in uprava: Mari in praznikov vsak dan ob 16. uri m 6*k. z*v. v Ljubljani it. 11.409 ati po polti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din on i Uredn. 2440 Uprava 2455 Oglase sprejema tudi oglasni prejenan v Leto V. (XII.), štev. 172 Maribor, sobota 1, avgusta 1931 Velja masažno, rcacun pn poaintni ▼ r, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu idal«k Jutra" v Llubllani. Praiernova ulic* It. 4 Argentina prekinila odnošaje s sovjetsko Rusijo KOMUNISTIČNO GNEZDO V SOVJETSKEM TRGOVSKEM ZASTOPSTVU V BUENOS AIRESA. — NENADNA PREISKAVA V POSLOPJE SOVJETSKEGA ZASTOPSTVA. Jugoslovanska zunanja politika O naši zunanji politiki je le malo čuti v sve tovni javnosti, ki pa se je mogla ponovno Prepričati, da stremi pred vsem po onrauit-vi obstoječega stanja iit da siuži z vsemi si-kfiii zgolj miru in konsolidaciji po vojni to-izmučene Evrope. »Prager Presse« je objavila v četit^k uvodnik svojega beograjskega korespondenta, ki se podrobno peča 2 našo zunanjo politiko in ki ga prinašamo v izvlečku, da pokažemo naši javnosti, kako sodijo v zunanjem svetu o naših zunanjepolitičnih stremljenjih. Uvodnik pravi med drugim: »Osnovna linija jugoslovenske zunanje'politike je bila in je želja, da se odstranijo vsi nesporazumi z medsebojnimi koncesijami na podlagi obstoječih mednarodnih dogovorov. Jugoslavija vidi najboljše jamstvo za obstoj mednarodnega miru predvsem v Mali antanti in v sodelovanju z vsemi državami, ki aelajo za konsolidacijo obstoječega stania, tudi v čim odločnejšem podpiranju de-'a Društva narodov. Osobito važno je sodelovanje Jugoslavije 2 državami Male antante za ohranitev niiru, Pri čemer prihajajo te države iz svojega raz-meroma ozkega interesnega območja na šiiše Polje. To udejstvovanje stremi v prvi vrsti Za ohranitvijo evropskega ravnotežja, kakor k bilo ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. V vprašanju sodelovanja s svojimi balkan* skimi sosedi zastopa Jugoslavija načelo: ‘Balkan Balkancem!« Po mnenju Jugosla-v*ie obstoje kljub raznim posebnim interesom p°sameznih balkanskih držav vendar še tudi ■nteresi, ki so vsem skupni. Kadar se bo poučilo doseči med balkanskimi državami °Žje gospodarsko sodelovanje, bo že tudi Prehod k političnemu sodelovanju samo še ^Prašanje kratkega časa. Sodelovanje balkan skih držav je najboljše jamstvo za to, da se °hiani mir na Balkanu in v Evropi sploh. V svojih odnoSajih z balkanskimi sosedi Posveča Jugoslavija osobito pozornost ureditvi mejnih vprašanj. Zaradi tega je tudi plenila z Bolgarijo sofijski dogovor o dvolastnikih in uredila vprašanie varnosti v obmejnem ozemlju s caribrodskim protokplom Medtem pa je že sklenila z Albanijo protokol ® ureditvi obmejnega prometa, ki bo v kratkem izveden. . p°leg političnega tu gospodarskega sode-0vanja želi poglobiti Jugoslavija tudi kultne zveze med pojedinimi balkanskimi drčami. V ta namen je bilo sklenjenih v zad- j|lem času cel niz raznih pogodb in organiztr *na je bila cela vrsta medsebojnih posetov ^'elektiialcev ter zastopnikov gospodarskih j^Kov. To delo za kulturno sodelovanje se |>aša posebno na Orčijo. »goslavija sodeluje pa tudi z velesilami ne "kranitev miru ter podpira osobito v Zelju ,vsal{ P°kret, ki je usmerjen k temu člena Uftosiaviia vidi baš v Društvu narodov ^ naJb°lj5ih Institucij *a ohranitev miru, Poro 'VV?dn° l 3®"° °dkrito in popolno podred J* I?r.ell0dP° toCko za sodelovanje °stalim*i a'1S in]!i državan,i In kooporacljo z ■SSL'^,SkimI držayami »Porablja Ju- *e ^ počett r*1 6 aKrarnih držav' ki * iir^Tv ne o Pr°PaKira- Kot strogo Z9sleduJe Jugoslavija v prvi NEW-YORK, 1. avgusta. Med južnoameriško republiko Argentinijo in sovjetsko Rusijo je prišlo do ostrega spora. Argentinskim oblastim že dolgo ni bila nobena tajnost, da izvršujejo člani sovjetskega trgovskega zastopstva komunistično propagando in vrhunstvo v velikem obsegu. Argentinska vlada je zato že ponovno intervenirala tako v Was-hingtonu kakor tudi v Moskvi, vendar so bile vse intervencije brezuspešne in pod trgovsko zastavo stoječa komunistična centrala v Buenos Airesu je mogla neovirano nadaljevati svoje rovar-sko delo. Ker pa ima sedaj argentinska vlada v rokah neovrgljive dokaze o protizakonitem delovanju sovjetskega trgovskega zastopstva in ni mogla več mirno gledati rovarjenja pod diplomatično zaščito, je posegla z energično roko v komunistično gnezdo. Včeraj popoldne je poslopje sovjetskega trgovskega zastopstva obkolil močen oddelek policije, nakar se je vršila temeljita preiskava prostorov in so našli silno kompromitujoče gradivo. Aretiranih je bilo 160 oseb, med njimi 25 žensk. Istočasno je sporočila argentinska vlada moskovskim mogotcem brzojavno, da smatra s tem svoje diploma-tične odnošaje s sovjetsko vlado za prekinjene. Dosedanji poslanik v Rio de Janeiru, comte Dejean, je bil imenovan za veleposlanika v Moskvi, na njegovo mesto pa pride sedanji poslanik v Haagu, dr. (amerer. PARIZ, 1. avgusta. Nemška vlada je že izdala agrement za imenovanje Fran-coisa Ponceta za francoskega veleposlanika v Berlinu. Kakor se poroča iz Ber-l;na, pripisujejo tamkajšnji politični krogi imenovanju Ponceta velik pomen, ker je novi francoski veleposlanik znan kot intimep sodelavec Lavala in Brianda. Očhoč čr. Bruninga u Rim BERLIN, 1. avgusta. Državni kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Cur-tius odpotujeta v Rim v torek, dne 4. avgusta. Borba za in proti austrijsko-nemški carinski zuezi HAAG, 1. avgusta. Pred haaškim mednarodnim razsodiščem so se pričele včeraj v nadaljevanje razprave o nameravani avstrijsko-nemški carinski uniji replike. Predsednik senata, baron Adači, je podelil besedo nemškemu zastopniku dr. Brunsu, ki je v dališem govoru tolmačil stališče Nemčije v tem vprašanju. Opozarjanje na to, da nasprotniki av-strijsko-nemške carinske zveze z juri-dičnega stališča z nobenim dokazom niso mogli pobijati dunajskega protokola z dne 19. marca 1931. Ravno zato so spravili potem vso stvar na politično polje. Za vsako ceno hočejo carinski zvezi vsiliti politični značaj, o čemer pa v dunajskem protokolu ni nobenega sledu. Nasprotniki v svojih dosedanjih govorih niso mogli navesti prav nobienega dokaza, da bi dunajski protokol ne bil v skladu z obstoječimi pogodbami in tudi ne, da bi imela carinska zveza politično ozadje. Grožrna italijanskega^ zastopnika Scia'oje je -vrh tega najbol.ši dokaz za to, da nasprotniki ne morejo navesti nobenih drugih argumentov. Podaljšanje nemšk h kralko-ročn h posojil BERLIN, 1. avgusta. Poga anja za podaljšan e zapadlosti nemških kratkoročnih kreditov v znesku 5.5 milijard so bila včeraj uspešno zaključena. Sklepu inozemskih bank se nista pridruži1 i le dve ameriški banki. Krediti so podaljšani za ,šest mesecev. V palači državnega kaneelarja dr. Bju-ninga pa se nadaljujejo permanentne seje vlade, na katerih razpravljajo sedaj predvsem o ukinitvi bančne zapore. Kriza nemških bank še vedno ni končala ter se od ure do ure javljajo nove velike banke, ki premoste finančne težkoče edino le s takojšnjo pomočjo Državne banke. V zvezi s tem razpravljajo vladni krogi o vprašanju, v kolikor bi uporabila vlada pooblastilo predsednika Hindenburga, da se lahko država udeleži s fl nančnim sodelovanjem pri industrijskih in bančnih podjetjih. Na prošnjo nekaterih zavodov, da bi država pristopila k finančnemu sodelovanju, je vlada zavzela zaenkrat še odklonilno stališče. Pri stala pa je na prošnjo neke velike banke s sedežem v Berlinu, kateri bo vlada jamčila za denar vložnikov. De'ni redni bančni promet se bo pričel v pondeljek, ko bodo pričele banke izplačevati naloge za tekoče račune, do čim ostanejo hranilne vloge še za nekaj časa pod zaporo. Mnogo pozornosti je vzbudila tudi vest pariške agencije Havas, da se je sestavil v Parizu konzurcij največjih francO' skih trgovcev z umetninami in starinami, ki je pripravljen posoditi nemški vladi milijardo zlatih frankov, če zastavi in prepelje v Francijo stare mojstrske umetnine, ki se naha ajo v nemških muzejih. Umetnine bi ostale v Nemčiji do •popolnega povračila posojene milijarde frankov. Slike bi bile razstavljene v Parizu. Izpremembe u fran|)05ki d plomaciji PARIZ, 1. avgusta. »Journal« poroča da bo dosedanji državni podtajnik pr ministrskem predsedništvu, Francois-Poncet že v najkrajšem času imenovan za francoskega veleposlanika v Berlinu vrsti' agrarne interese ter se je po konferenci v Sina ji tudi zelo živahno udeleževala dela na agrarnih konferencah v Varšavi in Ženevi- V Društvu narodov zastopa Jugoslavija že od prvjh početkov stališče! da je spoštovanje in izpolnjevanje obstolečih mirovnih pogodb in drugih mednarodnih obveznosti pod varsivom Društva narodov najboljše jamstvo za ohranitev miru v Evropi. Po mnenju Jugoslavije morajo posamezne države spravit’ svoje posebne, interese vedno v soglasje z interesi večine In se jim v slučaju potrebe tudi podrediti, kot je bil slučaj baš pri Ju- goslaviji v vprašanju odložitve plačevanja nemških reparacij. V ta namen ie odobrila Jugoslavija tudi locarnsko pogodbo in ženev ski protokol ter sprejela obvezno razsodišč-no postopanje, kakor tudi Briandov načrt zu osnovanje Panevrope«. Sodba uglednega inozemskega lista it srhernicah naše zjinnnje politike ie pač najlepša zavrnitev, Če ne naravnost obsodba pisarija nam sovražnega gotovega tiska, da je Jugoslavija ognjišče vojne nevarnosti na Balkanu ter da zasleduje cilje, o katerih v resnici govore * drugi in tudi potrjujejo ta stremljenja z dejanji. BEOGRAD, 1. avgusta. Dosedanji bolgarski poslanik v Beogradu, Konstantin Vakarelski, ki je odstopil kot poslanik ter bi! odpoklican v Sofijo, je že odpotoval tja. Do imenovanja novega bolgarskega poslanika v Beogradu bo vodil poslani-ške posle prvi poslaniški tajnik, Valna-rov. Ni izključeno, da bo za naslednika Vakarelskega imenoVan eden od poslan-ev bolgarske zemljoradniške stranke. PARIŽ, 1. avgusta. V političnih krogih se je včeraj razširila vest, da se je Briandov zdravstveni položaj poslabšal. »L’ Oeuvre«, ki ima tesne zveze z zunanjim ministrom, pa zatrjuje, da je Briand po povratku iz Londona res dobil precej hude astmatične napade, vendar pa bolezen ni nevarna, čeprav se pojavlja tudi močen pritisk krvi in brezspanje. Zdravniki so nasvetovali Briandu, da naj odide vsaj za štiri tedne na . svoje posestvo na oddih, ker je nujno potreben popolnega odpočitka od svojega težavnega dela. Ni pa izključeno, da Briand nekaj časa ne bo aktivno sodeloval v francoski politiki. Pohorski vlomilec Ivan Magerle je opustil taktiko zanikavanja še nedokazanih vlomov ter je danes priznal ce- lo neki vlom, ki policiji sploh ni bil pri-javl.en. Očividno se je vdal v svojo usodo in želi o’ajšati delo policiji ter priti čim preje v sodne zapore. Priznal ie še tri nove vlome. Prvega je izvršil 16. junija ponoči, ko je odlomil železno mrežo pri oknu v kletno skladišče trgovca, Vr-stovška v §tritarjevi ulici 17. Iz skladišča je odnese! večje število klobas, nekaj kilogramov masla, par zavojev »Ce-resa«, nekaj litrov bučnega olja in škat-Ijp marmelade v skupni vrednosti 1024 dinarjev. Dne 25. julija pa je vlomil v trgovino Julijane Berce na Radvanjski cesti 9, kjer je bil s’ab plen. Ukradel je samo nekaj klobas, masla in zobni prašek v vrednosti 160 dinarjev. Koliko pa je bil vreden plen, ki ga je nabral pri popoldanskem tatinskem obisku skladišča trgovca Lotza v Jurčičevi ulici, še ni znano, ker ni oškodovani prijavil tat-iv' e po iciji. Magerle pravi, da je odnesel 10 l;trov bučnega olja in kakih šest kosov surovega masla. Skupno je priznal Magerle doslej 13 tatvin, ki jih je izvršil v.x sam. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca ,povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno in milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so priš'i do rezultata,'da učinkuje »Franz Joseiova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iD spe-ceri iških trgovinah. »oHnfna » gžtttvTftT Mariborski Cena 1 Din Sftan 2 Mariborski V F C F R N ! K Jutra V M a r !■ b o r o, dne 1. VIII 1931. Sličice z meje TATARSKE VESTI. — VZNEMIRJENI PLANINCI. — 40 SLOVENSKIH OTROK V AVSTRIJSKI ŠOLI. — NASILNA GERMANIZACIJA. Poleg italijanskega fašističnega tiska ve v zadnjih tednih tudi de! avstri.skega časopisja poročati senzacijonalne vesti o ogromnih množinah vojaštva, ki ga baje Jugoslavija razmešča ob meji proti Italiji in Avstriji. Preplavljeni z najbolj fantastičnimi vestmi so obmejni avstrijski kraji, kjer skušajo »miroljubni« Nemci omenjene izmišljotine izrabljati za nerazpoloženje napram naši državi. Posebno v obmejnem ozemlju od Ar-veža preko Lučan do Št. lija, kjer je ostalo še okrog 3000 Slovencev tam preko, razširjajo vesti, da je prehod meje (tudi z obmejnimi prolaznicami) smrtno nevaren. Tudi avstrijskim izletnikom in planincem se odsvetuje vsak obisk jugoslovanskega ozemlja, ki je baje zasedeno s oboroženimi vojaškimi četami. Strah ima velike oči in nič čudnega ni, če so v zadnjih dneh govorice zbudile silno vznemirjenje ... * Kljub vsemu sta pred dnevi prispela na Ostri vrh dva avstrijska planinca. Slrahoma sta se s predpisanimi izkaznicami dvigala na jugoslovansko planinsko postojanko, kjer sta jo zavila na okrepčilo v slovensko gostilno. — Prav prijetno presenečena sva tu pri vas, se oglasi očividno zgovorni Nemec. — Ali niste pričakovali tako lepe ture? — Nikakor ne! Prijateli v Lučanah so nama prorokovali tragičen konec, ker je jugoslovanska meja baje za vsakogar zaprta, ne da bi bilo to objavljeno. — Pa verjamete takim govoricam? — Nekaj vesti o zasedbah obmejnih postojank so prinesli časopisi, nekai vesti so raznesli ljudje, pa smo verjeli. Pravili so, da so vse hiše polne vojaštva, a sedaj vidiva, da imate le običajno obme.no stražo... — Ali vas je morda kdo nadlegoval? — Niti najmanj! Legitimirala sva se finančnima stražnikoma in vse je bilo v redu. Na lastne oči sta se prepričala o satanskih naklepih naših neprijateljev... * Ko se je v Lučanah raznesla vest, da položaj ni brezupen, se je preteklo sredo podala na Ostri vrh vsa lučanska šolska mladina, da obavi vsakoletni običajni »Grenzausflug«. Avstrijske podeželske šole so namreč ostale pri jesenskih počitnicah, ki pričnejo še le 1. septembra. Pravijo, da govore za tako uredbo gospodarski momenti. V obmejni vasi Sv. Duh ima torej avstrijska enorazrednica s 40 učenci še pouk, dočim učenci naše, komaj 100 korakov oddaljene šole že 1 mesec počivajo. Avstrijski šoli s 40 slovenskimi učenci je bil namenjen v prvi vrsti obisk sosednih, že docela ponemčenih lučanskih otrok. Duhovski nemški učitelj, plačanec Siidmarke, je stvar temu primerno izvedel in pobratimstvo »pristne nemške dece« je baje sijajno uspelo. Skupno prepevanje nemških pesmi ob državnem mejniku in izdatna pojedina sta podkrepila »pravo germansko vernost« ob krivični meji »vesoljnega nemštva«... Nemo smo gledali izza mejnikov, kako tone mlada generacija lučanskih Slovencev v nemškem morju... Slovenski zvon Sv. Duha jim jc na večer k'enkal v slovo, ko so se vračali v dolino. Najbrž ga niso slišali... Drobiž iz Konjic Javna tombola Sokolskega društva Konjice bo v nedeljo 9. avgusta ob 15. uri na Glavnem trgu v Konjicah. Društvo je sprejelo od raznih jugosloven-skih tvrdk lepa darila in je nakupilo tudi veliko število koristnih in praktičnih stvari samo. Glavni dobitki so: moško kolo, 1000 komadov strešne opeke (bi-ber), 100 litrov vina (skalčan), seženj bukovih cepanic, zaboj sladkorja. Dobitki so razstavljeni v izložbi tvrdke A. Petek. Karte se dobe v trgovini br. Zoreta in Vrhovška Cirila. Tudi se bodo v nedeljo 2. in 9. t. m. prodajale na stojnici in po trgu. Dosedaj so poslale prispevke za tombolo sledeče tvrdke: Pšeničnik Miloš Celje, Kolinska tovarna Ljubljana, Goričar & Leskovšek Celje, »Zlatorog« Maribor, »Union« Zagreb, Hinka Francka sinovi Zagreb, Gozdarski urad kneza dr. WindischgrStza in oskrbništvo v Konjicah, Delniška družba Georg Schicht Osijek, »Tivar« Varaždin, Steklarna Hrastnik, Stermecki in drug Celje, A. Zelenka Zbelovo, Tovarna Lau-rich Konjice, Anton Krisper Ljubljana. Zlasti so lepi prispevki steklarne Hrastnik. Po tomboli družabni sestanek na dvorišču Narodnega doma. Karte so po Din 2 komad. Segajte pridno po njihl Gradbeno gibanje. »Bata« adaptira v hiši g. Gottfrieda Hasenbichla svoje prostore za podružnico v Konjicah. Lokali bodo izredno praktično in okusno pripravljeni in opremljeni. Podružnica bo imela tudi svojo delavnico. Obratovanje podružnice se prične še tekom meseca avgusta. — Stavba hotela pri kolodvoru, ki je last g. Pelndla, bo v kratkem dovršena in nato izročena prometu. S hoteiom bo Konjice mnogo pridobilo na tujskem prometu. Zgradba hiše g. Bru-dermana Leopolda na Prevratu, kjer bo tudi gostilna in trgovina, naglo napreduje. Vse te zgradbe vodi jrnani domači stavbenik g. Gologranc Franc. Na sokolsko prireditev v Zreče v nedeljo 2. avgusta pohitijo tudi polnoštevilno Konjičani, dia vrnejo bratskemu društvu obisk in pripomorejo k najboljšemu uspehu sokolske prireditve. Odhod iz Konjic z viakom ob 14. uri, povratek zvečer z viakom ob pol 21. uri. Udeležba v kroju ozir. z znakom. Zopet požar. Požari v konjiškem sre-su se v zadnjem času silno množijo. V pondeljek 27. t. m. je ogenj uničil hišo m gospodarsko poslopje Simonu Malcu v Ljubnici. Gasilci n;so mogli nič pomagati, ker vs'ed bregovitega sveta niso mo-g'i z brizgalno do hiše. Poslopja so biia zavarovana za Din 90.000, vendar znaša škoda daleko več. Kako je ogenj nastal, je nepojasnjeno. Dr. Med. Henrik Soliag zdravnik, je za. el svojo prakso pii Sv. Len riu v Slov. goricah v hiši g dr. Tipii ove. Oidinlia dnevno od '.12 ter od 2-6 tud' za zobe. -213 Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva na trgovski akademiji v Mariboru se vrši dnevno na vodstvu, Zrinjskega trg št. 1/1. Zavod daje svojim učencem splošno izobrazbo v trgovskih poslih in jih usposablja za namestitev v trgovskih in industrijskih podjetjih kakor tudi v drž. uradih. Z otvoritvijo tega teča:a, ki si je danes pridobil odličen sloves, je Slov. trg. društvo z odobrenjem banske uprave prevzelo skrbstvo za pomožni trgovski naraščaj v svoje področje, pri čemer ga je vodila želja, nuditi trgovski mladini solidno strokovno izobrazbo in jo vzgajati v narodnem duhu. Po pravilniku, ki ureja ustroj zavoda, je poverjen pouk profesorjem drž. trgovske akademije, ki se vrši po najnovejših pedagoških načelih in z modernimi tehničnimi pripomočfr v strokovnih predmetih; z nizko šolnino in pri najpotrebnejših učencih z znatnim popustom pa se omogoča obiskovanje tečaja tudi najrevnejšim dijakom. Zaključnim Izpitom prisostvujejo razen vsakokratnega ministrskega odposlanca tudi odlični zastopniki tukajšnjega trgovstva. S tem se utrjuje vez med trgovci in tečajniki, katerim preskrbuje Slov. trg. društvo tudi službe. Z nagrajevanjem boljših učencev ob zaključku šolskega leta se vzpodbuja njih zanimanje za trgovske predmete; tudi se vrše po ameriškem vzoru vsakoletne tekme iz strojepisja in stenografije, ki so pokazale že lani prav lepe uspehe. Ustne in pisne prijave, podprte s potrebnimi listinami (zadnje spričevalo o dovršenem najmanj drugem razredu srednje šole in krstni list) se sprejemajo dnevno do 9. septembra na vodstvu enol. trg. tečaja, Maribor, Zrinjskega trg l/l. Mariborski in dneoni drohii Kongres lugoslouenske gasilske zueze u (Tlariboru Z današnjimi jutranjimi vlaki so dospeli iz vse Dravske banovine zastopniki naših vrlih gasilskih društev, da prisostvujejo vsakoletnemu kongresu zveze, k' si je tokrat izbrala za sedež svojega zborovan a naš obmejni Maribor. Današnji dan je posvečen predvsem internim razpravam v okviru sej starešinstva in širšega zvezmega odbora z njegovimi pododseki. Po 10. uri se je vršila seja starešinstva zveze, ki jo je vodil v odsotnosti staroste g. Josipa Turka, podstarosta g. Mu-ser. Seje so se udeležili poleg tajnika Pristovška, njegovega namestnika Miku-ša in odbornikov Vezerfa in Rakuše tudi župni starosta vseh gasilskih žup. Na seji so razpravljali po overovljenju zapisnika zadnje seje o raznih tekočih zadevah, poročilih za jutrišnjo glavno skupščino ter o sprejemu 6 novih društev. Daljša je bila razprava o ustanovitvi novih žup, ki še ni zaključena ter bo padla odločitev popoldne ali pa jutri. Sočasno s sejo starešinstva se je vršila seja tehničnega odbora pod predsedstvom g. Rusa, na kateri so razpravljali o predlogu za spremembo pravil o notranjem ustroju zveze, uvedbi' kroja za ženske članice in spremembah vežbov-nika. Poleg tega so bile na dnevnem redu še manjše zadeve tehničnega značaja. Pod predsedstvom g. Klemenčiča pa se je vršila se a literarnega odseka, ki skrbi za izdao društvenega glasila in običajnega gasiskega koledarja. Iz poročil je razvidno, da stalno narašča naklada »Gasilca«, katerega tiskajo v 1900 izvodih, kakor tudi »Gasilskega koledarja«, ki ga bodo letos izdali v 2500 izvodih. Zanimiva je bila tud; seja »Samopo-močnega odseka« pod vodstvom g. podpredsednika Cerarja, ki je pokazala na tiho soci alno de'o naših gasilcev. Saj ie bilo doslej izplačanega iz samopomočne-ga fonda že 235 posmrtnin v skupni višini 687.941 dinarjev. Popoldne se bodo seie nadaljevale. Posebno zanimanje vlada za točko o podelitvi podpor onemoglim članom iz srednjega fonda. Himen. Jutri, v nedeljo, se poročita v Framu g. Ivan Šetinc, tehnični uradnik mestnega električnega podjetja v Mariboru in gospica Jasna Trstenjak, učiteljica v Mariboru. Bilo srečno! Pri izplačevanju mesečne stanarine učiteljstvu odteguje mariborska občina uslužbenski davek čisto neupravičeno in to že pet dolgih mesecev, čeprav ga odtegne že finančna direkcija v Ljubljani. Učiteljstvo plača torej ta davek sedaj kar dvakrat na mesec. Pričakujemo, da mestni magistrat čimprej popravi učiteljem storjeno krivico ter jim vrne neupravičeno odtegmene zneske. Delovanje reševalne postaje v mesecu juliju. V prošlem mesecu je reševalna postaja posredovala v 192 primerih raznih nezgod pri delu in v prometu ter različnih obolenjih. Od teh odpade na razne nezgode 114. V porodišnico je bilo prepeljanih 28 pacijentinj, a v 5 slučajih je Šlo za poskušen samomor. — Od bolnikov, katere je reševalna postaja prepeljala v bolnico, je umrlo 9 oseb. — Gasilci so nastopili v 4 lažjih primerih. Nova trgovina v Mariboru. V Gosposki ulici št. 11 (prej trgovina Jeglitsch-Frangesch), je otvoril davi g. Ivan Pečar hovo trgovino s parfumi, kemikalijami, materijalnim blagom in foto-manufakturo. Trgovino toplo priporočamo! Izlet v Apače. Da bo možno vse tri v Apače namenjene avte napolniti, bo pisarna N. O. v Grajski ulici 5 odprta danes od 18. do 20. in v nedeljo od 9. do 12. ure. Vožnja v omnibusih tja in nazaj po 50, v odprtem avtu s krovom po 35 Din za osebo. Odhod s Trga svobode ob pol 13, povratek iz Apač oh 21. Prihod v Maribor ob 23. url. V ^lučaju neugodnega vremena se bo vršil izlet v nedeljo 9. avgusta. K občnemu zboru gasilnih društev Dravske banovine v Mariboru pošljejo vsa gasilska društva svoje delegate. Jutri, v nedeljo, ob pol 15. uri napravi Jugoslovanska gasi ska zveza izlet v Št. Ilj. Železnica je dovolila posebni izletniški vlak, ki bo odhajal iz Maribora točno ob pol 15. uri in se vrnil iz Št. Ilj* ob 21. uri. Posebni v'.ak je vsakemu na razpolago, tudi civilistom. Vožnja polo* vična, navzoča bo tudi gasilska godba. Gasilska župa Maribor levi breg vabi vse tovariše okoliških gasilnih društev,' da se izleta sigurno udeleže. — Gasilska župa Maribor. Tatvine dvokoles. Zobozdravniku dr. Štamolu je bilo ukradeno med 15. in 17. uro iz veže hiše št. 3 v Verstovškovi ulici 1200 dinarjev vredno črno pleskano kolo. — Iz veže 1 okrožnega sodišča, pa je bila po par-dnevnem presledku izvršena zopet tatvina kolesa. Žrtev tatvine je viničar Rupert Cvetko, ki si je izposodil za pot na sodnijo 1300 dinarjev vredno kolo znamke »Steyer«. Sokol Rače priredi v nedeljo 2. avgusta popoldne vrtno veselico pri g. Potočniku v Framu. Na sporedu je kegljanje na dobitke, ribolov, šaljiva pošta itd. Za ples bo poskrbel pomnoženi orkester Sokola iz Rač in Frama. Bratska društva iz Maribora in okolice vabljena k števi'nemtt posetu. Ugodne zveze z avtobusi. Privoščimo si prijetno zabavo v idiličnem Framu. Na sviden.e v nedeljo v Framu. Zdravo! Krajevni odbor društva Rdečega križa za Marenberg in okolico priredi v nedel o, dne 2. avgusta na šolskem vrtu v Marenbergu veliko tombolo z ljudsko veselico. Pri tej priliki nastopi tudi pevski zbor društva »Maribor« iz Maribora. Iz prijaznosti sodeluje tudi operni solist g. Franjo Neralič. — Tombola obsega 200 krasnih dobitkov, med katerimi je najmodernejši šiva’nl stroj, moško kolo, plug-okopa!n:k, pohištvo, seženj drv, svinja itd. Ker je občinstvo na vse strani prav ugodna vlakovna zveza, se pričakuje tako iz oko* lice kakor tudi iz Maribora obilna udeležba. Sokolska četa v Razvanju bo imela v nedeljo, dne 2. avgusta svoj Prvi javni telovadni nastop. Po telovadnih točkah bo velika veselica v gozdu. Prisrčno vabimo k obilni udeležbi. Zdravo! Veliko gozdno veselico priredi delavsko pevsko društvo »Enakost« dne 9. avgusta v studenškem gozdu. Začetek ob 15. uri. Vstopnine ni. Sobota Sobota Nagradna plesna tekma Velika kavarna Jesenski velesejem v Lipskem. Letošnji jesenski velesejem se pričn« 30. avgusta in traja do 3. septembra. V okviru jesenskega velesejma se bo vršit v devetih nepokritih hodnikih tudi sejem za stavbinske, hišne in pogonske potrebščine. Na stavbinskem sejmu bo razstavljeno gradivo za visoke in globoke stavbe, stavbeni deli za stanovanjske zgradbe in predmeti za notranjo opremo. Raz* stava hišnih potrebščin bo nudila pr«' gled vseh priprav in malih strojev, oiajšujejo delo v kuhinji in pri gospodinj' stvu. Med pogonskimi potrebščinami P* bodo uvrščeni stroji in orodje za obde' lovanje lesa, kovin in drugega materiif' la. Posetnikl velesejma uživajo na tu- ’ inozemskih železnicah 25% popusta ^ železnicah, Vsa pojasnila, kakor tu« sejmske legitimacije in nemške zniž‘11^ vozne karte daje častni zastopnik W. ^f' ken, Zagreb, Starčevičev trg 6/1. 75-91, brzojavni naslov: Erkenag greb. Razglas. . Vsi, katerim g. Vodišek Albin kaj d iguje, naj se zglasijo v pisarni občinsK ^ ga urada v Krčevini, Aleksandrova ^ sta 2, ker izvršuje imenovani sedaj v občini svojo obrt v M a r i b o r 11, dne 1. VIII. 1931. MarlbortM V E C F R N ! K Jutra i Stran 9. ) Iz Cabra proti Brodu ob Kolpi V BRODU OB KOLPI. - Z AVTOBUSOM PREKO KOČEVSKE PLANOTE V KOČEVJE IN PROTI DOMU. V Boslijevi Loki sva imela še poldru-J go uro časa do zveze s poštnim avtom. Tega lepega časa pa nisva presedela v gostilni, kakor bi naibrže sodili najini dobri mariborski prijatelji, ki delajo glo-le po najini vrnitvi o štrikih, Šilcih, medvedih in divjih mrjascih, ampak sva zle-ula v hladno Kolpo, da se osveživa. Naj-preje sem se odločil jaz, a kmalu za me-ttoi je prilezel tudi Viktor. Kakšnih posebnih ceremonij sicer nisva pri tem počela, a Boslijanci, mladi in stari, so naju z veliko pozornostjo opazovali, ker se je to godilo kar sredi vasice in so menda bolj navezani gledati v Kolpi prijazne račke, kakor pa odrasle ljudi. Mogoče je, da jih je tudi navdaial strah, da bi Kolpa prestopila svoje bregove, ko so videli, da lezeta v vodo tako trebušasta možakarja. Moj prijatelj Viktor se je tako privadil popotnemu tempu in popotni palici, da je šel še v kopelj po treh na veliko veselje vaške mladeži, ki je naju hodila giedat prav od blizu. Pač pa se je čutil toliko varnega, da je samokres pustil v hlačnem žepu na bregu. Kolpa teče ondi s precejšnjo brzino. Je hladna in čista tako, da vidiš vsak kamenček na dnu. Ravno ta čista prozornost ie za kopalce lahko nevarna. Dasi je z brega kazalo, da sega na najbolj globokem mestu morda nekoliko nad pas, Vendar ravno ondi nisem dosegel tal, o sem se hotel plavajoč postaviti na noge. Mrzla Kolpa je naju tako osvežila, da nama niti kar>ovačko pivo ni posebno dišalo, ko sva pozneje pred gostilno ob cesti Čakala na avto. Precej točno ob določeni uri pripelje avto. Imel je še toliko prostora, da sva dobila kljub svoji obilnosti še dokaj udoben sedež. Po kratkem postanku je odbrzel naprej. Nama je vožnja zelo prijala in uverila sva se, da tudi turistu pride prav tako-le novodobno prometno sredstvo. Prijetno je bilo sedeti v njem, ker je kljub popoldanski vročini provzročal s svojo brzino rahlo hladilno sapico. Ra zen udobnosti in pridobitvi časa pa nisva na tej vožnji profitirala ničesar. Saj ie Šio po ozki soteski ob Kolpi levo in desno, gori in doli s tako naglico, da niti bežne slike ni mogel obdržati spomin. Edino dobro je to, da na tej cesti ni sko ro nobenega d/ugega prometa, ker sicer bi se v teh številnih in ostrih ovinkih morala pripetiti nesreča. Tekom dobre pol ure smo bili že v Brodu. Nasproti pošte je prav prostoren d vji park in za njim veliko poslopje s ponosnim napisom »Gostilna Zagreb«. Kajpada sva krenila takoj tja. V obširnem In dokaj zapuščenem parku je samevalo par klopi, pred vhodom v gostil, no pa dvoje miz s stoli. Ker vse skupaj ni bilo posebno vabljivo, sva stopila v gostilniško sobo, ki pa tudi ni odgovarjala he velikosti poslopja, še tnanj pa ponosnemu napisu. Redno kosilo sva bila že zamudila, zato sva srebala črno kavo In kovala nove. načrte. Prvotno sva nameravala v Brodu pre nočiti in naslednji dan nadaljevati pot peš piekwsifniaite se CM® Šport 5port u nedeljo Ob 1$, na igrišču ISSK Maribora: pri--jateliska nogometna tekma ISSK Maribor mladina :SK Železničar mladina. Ob 17.30 na igrišču ISSK Alaribora: prijateljska nogometna tekma Čakovački SK:SK Železničar. ISSK Maribor, nogometna sekcija. Moštvo nastopi v nedeljo v Ljubljani v drugi finalni tekmi za prvenstvo Slovenije v naslednji postavi:; Gutmajer, Koren I, Bertoncelj Stanko, Konič, Do-micelj. Jež, Starc, Pepček, Hreščak, Ter-glec, Priveršek, rez. Vodeb. Zbirališče ob 5. uri na glavnem kolodvoru. Za opremo skrbi vsak sam. Načelnik. Tenis odsek ISSK Maribora priredi drevi ob 20.30 na svojih novih igriščih članski družabni večer. Vpeljani gosti in prijatelji belega športa dobrodošli! ZNS, službeno. V nedeljo, dne 2. avgusta sodi prijateljsko tekmo SK Železničar:Čakovački SK g. Vesnaver. Poverjenik. Deca žrtev banditske bitke. Neverjetno podivjanost ameriških ban-ditev je dokazala bitka med dvema banditskima skupinama v italijanski naselbini v Manhattanu. Na cesti št. 107 se je ustavil neki osebni avtomobil, v katerem so sedeli štirje možje tik večje gruče igra jočih se otrok. Iz avtomobila so pričeli neznanci nenadoma streljati s strojnico na nekega moža, ki je prišel iz bližnje hiše. Izstreljenih je bilo okoli 60 strelov, nakar je avto odbrzel. Na cesti pa je obležalo pet otrok v krvi mrtvih, trije pa so bili smrtnonevarno ranjeni. Med njimi celo neko dete, ki je ležalo v vozičku. Komu pripada Seuerni tečaj? S poletom Zeppelina v polarno ozemlje se je pojavile zopet v svetovnem tisku vprašanje, komu pripada Severni tečaj. Stvar kljub ponovnim ostrim razpravam še vedno ni rešena. Izgleda po vsej priliki, da bo ostalo vprašanje nerešneo še tud: v bodoče, ker je danes položaj že tako zamotan, da ne more niti ena država priglasiti svojih absolutnih pravic do Severnega tečaja. Mogoče pa je seveda še tudi vedno kako diplomatsko pre senečenje, kakor je bil proglas angleške vlade iz leta 1923, ki je kratkomalo anektirala ves Južni tečaj in ga podredila u-pravi gubernerja v Novi Zelandiji: Doslej sta poleg raznih letalcev kot Amundsena, admirala Byrda in kapetana Wilkinsa ter generala Nobila, ki so vrgli zastave svojih držav na Severni tečaj, zasadila zastave svojih zemlja na tečaju tudi Coock in Peary. Poleg tega ie izdala Kanada že leta 1925. zakon, s katerim proglaša za kanadski teritorij vse ozemlje in morja, ki leže med kanadsko obalo in Severnim tečajem. Vlada Zedinjenih držav je proti temu zakonu protestirala in postavila tezo, da je mogoče okupirati kak teritorij samo, če je suha zemlja, dočim veljajo tudi za z ledom pokrita morja običajne določbe mednarodnega prava. Po zgledu Kanade pa je kljub ame riškim protestom izdala tudi sovjetska Rusija poseben zakon, ki proglaša v naprej aneksijo vseh še neodkritih krajev v Severnem ledenem morju, ki se nahajajo severno od ruske obale. Ustanovila je v zvezi s tem tudi poseben oddelek, ki upravlja ta teritorij skupno z otoki v Barentsovem morju. Zanimivo je, da je bil pokojni Amund-sen mnenja, da je Severni tečaj mednaroden, ker ima Severno ledeno morje obseg pravega oceana, tako, da se ie njegovo stališče krilo z ameriškim. Profesor poučuje srednješolce za popravne izpite iz francoščine, latinščine, slovenščine in nemščine. Marijina ulica 25, pritličje. 2211 Dva mala fotela in veliki kofer z dvema predaloma radi pomanjkanja'prostora na prodaj. Cankarjeva ulica 14, vrata 8. 2220 Stanovanje 5 sob oddam. Razlagova 23. 2224 Starejši zakonski par išče stanovanje, dve sobi in kuhinjo, za 1. avgust. Naslov v upr, lista. 1228 Stanovanja in lokale oddaste najugodneje pri posredovalnici »Marstan«, Koroška cesta 10. Pri-javein izbira, brezplačno. 2231 Družabnik(ca) sodelujoč. Mala kavcija, 'veliko veselje za samostojno vodstvo novega življenskore-formnega podjetja »Vegetacija« Maribor. Pojasnila: Informacije »Marstan«, Maribor. 2231 Šoferja-mehanikerja, abstinenta sprejme takoj Hotel Mari- borski dvor. 2193 Oober glasovir z lepim čistim zvokom radi pomanjkanja prostora na prodaj. Cankarjeva ulica 14, vrata 8. 2219 Mornarske majice od Din 9.- naprej. Eksportna hiša »Luna«. Maribor, Aleksandrova cesta. Učenko sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 2204 Iščemo za takojšnji nastop dobro kuharico ža restavracijo v Mariboru. Prednost imajo samske, ne čez 40 let stare in vešče v pripravljanju morskih rib. Naslov v upravi Večerni-ka. 2205 Na prodaj dvonadstropna trgovska hiša na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Posredovalnica Troha, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 2208 Kopalni čevlji od Din 20.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. Šobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Gambrinova dvorana, najlepši senčnati vrt, izborna kuhinja, abonma kosilo in večerja Din 12.50, vedno sveže Tscheligijevo pivo. 2215 Prodam hišo s kuhinjo in dve sobi. Pobrežje, Gubčeva ulica 27. 2218 (T. SOKLIČ) Maribor £?j laotopniki m sprejmejo Gospodična, abso.ventinja Kovačevega tečaja, z znanjem knjigovodstva, stenografije slovenske in nemške ter vešča strojepisja išče nameščenja v pisarni ali večji trgovini, gre tudi na deželo. Na-slov v upravi Večernika. 2140 Ceneno na prodaj stavbeni prostor, lepa lega, od 500 m* naprej, na periferiji mesta. Vprašati J. Uhler, Pobrežje, Nasipna uk 42 ali pri g. geometru G8tzl-u, Aleksandrova cesta 63. 2194 Komfortno krasno stanovanje v Maistrovi ulici 18/11, obstoječe iz 4 sob, 1 prostorne predsobe, 1 kopalnice, 1 sobe za služkinjo, s pritiklinami se odda s 1. septembrom t, 1. Pojasnila tam pri A. Porekarju.__________________2196 Dva lepa lokala, zelo pripravna za obrtnika ali skladišče, pod lokalom lepe kleti po primerni ceni oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2195 N. Zeraccert V senci Zgodovinski roua& 171 Videi je, kako je prebledel kralju obraz, kako so mu vztrepetale ustnice in kako so se pojavili na vsčrn njegovem obrazu znaki ene tistih besnih vezi, ki so ga popadale od časa do časa v strah in trepet njegove okolice. »Sir,« je dejal plemič in se nasmehnil, »pred vsem moram opozoriti Vaše Veličanstvo, da nikakor ne govorim v svojem' imenu, marveč v imenu nekega svojega prijatelja...« *D’ Eseja?« »Ne pravim, da bi bil on.« »Potem je Sansak?« »Tudi njega ne mislim. Toda dovolite, sir, da povem do konca. Ta prijatelj je opazil prav dobro čustva, g katerimi časti Vaše Veličanstvo mlado vojvodinjo.« »Torej se mudi tvojemu prijatelju v Bastiljo?« »Ne, sir; moj prijatelj čuti samo potrebo, dokazati kralju svojo popolno vdanost...« »Povej, kako misliš in kaj,« je dejal kralj hladno. »In govori jasno, zakaj kolnem se ti pri Bogorodici, da nisi bil še nikoli, tako blizu nemilosti kakor danes!« La Šatenjre se je naklonil: »Ako me izvoli Vaše Veličanstvo udariti s svojo Jezo, bom še. v.edno srečen, da sem se mu zameril s tem, ker sem mu hotel koristiti...« »Tak govori že enkrat, smrt božja!« »Eh, sir, stvar je nazadnje vendarle težavna! In res bi rajši molčal, ako bi šlo samo zame! A da povem po pravici, moj prijatelj mi je odkril svoje srce. Izjavil mi je, da je pripravljen sprejeti naslov soproga, ne da bi si lasth njegove pravice... Vidim, da me začenja Vaše Vel:Lustvo umevati, ker se smehlja... Nobenega dvoma ni, sir, da bo mlada vojvodinja kmalu .zelo potrebovala. branitelja... Tega ne sme biti, da.bi jo mogel kdo suniti! Ali pa, da bi se ji muzali, kadar bo šla mimo koga... In kdo bo potem potiskal obrekovanja v zlobna grla nazaj, kdo bo hladil porogljive smehljaje^ na predrznih ustnicah, ako ne mož, ki ga bo pooblaščalo v to ime soproga, in ki bo podpiral to ime z dobrim in ostrim mečem?« Kralj se je zamislil in ni odgovoril več minut. »Prav imaš!« je rekel nazadnje. La Šatenjre se je kar stresel od veselja. »Kaj lahko sporočim svojemu prijatelju?« je vprašal. »Povej mu, da je kralj zadovoljen, da ima takšnega prijatelja, in da dobi njegova udanost sijajno plačilo. A zdaj mi reci po pravici: tvojemu prijatelju ni ime d’ Ese, kaj da ne?« »Res je, sir; to ni d’Ese.« »In tudi ne Sansak, si dejal?« »Tudi ne, sir!« »Potem se imenuje tvoj prijatelj la Šatmijre.« »Da, sir!« Kralj ga je potipal prijateljsko po ra tip. »Reci mu, (Ja sjsjn zadovoljen z njim, ali slišiš? Iti da dob; naslov vojvode Fontenbloškega, preden mine mesec dni...« Hoteč prikriti radost, ki se je zasvetila v njegovih 0 ' sle nakl°nil La Šatenjre iznova in se skrivil do tak dočim je kralj zamrmral z zaničljivim usrnevom sam pri sebi: »Poberi, kar si priberačill« Svetlega obraza je odšel La Šatenjre od kralja. V predsobi je srečal gardnega kapitana Mongome-rija, ki ga je prijel pod pazduho, rekoč mu: »Zdi se mi, dragi prijatelj, da se imava pomeniti o jako važnih in zelo nujnih rečeh.« Mongomeri se je odlikoval med drugimi vrlinami po znanosti, v kateri je bil dosegel najvišjo popolnost: znanosti prisluškovanja pri vratih. Slišal je bil ves razgovor med kraljem in La ŠatenV1 rejem. »Kaj pa je?« je vprašal ta. »Pravijo, da se ženite z vojvodinjo Fontenbloško.* je odgovoril kapitan nesramno, La Šatenjre je pogledal Mongomeri ja v oči. »Vraga!« je rekel. »Informirani ste jako dobro, d* .vam moram kar čestitati.« »Poslušajte — vsak stori, kar more.: mu; je, vedeti, kaj se godi na dvoru; in zato si pač pri^c<-le-vam, kolikor vem in znam.« »Da, ampak odločba zaradi mo e norcko z V' ' dinjo Fontenbloško je ,pad'a- šele pravimi- ............. stvar še ni.« •.»Kar se tiče prve-točke. Vam.-:. -3 krito, da sem noslušaU V M a r i b o r u, dne 1. VITI. 1931. /V^rThnreH V P C F P N I K J'ltM , Stran 5. V najkrajšem času se otvori novo skladišče čevljev Kranjske industrije v 2227 Trgovskem domu - Maribor Nove jesenske cene bodo pokazale pravo pot k lepi in ceneni obutvi. Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovr.it-nike tako lepo, da izgleda.io kot novi? Kabiiene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va u’ 14 1566 Kep ne čepice od Din 8,— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1719 Moško dirkalno kolo Prodam po nizk: ceni. Mlinska ulica 31, driis;o dvorišče Maribor.____________2245 Sobo, opremljeno, s posebnim vhodom, oddam takoj. Vrbanova ulica 28, pritličje desno. 2233 Kumarce za vlaganje prodaja vsako količino po Din 4 za kg. Vrtnarstvo Mermolja, Št. lij pri kolodvoru. __________1____________2234 Novozidana hiša, gospodarsko poslopje in veliki vrt ceneno na prodaj. Pobrežje, Stanko Vra-7.o v a ulica 23 pri Mariboru. 2235 Pohištvo za dve sobi in kuhinjo ceneno na proda:. Studenci pri Mariboru, Krpanova u'ica 3 2246 Stanovanje, sobo in kuhinjo takoj oddam mirni 1 mk' Linhartova ulica 4. 2236 V restavraciji »Pri lipi«, Gregorčičeva ulica 19 se točijo pristna domača vina, liter po 10, 12 in 14 Din. ___________________________ 2244 Služkinj«, poSteno, ki zna nekoliko kuhati, sprej-niem f ' mu XXXV. Gosposka ul. 3 PAPIRNICA MUD/UC Tl/l! ARHE LOHSItOV TPC 6 $¥ran 8. V M a r 1 11 d r ir; dne 1. VTTT. 193f. 200 mladih mož rabimo! Beseda „mož“ pomeni toliko kot reditelj. S 14. letom nastopi deček dobo, ko prične služiti in ga zato nazivamo mladega moža. To pa ne velja za vse. Zlasti ne za . otroke bogatih staršev, ker le-ti v tej starosti še ne zaslužijo. Prav za prav bogatih staršev pri nas ni veliko, vendar pa naletimo na dečke, ki se brez opravičnega razloga prištevajo k deci bogatih staršev. Ali takih je malo in o teh ni vredno razpravljati. Vi mladi možje, ki stopate pogumno na prag življenja in dela, naj vas nikar ne žalosti dejstvo, ako vas vaši starši niso mogli ali pa niso hotoli šolati. Največja šola je življenje, najboljši učitelj je delo, a siromaštvo naj bo najzanesljivejša opora vašemu hotenju. Večina pomembnih mož in velikanov našega časa izhaja, ravno tako kakor vi, od revnih staršev. Današnja doba je nad vse važna, ker otvarja vsestranske možnosti najrevnejšim možem, da se z uspehom povzpnejo tudi na najvišja mesta. To pa odvisi od vsakega poedinca, od njegovih sposobnosti, vztrajnosti in težnji po dosegi določenega si cilja. Za svoj poklic izbirajte si svobodna zvanja, kakor poljedelstvo, trgovino in industrijo, ker le svobodni poklici nudijo vse pogoje, nemotenega razvoja človeškega znanja, sil in nadarjenosti. Moč telesa in duha bodi vaše vodilno geslo v življenju. Življenje je težak boj, kateremu se nihče ne more izogniti. Rešitve ovir in zaprek ne izogibajte se, temveč se jih pogumno lotite. Ne slabite lastnih telesnih sil s pijančevanjem, kajenjem in podobnim, ker te napake so izvor vseh neuspehov. Vrlina in treznost sta sigurna pot k zmagi. Zdravo vsem! TOMAS BATA Sprejemamo 14 do 16 let stare dečke, katere pošiljamo v naše tvornice v Zlinu na Češkoslovaškem. Tu imajo priliko, da se izuče čevljarske obrti, čevljarske industrije in trgovine. Prednost dajemo dečkom, kojih starši so čevljarski obrtniki. Pojasnila in vsi potrebni podatki so na razpolago v vseh naših trgovinah. KEGLJAČI nedeljo vsi k Tomšetu v Pekre, ker se začne kegljanje na dobjike že ob 9. uri predpoldne. OTVORITVENO (D9ZHHN1L0 Dovoljujem si naznaniti, da sem dne 1. avg. t 1. ot-vorii v Mariboru, v Gosposki ul. 11 (prej trgovina s ioleznmo Jeglitsch-Frangeach) trgovino a parfumi, kemikalijami, materijalnim blagom in fotoihanufakturo. Zaradi svoje dolgoletne prakse in delovanj* pri tvrdki ” '"'fdffir* *v 1 • *--- sem prepričan, da bom mOgel svojim cen), odjemalcem postreči z vsem znanjem na naj-solidasjii in najreelnejsi podlagi. — Nudil bom v vseh strokah svoje branže c. odjemalcem bogato sortirano in prvovfsta* blajo v na j vet ji izbiri. Prav tako za- Kotavljam tudi fotoamaterjem, da bom preekrbel itro in solidno razvijanje, slike in sveii fotomaterijal. Pripravljen sem po nainiij^h cenafi vedno postreči vsem kvojim, c. odjemalcem, ter prosim za obilen obisk in stalno aaklonjenost. Z odličnim spoštovanjem IVAN PEČAR trforln« a patfaml, ntlknlljnmi, materijalt-Jaml in fotomanufulituro. 2214 JESENSKI VELESEJEM ' od 30. avg. do 3. sept. Selem vzorcev v 40 seimskih palačah v notranjem delu iresta. Sejem za stavblnske, kline In pogonske potrebščine na odpitih hodnikih 1, 2, 3, 4, tj, 11, 12, 19 ln W ni tazstavnem prostoru. Obilna, pregledno iazpfedel|ena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah pri W. ERKEN-U, ZAOREB Starčevičev trg 61, Telefon 75*91, Brz. nas!.: Erkenag Zagreb ali pa pti; Oflcijelnl pisarni lipskega sejma Beoorad, Knez M 11> ■ 11 o v a ulica 3 3 2i)7 NAJNOVEJŠI MODNI LISTI za jeson ln zimo »o pravkar d«šll. Oglejte »I veliko Izbiro pri TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, Aleksandrova c. 13. 2119 Inseriralte v Veterniku" mini papir dobite pri TISKOVNI ZADRUGI, Maribor, Aieksaudrova 13 Vnedeij), dne l. Vlil. velika pojedina piščancev z vrtnim koncertom znane mariborske lovske godbe v novo renovirsni gostilni pri lepem razgledu v Kamnici. Za obilen obisk se priporoča P. I. HITER mfm. Spomnite se CMD> M Kis za vlaganje Špirit za vlaaanle Tl. 25-80 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, Goi potka ul. 9 ™. ae-i? K&tofdJ »Jutri« % Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In tuodoik; FRAN BKu vUn lC v Mariboru, liska M-ntorakt tiskarna A d- preestavmk slAMvu Itf iCCA * Maribor«