s sodelovanjem glavnega odbora in posebnega praškega komiteja pri Slovanskem ustavu v Pragi, utegne biti prireditev, katere Ljubljana že dolgo ni. videla. Delavni odbor je prejel iz Češkoslovaške okrog 1.700 knjig. Največji pomen te razstave je poleg njenega propagandno slovanskega smotra ta. da so ob priliki razstave različna češkoslovaška oblastva in zavodi darovali velike količine čeških in slovaških knjig za različne na institucije. Med darovalci 6toje na prvem mestu: Csl' ministrstvo prosvete in zunanje ministrstvo, Slovansky ustav, Držav, statistični urad, Pravniška fakulteta praške univerze, Filo zofka fakulteta iste univerze, in Prirodopisna fakulteta, Slovaška Matica, Faikultete ostalih čsl. univerz n nepregledna vrsta založb jx>ieg vseh znastvenih knjižnih ustanov. Te knjige so, v kolikor se ne bodo vrnile, namenjene za ljubljansko Studijsko knjižnico, Pravniško in druge fakultete Aleksandrove univerze ter za tri knjižn.ce, ki jih namerava osnovati čsl. prosvetno ministrstvo v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Iz tega bežnega pregleda je razvidno, da bo nudila razstava pregled vse sodobne češkoslovaške znanstvene in leposlovne književnosti. Na razstavi bo poskrbljeno, da bo stalno več oseb, katere bodo obiskovalcem za razlago na razj>olago. Ojx>zarjaino, da se bodo na razstav.' vršila kratka informativna predavanja z ogledom pripadajočega dela razstave 6koro vsak dan. Njih natančen spored bomo še objavili.
Odbor za nevmešavanfe umira
London, 27. oktobra. AA. »Morningpost« trdi, da se je odbor za nevmelavanje po seji v sredo dokončno raziel. List smatra, da bo s padcem Madrida končano glavno poglavje španske državljanske vojne in da je pretirana bojazen, da bi mogla sovjetska Rusija v večjem obsegu sodelovati pri obrambi Katalonije.
Odgovor portugalske vlade so razdelili članom odbora za nevmešavanje v španske zadeve. Nota ima 21 na stroj tipkanih strani in obsoja sovjetsko vlado zaradi državljanske vojne na Španskem. V njej je navedenih več dejstev, ki naj to trditev potrde. Ker pa te navedbe ne pomenijo formalne obtožbe, se zdi, da ne bo treba uvesti preiskave
o	njih s strani odbora za nevmešavanje.
V	diplomatskih krogih izjavljajo, da vidijo v tej noti nekakšno izjavo portugalske vlade, da pojasni svoje stališče.
Nemčija je službeno potrdila zavzetje Abe-sinije, kakor priča včerajšnji obisk bivšega nemškega odpravnika poslov v Addis Abebi pri podkralju Grazianiju. Odpravnik von Strom je službeno potrdil v imenu nemške vlade priključitev Abesinije.
ICtO 1.
Vesti 27. oktobra
Pritožbo atentatorja na angleškega kralja Mac
Mahona je apelacijsko sodišče v Londonu odbilo in bo moral odsedeti dvanajst mesecev.
Velika železniška nesreča je bila včeraj v Romuniji v Banatu. Vlak je skočil iz tira, pri čemer ]e bilo več mrtvih.
20 inozemskih komunistov je aretirala švicarska policija, ker so po vseh glavnih mestih organizirali komunistična središča in skladišča komunistične literature in orožja. Policija je zaplenila tudi veliko denarja in priprav za ponarejanje različnih evropskih bankovcev.
Osemkrat čez Atlantsko morje sta letošnje jx>-letje letela dva avijona nemške Lufthanse, ki sta raziskovala, katera proga bi bila najbolj ugodna za stalno zvezo Evroj>e z Ameriko. Posadka je štela devet mož in se je včeraj vrnila od veliki slovesnosti v Berlin.
Nemiri so spet izbruhnili v Bombayu po treh dneh premirja med Hindi in muslimani.
Ognjenik Ferdinando je začel bruhati z vso
silo tako, da so v nevarnosti redki prebivalci Ga-lapagoških otokov, kjer ognjenik leži.
Največjo holandsko jjodmornico. ki je dolga 78 m, so včeraj uradno izročili njeni službi.
Teden nemške knjige so pričeli v nedeljo v Nemčiji. Pri tej priliki je imel dr. Goebbels minister za propagando velik govor, v katerem je dejal, da mora pisatelj služiti narodu, in da je knjiga zadeva vsega ljudstva.
Nove aretacije trockistov so izvršili zadnji teden po vsej Sibiriji. Med njimi so zaprli tudi tajnika prekomorskega odbora kornunistčne 6tranke Taničina v Vladivostoku.
Dunajski Nemci so v nedeljo proslavili žetveni praznik. Proslavi je prisostvoval nemški jjo-slanik von Papen. Pri tem gre seveda za Nemce, ki so Reichovski državljani.
Ena izmed Vickersovih orožarn je zgorela do
tal v CrayfordU pri Londonu. Škode za človeštvo od tega ne bo velike.
Volno iz mleka bo začela izdelovati Poljska, ki je kupila od Italijanov ta patent.
33 letal je poškodoval ogenj na najstarejšem angleškem letališču Brooklandu. Osem letal je docela uničenih.
Obletnico osvoboditve Soluna izpod turškega jarma je včeraj praznovala vsa Grčija. Zlasti slovesne proslave so bile v Solunu in v Atenah.
Gospodarske ugodnosti v Abesiniji bo baje dobila Nemčija po zadnjem sporazumu z Italijo. Med to ie treba prištevati koncesije za gradnjo cest, železnic in mostov.
Voditelja rexistov so izpustili iz zapora, kamor ga ie utaknila belgijska vlada, ker ie hotel priiediti kljub prepovedi shod v Bruslju.
Nemške časnikarje odstavljajo iz Rima, kakor kaže dejstvo, da sta morala »Vollkischer Beobachter« in »Miinchener neueste Nachrichten« poklicati na zahtevo italijanske vlade svoja poročevalca iz Rima.
Nove avtomobilske rekorde je dosegel na nemški avtomobilski cesti iz Frankfurta v Darmstadt nemški avtomobilski dirkač Caraccicla. Potolkel je rekord v letečem kilometru, kjer je dosegel 350 km na uro.
Velika manifestacija proti komunizmu, ki sc
ie ie udeležilo kakih 50.000 katoličanov ie bila v nedeljo v Lilleu,
Avstrijski državni tajnik dr. Schmidt se_ je
včeraj pripeljal na uradni obisk v Budimpešto, da pripravi vse potrebno za sesilanek držav, ki so podpisale rimski protokol. Ta sestanek bo na Dunaju novembra.
2,388.000	prebivalcev ima glavno mesto Argentine Buenos Aires. To je pokazalo zadnje ljudsko štetje.
Poljsko odlikovanje italijanskim častnikom
je izročil poljski vojni minister in sicer vsem članom italijanskega vojaškega poslaništva, ki ga je vodil general Coselchi.
Iz Rige v Tokio- leti lelonski letalski stotnik Cuikurz in je dospel na svoji poti do Belgrada.
Lekmeti v Ualualu v Vzhodni Afriki je zavzela neka italijanska kolona. To ie tisti kraj, kjer so Abesinci lani 28. junija poklali člane italijanskega vojaškega odposlanstva, ki se je spustilo tam z letalom. Italijani so to zmago proslavili z velikim halojem.
Papeško okrožnic oproti boljševizmu pričakuje Evropa takoj po povratku vatikanskega državnega tajnika Paccelija iz Amerike.
Ciano je poročal Mussoliniju včeraj o izidu svojih razgovorov z nemškimi diplomati in s Hitlerjem. O tem obširno poroča italijansko časopisje.
Moskva pomeni nevarnost v Sredozemlju,
tako piše »Popolo d’Italiia« in v tem je treba iskati glavni razlog za sporazum med Nemčijo in Ital rjo.
Novi nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop je dospel na svoje službeno mesto.
Ofenziva proti Kataloniji se je začela v nemškem in italijanskem časopisju, še preden so se španski nacionalisti odločili za naskok na Katalonijo.
Pritožbo lužiških Srbov zaradi narodnostnega zatiranja, so poslali voditelji tega najmanjšega slovanskega naroda Hitlerju. Upajo, da bodo s pritožbo uspeli.
Prva slovesna maša v Addis Abebi je bila včeraj, imel jo je na novo imenovani papežev vi-' kar za Abesinijo Castellani.
Novo vodstvo gasilske zveze
Belgrad, 27. oktobra. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo, se odstavi dosedanja uprava in starešinstvo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije na njuno mesto se pa imenujejo:
za 6tarešino zveze dr. Dušan Kastel, poveljnik prostovoljne gasilne čete v Belgradu,
za prvega podstarešino Stanko Žagar, starešina gasilske zajednice savske banovine,
za drugega podstarešino Fran Snoj, poveljnik prostovljne gasilne čete v Gornji Radgoni,
za glavnega urednika glasila »Zveze« Ljudevit Mušek, podstarešina gasilske zajednice dravske banovine,
za člane uprave: Stojan Bijelič, starešina gasilske zaj. vrbaske banovine; Josip Jenko, član
prostovoljne gasilske čete, Milorad Cavdarevič,
starešina gasilske zajednice moravske banovine, dr. Anton Kodre, član prostovoljne gasilske čete Franc Kramberger, član uprave gasilske zveze Maribor, Stevan Markovič prvi podstarešina gasilske župe Belgrad-Zemun-Pancevo. inž. Fabijan Lukas, starešina gasilske zajednice primorske banovine; inž. Boravoje Popovič, starešina gasilske zajednice vardaisike banovine, Srečko J. Andraševič, starešina gasilske župe Bjelovar; Viktor Vukelič blagajnik gasilske zajednice savske banovine; Franjo Lončar, tajnik gasilske zajednice savske banovine, in Handija Korkut, podstarešina gasilske zajednice drinske banovine.
Nova uprava je prevzela tunkcije včeraj 26. t. m.
Tat ustrelil hišnega gospodarja
Maribor, 26. oktobra.
Iz Dokležovja poročajo o zločinu, ki je spravil ves okraj na noge. Tat, ki je vdrl v noči od petka na soboto v žitno shrambo posestnika Alojza Poredoša, je ustrelil hišnega gospodarja. Tragičen dogodek se je odigral ob 20 ponoči. Takrat se je prebudila hišna gospodinja, ki jo je vzdramil šum in svit luči v kašči. Vstala je, pogledala skozi okno ter videla vrata kašče odprta, v shrambi pa tujega človeka, ki je šaril okrog skrinj pri svetlobi leščerbe. Naglo je pristopila, zaloputnila vrata v kaščo ter jih zapahnila z zunanjim zapahom. Tat je bil ujet kakor ptiček v kletki. Potem je gospodinja šla, prebudila svojega moža Alojza, svo-
jega svaka in moževo mater. Vsak se je oborožil z orodjem, ki mu je prišlo pod roko, gospodar pa je vzel gnojne vile. Tako opremljeni so se podali h kašči, gospodinja pa je spredaj svetila s svetilko. Posestnik Poredoš je odpahnil na kašči vrata ter pozval tata, naj se vda in pride vun. V odgovor pa so počili iz teme trije streli in vsi trije so smrtno zadeli Poredoša v prsi. Napravil je še nekaj korakov, potem pa se je zasukal in treščil mrtev na zemljo. Tat, ki je iz kašče oddal iz vojaške pištole smrtne strele, je porabil nastalo zmedo ter nepoznan izginil v temo Pokojni Poredoš zapušča poleg žene še troje nepreskrbljenih mla-I doletnih otrok.
Puške so pokale, lovci pa stokajo
Maribor, 26. oktobra.
Lovska sezona je sedaj v polnem teku in jeku. Po Dravskem polju in Slovenskih goricah poka zlasti ob nedeljah kakor na fronti. Največ . je med strelci mariborskih nedeljskih lovcev. Vsako nedeljo zjutraj so avtobusi in vlaki, ki odhajajo iz Maribora, nabasani z lovskimi družbami, ki gredo preganjat zajce in fazane po bogatih loviščih mariborske okolice, zvečer se pa te družbe zopet vračajo Židane volje v mesto. Zadnji pogon je pri mariborskih lovcih zelo v časti in tudi prav izdaten ter se mnogi samo zaradi njega tako vneto udeležujejo lova. So pa z lovom zvezani znatni stroški. Poleg orožnega lista moraš biti še član lovskega društva, pa imeti lovsko karto in nekaj sto dinarjev ti zdrkne iz žepa, kakor bi se pod nosom obrisal. Ni .čuda, če se je mnogo lovcev skušalo tem velikim izdatkom izmuzniti. Orožni list so si še nabavili, ker je drugače prenevarno
Senator dr. Ploj in občinske volitve
Maribor, 26. oktobra.
Med voliloi združenih prijateljev JNS in socialistov vseh struj v Košakih pri Mariboru je bil tudi senator in podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj. Izkazal se je celo vnet agitator, ker je pripe-‘ljal s seboj na volišče svojega brata — notarja, "ki pa že nad dve leti ne biva več na teritoriju občine Košaki in je že zdavnaj izgubil volilno pravico. Ko je mariborski podžupan g. Žebot kot predsednik volilne komisije zapisal glas senatorja dr. Ploja, je g. senator zbadljivo rekel: »Le glejte, da boste pravilno zapisali.« Ta uskok bivše Kmetske zveze je pač mislil, da se bo pri sedanjih volitvah goljufalo in se bo vršilo nasilje, kakor se je to delalo takrat ko je komandiralla še njegova JNS. Zelo sme radovedni, ali bo g. senator, ki je sedaj tako nezaupljiv zaradi svojega glasu pri občinskih volitvah, imel tudi toliko političnega značaja, da bo resigniral na svoj mandat, ko vidi, da mu prav nihče več ne zaupa — kar so pokazale te občinske volitve. Obnašanje g. senatorja pri nedeljskih volitvah nam je prav mučno, saj se zdi, da g. senator v svoji visoki priletnosti menda misli, da še vedno živi v dobi, ko je lahko diktiral od diktature vsiljenim komisarjem in je bilo odstavljenih zaradi osiguranja njegova in njigovih tovarišev senatorskega mandata nad 500 vrlih slovenskih županov in nad 5000 občinskih odbornikov.
Maribor dobi nov tednik
Maribor, 26 oktobra.
Dne 1. decembra bo začel izhajati v Mariboru nov tednik, ki se bo nazival »Neodvisnost«. Izdajal ga bo poseben konzorcij, ki se je že osnoval, tiskala ga bo Mariborska tiskarna, urejeval pa novinar Stanko Hiti, bivši urednik »Mariborskega Večernika«. Izhajal bo na 4 straneh velikega francoskega formata. Izhajanje novega tednika je že prijavljeno državnemu pravdništvu.
Prodata drevesc in sadik iz sadovnjakov
Maribor, 26. oktobra.
V	veljavo je stopila posebna uredba banske uprave glede prodaje drevesc in sadik iz sadovnjakov Prodajati se smejo sadike in drevesca samo iz onih sadovnjakov in rastlinjakov, ki imajo potrdilo pristojne kmetijske poskusne kontrolne
§ostaje, da v sadovnjaku ni okužbe po kaparju an ’ Jose. Razprodaja sadik je dovoljena le pod pogojem, da je opremljena vsaka cianizirana sadika s predpisano banovinsko zalivko, vsaka desinfek-cirana sadika pa z zalivko lastnika razsadnika. _ Žile sadik morajo bili tudi zavarovane, da se ne posuše. Krošnjarjenje in prodaja sadik po sejmih je strogo prepovedana.
Likvidacija
a
Naprednost?"
Maribor, 26. oktobra.
Maribor je imel to »srečo«, da je bil sedež raznih zavarovalnih blagajn, ki so vse po vrsti skrahirale, pa povzročile zapeljanim ljudem ogromno škodo. Med te je spadala tudi »Naprednost, reg. pom. blagajna v Mariboru« Sedaj nam sporočajo, da je predložil likvidator »Naprednosti« obračun in načrt razdelitve vsega razpoložljivega imetka. vsak prizadet član-upnik bo posebej obveščen o njemu pripadajoči svoti, ki se mu bo obenem nakazala.
Belgrad, 28. okt. AA. Za bivanja dr. M. Sto-jnd.inoviča, predsednika vlade in zunanjega ministra, v tujini, je v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevskih namestnikov imenovan za zasdopnika predsednika vlade in zunanjega ministra notranji minister dr. Anion Korošec.
imeti puško doma in hoditi z njo po cesti, lovske karte pa niso vzeli preveč resno. Mnogi so taki, ki so hodili na nedeljski lov k prijateljem in znancem že leta in leta brez lovske karte. Letos pa jim je prekrižala račune banska uprava. Ta je namreč prav močno interesirana na prodaji lovskih kart, saj tvorijo v njenem proračunu prav čedno postavko. S posebno okrožnico je obvestila vse v poštev prihajajoče oblasti, da naj poostre kontrolo lovcev. In tako se je včerajšnjo nedeljo zgodilo, da so se naenkrat pojavili po revirjih orožniki. Pokanje pušk jim je povedalo, kje se nahajajo vrieti lovci, pa so jim sledili in jih legitimirali. Kontrola je bila za marsikoga usodna. Skoro v vsakem lovišču sta se po ena ali dve puški preselili v rame lovca na ramo orožnika, ker lovec ni imel lovske karte. Puško bo sicer dobil nazaj, zaradi neupravičenega lova pa bo moral šteti 1000 din kazni. Samo mariborskim lovcem so orožniki zaplenili v nedeljo 15 pušk.
Dobrotniki!
Vnovič trkam na vaša usmiljena srca in vas prosim, da po svojih močeh darujete za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Stojimo na pragu zime in potreba zahteva, da nasitimo lačne, oblečemo in obujemo gole in bose ter ogrejemo premražene v slabih zasilnih stanovanjih, kleteh in barakah in vagonih. Največji podpore so vredni nedolžni otroci, kateri pač ne smejo glado-vati in prezebavati, nadalje onemogli in za delo nesposobni siromaki, dočim je ostalim treba preskrbeti dela. To nalogo si je nadela Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora, ker se z razpolagajočimi proračunskimi sredstvi ne dajo kriti ogromne socialne potrebe mesta, nastale v teku izrednih gospodarskih razmer. V slučaju neuspeha započete akcije bi bila mestna občina primorana, da obremeni mestno prebivalstvo z novo davščino, ker je po zakonu dolžna skrbeti za siromašne in , poiskati vire za njihovo vzdrževanje.
Darujte za siromašne in zapuščene otroke, za delo nesposobne siromake in brezposelne vsa, ki | vam je usoda naklonila srečo, da niste odvisni od milosti drugih, da vam ni treba postopati v brezdelju in gladovati in zmrzovati v hudi zimi. Darujte, kar morete, v denarju, blagu, stari obleki in obutvi, kurivu itd. Denar pošljite neposredno mestni blagajni, Slomškov trg 11 (tel. 22-60), naturalne dajatve pa socialno-političnemu oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9 (tel. 27-54).
Ne odlašajte, ampak pomagajte takoj! Kdor hitro da, dvakrat dfi!
Dr. A. Juvan, s. r.
predsednik mestne občine mariborske.
Avtomobilska nesreča
Ptuj, 26. oktobra 1936.
V	soboto 24. t. m okrog 14 se ie pripetila v I tuju avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala mlado človeško življenje. Ob navedeni uri je privozil po državni cesti proli Ptuju iz Ormoža tovorni avto, last trgovca Ignaca Lackcnbacherja v Belovaru. V kabini je sedel šofer Josip Perlička, ki je vodi! avlo. Pred trgovino Erbus je pritekel z desne strani 11 letni učenec ptujske gimnazije. Fant, ki je hotel v istem hipu z naglico presekati državno cesto pred avtomobilom, bi se zaletel naravnost v osj>redje avtomobila, ako ne bi šofer pravočasno opazil preteče nevarnosti, in z bliskovito naglico zavil avto na levo stran ceste. Bilo pa je že prepozno in je prednji del avtomobila zgrabil Kodela ob strani ter ga vrgel pod kolesje. Pri tem je dobil fant hude praske, zlomilo pa mu je tudi nogo nad kolenom. Ponesrečenca so prepeljali ptujski reševalci v ptujsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. — Kakor je policija ugotovila, ne zadene vozača nobena krivda, ker je vozil pravilno po desni strani ceste s predpisano brzino. Krvda te nesreče je edino le neprevidnost fanta samega. Ta nesreča naj služi v 6varilo otrokom in staršem na prometnih ulicah.
Ptuj
Ptuj. 26. oktobra.
Truplo novorojenčka na mestnem pokopališču.
Kakor smo pred dnevi poročali, so našli na mestnem pokopališču truplo novorojenčka moškega spola, ki je bilo le nekaj ur pred najdbo položeno tamkaj na zemljo in lahko zagrebljeno. Policija, ki je takoj uvedla preiskavo za izsleditev brezvestne matere, je imela popolen uspeh. Na Bregu pri Ptuju so izsledili neko Nežo, ki je po daljšem zaslišanju prizala, da je dne 17. oktobra t. 1. povila baje že mrtvega otroka in ga nato odnesla na ptujsko pokopališče. Imenovano so aretirali in predali okrajnemu sodišču v Ptuju.
Kaj je pokazal zadnji mariborski sadni
sejem
Maribor, 26. oktobra
II. Mariborski sadni sejem, ki se je vršil v začetku oktobra, je pokazal, v koliki meri so take ustanove za Štajerce potrebne. Zaradi slabe letine je bilo zanimanje med sadjarji sicer manjše, toda vendar je 9 podružnic in banovinske sadjarske sole s skupno 1023 polovičnimi aragonskimi (amerikanskimi) zaboji z razstavljenim sadjem zbudilo zanimanje dunajskih in pariških tvrdk. Razstavljene so bile tele sadne vrste: kanadke, booskop. bellefeure, baumanova in koks-orange, španske reneta, ananas, zlata permena, mošancelj, bobovec in še nekaj drugih vrst jabolk ter hruška beskovka Od tega je kupila pariška tvrdka Co-nuilles Martin 40%, dunajska Halleger 40%, ostalo so pokupili domačini. Dočim so trgovci plačevali producentom pred sejmom sadje po 1.80—2 dinarja za kg, plačujejo sedaj p’jl>5e vrste po 2.50, boljše vrste pa po 4-4.25 din. Na sejmu samem so pa prodajali kg po 5.30—6 din.
Razstavljajoči sadjarji so sklenili gojiti le najplemenitejše sadno drevje, ker s tem sadjem, kakor so uvigeli, morejo tekmovati po vseh sve-
i
nmzjrma
Danes poslednjič!
MAKTA EGGERTH
Čarobni zvoki
inKdLEllEOi
Ne zamudite!	SHIRLEY	TEMPLE
Zlati kodrčki
nraEKOiaiB
Nepreklicno zadnjič! Slager smeha!
Konfeti
Friedl Czapa - H. Maser - Leo Slezak - R. Romanovsky
mm
Odprav!*eni nedostaSki v tujskem prometu
Maribor 28. oktobra.
Logarski dolini je bila končno po neštetih intervencijah in prizadevanjih Tujsko-prometne zveze v Mariboru priznana ugodnost po § 11 železniške tarife in sicer od 1. novembra 1936 dalje. Kakor znano, imajo po tem § vsi obiskovalci po sedemdnevnem bivanju brezplačen povratek po železnici, morajo pa kupiti pred odhodom pri »Putniku« ali na kolodvonski blagajni potrdilo o bivanju, ki stane 2 Din. Inozemci tega potrdila ne potrebujejo in je merodajen le dan prestopa državne meje, ki je vpisan v potnem listu. Obenem je ministrstvo za promet razširilo vozne olajšave tudi na obisk novih domov na Pohorju in sicer: za obisk Hotel-penzijo-na »Lobnica« na Smolniku pri Rušah in Koče na Kremžarjevem vrhu. S tem so odpravljeni hudi ne-dostatki v našem tujskem prometu na Štajerskem in je naši neumorni Tujsko-prometni zvezi na tem lepem uspehu prav iskreno čestitati. Vse priznanie pa gre tudi slovenskim zastopnikom v vladi, ki so prizadevanja Tujsko-prometne zveze podprli in ji ta uspeh omogočili.
flčsibiirSSšv Sfsrambo!
Ljubljana, 27 oktobra.
Križišče ob Zmajskem mostu, kjer se stekajo Resljeva ulica, z obeh strani pa Sv Pelra nasip, je postalo že nekajkrat pozorišče nezgod in ne-zgodie.
Do prav razburljivega dogodka je prišlo včeraj okrog pol enih popoldne Z ene strani Sv. Petra nasipa je privozil dvovprežen tovorni voz, z nasprotne strani, t. j. iz smeri od kavarne Central pa luksuzni avtomobil. Ravno v trenutku, ko sta obe vozili pnpeliuli pred Zmajski most, se je pripeljal po Resljevi cesti v smeri proti Kopitarjevi ulici kolesar. Kolesar ie prišel pred most v trenutku, ko je s precejšnjo br/.ino prispel tja tudi avtomobil iz smeri kavarne Central Kolesar se je hotel v zadnjem trenutku izogniti na drugo stran, a tja m mogel, ker je od tam pripeljal voznik. Ko je že vse kazalo, da bo kolesar postal žrtev avtomobila, se je rešil na ta način, da je skočil s kolesa na blatnik avtomobila. Avtomobilist je sicer z vso silo zavrl, vendar pa je bilo že toliko prepozno, da je povozil kolo ter ga docela zvi! in siri. Ce bi kolesar ne skočil s kolesa, bi obenem s kolesom prav gotovo tudi on odnesel znatne poškodbe.
Prizor se je odigral z bliskovito naglico ter je povzročil precej razburjenija med slučanimi pasanti. Avtomobilist je vzel kolo s seboj ter je kolesarju obljubil, da mu bo povrnil vso škodo.
tovrith tržiščih. Določili so Sv. Peter pri Mariboru za kraj, kjer se gojijo sadeži teh plemenitih jablan.
Ocenjevalna komisija, sestoječa se iz potih članov-strokovnjakov, je več podružnic tudi odlikovala.
Na istem sejmu so bile tudi čistokrvne štajerske kokoši. Prodajali so peteline po 40— 45 din, kokoši pa po 35—40 din. Kokošierejri so sklenili, da poverijo veleposestniku g. Kunu iz Radvanja gojiiev čistokrvnih štajerskih kokoši. V ta namen je prispevala tudi gornja pariška tvrdka znesek 500 din podpore oziroma nagrade. Te kokoši nesejo letno nad 200 jajc, imajo pa zaradi velike jx>-stave tudi precej mesa.
Sejem je pokazal, da je štajersko gospodarstvo na visoki stopnji. Upravičena je torej zahteva, da se štajersko sadje zaščiti pred manjvrednim iz drugih krajev Jugoslavije, kajti domače sadje uživa v inozemstvu zavidljiv ugled in zaupanje. Naj se tako uspeli sejmi v korist našega, predvsem pa štajerskega gospodarstva še z večjim uspehom prirejajo.
f France Burger
Ribnica, 27. oktobra.
Nenadoma se je snoči raznesla po Ribnici in okolici žalostna vest, da nas je zapustil splošno znanii in povsod priljubljeni posestnik France Burger. Bil je to eden od onih naših starih podeželskih grč, ki je kljub viharnim časom znal vedno izpričevati svoj izrazito katoliški značaj. V tem duhu je vzgojil tudi svoje otroke. Ima tri hčere in dva sina, od katerih je eden notar v Celju, drugi pa direktor gimnazije v Kočevju. Dočakal je visoko starost 97 let m je bil do zadnjega časa čil in svež. Dobremu možu naj sveti večna luč!
Težka nesreča v kovačnici v Grobljah
Domžale, 27. oktobra.
Danes dopoldne se je nekako ob 9 Dovjaku Lojzetu v njegovi kovačnici pripetila težka nesreča.
V	svoji delavnici je varil staro cev. Pri tem, ko je talil neko snov, ki jo je hotel porabiti za varjenje, je nastala eksplozija. Razneslo je cev, pri čemer je dobil Dovjak Lojze težke rrne pod vratom, na desni nogi in na prstih. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik g. dr. Kremžar iz Domžal, nato pa so ga nekako ob pol 10 prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Ne silite pri iskan|u dela v mesta!
Ljubljana, 27. oktobra.
2e od nekdaj se opaža, da proti zimi začne-|o brezposelni pritiskali v mesta, da se tu spravijo v kakršnakoli zavetišča, ali da dobivajo kje prehrano. Večina od teh je res potrebna pomoči^ en usmiljenja, je pa seveda med njimi veliko število postopačev, ki jim ni za dela (in prihajalo v mesto zato, ker je tukaj več pr-Mke za njihove podvige. Pod krinko brezposelnosti sc potem potikajo po mestu ter so v nadlego ■ prebivalstvu in oblastem	ste bO
Naj si bodo h ljudje res potrebni ali pa samo postopači, dejstvo je, da zaposlitve v mestu ne najdejo. Delovni trg je prenasičen z domačimi ljudmi in je nemogoče, da bi dobili dela ljudje iz daljnih krajev ali iz drugih banovin.
Posebno hud naval brezposelnih utrpi vsako zimo Zagreb. Sedaj je banska uiprava savske banovine zaprosila banske uprave ostalih banovin, da razglase, da v savski banovini, posebno pa v Zagrebu ni nobenih izgledov za zaposlitev Zato, da naj se ljudje ne zatekajo v to banovino ali v mesto Zagreb, ker ie policijskim ter orožniškim postajam naročeno, da vsakega takega odpravijo iz občine oziroma o;kraja.
Isti slučaj, kakor z Zagrebom, je tudi z Ljub-S liano.' Semkaj se zatekajo ljudje skoraj iz vse Slovenije; prepričani so, da se bo v Ljubljani že kaj našlo. Navadno pa je to le golo izdajanje i denarja za pot, dočim uspeha navadno m. Zato ; tudi mestno načelstvo v Ljubljani opozarja, da v j Ljubljani sedaj na zimo ni nobenih izgledov za | zaposlitev. Ljudje naj zato ne silijo v mesdo, ker j jih mesto ne bo moglo preživljati, marveč jih bodo oblasti odpravile nazaj v pristojne občine.
Iz Slovenskih goric
Sv Ana v Slov. gor., 27. okt.
Veliki opazovalni stolp gasilskega društva Sv. Ana v Slovenskih goricah je docela dograjen —' lz stolpa je najlepši razgled po vseh obširnih Slovenskih. goricah in daleč čez avstrijsko mejo. Stolp je eden izmed največjih v dravski banovini in je visok 23 metrov, stoji pa na 368 m visokem hribu, la stolp bi bil tudi primeren za izletnike, ker je ena izmed najraztflednejših točk v tej okolici.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da nam je v ponedeljek, dne 26. oktobra ob sedmih zvečer, v 97. letu starosti, umrl naš predobri oče, stari oče in tast, gospod
FRANCE BURGER
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne ‘28. oktobra ob treh popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Ribnici.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ribnica, Celje, Kočevje, dne 27. oktobra 1936.
France, notar v Celju, Anton, gimnazijski direktor v Kočevju, sinova; Ivana, Ana por. Sbrizaj in Marija, hčere; Brna roj. Murgel in Anika roj. Podboj, sinahi; Sbrizaj France, zet; vsi vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana danes
KoJedar
Danes, torek, 27. oktobra: Sabina.
Jutri, sreda, 28. oktobra: Simon in Juda.
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, G-osposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Občni zbor Pomočniškega zbora združeja trgovcev v Ljubljani bo nocoj ob pol 20 v Trgovskem domu. V slučaju, da bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje ob vsaki udeležbi.
Z velikimi slovesnostmi so pravkar zaključili v Budimpešti Lisztove slavnosti, to je 125 letnico njegovega rojtsva in 50 letnico njegove smrti. Zaključena prireditev je bila izvajanje njegovega oratorija Kristus. Ta oratorij ponovita Glasbena Matica in Ljubljanska Filharmonija v ponedeljek, na Vernih duš dan dne 2. novembra ob 20. Koncert je mišljen kot ljudski koncert in so sedeži na razpolago od 10 do 20 Din v Matični knjigarni. Vsa stojišča so na razpolago izključno le dilaštvu in stane stojišče 3 Din. Dijaki se morajo izkazati s svojo dijaško knjižico ali z indeksom.
Nove esperantske tečaje za prometno osebje, trgovska nameščenstvo, delavstvo in mladino, do otvoril klub Esperantistov v Ljubljani ob zadostnem številu interesentov. Tečaji se bodo vršili po želji lahko v popoldanskih ali večernih urah. Sporočite pristop in svoje želje klubu Esperantistov v Ljubljani ali pa se osebno zglasite v klubovem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7/1.
Proslava češkoslovaškega praznika ▼ gledališču. Češka Obec, Češkoslovaška Liga in Zveza vojnih dobrovoljcev pozivajo svoje člane, da se udeleže slavnostne predstave v proslavo češkoslovaškega praznika v torek zvečer ob 20 (27. oktobra) v Narodnem gledališču. Dramsko gledališče vprizori ta večer češko vojno dramo »Konjeniška patrola«, ki prikazuje borbo češkoslovaških legionarjev na povratku v domovino. Dvignite vstopnice že pri dnevni blagajni.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20 uri Torek, 27. oktobra: »Konjeniška patrola«. Slavnostna predstava v proslavo ČSR praznika. Sreda, 28. oktobra: »Kralj Lear«. Red Sreda, četrtek, 29. oktobra: »Florentinski slamnik. Red A. Petek, 30. oktobra: »Za narodov blagor«. Gostovanje v Celju.
Sobota, 31. oktobra: »Kvadratura kroga. Premierski abonma.
OPERA
Začetek ob 20 uri Torek, 27. oktobra: Zaprto.
Sreda, 28. oktobra: »Hoffmannove pripovedke«. —
Premierski abonma, četrtek, 29. oktobra: »Dvojno knjigovodstvo«. — Opereta. — Red Četrtek.
Drama
Proslava češkoslovaškega praznika v drami
V	torek 27. t. m. bodo odigrali v drami za red B Langtirjevo vojno dramo »Konjeniška patrola«. Odersko učinkovito zasnovano dejanje je prežeto z toplo človečnostjo in slika neomajno tovarišijo raed šestimi tovariši, češkoslovaškimi legionarji, za časa vojne. Odlične kreacije vseh sodelujočih so pripomogle drami do popolnega uspeha. Delo prištevajo med najboljše drame. Režiser: B. Kreft.
Za red Sreda bodo igrali v drami 28. t. m■ Shakespearejevo tragedijo »Kralj Lear«. Ta geni-jalna Shakespearejeva umetnina predstavlja tragedijo zaupljivega očeta? ogoljufanega za otroško hvaležnost. Zasedba premierska. Režiser:	Ciril
Debevec.
Opera
i y■ sre<^° t. m. bodo vprizorili v operi prvič letošnjo sezono znano Offenbacbovo opero »Hoffmannove pripovedke« pod muzikalnim vodstvom g. Nika Štritofa. Predstava bo za premierski abonma. Offenbachova glasba je navdahnjena z Vol-taireovim duhom, prosta, prešerna, vedra, svetla in duhoviti. Učinkoviti libreto te fantastične opere je napisal Jules Barbier. Zasedbo glavnih partij objavimo jutri.
Mariborsko gledališče
Torek, 27. okt. ob 20: »Ciganski primaš«. Red A.
Sreda, 28. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 29. oktobra ob 20: »Živi mrtvec«. Red C. Znižane cene.
Prva ponovitev operete »Ciganski primaš«, ki je ob sobotni premieri popolnoma uspela In pri kateri je mariborsko občinstvo sprejelo s .toplimi 6impatrjami novo pevko Jelko Igličevo, bo danes, v torek, 27. oktobra, Za red A.
Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Ta znana, z veliko duhovitostjo in lahkotnostjo pisana komedija mnogih zapletljajev in situacijske komike, bo prihodnja dramska premiera. Prevod je Zupančičev. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič, zaposlen pa je malodane ve« an*ambl
Milan Skrbinšek, odlični ljubljanski režiser in igralec, ka je svoj čas deloval nekaj časa tudi v mariborskem gledališču, proslavi 25 letnico svojega umetniškega delovanja tudi v Mariboru ter bo v to svrho gostoval v kratkem.
Sadna razstava v Škofji Loki
Delavna podružnica SVD v Škofji Loki je priredila v nedeljo dne 25. t. m. izredo lepo uspelo sadno razstavo. Podružnični odbor (gg. Kalan, Grum, Sovre, Hafner, Rojc) je z veliko vnemo in' razumevanjem organiziral razstavo, ki je tako lepo uspela. Težko je bilo to delo izvesti v letošnjem letu ko sadje ni tako dobro. Razstavo so si ogledali predsednik SVD g. Humek in tajnik Kmetijske družbe g. Kafol, ki je imel dopoldne po deveti "Mši zelo jx3UČno predavanje. Razstava je dosegla popolnoma namen v vseh ozirih. Določil 8e je: »Sadni zbor v Škofje Loški okolici«. Poleg nekaterih poletnih sort jabolk je predavatelj opisal v sredini dvorane razstavljeni izbor najboljših jabolk, kakor: Bojkovo jabolko, Jonathan, bobovec, Bnumanova reneta, ontariok. Šampanjska reneta, Boskopski kosmač, carjevič, Besniška voščennka, mošanegar. Od hrušk: Vinska močnica, kleržo. Sadje je bilo razstavljeno v telovadnici šole v Škofji Loki.
Letalski napad na Ljubljano
Ljubljana, 27. oktobra.
Po nalogu vojnega ministrstva se bo vršila , tudi letos vaja o letalskem napadu na Ljubljano in o pasivni obrambi prebivalstva.
Pred glavno vajo, za katero bodo objavljena še jjosebna navodila za postopanje ljubljanskega prebivalstva se bo izvedla nočna predvaja radi vežbanja »vzbune« (alarmiranja) ustavitve vsega prometa po ljubljanskih ulicah, ukinitve javne in privatne razsvetljave ter prestanka nevarnosti.
V	zvezi s tem in v sporazumu z upravo policije v Ljubljani se izdajo naslednja navodila za vedenje prebivalstva Ljubljane za nočno predvajo, ki bo dne 27 oktobra 1936.
Znak »vzbune« se bo objavil z 2 topovskima streloma na Gradu, z tulenjem siren, piskanjem železniških lokomotiv ter z rogovi na raznih vzvišenih točkah mesta. Ta znak bo trajal 2 minuti.
Takoj ob početku znaka »vzbune« se bo zatemnila (v resnem primeru ukinila) javna razsvetljava.
V	vseh privatnih hišah, uradih in lokalih 6e morajo vsa okna zapreti in zastreti, ter luči ugasniti, reklamna razsvetljava pa ukiniti. Ves promet po ulicah se mora ustaviti. Prebivalstvo po ulicah in lokalih ostane mirno in kar najbolj zavarovancu na svojih mestih, kjer se bo nahajalo v tem tre-* nutku; vsa vozila na ulicah se morajo ustaviti —
tudi tramvaj, potniki pa ostanejo izjemoma v vozovih cestne električne železnice. Luči na vseh na mestu stoječih vozovih se morajo zastreti (za kar se mora že preje vse potrebno ukreniti). Vozila, ki morajo iz javnih službenih ozirov voziti, morajo imeti strogo zasenčene luči. Za razsvetljavo v hišah in lokalih naj bodo pripravljene sveče ali žepne svetilke.
Gledališke in kino predstave ter koncerti se vrše nemoteno. Zbiranje pred temi lokali ali zapuščanje istih za časa vaje je seveda prepove dano.
Zatemnitev bo trajala do 10 minut, nakar bo dan znak »prestanek nevarnosti« z zvonenjem velikega zvona na Gradu, ki nru sledi zvonenje samo velikih zvonov vseh cerkva v mestu. Vzpostavljena bo normalna razsvetljava, v mestu bo nastopilo zopet redno življenje.
Kdor se ne bo ravnal po teh navodilih in se ne bo pokoraval pozivom organov javne varnosti, bo v smislu naredbe kr. banske uprave dravske banovine Pov. II. D. Z. No. 3548/1 z dne 12. okt. 1935 kaznovan z globo 10 do 1000 dinarjev, ob neplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani.
dne 24. oktobra 1936.
Celjske novice
Celje, 26. oktobra.
Smrt vzorne slovenske žene. V soboto je umrla na Gomilskem in bila danes [»kopana gospa Julijana Cukala, vdova po bivšem posestniku, tr-] govcu in županu na Gomilskem, ki je umrl 1913 leta. Pokojna je dosegla visoko starost 88 let in jo bila mati stolnega dekana mariborskega preč. g. dr. Cukala; veletrgovca, veleposestnika in župana v Sv. Juriju ob Taboru g. Maksa Cukala in gospe Amalije Loger, hotelirke v Hrastniku. — Pokojna je vzgledno vzgojila svoje otroke ter je bila znana kot velika prijateljica duhovnikov tor dobrotnica cerkve in revežev. Njeno smrt objokujejo vsi, ki so jo jx>znali, posebno pa številni prijatelji in znanci Cukalove družine. Pokopali so jo danes ob veliki udeležbi občinstva
Iz Škofje vasi pri Celju nam poročajo o izidu občinskih volitev: Volitve so bile tudi v naši občini zelo živahne. Pred volitvami se je mnogo agitiralo z naše kakor tudi z nasprotne strani. Rezultat volitev pa je silno presenetil nasj>rotnike, saj je dobil nosilec naše liste J. Samec 481 glasov, Okornova lista pa samo 190. Navdušenje volivcev se je v nedeljo proti večeru stopnjevalo in je doseglo svoj višek, ko je bil znan rezultat. Na-inah je zaigrala domača trnoveljska godba, s hribčkov so pa začeli odmevati streli topičev, nebo pa so razsvetljevale ognjene kače. Sprevod je krenil iz Škofje vasi pred občino, kjer je množica nestrpno pričakovala razglasitev uradnega rezultata, kar se je zgodilo ob 8 zvečer. Škofja vas je
rojstna vas dveh Jevtičevih j)oslancev Navačana in Prekorška.
Lep zgled politične in slovenske zavednosti
je pokazala pri nedeljskih občinskih volitvah — Svetina na Celje, ki spada pod teharsko občino. Od 144 upravičenih volivcev je glasovalo 110 mož in fantov in to za listo JRZ 109, za opozicijsko listo pa 1 cel volivec. Tokrat se Svetina ni prvič izkazala. Lansko leto pri znanih petomajskih volitvah je glasovala za Jevtičevo listo skoro samo volivna komisija, saj je bilo oddanih glasov le 11, vsi drugi so abstinirali in ostali doma, čeprav sta se takrat oba Jevtičeva kandidata Prekoršek in Stante z vso silo pulila za glasove. Svetinčnne pa je vedno vodila zdrava pomet in niso do sedaj še nikdar nasedli vsiljenim voditeljem ter so bili vedno v taboru dr. Korošca. Takim volivcem vsa čast!
Konj prebil šolarju glavo. Ko je v nedeljo 8 letni Zajc Alojz, sin pismouoše v Braslovčah pasel živino, ga je brcnil konj in mu zdrobil glavo. Poškodba je smrtno nevarna.
Surov napad. Ror Ivan, 43 le!ni sin posestnice, iz Belega j>otokn pri Šmarju je postal žrtev napadalca; napadel ga je Franc Žale j iz Lemberga, ga vrgel trikrat na tla in ga močno poškodoval |>o glavi in nogah.
Nesreča športnika. Majeriču Slavku, 15 letnemu sinu mizarskega mojstra je pri treningu na igrišču SK Jugoslavije priletel v glavo disk ter mu prebil čelo. Oddan je bil v domačo oskrbo.
Občni zbor Družbe sv. Rafaela
Ljubljana. 27. oktobra
Včeraj popoldne j'e devetič polagala obranin svojega plemenitega in uspešnega dela naša prva organizacija za izseljeništvo Rafaelova družba. — j Občni zl>or je otvoril in vodil predsednik župnik ; p. Kazimir Zakrajšek, ki je po uvodnem pozdra-: vu podal besedo tajniku Premrovu.
Tajniško poročilo je zgovoren dokaz ogrom-! nega dela, ki ga je izvršila Rafaelova družba v preteklem poslovnem letj: skozi družbi no pisar-i no je šlo preko 220 dopisov. Družba ima lasten j mesečnik, ki se tiska v 2000 izvodih na 8 straneh.
Od tega gre v inozemstvo 1500 izvodov na 152 ! skupnih naslovov, tako da čita »Rafaela« okrog 80.000 slovenskih izseljencev. Tajnik je najavil izdajo prvega izseljeniškega adresarja, v katerem bodo popisani vsi slovenski izseljenci. Iz vsega tajniškega poročila se vidi, kako važna celica je ta družba, ki poživlja zveze z našimi izseljenci in domovino ter potom svojega mesečnika seznanja med seboj tudi izseljence same.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal kanonik g. Vole, izkazuje 387.000 din denarnega prometa. Dohodkov je bilo 109.382 din izdatkov pa 107.088. Večji del dohodkov izvira seveda iz javnih |iod-por. — Med izdatki pa zavzema najvišjo postavko izdajanje »Rafaela«, ki je stal družbo letno 15.700 dinarjev.
Po blagajniškem poročilu je bila dana odboru razrešnica, nakar je podal župnik p. Zakrajšek predsedniško poročilo. Takoj uvodoma je predlagal zahvalne pozdrave vsem, ki so podpirali družbo, posebno ministru notranjih zadev g. dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu. Predsednik je nato ugotovil, da pomeni preteklo poslovno leto za družbo najplodovitejše delo od njenega devetletnega obstoja. Da pa bo delo še uspešnejše je treba zainteresirati za Rafaelovo družbo širše plasti naroda. Prvi nadaljni korak za to bo Izseljeniški institut.
Sledile so volitve, pri katerih je hil z. malenkostnimi spremembami izvoljen stari odbor, v katerem so: p. Kazimir Zakrajšek, odvetnik dr. Vladislav Pegan, katehet Josip Premrov, Jože Rozman, kanonik Vole, Franc Miklavčič, Valentin Tomc, Julij Slapšak, dr. Dokler. Anton Marinček. Josipi na Klemenc, Ivan Škafar, Anton Kastelic, župnik z Jesenic, Anton Mrkun, župnik iz Dobrepolja, minister v p. Jože Gostinčar in Janko Žagar.
Pri slučajnostih je g. Škafar predlagal, naj
se z ozirom na posebno pereče izseljensko vprašanje v Prekmurju ustanovi ondi poseben odsek Rafaelove družbe.
Kmalu po 6 je predsednik p Zakrajšek za-1 ključi! krasno uspelo zborovanje.
Smučarji so že sredi dela
Naročajte in širite »Slovenski dom!"
Sicer bo treba še malo počakati, da bodo prišli smučarji do svojih polnih pravic, kajti posamezniki, ki že sedaj ob sobotah strašijo z dilcami po vlakih, so malo prezgodnji. Za naše gorenjske tekmovalce pa itak vemo, da so trenirali skoraj celo poletje. Ko je bil ves športni svet obrnjen v Berlin, so naši tekmovalci našli sneg, kjer so prirejali svoje slalom-tekme. Prišel pa je že čas, da bo treba dilce malo pripraviti in pregledati. Svojo zimsko opremo, če morda le kaj ne manjka in če se v svojem poletnem spanju ni kaj pokvarilo.
Pa ne samo oprema, tudi sebe samega je treba pregledati in se pripraviti. Kite, mišice, sklepi so postali ohlapni in nemočni, Tudi pljuča je treba okrepiti. Za vse velja enak program. Za začetnika še bolj potreben, da se razgiblje kot za starega, rutiniranega tekmovalca. Smučanje je namreč šport, ki gre zlasti začetniku močno v kosti in težko bo začetniku, ki se ni prav nič pripravil. Toda naši , smučarski klubi v Ljubljani se zavedajo teh po-j treb in imamo več pripravljalnih tečajev za smu-
i	čarsko gimnastiko
Smučarske ture v telovadnicah
Zanimiv je pogled na en večer teh pripravljalnih tečajev. Imenujemo ga lahko kar pravo smučarsko turo, zaenkrat sicer samo v sobi. Najprej dolg izpadni korak po celi telovadnici, enojni, dvojni korak, odriv z rokami, vse prav tako, kot da gre že čislo zares Vsem postaja že vroče in že letijo nepotrebni sweatri in srajce v kot. Zdaj gre navkreber, korak je težji in odriv z rokami močnejši. Pomagati si je treba z postopnim in na-vzkriinim korakom. Hvala Bogu, sedaj smo že na vrhu! Počep in smuk! V počepu je treba ostati prožen in gibčen, treba je prožiti v kolenih, treba je pljužiti — že gre prehitro — in napraviti zavoj, obtežiti levo nogo, nato še desno. Nato pa še drsalni korak, ja, da ne pozabimo prečnih in terenskih skokov. Da, na vse se je treba pripraviti. Obisk pri eni takih telovadnih ur je nadvse zanimiv in je kar veselje pogledati, ako se vsi zavzamejo in kako sledijo poveljem. Prav gotovo je. da bo vsak, ki bo napravil tak smučarski tečaj pripravljalnih
vaj, stopil na sneg in na dilce z veliko večjo gotovostjo, kot pa oni, ki o tem nič ne ve.
Tudi organizatorji pridno na delu
Prav tako kot je živo v telovadnicah, je razgibano tudi za zeleno mizo, kjer delaj tihi in mnogokrat malo poznani delavci. Eden takih mejnikov, upajmo, je bil tudi nedeljski kongres zimskih športnih delavcev, Že preteklo zimsko sezono je naša Zimskošportna zveza uvidela veliko potrebo, da se k organizaciji našega zimskega športa pritegne čim več javnih delavcev, ki naj s svojim svetom in z delom pomagajo, da bomo naš zimski šport dvignili na ono višino, na katero ga lahko postavimo.
Namen kongresa je bil, poiskati in določiti smernice, po katerih naj se: spopolni delo za po-vzdigo in razvoj našega športa, izboljša organizacija v našem športu in prilagodi za nove naloge, spopolni tehnični ustroj v našem delu, pritegne mladino v naše vrste v večji meri, vzbudi za naše delo zanimanje širših mas v narodu, uredi športno udejstvovanje, da bo v dobrobit in korist naroda in da končno preustroji in spopolni delo v naši vrhovni organizaciji JZSZ.
Delo, ki si ga je naložila naša JZSZ je veliko in težko, toda prav tako potrebno. Ravno smučarski šport je ona panoga telesnega udejstvovanja, k» je pri nas vzbudila največ zanimanja in za katero res lahko rečemo, da postaja naš narodni šport. Saj imamo pri nas vse terenske predpogoje in lahko tudi z ponosom gledamo na naše tekmovalce, ki so nas kdaj zastopali v inozemstvu. Če bo prišla k temu še dobra organizacija, potem moramo uspeti v vsakem pogledu. Načrt, ki si ga je zastavila naša Zimskošportna zveza, je velik in obširen in se bojimo, da ga ne bo tako lahko realizirati. Vendar gledamo na započeto delo z velikim upanjem in je naša velika želja, da bo ta kongres športnih delavcev dal kar največ pozitivnih uspehov in da bo mejna točka k novemu razmahu v našem športu.
Od tu in tam
Predsednik vlado dr. Stojadinovič je včeraj odpotoval v Ankaro, kjer se l*o udeležil proslav turškega narodnega praznika in razpravljal s turškimi predstavniki o vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Na belgrajski postaji so se od Stojadino-viča poslovili skoro vsi ministri.
V radikalni poslanski klub je vstopil poslanec Pavle Gajič, dosedaj v skupini neopredeljenih. Radikalni klub dobiva s tem spet številko deset članov in se more odslej sj>et jx>tegovati za mesta v raznih odborih. Pred nedavnim je poslanec Oto Gavrilovič izstopil iz radikalnega kluba in prestopil v klub JRZ.
Občinske volitve so bile v nedeljo tudi v 77 občinah na Hrvatskeni. Kakor je bilo pričakovati, je povsod zmagala lista bivše HSS, v nekaj občinah celo take, ki jih dr. Maček urrrino ni priznaval za svoje. Le v Srbskih Moravicah je zmagala lista JRZ, dočim so tukaj mačkovci nastopali skupno s SDS.
Včeraj so r Zagrebu zaprli letošnji velesejni.
Pravijo, da ga je obiskalo nad 100.000 ljudi. Prihodnje leto bodo priredili dve razstavi, spomladansko in jesensko .
Prav zanimivo razpravo so imeli včeraj v Zagrebu. Sodišče je obravnavalo primer, ki je naj-brže prav redek. Univerzitetni profesor je fizično napadel svojega tovariša. Dr. Ježič je ob priliki prihoda bolgarskih veterinarjev v Zagreb, vpričo drugih zelo nedostojno označeval znanstveno delo svojega tovariša docenta dr. Tomačeca. Pozneje ga je s takimi besedami napadel tudi v veterinarski bolnišnici. Ko je docent pozval dr. Ježiča, naj se brzda, je ogorčeni profesor skočil na docenta in ga pobii na tla. šele uslužbenci so ga rešili iz rok divjega profesorja. Seveda je morala poseči med razborite univerzitetnike sodnija in potolažiti dr. Ježiča s 1500 dinarji denarne kazni in 25 dnevi zapora, pogojno na 1 leto.
Sedem dni zapora je potegnil v Zagrebu nek vnet kvartopirec, ker je svojega tovariša pri kartali nahrulil, češ da karte »krivo meša«. Sprla 6ta se pa zaradi tega. ker se nista mogla zediniti za dolg, ki ga je obtoženec naredil pri tožitelju.
»Društvo Zagrebčanov« — inženirji, obrtniki in trgovci so naslovili na bansko upravo in na župana v Zagrebu posebno vlogo, v kateri se ba-vijo s kvarnimi posledicami odpadkov, ki se stekajo v Savo iz čistilnice trboveljskih rudnikov. Plavijo, da so oblasti v tej zadevi že nekajkrat odredile izboljšave, vendar so ostale vse te odredbe le na papirju. Zanimivo pa je dejstvo, ki so ga Zagrebčani navedli v svoji poslanici, da siromašni ljudje nabirajo iz struge Save premog, ki je trboveljskega izvora. Na čisto preprost način naberejo tako letno pri Zagrebu okrog 400 vagonov drohnega in 10 do 15 vagonov debelejšega premoga. Najbolj se pa pritožujejo ribiči, ker se jim lov ne izplača več, in tisti, ki so iz struge Save izvažali mivko. Pravijo, da je s tem oškodovanih veliko število ljudi. Zahtevajo, da oblasti poskrbe za odpravo tega, če pa TPD ne bo hotela popraviti škode, pa naj se odpovedo vse dobave premoga za Zagreb.
Jugoslovanski, češkoslovaški in romunski brodarji na Donavi so se Rporazumeli. da bodo tesneje sodelovali pri prevažanju po Donavi. Njim nasproti je bila že pred nekaj leti ustanovljena skupina Nemčije, Avstrije in Madjarske, ki se je otresala konkurence ne samo z iioljšo organizacijo, temveč tudi s cenami, ki so jih zregulirali in znižali na ta način, da so medsebojno izine-njavili osebje. Temu zgledu so sedaj sledili tudi Jugoslovani s Čehi in Romuni.
Preko Donave bodo v kratkem začeli graditi nov most, ki sta se zanj sporazumeli Jugoslavija in Romunija. Obe bosta nosili sporazumno vse stroške. Most bo vezal na naši .strani mestece Kladovo s Turnom Severinom na romunski strani. Načrti predvidevajo, da bo most gotov 1. 1941.
Dva zagrebška trgovca sta na lastne stroške začela graditi ljudsko šolo v Trnovici na polotoku Pelješcu. Prihodnje leto bo že dovršena in posvečena .spominu prvega hrvatskega kralja Tomislava.
Komaj je izšla nova nredba o kmečkih dolgovih! so se že začeli oglašati v Vojvodini kmetje in plačevati svoje dolgove denarni«! zavodom še preden je uredba stopila v veljavo. Nekateri denarni zavodi so pristali celo na to, da znižajo dolgove za 20%, če jih dolžniki takoj v celoti poravnajo.
Tudi v Karlovcu se je dosegel med stavkujo-čiml mestnimi uslužbenci in med občino spora7.um.
Dosegli so spoštovanje osemurnega delavnika. Vse nadure pa bo morala občina plačevati 50% višje.
Iz Šibenika vozijo parniki na vse strani drva.
Velike količine jih pošiljajo v Južno Ameriko, dalje
v Nemčijo in Anglijo.
V Bakru bodo natovarjali na ladje železno rudo, ki jo bodo prodajali v Nemčijo in Anglijo. R”do bodo kopali na Petrovi gori na Hrvatfikem, za kar
bodo obnovili opuščene rudnike.
Tudi Hrvatje so se naveličali ciganske nadloge,
ki je tam še bolj domača in še bolj razmnožena kakor pri nas. Zadnje čase so imele oblasti z njimi mnogo dela, ker so se pni vsaki priliki izkazali zveste svoji naravi kot zločinci in varljivci. V Ivancu so pred dvema dnevoma orožniki komaj ukrotili cigansko bando, ki je imetla na vesti več vlomov. Tri dni so jih morali preganjati po gozdovih. Ljudje pa zahtevajo, da jih oblasti poženejo kamorkoli ven.
te pred leti so imeli v Zagrebu prav zanimiv časopis, katerega obstoj se je opiral na vire, ki so prihajali v roke izdajatelja na prav svojski način. Izdajatelj je pošiljal k ugllednim Zagrebčanom svoje ljudi, ki so izsiljevali od njih velike vsote denaria pod grožnjo, da bodo sicer izdali v javnost nekatere nečedne zadeve. Posel je bil donosit. Končno pa je le posegla vmes policija in fot ukinila. »Senzacija« — tako se je list imenoval — pa se je porodila v drugo, pa je doživela prav enak konec kakor prva. Ostali so pa ljudje, ki so se navad:1i lahkega življenja in se niso mogli sprijazniti z ukinitvijo. Bavili so se z izsiljevanjem naprej. Enega takih je policija v Zagrebu prijela.
Ustrelila se je v Zagrebu žena nekega obrtnika,
ker sta se z možem sprla zaradi — plašča.
Za 400.000 dinarjev odškodnine je tožil v Varaždinu neki Stjep&n Wolf zdravnika dr. Iljaniča zaradii strokovnega mnenja, ki ga je kot sodni zdravnik podal na sodišču. L. 1918 je bil blizu Varaždina izvršen uboj, vendar sodišče ni moglo zaradi pomanjkanja dokazov nobenega od obtožencev obsoditi. Po štirinajstih letih pa so truplo ubitega ponovno izkopali in je zdravnik dr. Iljanič ugotovil, da je bil nesrečnež ubit z vojaško puško. Na podlagi te ugotovitve je bil »pet aretiran Wolf in zaprt v preiskovalnem zaporu nekaj mesecev. Toda spetv je bil zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Zdaj pa je tožil zdravnika za odškodnino. Sodišče pa ie zdravnika oprostilo.
Požlahtnfevanje nemškega
plemena
V	IX. poglavju svojega znanega dela »Mein Ka-nrpf« razviija Hitler teorije o čiščenju nemške rase od kvarnih zunanjih in notranjih primesi. Njegove ideje so imele v praktičnem udejstvovanju za posledico izgon Judov iz vseh javnih služb in zakonito uvedbo sterilizacije »manj vrednih« in »nečistih« državljanov. Namen nemške sterilizacije je, izločiti vse telesno in duševno inferiorne elemente, bodisi da so Arija ali pa tudi ne. Sistematična sterilizacija se je začela v Nemčiji že prva leta Hitlerjevega kancelarsiva.
V	ta namen je bilo ustanovljenih v Nemčiji 105 dednostnih in zdravstvenih sodišč (»Erb- und Oesundheitsgerichte«) m 26 prizivnih sodišč (»Obergerichte«).
Po uradni statistiki, ki je objavljena v reviji »Deutsche Justiz« (za prvo polovico 1. 1935), so dala oblastva nalog za sterilizacijo za 85.000 oseb obojega spola. Od teh nalogov jih je bilo izvršenih 75%, ostalih 25% pa je bilo na osnovi priziva ustavljenih. Uradni tolmači nemškega sterilizacijskega zakona Guli, Riidin in Riittke pa ugotavljajo, da bi bilo treba v Nemčiji sterilizirati
najmanj 1,200.000 oseb, to je do 2% vseh nemških prebivalcev.
Druga oblastva gredo še bolj daleč. Tako sc je n. pr. hamburško sodišče izjavilo, da je število dedno bolnih mnogo večje, nego so ga navedli omenjeni trije strokovnjaki (»Juristische Wochenschau« št. 19.135). Sterilizacijski zakon se izvršuje v popotnem nasprotju s splošno priznanim zdravniškim stališčem. Res, da specificira neke bolezni in defekte, kakor dedno bo-žjastnost, kretmizem, krcnično dipsomonijo, ki jih kratkomalo prepušča zdravniški operaciji, toda pri večini bolezni vlada velika samovolja in zmedenost. Mnoge duševne bolezni so posledica raznih možganskih okvar, pa jih zaikon ne glede na to, da so nededtjive in neprenosne, stavi med obvezne primere sterilizacije. Nihče se ne briga za to, da bi skušal dognati, je li obolelost podedovana ali pa izvira od slučajne poškodbe posameznika. — Tudi glede defekta samega so zdravniki različnega naiziranja. Mestni zdravstveni svet v Reichenbachu na Saksonskem se je na pr. izjavil, da bi bilo treba sterilizirati vse zaostale šoloobvezne otroke (»Der Erbarzt«, priloga lista »Deutsches Aerzteblatt« od 21. jul. 1934). Neko nazijsko sodišče izjavlja v listu »Deutsche mcdizinische Wochenschrift« št. 28, l. 1933, da bi bito treba več let zapovrstjo sterilizirati najmanj
20.000 šoloobveznih otrok. Isti pisec piše v isti številki, da bi bilo treba sterilizirati 70.000 do
90.000 gojencev nemških dobrodelnih mladinskih zavodov in to samo tiste, ki so dovršili 10. leto. Sodišča pogosto ne razlikujejo med duševno defektnostjo m navadno duševno zaostalostjo ali topoumnostjo otroka. Nekatera sodišča zahtevajo sterilizacijo celo pri takih obokih, ki se štejejo nesposobne za izvrševanje vsakdanjih življenjskih dolžnosti. Prizivno sodišče v Kielu je proglasilo neko 15 letno deklico, ki je ponaredila šolsko izpričevalo, v katerem je bila označena kot zaostala, za »slaboumno«, češ, da je njena potvorba izpričevala tako nerodna, da že
samo to priča o slaboumnosti. In deklica se je morala podvreči sterilizaciji. (»Jurist. Wochen-schrift« št. 39, 1935.) Isto sodišče je izdalo nalog za sterilizacijo nekega mladega človeka, ki se je lahkomiselno oženil, in isti dan za nekega starejšega možakarja, ki se mu ni posrečilo najti nevesto. (»Jur. Wochemschrift« št. 49, 1935.) -Ista zbroda velja glede »psihapatičnosti« in »moralne defektnosti«. Sodišče v Freiburgu je izjavilo, da je moralne pohabljence treba prav tako sterilizirati, kakor mentalne in da je vsako razpravljanje o tem odveč. (»Jur. Wochenschrift« 1935.)
Steriliziranih je bilo tudi mnogo oseb, ki imajo samo
navadne telesne napake,
kakor , zapletene prste, betasta stopala. Samo, če more oseba dokazati, da njena okvara ni podedovana, marveč dobljena od zunaj, je izvzeta od prisilne sterilizacije. Tako ima n. pr. nemški minister za prosveto in propagando dr. Goebbets od rojstva betasta stopala, pa ima kljub temu dva zdrava otroka, zato se mu ni bilo treba podvreči sterilizaciji.
Sladkorna bolezen ne spada pod nemški sterilizacijski zakon. Toda tudi zanje zahtevajo neka oblastva operacijo. List »Vertrauensarzt und Krankenkasse« št. 4 1934, priporoča, naj se taki bolniki prostovoljno dajo sterilizirati, če pa tega nočejo storiti, naj se jim odvzame vsaka zdravniška pomoč na račun državnih blagajn. »Nemški narod«, piše omenjeni list, »nima nobenega interesa na tem, da bi diabetikom dajal kako podporo, kajti njihovo zdravljenje je, kakor znnino, zelo drago.«
Sterilizacija ženskih oseb je mnogo resnejša in nevarnejša zadeva, kakor sterilizacija moških Prof. Gauss, ravnatelj ženske univerzitetne klinike v Wurzburgu, opisuje v »Miinchner med. Wochenschrift« št. 3, 1935, hude duševne in telesne bolečine, ki jih trpijo ženske po sterilizaciji. Pravi, da so mnoge izmed njih prave »jamrner-gestalten«. Po njegovih navedbah znaša med operiranimi ženskimi osebami
umrljivost samo med krepkejšimi do 2%,
medtem ko med telesno in duševno defektnimi znaša do 5%. K temu pa niso prišteti razni slučajni primeri komplikacij, ki nastanejo po sterilizaciji. Tako je od 22.000 ženskih oseb, ki so bile sterilizirane 1. 1934, 1400 operirank umrlo.
Avtoritarski značaj nazijskega režima seveda onemogoča ali pa vsaj zelo otežkoča javno kritiko državne zakonodaje. Kljub temu pa se ob raznih priložnostih vendorle slišijo previdno zakrinkani pomisleki zoper kruto poseganje v človeške osebne pravice, zlasti v vprašanju sterilizacije, kjer gre za človeško življenje, ki je vsakomur najdražji in nenadomestljiv zaklad. In kdo bo odgovarjal za vse tisoče življenj, ki bodo žrtvovana na račun nezanesljivih eksperimentov povojnih »Fiihrerjev«? Da niti somi poklicni izvrševalci tega nekrščanskega zakona ne verjamejo v njegov uspeh, dokazujejo odgovori lista »PsYchieitriscb-neurolog*sche Wochcnschrift« št. 52, 1934, kjer čitarno takele izogibljive opazke:
Novi guverner Klajpedc Juras Kobilius.
»Nemogoče je podati tako daleč segajoče mnenje«, »za več pokolenj še ne bo vidnih uspehov«, ‘ »nemara čez kakih sto let«, »nobenih indikacij ne moremo dati«, »na to ni mogoče odgovoriti« itd.
:
f i
fc. ‘V Šs'	'	"š'	''	'*	*■;
.
Razvaline kaiedrale v Batumu, na kaierih iriumfira ruski komunizem.
Kače na parniku
Mlada znanstvenica Silvia Hart, voditeljica oddelka za plazilce v newYorškem zoološkem zavodu, si je pred tedni rezervirala kabino na »Amazoniji«, ki je odhajala iz Buenos-Airesa v Trinidad Plovidba je sprejela potnico samo pod pogojem, da ne bo ničesar pravila o strupenih brazilskih kačah, ki jih je imela zaklenjene v kovčegu. A drugega večera po odhodu parnika je bila ta skrivnost nepričakovano m tragično razkrinkana. V jedilnico, kjer so bili zbrani potniki, je nenadno planil lepo opravljen mladenič in se zgrudil s krikom: »Na pomoč! Umiram!« — Ladijski zdravnik je ugotovil smrt zaradi kačjega pika. Kapitanov pomočnik, ki je mrliču preiskal žepe, je našel notri vlomilsko orodje. Nesrečnež je bi! tat, ki je mislil dobiti pri mladi lepi Američanki dragulje, a odprl je kovčeg s tremi strupenimi kačami. Najhujše je bilo to, da so zlezli gadi na prosto. Podnevi niso nevarne, ker spijo. A zvečer zapustijo skrivališa in v teh urah je zavladala mučna naipetost. Kapitan je odpovedal ples in radioprenos ter vsem priporočil, da bi čimprej šli spat in zaklenili kabine. Čim ie zapusti! zadnii potnik krov, so šli mornarji v škornjih in rešilnih telovnikih iz pintov in e na lov. A slednji ni imel nobenega uspeha, dasi je trajal tri noči. Stalno pričakovanje nevarnosti je bilo preveč mučno celo za gadov vajeno miss Hart. Zato je pokazala prvem častniku tenko zanko iz žice, ki jo rabijo poklicni lovci na koče. Častnik je imel drugo noč izredno srečo. Sam je našel in ubil vse tri gade, ki so prilezli ven, ker se niso več boli težkih k or c kov nerodnih mornarjev. Čim je dosi: da »Amazonija« v Trinidad, je brzojavila miss Hart v NewYork, da zapušča službo. Vzela je namreč prvega častnika na »Amazoniji«.
Ruski lahkoatfeti
Na moskovskem stadionu »Dinamu« so se zaključile sedemdnevne tekme za prvenstvo Sovjetske zveze v lahki atletiki. Zadnja »Spar-takinda« se je vršila leta 1928. Od tedaj so ruski atleti zelo napredovali. Zrušila so vse dosedanje rekorde z izjemo Kornijenkovih 22 sek. pri 200 m teku. Pri 100 m je dosegel sedanji prvak Ljuljko čas 10.6 sek. Manj ko 11 sek. je rabilo še 10 izmed ostalih tekmovalcev S tem je prehitela Rusija v teku na kratke proge Finsko, Češkoslovaško, Belgijo, Francijo, Špansko in druge dežele. Manj so dosegli tekači na dolge proge, med katerimi prednjači isti Ljuljko s časom 48.6 sek. za 400 m.
Sadje zastonj
Angleški trgovec William Hesse v Panami si je na duhovit način oskrbel stalen dovoz svežega sadja, in sicer popolnoma brezplačno. Poceni je razprodal domačinom ob kanalu več zastarelih angleških žepnih ur, ki se navijajo s ključi. Slednje je previdno obdržal in razglasil, da mu mora prinesti sadje vsakdo, ki želi, da bi mu navil uro. Zato prinašajo vsako jutro Indijanci in mešanci košare s sadjem m pohlevno čakajo pred hišo, da jim bo Hesse navil ure.
Najdaljša brzojavka
Brzojavne čestitke so navadno naslovljene na višje vrste ljudi. Kadar kdo pošlje tako čestitko kaki pomembnejši osebnosti, tudi dosti ne gleda na to, koliko bo tak brzojav stal. Saj so to brez dvoma samo bolj petični ljudje. Da bi pa celo gledali na to, da bi bila taka brzojavka čim krajša, to je,	da bi imela čim manj besed, pa	še	posebno ne	pride »večjim«	ljudem na misel.
Najdaljšo brzojavko so dosedaj prav gotovo poslali z neke razstave, ki je bila v Haagu, holandski princesi Julijani. Ta princesa je dosedaj dobila, kakor pravijo, nič manj kakor 4194 brzoiavk. Toda takega, kakor z omenjene haaške razstave, še ni prejela. Na njem je bilo	samo — 8000 besed.	Da
pa ne bi	kdo le preveč	premišljeval, kaj	je	vse
moglo biti napisano na njej, mu ta posel lahko olajšamo s tem, da povemo, da so bili na brzojavki podpisi vseh obiskovalcev omenjene razstave.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din.
Torek. 27. oktobra: 11.00: Šolska ura: Zakaj živali pozimi spijo (s. prof Kaf Kučar) — 1200: ItoproduciTan orkestralni koncert — 12.45: Vreme, porodila — 13.00: Cas, spored, obvestila — 13.15: Reproduciran koncert na wur-lii&kih orglah — 14.00: Vreme, borza — 18 00: Pestri zvoki (Radijsi orkester — 18.40: Zibelka Islama: Arabska puščava (g. urednik Fr. Terseglav) — 19.00: Cas, vreme, poročila, »itored, obvestila — 19.30: Nae. ura: Projekt prve veterinarske ambulante v Jugoslaviji (prof. Koster) *	~ 19-50: 10 minut zabave: Foxl mukiton novosti —
20 00: Orgelski koncert (msgr. Stau-ko Premrl) — 20.45: Bizet: Zbori iz o«p. Carmen (plošče) — 21.00: Ura skladb komponista Fr. W. Rusta, igra Radijski orkester — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Slovenske narodne pesmi (Tercet Stritar ob spremljavi klavirja). — Natančnejši spored v tedniku »Radio Ljubljana«.
Drugi programi
Torek, 27. oktobra: Belgrad I.: 20.00 Smetanova opera »Prodana nevesta« — Belgrad II.: ao.oo Kulturni pomen I)ulxrovni.ka — Zagreb: 20.00 Operni prenos -Dunaj: 20.00 Švicarske narodne — 22.20 Orgle — 28.10 Pleana glasba — Trst-Milan: 20.45 Operetni prenos — 22 00 Orkestralni koncert — 23.15 Plesna glasba — Rim.Bari: 20.40 Igra, nato vilina — 23.15 Plesna glasba —- Praga: 20.00 Igra — 22.35 Plošče — Brno: 19.10 Vojaška godba — 20.00 Koralni koncert — 21 00 Radijski orkester — 22.15 Plošče — Varšava:	20 00 Sodobna
glasba — 20.50 Opera — Berlin-Vratislava-Lpsko: 20.10 Koračnice — Hamburg: 20.25 Wolfova opera «Coiregi-dor« — K6ln: 20.10 Plesni večer — Frankfurt.* 20.10 Zabavni koncert — Strassbourg: 21.30 Wa#nerjev koncert.
Zaročenec
»Ali imaš kaj rad svojo nevesto?«
»Pa še kako! Moja ljubezen do nje se sploh ne da izraziti v besedah!«
»Potem pa boš najbrže fo lahko izrazil v številkah njene dole.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
N0DI PO IZBRDNO D GODNIH OKNAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ
K. T. D.
V	LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 0 IL NADSTROPJE
m
86
Zeleni pekel
Potem smo se morali spet spuščati navzdol v doline, kjer so se bile zavite in izgubljene rečice zaradi suše docela posušile. Potem nas je pot peljala naprej in naprej po širnih, nepreglednih kaktusovih planjavah vse dotlej, da je bik) naše razpoloženje prav tako vrelo in razgreto, kakor naša sedla, ki so nas neznosno tiščala.
Držali smo se svoje stare navade, da nismo govorili niti besede, kadar nas je mučila utrujenost in žeja. Vsakdo je svojemu tovarišu puščal prosto voljo, naj opravi s svojo žejo sam, kakor ve in zna. Ta koristna misel je izvirala od Tigrovca. Tigrovec sam je bil pravi biser tovarištva. Jasno je, da v takem razpoloženju vsako govorjenje in oporekanje neizbežno vodi do prepira in do prerekanja.
Ko smo lezli po strmem, opolzlem in visokem bregu, smo pa kar na lepem zagledali, da leži Macheriti tik pred nami. Pogled na mesto nam je obetal, da bomo imeli mirno in pokojno noč.
Krvavo rdeča sončna krogla je visela tik nad streho frančiškanskega samostana. Zaradi njenega soja so se obrisi starega zidovja ostro odražali na večernem nebu. Videli smo široke ceste, ki so bile obrobljene z drevjem. To nam je pričalo, da so se tu duhovniki dolgo prizadevali, da bi ustvarili nekaj reda in lepote.
Cela čreda skrižanih ščenet se je zaganjala v naše mezge in jim grizla uzde...
Ko smo tako jezdili proti sončnemu zahodu, smo iz neke koče zaslišali krik.
»Halo,« je rjovel neki glas, »Angleži«?
Iz sence se je prikazala opotekava, belo oblečena postava.
»Standard Oil?« je izpraševal TigrBvec in mu stiskal žuljavo roko.
»Prav ste uganili,« je rekel Amerikanec z veselim basom. »Šele pred kratkim prišel iz Oklahome.«
»Radi bi napravili nekaj posnetkov iz vaše naselbine,« sem rekel jaz.
Dvojica prebrisanih, zvitih oči je pogledala od Tigrovca k meni.
»Seveda, to se razume samo po sebi. Pridite in prebijte noč pri nas v taboru. Naši fantje imajo radi prijatelje.«
Pomignil je roko in pokazal na kočo, ki je bila zgrajena iz dračja in iz ilovice.
»Piva,« je-zatulil. »Saj ste pošteno zaprašeni.«
To je bila božanska pijača, toda slediti ji je moralo še nekaj drugega.
Prav ko je nastopila tema smo prijezdili v taborišče, ki je bilo oddaljeno od vasi kake tri kilometre. Taborišče so naredili tako, da so izsekali v divjini jaso. Ta praznina je bila podobna strmi gorski trati, katero je zalival ledeno mrzel potok, ki je tekel s Kordiljerskih pobočij.
Da bi prišli do nekaj čednih in snažnih hiš, smo morali kreniti od poti in bresti po vodi
med dvema orjaškima, kakor škriljevec gladko obrušenima skalnatima velikanoma, ki sta bila podobna Herkulovim stebrom.
Če bi človek trdil, da so nas pozdravili kot dobrodošle goste, bi se reklo, da mlatimo prazno slamo. Z vso viharnostjo nas je pozdravilo pol dvanajstorice prijaznih, ljubeznivih možakov. Vsak od nas je dobil brisalko in možje so nas odpeljali pod toplo prho. Ko smo se za kratko poslovili, smo se lahko potopili v razkošje milnice, ki smo jo naredili v kopeli cele luže.
»V dvajsetih minutah bo večerja, fantje. Danes ste dobro naleteli. Danes bo sladoled!«
Sladoled v bolivijskih pragozdovih — to se nam je zdelo neverjetno, dokler se nismo domislili enoličnega suvanja, ki je prihajalo od parnega stroja iz Pittsburga.
Čaša naše sreče je bila do vrha polna. Veselo smo se kopali in umivali in se zabavali.
Pozneje, ko smo se zbrali pri mizi in sedeli okrog prta, ki je bil bel kakor cvetje ter se naslajali s sladoledom, smo prosili te utrjene može, naj nam poročajo o svojem življenju. 2e mesece in mesece niso videli nobenega tujca in srca so se jim kar dvigala, ko so spet lahko pripovedovali.
Mož iz Oklahome je svojega soseda na skrivaj sunil pod rebra in je začel s pripovedovanjem.
»Ta trenutek nam prizadeva precej skrbi in neprilike pomanjkanje delavcev,« je mrmral in strmel v električno luč. » Jim vam bo že razložil, zakaj je prišlo do tega.«
Jim je zardel tako, kakor je to dovoljeno preskušenemu inženerju.
»Oh,« je dejal lahkomiselno, kakor mlad oče, ki kaže svojim prijateljem novorojenega dojenčka.
Ko smo začeli izpraševati o podrobnosti, je priznal: Nekega lepega dne je okrog poldneva nenadoma in nepričakovano eksplodiral naboj dinamita. Zakaj, ni vedel nihče. Eksplozija je vrgla na taborišče domačinov velike sklade skalovja.
»Škode sicer te skale niso naredile nobene«, nam je zagotavljal, »toda ti bojazljivci so jo popihali.«
Izpraševal nas je ali moremo razumeti, kako je mogoče, da se rumenokožci vedejo tako.
Mi smo bili tako do vrha polni sreče in zadovoljstva, da smo z vsem poudarkom zagotavljali, da jo v vsej Boliviji ni še nikdar nihče nikomur tako zagodel, kakor ti Indijanci njemu. Nato nam je ves vesel ponudil vsakemu po eno cigareto.
Čim dalje je tekel večer, tem bolj prisrčno smo se spoprijateljili s temi veselimi Amerikan-ci Bili so docela drugačni, kakor pa napihnjena in našopirjena amerikanska žlahta, ki ogroža varnost in zanesljivost v evropskih hotelih. Njihova zarjavela lica so nam pričala, da so ti možje žilavi in zdravi, kakor kremen. Njihove Oči so bile oči, kakršne imajo možje, ki so vajeni vzdržati celo najtežje telesne napore. Vse I njihovo vedenje je izražalo naravno dostojan-* stvenost.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6UIL Telefon 2994 In 299b (Jprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Čeč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košioek.