lilnija vbbJli četrtek in velja k popisi it o vrad jn v Mariboru e potiljaajem ua dom ua celo leto . .'Ml. . pol leta . 1 H, /iOk. \ -fl.aok. btrfiK poiiljaojR iiii dom m celo leto . i U. 50 k. .. pol kiJt . i fl.nok. ji Vi n ■ "A.J Ok. Po-ainorm listi t« dobijo pri knjigam Kovčku nn vohkcin trgu h k. SLOVENSKI Podnčiven lisi za slovensko ljudstvo. Narciniuo sprejema vred-niitvo v Mariboru. Bot'-íial hí ne rrtčf^jo, plačani listi ne prijemajo. Ointnilo « prijemajo, plača za vrstico je 10 k. iu ga kolek 30 k. „['oditk v gospodarstvu bojrntí deiolo." Siv. SI. V Mariboru 30. julija 18G8. Tedaj II. Dragi rojaki! Važni in imenitni so časi, v ktcrili živimo, časi, v kterth mogočni duh človeške naroiie zbujn k novemu življenju, nli jih, ako jim je spanj o tjubše, za večno pokopava. Naši dedje so bili nekdaj sloboden in sam svoi narod, v z bori b in skupščinah so odkrivali po mirnem potu brez strahti in zlobe-svoje ieHe in potrebe, iu v lepem miru so dosegli, kar jim je bilo treba. Gospodovali niso nad tukim. Bobstvo jim je bilo sramota. Ti časi so žalibog izginoli; po izgubljeni svobodi nam je propala narodnost, in malo manjka, da nismo nelmli živeti To bi bila sramota, ki ne bi se dahi oprati; delati moramo, to je naša dolžnost, in posebno zdaj, ko ao nam aopet roke razvezane, imamo zdaj novo ustavo, podeljeno nam jio nnšern milostljivem cesarju, po kterej nam je spet mogoče, svoje misli in želje očitno, javno pod milim nebom izgovarjati in jih vladi svitlega cesarja oznanjati, da se izpolnijo. Zaradi tega so pod tem vabilom podpisani možje s kleno I i, Vas sklicati, da bi se zopet enkrat pod milim nebom, kakor naši oče(je pred 1000 leti pod košatimi lipami, pogovorili En posvetovali, česa nam je zdaj v današnjem času naj bolj treba kaj nam je naj bolj krepko od vlade zahtevati. Take pogo* vore pod mili ai nebom so že zdaj imeli Nemci v liočn in v Gradcu, tudi naši slovanski bratje Oehi na Pemskem in Mo-rav&kem. Mi borno imeli ta pogovor zaradi svojib starih pravic, ktere se našega naroda in jezikn tičejo, tu v Ljutomera (ali Lotmerku) v nedeljo popoldne 9. avgusta JHfj8 na travnikih pri Sčavnici. Pridite in pripeljite se, kolikor vas je koli mogoče! Iz vsake veanice, iz vsakega lirama, iz vsake h ¡Se naj vsnj po eden pride. — Kdor kuli more, naj pride, nihče naj doma ne ostane, ker zdaj se po pretečeuih HJOf) lefib zbiramo prvikmt na Slovenskem pod milim nebom, in ta shod je vse drngače bolj imenitna reč, nego kakoršna koli druga veselica na tem svetu, ker tu gre za nase uaj s ve te j še, pa nnj bolj zanemarjene pravice. Ako se zduj ne začnete^ možje slovenski, fjibati in na svoje noge postavljati, prepozno bi biio v neko iko letih, in ostali hi vedno uboščki, .siromaki in popolnoma nič v našem cesarstvu. Premislite in pre udari te, kako pregreho bi vi na svojih otrokih zakrivili, ako bi zamudili tako imeniten shod. kakor bo deseto nedeljo po binknštik tu v Ljutomeru. Še enkrat Vam ua srce pokiadnmo: pridite vsi, kolikor je koli mogoče, in kdor koli od doma more. — Samo ako nas bo jezera in jezera pod milim nebom zhranib, bodo imeli naši sklepi veljavnost pri visoki vladi iu bo ona na nje gledala. Še enkrat Vam kličemo: na noge slovenski možje, če vam je še kaj za stare pravice mari! Pride naj vsak, bodi si kmet (želar), nagornjak ali vinoar. 8amo Če bomo iz vseh stanov združeni kaj sklepali in skleuoli, potem booio kaj dosegli, da nam bo bolj S e šlo. nego zdaj! Na noge torej! Zdramimo in zbudimo ae iz svojega tako rekoč mrtvaškega spanja! Pomagajmo si sami! kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam nc bo nibCo na tem svetn pomagal. K sklepu tega povabila Vam še enkrat vpijemo tako močna, kakor je koli mogoče; nihče iz nobene hiše vseh vesnie, p oseb no ormuškega, ljutomerskega in gornj e-radgon s-kega okraja De sme 9. avgusta 1868 popoldne v Ljutomeru manjkati! ]van Kukovce, posestnik v Ljutomeru. Matija Zemljjč, trgovec v Ljutomera- Vekostav Sontua, tržau ii Vericja m okrajni odhirnik. Dr. Jakob Ploj, odvetnik iz Ljutomera. Ivan Farkas, kmet iz Ilij.iševee, župan in okrajni odbornik. Andrej Ruíh, kmet iu župan Iz Pristave. Ivan V árgano ti, kmet iz priilave. M. Veršič, kmet. Dr. Anton Klcmeučič iz Ljnto* mera. Vekoslav Horcog, vračuik iz Ljutomera. Ivan Vnčina, te rían iz Ljutomera. Fran z Murkovič, kmet iz Gczajuovec, Iv;in Mak otar, kmet iz Cezaj novec. Vat ros lav Moharič, kmet in župan iz Podgradja. Ivan Eaih, kmet iz C vena. Južet Kociper, kmet. Anton Kotar, kmet in župan v Ceiaj novcih. Vid Novak, kmet in okrajni zastopnik, Dr. Valentin Zamik iz Ljutomera. Naše narodne pesmi. opisal F. Ko če u ar. (Daljo.) Narodne pesmi so zrcalo, v kterem se vidi vsa dušna bil nos t naroda, one ao — djal bi — fotografi čn a slika te jegore d mirne bilnosti. Naš narod je vesel do luhkomis-Ij en o s ti, iu pobožen do pietizma, Iu tako so tudi jogove pesmi. Jih glavni značaj je pobožno, in zato nedolžno veselje. Vse djanje in nehaiye se pri našem narčdu začenja, izpeljava in vršava lepo v božjem strahu. Vesela čud jo v našem naroda tako silna, da bi se celo v pos koč niče za letela, da je ne bi obliga teti božji strah krotil. Zraven teh dveh glavnih znakov, je še en tretji, ki deloma iz zmešanja omenjenih dveh izvira, in taje melanholija. Malo melanholije pesmim nikdar no Škoduje. Melanholija pesmi rahle dela, ter jim daje neko dohrodejno milino; Nemec bi djal: den schmeJz. Melanholija se pa v slovenskih narodnih pesmih holj v napove razliva nego v besede, in zato je forte v naših narodnih napevih zelo redek, fortiasime se pa mislim nikjer ue najde. Napevi naših narodnih pesmi le bolj ua široko stopajo. Toliko melanholije, kolikor je je v srbskih narodnih pesmih tako silno deje, da Človeško domislijo, mesto da bi jo vzdignola, celo na tla potisne. Kdargod sem jaz slepca goslara slišati priliko imel, vsakokrat se me jo neka poliahijiva otožnost polastila. V naših narodnih pesmih je pft samo toliko melanholije, kolikor je je treba, da se srce ogreje tn v blage domišljije raztopi. Tudi tako z vane poetične strasti je v naših narodnih pesmih v primeru s srbskimi, malo. Izrazi kakor u. pr. kunem ti boga živoga! — bog te nbiol — proklet bio! — iu enaki, slicm, ki se v srbskih narodnih pesmih tako gosto krati iiabujiyo, so v slovenskih narodnih pesuiib celo nepoznani. Na koncu poedinih širof se pri pojenju naših narodnih pesmi rada obesi neka epifonij a kakor traíala)a, hopsasa, kluk kluk kluk, kukuruknku in enake, kar jaz ue bi za domače za slovansko, ampak za p hI j o držal. Srbsko narodno pesništvo takih epifonij ne pozna: le primorski Hrvati obešajo na po edine štrofe svoji monotoni ni n anana. Tndi pri zagorskih Slovencih se take epifonij e redkeje slišijo nego pri onih v vašej Lajtauiji. Brž ko ne so te epifbnije od nemških pavrov k nam prinesene, ravno tako tudi likanje in tako zvano jodlaoje. Titmjii vbbJli četrtek in velja r poštnino vTfld jn v Mariboru e jjoiiljaTVjem u a dom n& celo leto , a fl. . pol leta , 1 H, /i0k. \ -fl.aok. btrfiK poiiljaajR na dom ¿u celo leto . i U. 50 k. .. pol kiJt . i fl.nok. ji v. ■„ ■ Po-ainorm listi t« dobijo pri knjigam Hovtku nn vohkcin trgu iia h k. SLOVENSKI Podnčiven lisi za slovensko ljudstvo. Nnrciniuo sprejema vred-niitvo v Mariboru. Bot'-íial hí ne tračno, j'Uenni listi ne prijemajo. Oznanila « prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in xa kolek 30 k. „['oditk v gospodarstvu bojrntl detoJo." Stv. SI. V Mariboru 30. julija 18G8. Tedaj II. Dragi rojaki! Važni in imenitni so časi, v kterih živimo, časi, v kteri h mogočni duii človeške narode zbttjn k novemu življenju, ali jih, ako jim je .spanje ljubše, za večno pokopava. Nasi dedje so bili nekdaj sloboilen in sam svoi narod, v 7.borib in skupščinah so odkrivali po mirnem potu brez strabtl in zlobe svoje ieHe in potrebe, in v lejjetn mitu so dosegli, kar jim je bilo treba. Gospodovali niso nad nikim. Bobstvo jim je bilo sramota. Ti časi so žalibog izginoli; po izgubljeni svobodi nam je propnla narodnost, i u malo manjka, da nismo nehali živeli. To l)i bila sramota, ki ne bi se dala oprati; delati moramo, to je naša dolžnost, in posebno zdaj, ko so nam zopet roke razvezane. Imamo zdaj novo ustavo, podeljeno nam j 10 nsšem milostljivem cesarju, po kterej nam je spet mogoče, svoje misli in želje očitno, javno pod milim nebom izgovarjali in jih vladi svitlega cesarja oznanjali, da se izpolnijo. Zaradi tega so pod tem vabilom podpisani možje s kleno I i, Vas sklicati, da bi se zopet enkrat pod milim nebom, kakor naši oče(je pred 1000 leti pod košatimi lipami, pogovorili En posvetovali, česa nam jc zdaj v da na S njem času naj bolj treba kaj nam je bolj krepko od vlade zahtevati. Take pogo* vore pod milim nebom so že zdaj imeli Nemci v lioču in v Grad en, tudi naši slovanski bratje Oehi na Pemskem in Mo-ravskein. Mi bomo imeli ta pogovor zaradi svojih starih pravic, ktere se našega naroda in jezikn tičejo, lit v Ljutomeru (ali Lotmerku) v nedeljo popoldne 9. avgusta JHfj8 na travnikih pri Sčavnici. Pridite in pripeljite se, kolikor vas jc koli mogoče! Iz vsake veanice, iz vsakega hrama, iz vsake hiše naj vsnj po eden pride. — Kdor kuli more, naj pride, nihče naj doma ne ostane, ker zdaj se po pretečem b HJOf) letih zbirnmo prvikrat na Slovenskem pod milim nebom, in ta shod je vse drngače bolj Imenitna reč, nego kakoršna koli druga veselica na tem svetu, ker tu gre za naše naj s ve te j še, pa nnj bolj zanemarjene pravite. Ako se zduj ne začnete^ možje slovenski, fjibati in na svoje noge postavljati, prepozno bi bilo v neko iko letih, in ostali bi vedno uhoščki, .siromaki in popolnoma nič v našem cesarstvu. Premislite in pre udari te, kako pregreho bi vi na svojih otrokih zakrivili, ako hi zamudili tako imeniten shod. kakor ho deseto nedeljo po binknštih tu v Ljutomeru. Še enkrat Vam na srce pokfadumo: pridite vsi, kolikor je koli mogoče, in kdor koli od doma more. — Samo ako nas ho jezera in jezera pod milim nebom zhrnnib, bodo imeli naši sklepi veljavnost pri visoki vladi in bo ona na nje gledala. Še enkrat Vam kličemo: na noge slovenski možje, če vam jc še kaj za stare pravice mari! Pride naj vsak, bodi si kmet (Želar), uagomjak ali vincar. Samo Čc homo iz vseh stanov združeni kaj sklepali in skleuoli, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše šlo. nego zdaj! Na noge torej! Zdramimo in zbudimo se iz svojega tako rekoč mrtvaškega spanja! Pomagajmo si sami! kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam ne ho nihče na tem svetn pomagal. K sklenit tega povabila Vam še enkrat vpijemo tako močna, kakor je koli mogoče; nihče iz nobene hiše vseh vesnie, p oseb no ormuškega, ljutomerskega in gornj e-radgon s-kega okraja ne sme 9. avgusta 1868 popoldne v Ljutomeru manjkati! Lan Kukovec, posesInik v Ljutomeru. Matija Zemlji«, trgovec v Ljutomeru. Vckoslav $outya, tržan iz Veržeja in okrajni odhirnifc. Dr. Jakob Ploj, odvetnik iz Ljutomera. Ivan Farknš, kmet iz Ilijasevee, župan in okrajni odbornik. Andrej Rui h, kmet iu župan iz Pristave. Ivan Varga zon, kmet iz pristave. M. Veršič, kmet. Dr- Anton Klcmenčič iz Ljnto* mera. Vekoslav Hensog, vračnik iz Ljutomera. Ivan Vnčin«, te rían iz Ljutomera. Fran z Murkovič, kmet iz Cezaj novec, Ivnn Mákotar, kmet iz Cezaj novec. Vat ros lav Moharič, kmet in župan iz Podgradja. Ivan Eaih, kmet iz C vena. Jožet Kociper, kmet. Anton Kotar, kmet in župan v Cezaj novcih. Vid Novak, kmet in okrajni zastopnik, Dr. Valentin Zarnik iz Ljutomera. ■-TT-SP-TJU- Naše narodne pesmi. Spisal F. Kučeuar. (Daljo.) Narodne pesmi so zrcalo, v kterem se vidi vsa dušna hit nos t naroda, one ao — djal hi — fotografi čna slika te jegove dušne hiinosti. Naš narod je veael do lahkoinlš-Ij en o s ti, in pobožen do pietizina. In tako so tudi jegove pesmi. Jih glavni značaj je pobožno, iu zato nedolžno veselje. Vse djanje in nehanjc se pri našem narCdu začenja, izpeljava in vrsav» lepo v božjem strahu. Vesela čud je v našem narodu tako silna, da hi se celo v pos koč niče za letela, da je ne hi obliga teti božji strah krotil. Zraven teh dveh glavnih znakov, je še en tretji, ki deloma iz zmešanja omenjenih dveh izvira, in taje melanholija, Malo melanholije pesmim nikdar no Škoduje. Melanholija pesmi rahle dela, ter jim daje neko dobrodejno milino; Nemec bi djal: den schmeJz. Melanholija se pa v slovenskih narodnih pesmih holj v napove razliva nego v besede, in zato je forte v naših narodnih naperili zelo redek, fortiasime se pa mislim nikjer ue najde. Napevi naših narodnih pesmi le bolj na široko stopajo. Toliko melanholije, kolikor je je v srbskih narodnih pesmih tako silno deje, tía Človeško domislijo, mesto da bi jo vzdignola, celo na tla potisne. Kdargod sem jaz slepca goslara slišati priliko imel, vsakokrat se me jc neka pouabljiva otožnost polastila, V naših narodnih pesmih je pa samo toliko melanholije, kolikor je je treba, da se srcc ogreje tn v blage domišljije raztopi. Tudi tako z vane poetične strasti je v uaSih narodnih pesmih v primeru s srbskimi, malo. Izrazi kakor u. pr. kunem ti boga živoga! — bog te nbio! — proklet bio! — iu enaki, sliéni, ki se v srbskih narodnih pesmih tako gosto krati nabujiyo, so v slovenskih narodnih pesmih celo nepoznani. Na koncu poedinih širof se pri pojenju naših narodnih pesmi rada obesi neka epifonija kakor traíala!a, bopsasa, kluk kluk kluk, kukurnknku in enake, kar jaz ne hi za domače za slovansko, ampak za pinjo držal. Srbsko narodno pesništvo takih epifonij ne pozna: le primorski Hrvati obešajo na po edine štrofe svoji monotoni nin anana. Tudi pri zagorskih Slovencih se take epi fon ¡je redkeje sliSijo nego pri onih v vašej Lajtauiji. Brž ko ne so te epifbnije od nemških pavrov k nam prinesene, ravno tako tudi ukanje in tako zvano jodlaoje. Rim ali vzklad ni ne pri naših, ne pri srbskih narodnih pesmih dosledno rabljen. V starejih narodnih pesmib je več alliteraeij, nego-]i pravih rimov najti. Narod kot pesnik nikjer nalašč vzklada nc vpotrebljavu, in le tam, kjer se ta tako rekoč sam od se ho poda in ponudi, kjer se mu tedaj z lepa zognoti ui mogoče, tam ga najdemo rabljenega. Za čistost vzklada narod slabo mara, večidel je tedaj zelo moten n. pr. Prvi venec jesena (govori): Drugi venec drobnih rož: Mar pri nas js vesela! Iti le imamo v bogu trost! Tretji venec žalbeljns; Hrt mu je doat' £aleg&! Na Krasu, kadar gredo procesije deža presiti, pa boje tnko-le pojejo: „Pisana palea, rdeti kriz Bog nam daj en pohleven dež*. Ta nečistost vzklada, ki umetno pesem zelo grdi, v narodnih pesmih prav nič ne ¿ali: da! nečisti vzklad je eelo karakteristični kriterium narodne pesmi. Stari narodi: Hb-hrejci, Grki in Rimljani vzklada niso poznali. In zato bi se izreči moglo, da a o sploh ne vzkladne narodne pesnii sta reje memo vzkladnin, Bes je, vzklad ima neko moč v sebi, ali ne tolikanj na razum, ko likanj na uho delaj o čo. Nezmerno rabljen zablati rad in preide v uečimarno zvoniklanje. Prava poezija prav lahko brez vzklada izhaja. Karakterističen je začetek naših narodnih pesmi. Vsaka tretja četvrta se gotovo z eno sledeči h vrstic začenja: K Loj i stoji tuji i beli griid ... Stoji a loj i tam turška vojska .., Stoji stoji trtm cerkvi t a , , . Leži leži itutt poljece . . . Stoji stoj) tam lipica . . . Kasti rasli rožmarin . , . Stoji stoji tam tratien . . , Kaste raste vinska rozga . Stoji stoji i ii m ravno polj o . , , Sijaj sijaj Eončece . . . Stoji stoji i um vrtec moj . . . Pa tudi h kakšnim vprašanjem — al redkeje — se rada pesem začenja, (Dalje prihodnjič,) Gospodarske stvari Vsak delavec naj misli na svoje delo. V „Slov. Narodu1" štev, -13 in A4 sem čital popis : „Naša kmetijska šola**. Vse ae ml je prav dobro do padlo. Takih uči vrne bi si morali po več krajih sami narediti, da bri vzdignemo vbogo slov, ljudstvo na višo narodno stopnjo izo-b ražnosti in blagostana. Deležniki ali akcijo na rji menda nebi pri takem po dv zelju se slabe čutili — saj sčasoma ne, ako že prva leta zavoljo izvanrednih slroškov, ■— Takih priložnosti je žalibože mnogo ne ponudbo. Zakaj dacije vedno rastejo, na dohodke pa s« ne gleda, kako in odkod jih potegovati, ker se večkrat primeri, da se roba pod ceno prodati mora, če se kteri oderuh prikaže, naj se le silno potrebni denar dobi; prave barautijc pa ni. tiaj se le večidel iz drugih dežel razne robe uvaža. K temu še navadno naši ljudje premalo umijo vsakovrstne robe tako pridelovati, da bi jim čez ostajala in za prodaj pripravna bila: Bog hotel, da se sami borno preživi ti zamorc-jo. — Pri tako žalostni prikazni, naj hi tonij dragi rodoljubi se po več krajih pogovorili, pravila zložili, po kterih bi se tu pa tam posestva po akcijah pokupila, zveden in pruvičen oskrbnik postavil, in iz dotiinih krajev mladenči od 14. do iS. leta stari za3 leta brezplačno itd. dolansko podučevali v vsib predalih ali panogah umnega kmetovalstva. S tem si odgojimo bistri, iskreni narod slovenski, ki nam bo v čast in slavo, ter se nikoli podjarmiti dal ne ho, ker stoji na lastnih nogah. Take učivnice kmetijske bi se naj naredile biizo liad-gone, Ljutomera, Ormuža, Ptuja, st, Lenarta v slov. Gor. itd. Kdcr se razna roba pridelana lože in hitreje poproda; sposobni mladini pa se priložnost ponudi, da se v svoji okolici, v domačem kraju umnega kmetovanja nauči. Posestva nakupiti ni težavno, ker jih je v vsakem kraju na i z bero. Zakaj več je slabih gospodarjev, kakor umnih in skrbnih j nekteri pridejo silama na bobeu, nekteri pašami radi, — Tako so meni znane kmetije, ki bi ee za 3 do 4000 for. pokupite, in merijo 30 do 40 oral raznega zemljišča: vinogradov, gozdov, trnvnikov, njiv itd. ki hi se po tem lahko zložila, kdcr so razkosana. Mislim, kjer je 60 do 100 oral raznega zemljišča, ondi bi se taka kmetijska učivuica že vpeljati zamogla, — Pa pred sem povedal, naj vsak delavec misli na svoje delo. Deluu.sko se lega le po premišljevanju in v takih kmetijskih učivnicah nauči In privadi, kakoi&ne ho ravno omenjene, in se priporočajo naj bi se napravile po več krajih. Ker pa še takih učivnic ni, iti Bog ve, kdaj se bodo vres-ničile, bom toraj ob kratkem poskusil že znano reči aii opravila ponoviti, kako gre o njih misliti, ter se nadjam, če si naši delavci le te kratke opombe zapamtijo, iu se po njih vadijo, ho saj začotek storjen. Vsako delo, se tako majhno in malo pomenljivo, ima svoj vzrok, zakaj aH za česa voljo se mora opraviti; zakaj tako, pa ne drugače: Celo luleran dr. Hufeland pravi: Zdravnik brez vere je grozo vi tnež, grozna zver (Ocgebetier), Vero mora vsak človek imeti, sicer je hrez temelja. Berač prosi, in misli: inače ni daru ne dobi. Ti Boga moliš; spomni se: tudi ti si berač pred Njim in ne veš, kaj ti ho prihodnja ura dobrega alt slabega donosi a — in ker veš, da ves blagoslov od zgoraj z nebes, od Boga prihaja, kterega vea svet v strah d jati ne more: — zato, ko pametna stvar, Boga moli. Jest greš, ko si lačen, pije§, ko si žejen. Ako pa več ješ iu -seč pijes, kakor ti je treba, nisi na svoje delo mislil; toraj n os pamet no, greSno tlela I. Tako je tudi z drugimi nerodnostmi. Hlapec, ki se je z gospodarjem pogodil, čedi konja, ga krmi in napaja v hlevu; misli; Ako bi konj prost bil, bi se ne ogrdil, ne oprašnalil. Tudi živeža in pijače bi si zdaj tu, zdaj tam dovolj poiskal, kakor se to o zverini ve. — Ker je tedaj človek konju prostost vzel, je tudi sveta dolžnost, da človek konju prijazno vstreže, ki mu delati pomaga. — Najeta dekla po pogodbi snaži kravo, ji polaga tečne krme in jo napaja v hlevu ali na vodo goni, da se sprehodi; naj misli: tudi meni ne bi dobro djalo, če bi me hudo imeli, slab in pičel živež dajali, in bi morala vedno v izbi sedeti, ležati ali stati. — Za to pa krava vse da, kar ima. — Človek je kravi prostost vzel, jo med 4 stene zaprl; jegova dolžnost je, ji tudi dostojno streči. Ako bi bila krava prosta, hi si sama živeža iskala, čvrsta in zdrava čutila, čist zrak imela, se no ogujusila; tele bi jo sesalo, dokler bi hotelo in krava mleka imela. (Dalje prihodnjič.) Trganje Irsavcp lir» tj a Nahajajo se mnogi ljudje, ki trsu, ko začne grozdje mehko prihajati, marljivo listje odtrgnjeio misleči, da po temsoluce zrelost grozdja bolj pospeša. Neki S k liscu vinorejec opominja gospodarje, naj tega nebi dopuščali, ker s ti m se grozdju sonio kvar dela, ker ge po tem naglo speče in se dalje razvijanje sokov vstavi, Navodi k iiarodrioimi gospodarstvu* polje.) Del IV. 30. Za zdaj hočemo le o metalnem denaru kovini govoriti in o tem imamo obče pravilo da jegova zautcniviia veljava je enaka stvari, za ktero sc zameni. S tim hočemo reči da kedar damo cvenk, srebro ali zlato za sito, meso ali železo, je ta demir sam po sebi ravno toliko vreden kakor so one stvari: t. j. pridelati za -i gld. srebra ali cekin zlata, ravno toliko dela in truda pridzudcne kakor teža želez«, ki si ga kupimo za 5 gld. srehernih ali zlati cekin. Zamenjujemo tedaj le vedno delo za delo. Kdor po takem svoje pridelke za zlato iu srebro zameni, zna da dobi za nje stvar, ktera ima v sebi ležečo ali prositivno in naravno veljavo enako oni, za ktero se je zamerila. 31. Ko je v vsaki družbi Človečki treba zadanih za-memb, treba ji je tedaj tndi določene krožne veljave, ktera vendar uikdar ni tolika, kolika jo zamenivna veljava vseh stvari, ker ee te nikoli ne vse oh enem z amen Iti no morejo, t. j, le mal del vsega premoženja so s taja v denaru. Pii tem pa, ko za zamembe treba le določeno kroine veljave, se vendar more primeriti, da med tent ko povsodi drugod denar in zamembe v enem in istem ravnotežju ostanejo, se v kteri kraj več denara dotie.se kakor so ga potrebuje za navadno zamen j i vanje, ktero se ni pomnožilo; tukaj In oni, ki denar obilen imajo jed en drugega preplučevali, cena bi denaru padala kakor dragim stvarem rasla. Ker bi v tem kraju denar naj nižje cene bil (t. j. vbb dra^o), bi vsakdo ae po-žuril ga za svojo izdelke iu pridelke si zameni ti ; to veudar bi dolgo ne trajalo, ker brž hi se denar, ki ga je bilo po navadni razmeri odveč, porazdelil, in staro ravnotežje nastopilo. Nasprotno pa, ako se kdo produkcija zlo pomnoži in in ž njo zamcnjivuDjc rase, bi deuar ki sc je poprej rabil, Rim ali vzklad ni ne pri naših, ne pri srbskih narodu i h pesmib dosledno rabljen. V starejih narodnih pesmi b je več alliteraeij, nego-]i pravi b rimov najti. Narod kot pesnik nikjer nalašč v ¿klada nc vpotrebljavu, in le tam, kjer se ta tako rekoč sam od se bo poda iu ponudi, kjer se mu tedaj z lepa zognoti ui mogoče, tam ga najdemo rabljenega. Za čistost vzklada narod slabo mara, večidel je tedaj zelo moten n. pr. Prvi venec jesena (govori): Drugi venec drobnih rož: Mar pri nas js vesela! Iti le imamo v bogu trost! Tretji venec žalbeljns; Hrt nas je dost' Malega! Na Krasu, kadar gredo procesije deža prositi, pa boje tnko-le pojejo: „Pisana palea, rdeči kriz Bog nam daj en pohleven dež*. Ta nečistost vzklada, ki umetno pesem zelo grdi, v narodnih pesmih prav nič ne žali: da! nečisti vzklad je eelo karakteristični kriterium narodne pesmi. Stari narodi: Ilo-biejei, Grki in Rimljani vzklada niso poznali. In zato hi se izreči moglo, da a o sploh ne vzkladne narodne pesnii sta reje memo vzklad ni h. Res je, vzklad ima neko moč v sebi, ali ne tolikanj na razum, ko likanj na uho delaj o čo. Nezmerno rabljen zablati rad in preide v uečimarno zvouiklanje. Prava poezija prav lahko brez vzklada izhaja. Karakterističen je začetek naših narodnih pesmi. Vsaka tretja četvrta se gotovo z eno sledečih vrstic začenja: S tuj i stoji tam beli ^rtid ... Stoji a loj i tam turška vojska .., Stoji stoji trnu cerkvi t a , , . Leži leži tam paljece . . . Stoji stoji tam lipica . . . Kasti rasli rožmarin . , . Stoji stoji tam tratien . . , Kaste raste vinska rozga . Stoji stoji (um ravno polj o . , , Sijaj sijaj sončece . . . Stoji stoji tuiii vrtec moj . . . Pa tudi h kakšnim vprašanjem — al redkeje — se rada pesem začenja, (Dalje prihodnjič,) Gospodarske stvari Vsak delavec naj utisli na svoje delo. V „Slov. Narodu1" štev, -13 in A4 sem čital popis : „Naša kmetijska šola**. Vse se mi je prav dobro do padlo. Takih učivnic bi si morali po več krajih sami narediti, da bri vzdignemo vbogo slov. ljudstvo na vi So narodno stopnjo izoliranosti in blagostana. Deležniki ali akcijo na rji menda nebi pri takem podvzetju se akbe čutili — saj sčasoma ne, ako že prva leta zavoljo izvanrednih alroškov, ■— Takih priložnosti je žalibože mnogo ne ponudbo. Zakaj dacije vedno rastejo, na dohodke pa s« ne gleda, kako in odkod jih potegovati, ker se večkrat primeri, da se roba pod ceno prodati mora, če ae kteri oderuh prikaže, naj se le silno potrebni denar dobi; prave barantijc pa nt. tiaj se le večidel iz drngih dežel razne robe uvužu. K temu navadno naši ljudje premalo umijo vsakovrstne robe tako pridelovati, da bi jim čez ostajala in za prodaj pripravna bila: Bog hotel, da se sami borno preživi ti zamorc-jo. — Pri tako žalostni prikazni, naj hi tonij dragi rodoljubi se po več krajih pogovorili, pravila zložili, po kterih bi se tu pa tam posestva po akcijah pokupila, zveden in pruvičen oskrbnik postavil, in iz dotičnih krajev mladenči od 14. do 16. leta stari za 3 leta brezplačno itd. dolansko podučevali v vsilt predalih ali panogah umnega kmetovalstva. S tem si odgojimo bistri, iskreni narod slovenski, ki nam bo v čast in slavo, ter se nikoli podjarmiti dal ne ho, ker stoji na lastnih nogah. Take učivnice kmetijske bi se naj naredile biizo Radgone, Ljutomera, Ormuža, Ptuja, st, Lenarta v slov. Gor. itd. Kdcr se razna roba pridelana lože in hitreje poproda; sposobni mladini pa se priložnost ponudi, da se v svoji okolici, v domačem kraju umnega kmetovanja nauči. Posestva nakupiti ni težavno, ker jih je v vsakem krajo na i z bero. Zakaj več je slabih gospodarjev, kakor umnih in skrbnih j nekteri pridejo silama na boben, nekteri pašami radi, — Tako so meni znane kmetije, ki bi se za 3 do 4000 for. pokupite, in merijo 30 do 40 oral raznega zemljišča: vinogradov, gozdov, trnvnikov, njiv itd. ki hi se po tem lahko zložila, kdcr so razkosana. Mislim, kjer je 60 do 100 oral raznega zemljišča, ondi bi se taka kmetijska učivnica že vpeljati zamogla, — Pa pred sem povedal, naj vsak delavec misli na svoje delo. Deluu.sko se lega le po premišljevanju in v takih kmetijskih učivnicah nauči in privadi, kakoišne ko ravno orne* njene, iu se priporočajo naj bi se napravile po več krajih. Ker pa še takih učivnic ni, in Bog ve, kdaj sc bodo vres-ničile, bom toraj ob kratkem poskusil že znano reči aii opravila ponoviti, kako gre o njih misliti, ter se nadjam, če si naši delavci le te kratke opombe zapamtijo, iu se po njih vadijo, ho saj začotek storjen. Vsako delo, še tako majhno in malo pomenljivo, ima svoj vzrok, zakaj ali za česa voljo se mora opraviti; zakaj tako, pa nc drugače: Celo luteran dr. Hufeland pravi: Zdravnik brez vere je grozo vi tnež, grozna zver (Ongebetier), Vero mora vsak človek imeti, sicer je hrez temelja. Berač prosi, in misli: inače ni daru ne dobi. Ti Boga moliš; apomni se: tudi ti si berač pred Njim in ne veš, kaj ti ho prihodnja ura dobrega alt slabega donosi a — in ker veš, da ves blagoslov od zgoraj z nebes, od Boga prihaja, kterega vea a vet v strah d jati ne more: — zato, ko pametna stvar, Boga moli. Jest greš, ko si lačen, pijeŠ, ko si žejen. Ako pa več ješ iu -seč piješ, kakor ti je treba, nisi na svoje delo mislil; toraj n os pamet no, greSno tlela I. Tako je tudi z drugimi ue-rednoetmi. Hlapec, ki se je z gospodarjem pogodil, čedi konja, ga krmi in napaja v hlevu: misli; Ako bi konj prost bil, bi se ne ogrdil, ne oprašnatil. Tudi živeža in pijače bi si zdaj tu, zdaj tam dovolj poiskal, kakor ae to o zverini ve. — Ker je tedaj človek konju prostost vzel, je tudi sveta dolžnost, da človek konju prijazno vstreže, ki mu delati pomaga. — Najeta dekla po pogodbi suaži kravo, ji polaga tečne krme in jo napaja v hlevu aH na vodo goni, da se sprehodi; naj misli: tudi meni ne bi dobro djalo, če bi me hudo imeli, slab in pičel živež dajali, in bi morala vedno v izbi sedeti, ležati ali stati. — Za to pa krava vse da, kar ima. — Človek je kravi prostost vzel, jo med 4 stene zaprl; jegova dolžnost je, ji tudi dostojno streči. Ako bi bila krava prosta, hi si sama živeža iskala, čvrsta iu zdrava čutila, čist zrak imela, se no ogujusila; tele bi jo sesalo, dokler bi hotelo in krava mleka imela. (Dalje prihodnjič.) Trganje Irsavega lir» tj a Nahajajo se mnogi ljudje, ki trsu, ko začne grozdje mehko prihajati, marljivo listje odtrgnjeio misleči, da po temsolnce zrelost grozdja bolj pospeša. Neki škuseu vino rejec opominja gospodarje, naj tega nebi dopuščali, ker s ti m se grozdju somo kvar dela, ker se po tem naglo speče in se dalje razvijanje sokov vstavi, Navodi k iiarodrioimi gospodarstvu* polje.) Del IV. 30. Za zdaj hočemo le o metalnem denaru kovini govoriti in o tem imamo obče pravilo da jegova zamenivna veljava je enaka stvari, za kleni sc zameni. S tim hočemo reči da kedar damo cvenk, srebro ali zlato za sito, meso ali železo, je ta demir sam po sebi ravno toliko vreden kakor so one stvari: t. j. pridelali za Ti gld. srebra ali cekin zlata, ravno toliko dela in truda pridzudcne kakor teža želez«, ki si ga kupimo za 5 gld. arehernih ali zlati cekin. Zamenjujemo tedaj le vedno delo za delo. Kdor po takem svoje pridelke za zlato iu srebro zameni, zna da dobi za nje stvar, ktera ima v sebi ležečo ali prosili v no in naravno veljavo enako oni, za ktero se je zametiila. 31. Ko je v vsaki družbi Človeški treba zadanih za-memb, treba ji je tedaj tndi določene krožne veljave, ktera vendar uikdar ni tolika, kolika jo zamenivna veljava vseh stvari, Ucr se te nikoli ne vse oh enem z amen iti no morejo, t. j, le mol del vsega premoženja so s taja v denaru. Pii tem pa, ko za zamembe treba le določeno krožne veljave, se vendar more primeriti, da med tem ko povsodi drugod denar in zamembe v enem in iatem ravnotežju ostanejo, se v kteri kraj več denara dotie.se kakor so ga potrebuje za navadno zamen j i vanje, ktero se ni pomnožilo; tukaj lit oni, ki denar obilen imajo jed en drugega preplačevali, cena bi denaru padala kakor dragim stvarem rasla. Ker bi v tem kraju denar naj nižje cene bil (t. j. vbb drago), bi vBakdo ae po-žnril ga za svojo izdelke iu pridelke si zameni ti ; to veudar bi dolgo ne trajalo, ker brž hi se denar, ki ga je bilo po navadni razmeri odveč, porazdelil, in staro ravnotežje nastopilo. Nasprotno pa, ako se kdo produkcija zlo pomnoži in iu ž njo zamcnjivaDjc rase, bi deuar ki sc je poprej rabii, Rim ali vzklad ni ne pri naših, ne pri srbskih narodnih pesmih dosledno rabljen. V starejih narodnih pesmih je več alliteraeij, nego-]i pravib rimov najti. Narod kot pesnik nikjer nalašč vzltlada ne vpotrebljava, iE le tam, kjer se ta tako rekoč sam od sebo poda in ponudi, kjer se mu tedaj z lepa zognoti ui mogoče, tam ga najdemo rabljenega. Za čistost vzklada narod slabo mara, večidel je tedaj zelo moten u. pr. Prri venec jesena (govori): Drugi venec drobnih rož: Mar pri nas js vesela! Iti le imamo v bogu trost! Tretji venec žaJbeljns; Hrt iuu je dost' ¿al i g a.! Na Krasu, kadar gredo procesije deža presiti, pa hoje tnko-le pojejo: „Pisana palca, rdeti kriz Bog nam daj en pohleven dež*. Ta nečistost vzklada, ki umetno pesem zelo grdi, v narodnih pesmih prav nič ne žali: da! nečisti vzklad je celo karakteristični kriterium narodne pesmi. Stari narodi: Ho-brejci, Grki in Rimljani vzklada niso poznali. In zato hi se izreči moglo, da a o sploh ne vzkladne narodne pesnii sta reje memo viikladnih. Res je, vzklad ima neko moč v sebi, ali ne tolikanj na razum, ko likanj na uho delaj o čo. Nezmerno rabljen zablati rad in preide v uečimarno zvoniklanje. Prava poezija prav lahko brez vzklada izhaja. Karakterističen je začetek naših narodnih pesmi. Vsaka tretja četvrta se gotovo z eno sledečih vrstic začenja: K Loj i stoji t u tn beli griid , . . Stoji a loj i tam turška vojska .., Stoji stoji t um cerkviea , , . Leži leži ioni poljece . . . Stoji stoji tam lipica . . . Kasti rasli rožmarin . , . Stoji stoji tam tratien . . , Kaste rasle vinska rozga . Stoji stoji tam ravno polj o . , , Sijaj sijaj EonOece . . . Stoji stoji tuni vrtec rnoj . . . Pa tudi h kakšnim vprašanjem — al redkeje — se rada pesem začenja, (Dalje prihodnjič,) Gospodarske stvari Vsak delavec naj utisli na svoje delo. V „Slov. Narodu1" štev, in -54 sem čital popis : „Naia kmetijsau šola**. Vse «e mi je prav dobro do|jadlo. Takih učivnic bi si morali po več krajih sami narediti, da bri vzdignemo vbogo slov. ljudstvo na vi So narodno stopnjo izo-b ražnosti in blagostana. Deležniki ali akcijo na rji menda nebi pri takem podvzetju se aiabe čutili — saj sčasoma ne, ako že prva leta zavoljo izvanrednih slroškov, ■— Takih priložnosti je ¿alibože mnogo ne ponudbo. Zakaj tlacije vedno rastejo, na dohodke pa se. au gleda, kako in odkod jih potegovati, ker se večkrat primeri, da se roba pod ceno prodati mora, če se kteri oderuh prikaže, naj se le silno potrebni denar dobi; prave barantijo pa ni. Saj se le večidel iz drngih dežel razne robe uvažu. K temu še navadno naši ljudje premalo umi jo vsakovrstne robe tako pridelovati, da bi jim čez ostajala in za prodaj pripravna bila: Bog hotel, da se sami borno preživi ti zamorc-jo. — Pri tako žalostni prikazni, naj bi toraj dragi rodoljubi se po več krajih pogovorili, pravila zložili, po kterih bi se tu pa tam posestva po akcijah pokupila, zveden in pravičen oskrbnik postavil, in iz doiičnib krajev mladenči od 1-1. do IS. leta stari za 3 leta brezplačno itd. delansko podučevali v vsili predalih ali psi-nogah umnega kmetovalstva. S tem si odgojimo bistri, iskreni narod slovenski, ki nam bo v čast in slavo, ter se nikoli podjarmiti dal ne bo, ker stoji na lastnih nogah. Take učivnice kmetijske bi se naj naredile blizo Radgone, Ljutomera, Ormuža, Ptuja, st, Lenarta v slov. Gor. itd. Kdcr se razna roba pridelana lože in hitreje poproda; sposobni mladini pa se priložnost ponudi, da se v svoji okolici, v domačem kraju umnega kmetovanja nauči. Posestva nakupiti ni težavno, ker jih je v vsakem kraju na i z bero. Zakaj več je slabih gospodarjev, kakor umnih in skrbnih j nekteri pridejo silama na boben, uekteri pašami radi, — Tako so nieui znane kmetije, ki bi se za 3 do 4000 for. pokupite, in merijo 30 do 40 oral raznega zemljišča: vinogradov, gozdov, trnvnikov, njiv itd. ki bi se po tem lahko zložila, kdcr so razkosana. Mislim, kjer je GO do 100 oral raznega zemljišča, ondi bi se taka kmetijska učivnica že vpeljati zainogla, — Pa pred sem povedal, naj vsak delavec misli na svoje delo. Delansko se lega le po premišljevanju in t takih kmetijskih učtvnieah nanči in privadi, takojšne ho ravno orne* njene, iu se priporočajo naj bi se napravile po več krajih. Ker pa še takih učivnic ni, iti Bog ve, kdaj se bodo vres-nieile, bom toraj ob kratkem poskusil že znane reči aii opravila ponoviti, kako gre o njih misliti, ter ae nadjam, če si naši delavci te te kratke opombe zapamtijo, iu se po njih vadijo, bo saj začetek storjen. Vsako delo, še tako majhno iu malo pomenljivo, ima svoj vzrok, zakaj aH za česa voljo se mora opraviti; zakaj tako, pa nc drugače: Celo luteran dr. Hufeland pravi: Zdravnik brez vere je grozovitnož, grozna zver (Ongebeuer), Vero mora vsak človek imeti, sicer je brez temelja. Berač prosi, in misli: inaee ni daru ne dobi. Ti Roga moliš; spomni se: tudi ti si berač pred Njim in ne veš, kaj ti bo prihodnja ura dobrega alt slabega donosi a — in ker veš, da ves blagoslov od zgoraj z nebes, od Boga prihaja, kteiega ves svet v strah d jati ne more: — zato, ko pametna stvar, Boga moli. Jest greš, ko si lačen, pije§, ko si žejen. Ako pa več ješ iu -seč piješ, kakor ti je treba, nisi na svoje delo mislil; toraj nos pamet no, grešno delal. Tako je tudi z drugimi ne-rednostmi. Hlapec, ki se je z gospodarjem pogodil, čedi konja, ga krmi in napaja v hlevu: misli; Ako bi konj prost bil, bi se ne ogrdil, ne oprašnatiL Tudi živeža in pijače bi si zdaj tu, zdaj tam dovolj poiskal, kakor se to o zveriui ve. — Ker je tedaj človek konju prostost vzel, je tudi sveta dolžnost, da človek konju prijazno vstreže, ki mu delati pomaga. — Najeta dekla po pogodbi sna ¿i kravo, ji polaga teene krme in jo napaja v hlevu ali na vodo goni, da se sprehodi; naj misli: tudi meni ne bi dobro djalo, če hi me hudo imeti, slab in pičel živež dajali, iu bi morala vedno v izbi sedeti, ležati ali stati. — Za to pa krava vse da, kar ima. — Človek je kravi prostost vzel, jo med 4 stene zaprl; jegova dolžnost je, ji tudi dostojno streči. Ako hi bila krava prosta, bi si sama živeža iskala, čvrsta in zdrava čutila, čist zrak imela, se no ognjusila; tele bi jo sesalo, dokler bi hotelo in krava mleka imela. (Dalje prihodnjič.) Trjgitiije Irsavep lir» tj a Nahajajo se mnogi ljudje, ki trsu, ko začne grozdje mehko prihajati, marljivo listje oiitrgujeio misleči, da po temsolnce zrelost grozdja bolj pospeša. Neki šknscn vinorejee opominja gospodarje, naj tega nebi dopuščali, ker s ti m se grozdju samo kvar dela, ker ge po tem naglo speče in se dalje razvijanje sokov vstavi, Navodi k iiarodrioimi gospodarstvu* polje.) Del IV. 30. Za zdaj hočemo le o metalnem denaru kovini govoriti in o tem imamo obče pravilo da jegova zamenivna veljava je enaka stvari, za ktero sc zameni. S tim hočemo reči da kedar damo cveiik, srebro ali zlato za sito, meso ali železo, je ta denar sam po sebi ravno toliko vreden kakor so one stvari: t. j. pridelati za Ti gld. srebra ali cekin zlata, ravno toliko dela in truda pridzadcue kakor teža železa, ki si ga kupimo za 5 gld. srebernih ali zlati cekin. Zamenjujemo tedaj le vedno delo za delo. Kdor po takem svoje pridelke za zlato iu srebro zameni, zna da dobi za oje stvar, ktera ima v sebi ležečo ali pro&itivno in naravno veljavo enako oni, za ktero se je zamerila. 31. Ko je v vsaki družbi Človeški treba zadanih za-memb, treba ji je tedaj tudi določene krožne veljave, ktera vendar nikdar ni tolika, kolika jo zamenivna veljava vseh stvari, ker se te nikoli ne vse ob enem z amen iti ne morejo, t. j, le nial del vsega premoženja so s taja v denaru. Pri tem pa, ko za zamembe treba le določeno krožne veljave, se vendar more primeriti, da med tem ko povsodi drugod denar in zamembe v enem in istem ravnotežju ostanejo, se v kteri kraj več deuara douesc kakor so ga potrebajeza navadno zamen j i vanje, ktero se ni pomnožilo; tukaj In oni, ki denar obilen imajo jed en drugega preplačevali, cena bi denaru padala kakor dragim stvarem rasla. Ker bi v tem kraju denar naj nižje cene bit (t. j. vse drago), bi vsakdo ae po-žuril ga za svoje izdelke in pridelke si zameni ti ; to veudar bi dolgo ne trajalo, ker brž bi se denar, ki ga je bilo po navadni razmeri odveč, porazdelil, in staro ravnotežje nastopilo. Nasprotno pa, ako se kdo produkcija zlo pnmauži in m ž njo zameujivaDjc rase, bi deuar ki sc je poprej rabil, zdaf ne zadostoval, bilo ti ga premalo zvrševati po navadni razmeri zvrho svojo: tedaj bi icgova vezava rasla in cena drugim stvarc m padala. Ko na je cena pridelkom tako nizka, da si jib ljudie bližnjih dežel na dobiček lehko kupujejo, sosedje brž pridejo i a donesejo potrebnega deuara, cena stvarem sopet poskoči in staro ravnotežje nastopi. (Daljo prihodnjič.J Pod Lipo. Podučivni in vgodni pogovori. Ljubomir (ki sedi s Semenkom sam pri kamneni miši pod Hpo.) — Alf ste že prečitali p i s m o v o p o m i n j ministra za kmetijstvo, ktero sem vam predvčerej izročil V Semenko» Sem, sem, ali nisem vsega prav razumel, ker je mnogo ptujib besed v njem. Ljubomir. Kes je, daje mnogo ptujib besed v onem pismu in zatorej jo za marsikterega teško razumljivo, lemu vendar vzroka celo ne morem najti, pismo je posebno pisano za učitelje in gospodarje; učitelji ga bodo še morebiti razumeli ali tndi teško, gospodarji pa, kteri so večidel kmetje, ga ne bodo razumeli ali zlo teško. — Da je vendar Eismo tako pisano, ni kriv minister, temoč jegovi uradniki, terim se je to delo izročilo in ki niso premislili, da hi tako nismo moralo hiti tako pisano, da bi ga vsak prost kmet lahko razumel. Semenko. Kolikor sem jaz razumel, hoče minister za to skrbeti, da se bodo mladi ljudje na kmetijah p od ne e-vali V kmetijstvu- L j n h o m i r. Tako je. Nastopijo mnogi kmetje in se po pobiravljeigu vsi vs?dajo okoli kartmene mize.) Semenko. Havno prav ste doŠli, g. učitelj so mi ravno začeli razlagati ministersko pismo, ktero smo pred kratkim dobili in ktero je posebno izdano za gospodarje in kterega ne razumimo prav dobro, mislim tedaj, da bo Vam vsem všeč, če na tanko izvemo, kaj se v njena nahaja. Ž a l e e. Prosimo g- učitelj a naj nam le razlagajo. L j u b o m t r. Pismo govoti o v p e i j a n j u u k a v k m e-tijstvn in pravi naj prej, da se ta tik ue sme vpeljati v ljudske šole, kakor so neki gospodje hoteli, tomoč fantje se bodo morali učiti, še le tedaj, kedar so že i/, ljudske šole islopili in sicer bo ta tik ohligaten, t. j, v vsak bo se m o r a 1 učiti gospodarstva, učilo pa se bo vsako nedeljo pred poldan in po zimi po večerih in sicer vsak teden 3— 4 ure skoz dve leti. Iglič. Ali. če bodo naSi fantje morali v šolo hodili, kaj pa bodo rekli krčmarji in kdo bo v zimi po večerih zabavljal deklice pri preden ju. L j n ho mir. Piavno zato bo tank koristen na večiii straneh; fantje se bodo nekaj koristnega naučili. Semenko. Kaj pa se bodo fantje v teb šolah učili? Ljnbomir. To bom vam iz pisma samega četol. (Četeje,) „I. Četeti, pisati in računiti, z popolnim oztrom na gospodarstvo ali kmetijstvo. 2. Naturoslovje in naturopisje (tUiko, kemijo, rudoznanfitvo, raztljinozuanstvo, živalozuaustvo) z praktičnem o žiro m na oddelke kmetijstva, t, j. na poljedelstvo, pripravo seuokoS, živinorejo (prjdele se hod tudi potrebne stvari ozdravljenju živali), vrtnarstvo, sadjerejo, vino-rejo, bučelnrstvo, svilorejo, gosdnarstvo, delanje cest, hisuo gospodaren j c z mlekom, stavslo (zidanja in tesarija). Zrnož-nejši se bodo tudi učili risati, če bo učitelj to umetnost znal. Praktično se bode kazalo kako so morajn obdelovati vrti, drevoreja, ko ko ravnati zbučclami in sviluiini črviČi; sprehajajo sc po polju, senokošah in logib se bode ttčdo, kuko se mora tam o delati, tudi izhodi v odaljene kraje, v kteri b sc kako dobro gospodarstvo nahaja, bodo vpeljani". Semenko. Kdo pa bo fante poda¿eval Ljnbomir. Učitelji, živinski zdravniki in umni gospo darji, tako stoji v minlaterskcm pismu. Žalec. Živinskih zdravnikov v naši deželi ue bodo mnogo našli. V naši okolici sest nr daleko ni nobenega učenega živinskega zdravnika, samo neki konjcderci zdravijo živino. Ljubomir. Vi imate prav, učenih živinskih zdravnikov še nam sila manjka, mar^ikteri konjederce pa, ki se peča z zdravljenjem živine, je v kratkih letih pri nas že bogat mož postal, koristno hi zatorej res bilo sc učiti imnozdraviJstv«. Semenko. Ne moreni zapopa&ti zakaj bogati kmeti ne pošiljajo avojih sinov na Dunaj, da bi se tamo naučdi živi ti o zdravilstva, ker bi taki zdravniki îlo koristili v deželi in se tudi lahko obogatili, -- Pa nc samo ne bo živinskih idravnikov, ki bi pouučevali o imenovanih predmetih, te moč tudi naši učitelji nc bodo znali fantov v kmetijstvu podtiČe-vati, ker se tudi ti dozdej niso učili tega. Lj u h o m i r. Vi imate celo prav, ali temu hoče vlada priti na pomoč, tako sloji r imcnoveucm minisierskcm pinmu ; o tem vendar prihodnjič za danes naj bo zadosti. IgliČ. Prosim Vas povejte se nam zakaj mariborska čitalnica ,,Dom ovine" več ne prijemlje? Ljubomir. Jaz mislim, da je taraoŠnje gospodo zelo razzidil s o stave k, ki ga je prinesla „ Domovina" v 2 it. listu in, v kterem grdo napada slovensko mladino, Semenko. Kaj pa te pravi o naši mladini? Ljnbomir. Pravi, da so med njo ljudje „poredni" — z ag o v e d n i, topoglavci'— tepcasti k r a t k o v e d-n cž i — »mrkov c i, o p i č na po h u cm uri j a — srboritost s nič a vi h frkolinov — ,,opičja čreda'1. — Dalje pravi „bo-movioa', dn državnim poslancem nasprotujejo: „židovsko-slovenski časnikarji" — „sumljivi narodnjaki ali nobajaii brez značaja in brez službe"— „glaaovodje časuiikih mačjih godeb" — „zvitorepi pot op uh i" itd. De bel ko. To pa je res nedostojna pisava, Žalec. G. Iglič! Ta sestavek, je pisan za Vas. Iglič (jezno). Za me V Zakaj pa za me! 2alec. Ko no! samo ne bodite hudi in mi ne zamerite. Jaz sem si samo mislil, ker vem, da bi radi izdali kako slovensko knjigo, če bi izdali „novi posebni slovenski slovar1' in da bi tedaj v tem sestavku „Domovine'1 marši ktero lepo besedico našli- (iglix in vsi drugi 4e smejejo in odidejo.) 2>opisi. Iz IJulomer.t. 26. julija. (S lo vensk i m d i j a k u m.) Lepa je priložnost slov. dijakom v predstoječih vakancah zopet kaj za svoj toliko do zdaj zanemarjeni narod storiti. Oi-talntce naj bodo jihova zbirališča, polje delovanja pa: nauka zelo potreben prosti narod. Čitalnica ljutomerska željno pričakuje teh milih gostov in za trdno so nadja, da jo bodo posebno iz ljutomerskega, gornje-radgonskega iu ormoškega okraju precej prve dni pri svojem prihodu na svof dom obiluo obiskali, in da hode ta poaiv v vseh domorodnih srcih brzi odziv našel. O i tal ni S k i odbor. ud sv. Križa priLjutomer 11. Kaj neki dela naše kmctij'sko društvo? Ali še živi, ali no? Mi bolj oddaljeni člani od mest niti o društvu niti o njegovi podružnici celo leto nič ne zvemo. Prej, dokler še smo imeti, tako imenovane krožne odbornike, smo vendar po njih zvedeli, kedar j c imelo društvo, ali poJružaiea soje, k kterim smo tndi večkrat hodili; ker se je pri njih vendar samo nemški govorila, sc nismo pri njih celo nič naučili, ker mi slovenski kmetje nismo toliko zmožni nemškega jozika, če ga ravno nekoliko govorimo, da bi gospodarske neaiške izraze razumeli, in zntoraj nam celo društvo ni skorej nič koristilo in mi slovenski kmetje z mirom bolj zaostajamo proti drugim v gospodarstvu. Tako ne sme dalje iti, potrebno nam tedaj jo, da skrbimo la to, da dobimo slovenske kmetijske družbe, ali da se pridružimo, krajnski kmetijski družbi iu sicer ko naj hitreje. Po mojem mnenj U hi prav koristno bilo, če bi v vsaki župniji bil odsek gosp, družbe, kterega predsednik bi naj bil kak mož, ki je v eeli župniji naj hi.lj'izurjen v gospodarstvu; ta bi moral vsako noi sosede v gospodarstvu podučevati, in tudi djanskt kazati, Itako se p. drevesu požUhtnujcjo, kako se ima polje naj bolj obdelovati, kako s bučelami ravnati: ktere trte v tem uli oueui zemljišču naj bolje rastejo; kako je ravnati z gospodarskimi pridelki iu kako s zlato rudo, t. j. z gnojem; kako so /boljšajo sonokoše, kuko pokladaii živini iu kako se bo-loua živina zdravi itd, Da pa bi se v vsem leže napredovalo, hi zlo dobro bilo, čo bi se otrokom, posebno v nedeljski šoli, po izpitih delili gospodarske knjigo za darila iu d 1 bi si taka bukve kup i hi iz družbi ne zaloge, tako hi daš le lepe gospodarske bukve tudi med reve Ijndi, ki sijih kupili ne morejo. Tudi od cmvenega premoženja bi se lahko vsak-i leto kaki go 1 dinar-ček za to zlo koristno stvar porabil. To iu enako stvari bi se morale v kratkem osnovati, če hočemo v gospodarstvu napredovati I Z fiogout I J. Kralj, kmet. zdaf ne zadostoval, bilo ti ga premalo zvrševati po navadni razmeri zvrho svojo: tedaj bi jcgova vezava rasJa in cena drugim stvarem padala. Ko pa je cena pridelkom tako nizka, da si jib ljudie bližnjih dežel na dobiček lehko kupujejo, sosedje brž pridejo i a donesejo potrebnega deuara, cona stvarem sopet poskoči in staro ravnotežje nastopi. (Daljo prihodnjič.J Pod Lipo. Podučivni in vgodni pogovori. Ljub o mir (ki sedi s Semeakom sam pri kamneni miši pod Hpo.) — Ali ste že prečitali p i s m o v o p o m i n j ministra za kmetijstvo, ktero sem vam predvčerej izročil V S e m o n k o. Sem, sem, ali nisem vsega prav razumel, ker je mnogo ptujib beaed v njem. Ljubo mir. Kes je, daje mnogo ptujili besed v onem pismu in zaloraj jo za marsikterega teško razumljivo, temu vendar vzroka celo ne morem najti, pismo je posebno pisano za učitelje in gospodarje; učitelji ga bodo še morebiti razumeli ali tudi teško, gospodarji pa, kteri so večidel kmetje, ga ne bodo razumeli ali ?,lo teško. — Da je vendar Eismo tako pisano, ni kriv minister, temoč jegovi uradniki, terim se je to delo izročilo in ki niso premislili, da bi tako nismo moralo hiti tako pisano, da bi ga vsak prost kmet lahko razumel, Semenko. Kolikor sem jaz razumel, hoče minister za to skrbeti, da se bodo mladi ljudje na kmetijah poduce-vali V kmetijstvu- L j o h o m i r. Tako je. Nastopijo mnogi kmetje in $6 po pOzdravlj&tfu vsi vsflejo okoli kartmtne inize.) Semenko. Havno prav ste došli, g. učitelj so mi ravno začeli razlagati miuistersko pismo, ktero smo pred kratkim dobili in ktero je posebno izdano za gospodarja in kterega ne razumimo prav dobro, mislim tedaj, da bo Vam vsem všeč, če na tanko izvemo, kaj se v njena nahaja. Ž a l e e. Prosimo g- učitelja naj nam le razlagajo. L j u b o m l r. Pismo govoti o v p e i j a n j u u k a v kmetijstvo in pravi naj prej, da se ta lik ne sme vpeljali v ljudske šole, kakor so neki gospodje hoteli, tomoč fantie se bodo morali učiti, še le tedaj, kedar so že iz ljudske šole islopili in sicer bo ta uk ohligaten, t. j, v vsak bo se m o r a 1 nčiti gospodarstva, učilo pa se bo vsako nedeljo pred poldan in po zimi po večerih in sicer vsak teden 3— 1 ure skoz dve leti. Iglič. Ali. če bodo naši fantje morali v šolo hodili, kaj pa bodo rekli krčmarji in kdo bo v zimi po večerih zabavljal deklice pri preden ju. L j n ho mir. Kavno zato bn tank koristen na večih straneh; fantje se bodo nekaj koristnega naučili. Semenko, Kaj pa se bodo fantje v teb šolah učili? Ljn borni r. To bom vam iz pisma samega cetel. (Cetejc.) „I. Četeti, pisati in računih, z popolnim oztrom na gospodarstvo ali kmetijstvo. 2. Naturoslovje in naturopisje (lUiko, kemijo, rudozimiifitvo, raztljiiiuznanstvo, živalozuaustvo) z praktičnem o žiro m na oddelke kmetijstva, t, j. na poljedelstvo, pripravo seuokoš, živinorejo (prjdele se hod tudi potrebne stvari ozdravljenju živali), vrtnarstvo, sadjerejo, vino-rejo, bučelarstvo, svilorejo, gosdnarstvo, delanje cest, hišno gospodaren je z mlekom, stavslo (zidarija tu tesarija). Ztnož-nejši se bodo tudi učili risati, če ho učitelj to umetnost znal. Praktično se bode kazalo kako so morajo obdelovati vrti, drevoreja, ko ko ravnati zbučelami in sviluiiui črviČi; sprehajajo se po polju, senokošah in logib se bode učilo, kuko se mora tamo delati, tudi izhodi v odaljene kraje, v kterib sc kako dobro gospodarstvo nahaja, bodo vpeljani". ¡semenko. Kdo pa bo fante pod a če val Ljnhomir. Učitelji, živinski zdravniki in umni gospo darji, tako stoji v minlsterskem pismu, Žalec. Živinskih zdravnikov v naši deželi ne bodo mnogo našli. V naši okolici šest nr daleko ni nobenega učenega živinskega zdravnika samo neki konjederci zdravijo živino. Ljubo mir. Vi imate prav, učenih živinskih zdravnikov še nam sila manjka, marši kteri konjederce pa, ki se peča z zdravljenjem živine, je v kratkih letih pri nas že bogat mož postal, koristno hi zatorej res bilo sc učiti živinoidravilstvu. Semenko. Ne morem zapopasti z j kuj bogati kmeti ne pošiljajo svojih sinov na Dunaj, da bi se tamo naučili živi no zdravilstvo, ker hi taki zdravniki îlo koristili v deželi in se tudi lahko obogatili, -- Pa ne samo ne ho živinskih zdravnikov, ki hi pouučevali o imenovanih predmetih, temoč tudi naši učitelji ne bodo znali fantov v kmetijstvu podtiČe-vati, ker se tudi ti dozdej niso učili tega. Lj u b o m i r. Vi imate celo prav, ali temu hoče vlada priti na pomoč, tako sloji v iiucnovetiem miuisterskem pismu ; o tem vendar prihodnjič za danes naj bo zadosti. IgliČ. Prosim Vas povejte se nam zakaj mariborska čitalnica „Domoviue" več ne [prijemlje? Ljubo mir. Jaz mislim, da je tamoŠnje gospodo zelo raz/al i J s o stave k, ki ga je prinesla „ Domovina" v listu in, v kterem grdo napada slovensko mladino. Semenko. Kaj pa te pravi o naši mladini? Ljubo mir. Pravi, da so med njo ljudje „poredni" — z ag o v e d n I, t o p o g I a v e i — t e p č a b t i k r a t k o v e d-n c ž i — »mrkov ci, o p i č na po s n omari j a — srboritost s nič a vi h frkolinov — ,,opičja čreda". — Dalje pravi „bo-movina", du državnim poslancem nasprotujejo: „židovsko-slovenski časnikarji" — „sumljivi narodnjaki ali pohajači brez značaja in brez službe"— „glasovodje časuiških mačjih godeb" — „zvitorepi pot op uh i" itd. De bel ko. To pa je res nedostojna pisava, Žalec. G. Iglič! Ta sestavek, jc pisan za Vas. Iglič (jezno). Za me V Zakaj pa za me! Žalec. Ko no! samo ne bodite hudi in mi ne zamerite. Jaz sem si samo mislil, ker vem, da bi radi izdali kako slovensko knjigo, če bi izdali „novi posebni slovenski slovar1' in da bi tedaj v tem sestavku „Domovine'1 marši ktero lepo besedico našli- (Iglič in vsi drugi hi1 mejijo in odidejo,) 2>opisi. Iz IJ n I o mera. 26. julija. (S l o vensk i m d i j a k u m.) Lepa je priložnost slov. dijakom v predstoječih vakancah zopet kaj za svoj toliko do zdaj zanemarjeni narod storiti. Oi-talnlce naj bodo jihova zbirališča, polje delovanja pa: nauka zelo potreben prosti narod. Čitalnica ljutomerska željno pričakuje teh milih gostov iu za trdno so nadja, da jo bodo posebno iz ljutomerskega, gornje-radgonskega iu ormoškega okraju precej prve dni pri svojem prihodu na svoj dom obilno obiskali, in da bode ta poziv v vsob domorodnib srcih brzi odziv našel. Citalniški odbor. Ud sv. Križa priLjiilouicru. Kaj neki dela naše kmetijsko društvo? Ali še živi, ali no? Mi bolj oddaljeni člani od mest niti o društvu niti o njegovi podružnici eelo leto nič ne zvemo. Prej, dokler še smo imeti, tako imenovane krožne odbornike, smo vendar po njih zvedeli, kedar je imelo društvo, ah podružnica soje, k kteri m smo tudi večkrat hodili; ker se je pri njih vendar samo nemški govorila, so nismo pri njih cclo nič naučili, ker mi slovenski kmetje nismo toliko zmožni nemškega jezika, če ga ravno nekoliko govorimo, da bi gospodarske neuiške izraze razumeli, iu zatoraj uam celo društvo ni skorej nič koristilo in mi slovenski kmetje z mirom bolj zaostajamo proti drugim v gospodarstvu. Tako ne sme dalje iti, potrebno nam tedaj jo, da skrbimo ¡ta to, da dobimo slovenske kmetijske družbe, ali da se pridružimo, krajnski kmetijski družbi iu sicer ko naj hitreje. Po mojem mnenju bi prav koristno bilo, če hi v vsaki žunniji bil odsek gosp, družbe, kterega predsednik hi naj bil kak mož, ki je v eeli župniji naj bulj' izurjen v gospodarstvu; ta bi moral vsako nei sosede v gospodarstvu podučevati, in tudi djanski kazati, kuko se p. drevesa poi.Uhtnujcjo, kako se im.i polje naj bolj obdelovati, kako s bučelaoii ravnati: ktere trte v tem ali ooeui zemljišču naj bolje rastejo; kako jc ravnati z gospodarskimi pridelki iu kako s zlato rudo, t. j. z gnojem; kako so /boljšajo sonokoše, kuko pokladaii živini in kuko se bo-lena živina zdravi itd, Da pa bi se v vsem leže napredovalo, bi zlo dobro bilo, ča bi se otrokom, posebno v nedeljski šoli, po izpitih dolilt gospodarske knjige za <1 arila iu d i bi s® take bukve kupile iz družbi ne zaloge, tako bi d oŠ le lepe gospodarske bukve tudi med reve Ijndi. ki sijih kupiti ne morejo. Tudi od eravenoga premoženja bi se lahko vsak-i leto kaki goldinar^ ček za to zlo koristno stvar porabil. To iu enako stvari bi so morale v kratkem osnovati, če hočemo v gospodarstvu napredovati I Z Ilogom I J. Kralj, kmet. zdaf ne zadostoval, bilo ti ga premalo zvrševati po navadni razmeri zvrbo svojo: tedaj bi icgova vezava rasla in cena dragim stvarc m padala. Ko pa jo cena pridelkom tako nizka, da si jih ljudje bližnjih dežel na dobiček lehko kupujejo, sosedje brž pridejo in donesejo potrebnega deuara, cona stvarem sopet poskoči in staro ravnotežje nastopi. (Daljo prihodnjič.J Pod Lipo. Podiičivni in vgodni pogovori. Ljub o mir (ki sedi s Semenkom sam pri kamneni miši pod Hpo.) — Alf ste že prečitali p i s m o v o p o m i n j ministra za kmetijstvo, ktero sem vam predvčerej izročil V S e m c n k o. Sem, sem, ali nisem vsega prav razumel, ker je mnogo ptujih beaed v njem. Ljubo mir. Kes je, daje mnogo ptujili besed v onem pismu in zaloraj jo za marsikterega trško razumljivo, temu vendar vzroka celo ne morem najti, pismo je posebno pisano za učitelje in gospodarje; učitelji ga bodo še morebiti razumeli ali tndi teško, gospodarji pa, kteri so večidel kmetje, ga ne bodo razumeli ali zlo teiko. — Da je vendar Eismo tako pisano, ni kriv minister, temoč jegovi uradniki, terim se je to delo izročilo in ki niso premislili, da bi tako nismo moralo biti tako pisano, da bi ga vsak prost kmet lahko raznmeL Semenko. Kolikor sem jaz razumel, hoče minister za to skrbeti, da se bodo mladi ljudje na kmetijah p od ne e-vali V kmetijstvu- L j o b o m i r. Tako je. Nastopijo mnogi kmetje in $6 po pOzdravlj&tfu vsi vsflejo okoli kartmtne mize.) Semenko. Havno prav ste doSli, g. učitelj so mi ravno začeli razlagati miuistersko pismo, ktero smo pred kratkim dobili in ktero je posebno izdano za gospodarje in kterega ne razumimo prav dobro, mislim tedaj, da bo Vam vsem všeč, če na tanko izvemo, kaj se v njena nahaja. Žalen. Prosimo g- učitelja naj nam le razlagajo. L j a b o m l r. Pismo govoti o v p e i j a n j u u k a v kmetijstvu in pravi naj prej, da se ta lik ue sme vpeljati v ljudske šole, kakor so neki gospodje hoteli, tomoč fantje se bodo morali učiti, še le tedaj, kedar so že iz ljudske šole islopili in sicer bo ta nk ohliguten, t. j, v vsak ho se m o r a 1 nčiti gospodarstva, učilo pa se ho vsako nedeljo pred poldan lu po zimi po večerih in sicer vsak teden 3— 4 ure skoz dve leti. Iglič. Ali. če bodo naSi fantje morali v šolo hodili, kaj pa bodo rekli krčmarji in kdo bo v zimi po večerih zabavljal deklice pri preden ju. L j n ho mir. Piavno zato ho ta tik koristen na večih straneh; fantje se bodo nekaj koristnega naučili. Semenko, Kaj pa se bodo fantje v teh šolah učili? Ljnbomir. To bom vam iz pisma samega četol. (Cetejc.) „I. Četeti, pisati in računiti, z popolnim oztrom na gospodarstvo ali kmetijstvo. 2. Naturoslovje in naturopisje (tUiko, kemijo, rudoziiaiifitvo, raztljinoznanstvo, živalozuaustvo) z praktičnem o žiro m na oddelke kmetijstva, t, j. na poljedelstvo, pripravo seuokoS, živinorejo (prjdele se hod tudi potrebne stvari o zdravi j en ju živali), vrtnarstvo, sadjerejo, vino-rejo, btičelarstvo, svilorejo, gosdnarstvo, delanje cest, bUuo gospodaren j c z mlekom, stavsto (zidarija in tesarija). Zrnož-nejši se bodo tudi učili risati, če ho učitelj to umetnost znal. Praktično se hode kazalo kako so morajn obdelovati vrti, drevoreja, ko ko ravnati zbučelami in sviluimi črviČi; sprehajajo se po polju, senokošuh in logib se bode učdo, kako se mora tamo delati, tudi izhodi v odaljene kraje, v kteri h se kako dobro gospodarstvo nahaja, bodo vpeljani", Semenko. Kdo pa bo fante podačeval Ljnbomir. Učitelji, živinski zdravniki iu umni gospo darji, tako stoji v mimsterskem pismu, Žalec. Živinskih zdravnikov v naši deželi ue bodo mnogo našli. V naši okolici šest ur daleko ni nobenega učenega živinskega zdravnika samo neki konjederci zdravijo živino. Ljubo mir. Vi imate prav, učenih živinskih zdravnikov Se nam sila manjka, mar^ikteri konjederce pa, ki se peča z zdravljenjem živine, je v kratkih letih pri nas že bogat mož postal, koristno bi zatorej res bilo se učiti iivi nazdravi Is tv«. Semenko. Ne morem zapopasti zakaj bogati kmeti ne pošiljajo svojih sinov ua Dunaj, da bi se tamo naučili živi no zdravilstvo, ker bi taki zdravniki zlo koristili v deželi in se tudi lahko obogatili, -- Pa ne samo ne bo živinskih idravnikov, ki hi poaučevali o imenovanih predmetih, te moč tudi naài učitelji ne bodo znali fantov v kmetijstvu podtiČe-vati, ker se tudi ti dozdej niso učili tega. Lj u b o m i r. Vi imate celo prav, ali temu hoče vlada priti na pomoč, tako sloji v imenovenem miuisterskcm pismu ; o tem vendar prihodnjič za danes naj bo zadosti. IgliÉ. Prosim Vas povejte se nam zakaj mariborska čitalnica ,,Domovine" več ne [prijemlje? Lj uho mir. Jaz mislim, da je tarooŠnje gospodo zelo raz/idil s o stave k, ki ga je prinesla ,, Domovina" v listu in, v kterem grdo napada slovensko mladino. Semenko. Kaj pa te pravi o naši mladini? Ljnbomir. Pravi, da so med njo ljudje „poredni" — z ag o v e d n i, topoglavei-— tepčasti k r a t k o v e d-n c ž i — »mrkov ci, o p i č na po h u omari j a — srhoritost s nič a vi h frkolinov — „opičja čreda'1. — Dalje pravi „Domovina^, du državnim poslancem nasprotujejo: „židovsko-slovenski časnikarji" — „sumljivi narodnjaki ali pohajači brez značaja in brez službe"— „glasovodje časuiških mačjih godeb" — „zvitorepi potepuhi" itd. De bel ko. To pa je res nedostojna pisava, Žalec. G. Iglič! Ta sestavek, je pisan za Vas. Iglič (jezno). Za me V Zakaj pa za me! 2alec. Ko no! samo ne hodite hudi iu mi ne zamerite. Jaz sem si samo mislil, ker vem, da bi radi izdali kako slovensko knjigo, če bi izdali „novi posebni slovenski slovar" in da bi tedaj v tem sestavku „Domovine'1 marši ktero lepo besedico našli- (Iglič i n vsi drugi hi1 smejejo in odidejo.) 2>opisi. Iz LjiHomern, 26. julija. (S lo vensk i m d i j a k u m.) Lepa je priložnost slov. dijakom v prcdstojeoih vakancah zopet kaj za svoj toliko do zda j zanemarjeni narod storiti. Oi-talntce naj bodo jihova zbirališča, polje delovanja pa: nauka zelo potreben prosti narod. Čitalnica ljutomerska željno pričakuje teh milih gostov in za trdno so nadja, da jo bodo poseimo iz ljutomerskega, gornje-radgonskega iu ormnškega okraju precej prvo dni pri svojem prihodu na svoj dom obilno obiskali, in da bode ta poziv v vseh domorodnili srcih brzi odziv mišel, Oitalnifiki odbor. Ud sv. Križa priLjiitouieru. Kaj neki dela nase kmetijsko društvo? Ali še živi, ali ne? Mi bolj oddaljeni člani od mest nili o društvu niti o njegovi podružnici eelo leto nič ne zvemo. Prej, dokler še smo imeti, tako imenovane krožne odbornike, smo vendar po njih zvedeli, kedar j c imelo društvo, ah poJrnžaiea soje, k kterim smo tudi večkrat hodili; ker se je pri njih vendar samo nemški govorila, so nismo pri njih celo nič naučili, ker mi slovenski kmetje nismo toliko zmožni nemškega jezika, če ga ravno nekoliko govorimo, da bi gospodarske neaiške izraze razumeli, in zntoraj nam celo društvo ni skorej nič koristilo in mi slovenski kmetje z mirom bolj zaostajamo proti drugim v gospodarstvu. Tako ne sme dalje iti, potrebno nam tedaj jo, da skrbimo la to, da dobimo slovenske kmetijske družbe, nli da se pridružimo, krajnski kmetijski družbi iu sicer ko naj hitreje. Po mojem mneuju bi prav koristno bilo, če bi v vsaki žnjmiji bil odsek gosp, družbe, kterega predsednik bi naj bil kak mož, ki je v celi župniji naj bi.lj'iztirjen v gospodarstvu; ta bi moral vsako uci sosede v gospodarstvu podučevati, in tudi djanski kazati, Itako se p. drevesa poi.Ulitnujcjo, kako se im.i polje naj bolj obdelovati, kako s bučelami ravnati: ktere trte v tem nli oneui zemljišču naj bolje rastejo; kako je ravnati z gospodarskimi pridelki iu kako s zlato rudo, t. j. z gnojem; kako se /boljšajo senukoše, kuko pokladaii živiat in kako se bo-loua živina zdravi itd, Da pa hi se v vgcin leže napredovalo, hi zlo dobro bilo, ča bi sc otrokom, posebno v nedeljski šoli, po izpitih delili gospodarske knjige za <1 arila iu d i bi s® take bukve kupile iz družbine zaloge, tako bi d^lc lepe gospodarske bukve tudi med reve ljudi, ki sijih kupili ne morejo. Tudi od eravenoga premoženja bi se lahko vsako leto kaki goldinar ček zu to zlo koristno stvar porabil. To in enako stvari bi se morale v kratkem osnovati, če hočemo v gospodarstvu napredovati! Z Ilogom 1 J. Kralj, kmet. Čitalnica v I''=■ .>¡3 rs rs g p» g ti. k. Iti,, k. II. lE. fl. k. ü.92 5 — 4 70 £ — 2 SO 32 «I I a;« ü :o 2, JO 80 3 tO ao 50. 10 ISO a — a & o — a 20 2iG - 35': 1 20 — -3Q — in „ \H — — se — 10,- fl :1P |40 - a eo 60 1!, 26 Ü4 23 — 24 20 — 24;—2tS S 60 10 — 60 čiO 10 Ml SO -—!fl0 1 20 - ad 30 —j —Lio! C- 760 40--30 40 ~ 70 75 lita —¡so so —:eo — 88 — Iii—— 40 i2 kr, a, v. Cesarski zlat velja 5 fl, Ali jo srebrn 111.35. 1 nrudiio drž- posojilo 63.15. Loteriji!« srečke. V Trstu 22, julija 1663: 57 31> 2 Si Prihodnjo prečkanje je 5. avgusti) IB&B. 31 Priporot li» {iroilnjaliilcc. M. Berdajs, trgovec z diSečim, tvorilnim in harvinim blagom na graj-ščinskeui trgu zraven kapelice: ,,Pri m o rake m raku" v Mariboru priporoča svojo novo, izbrano, bogato zalogo s celo črstvim in dobrim blagom, ktero prodava po naj nižji ceni. Čitalnica v Ptuju. 22. julija. Po 6 pravil m vsled dotičnega sklepa skupščina dne 14. majnika t,J, sesklicujejo vsi prečastiti dru&tvenjki k o ličnemu zboru na dan 6. avguBta t. J, oh 10, uri pr. p., da se posvetuje premembn čitalničnih pravil. Zvečer velika beseda v čitalnici. Dijakom i bogoslovcem je vstop v čitalnico brez plnčila dovoljen, Ravnatelj. 1'oUtiriij Ogled. C, k. m in is terst v o na Dunaju je potrdilo vse spremembe hrambovske postave. Po tej postavi je eesar naj viši gospodar uele armade, samo to se sc jo pristavilo, da m uro imott ogersku deželna hramba svojega posebnega poveljnika. Služcbni listi obetajo neko zvezo in prijatelj sivo mod Prusko in Avstrijo. Nektcri češki listi pravijo, da se čeiki deželni zbor ne bo so&el, čeravno je tudi sklican; čuje se tudi o neposrednih volitvah za državni '¿bor. Pravi se tudi, da bo cesar sam k začetku deželnega zbora v Prago doseli Če je ravno zlo deževalo se je vendar 19. t. ni. v Stra-konici ub češkem zbrala velika množina ljudstva, tabora ven dar ni bilo. Tudi na gori Lcvinn se je zbralo više 400(1 ljudi. Ccski dcielni odbor je izdal za zbor predlog, da se ima Praska tehnika v dva zavoda, namreč v česki iti nemški razdeliti. V Peštu je L ram bovški odbor nasvetoval, naj se malimi spremembami sprejme h ram Lovska postava in dovoli 2SOOO uovukov. Prod kratkim so bili nekteri Poljaki, med njimi tudi znani dr. S molka v Postu na razgovor. Takrat se ni izvedelo, o čem so se pogovarjali- Zdaj pravi „Czas", da so se J »ogovarjali o združenju Galicije z Ogeruko na oni isti pod-agi, kakov bo združena Hrvaška. Če bi vlada reB kaj takega storila, bi bilo samo zato, da hi po tem leže postopala proti Cehom, Baron Eütviis je izdelal za ogerski državni -¿bor med-versko postavo. Iz lir vaške pišo neki dopisnik „Zukunft", da je tamo žalostna razpadnost in pravi zadnjič: Na noge! Dviguimo sc in delajmo skupno z drugimi Slovani. Narod je pripravljen hoditi za svojimi „voditelji", na ktere se zaupno ozira. — Skrajni čas je! Narod trojedinc kraljevine mora izreči pred vsem svetom, kaj si želi in kaj zame t nie. Pogumno in zložnn I „Pni." pravi, da neki trdijo, da je slovenski živelj na primorskem popolnoma ravnope/eu italijanskemu, in da ima zdaj vlada lepo priliko pregrehe prejšnjih let poravnati, Italijanski časopis „(Jn. ¡tališ" prerokuje, da Se bo i o poletje vojska. Napoleon hoče napaBti PrnskO, ob enem pa bi Spanj cd s ka postopala proti Italiji. Franeos k a strogo streli špansko granico, da bi ne mogel general Pri m v deželo. Gotovo ie to, da je francoska policija tirjala, naj se Montpensier iz dežele izžene. V Madridu ne morejo dobiti ministrov, V B r a sili j i in M o k s t ki fte je zrnirom punt. Aovu-ar. Preiskava za stran tepenja v Trstu potrjuje z mirom bolj, da so jej vzrok samo prenapeti Italijauissiini. Slovenci in jih vojna so bili od njih napadeni. V Slavoniji okoli Požega je t. m. 3, dan tako zlo deževalo, da je nastala strahovita po vodenj, kieru je vse na polju in vinogradih popolnoma pokončala 5 nedloga je tedaj strašila. Iz Rustčuka se piše, da so se v tauioiinji okolici uporniki s Turki s pot prav zlo tepli. Kar se do zdaj ve, tržaška doputacija na Dunaju ni dosegla svojih namenov. V Helen 1 gradu še se zrnirom nadaljuje tožuc obravnavanje proti kuezoumorcem. Vllclemgradu se je v stanovi) odbor, ki nnmeijava knezu Mihaelu napraviti spominek na ti b tem mestu, kjer je bil umorjen. 2S, t, m. pred polducvom je bilo vstreijenih 14 hudodel-nikov, ki so se vdeiežili pri knezoumorfltvn, na nekem travniku poleg Bolgrada. Žalibog se je pri tej priložnosti zgodila tudi nesreča; odbila seje namreč krogla od slopa, na kterega je bil hudodelmk privezan, in je tako zlo zadela nekega častnika v čelo, ki je preblizo tamo stal, da jo taki mrtev pal. NaOcskem znaSajo zaostanki neposrednih davkov za tekoče leto 1 mil. gld. „Hrv. Nov." pravijo, da je c. k. poveljstvo zaukazalo da se imajo odsibmal vsi službeni zapisniki, odloke, pisma, pogodbe, pozivi, dražbe itd. v vojaški granici spisavati v hrvaškem jeziku, V Levovu so konfiacirali časnik „Dzietiu. Lwowaki" zarad nekega dunajskega dopisa. Celo ,,Gaz. Narod." ki je jegova naj vekša nasprotnica, se temu čudi in pravi, da misli vlada prej ko uc tudi poljsko narodno časnikarstvo tako pokoriti, kakor češko. Iz Olomticn ko piše, da so bili žandarji in vojaki ohsto-pili holmec, na klerem bi se bil imel sniti tabor. Zbralo pa se je vendar blizo 5000 ljudi, ki so ¿Sli kkrižo, na kterem je bila nabita prepoved, in so molili za holjso prihodnost in so se po tem mirno razšli. G. V. Tamborini, okoli kterega se je sukala iaujska so-kolovska homatija, j a zdaj zaprt v Novcnimestu, kjer je poslednji čas slačim ar bil, S od ni j a ga je djala v preiskavni zapor, ker je sumljiv hudodelstva goljufije. Časnik „Politik" je nehal in mesto nje izhaja v Pragi „Correspondenc," Tržna cena pretekli teden. Pionice vRgau fdrovcokfll , R*i . . ■luči in.1 ust „ Ovsa „ Turiice (k ur nz e) v riga 11 Ajdo , Prosa h Krompi 1 j u „ Govedino funt Toletia« „ S vi ujeti ne Britve funt Drv 36" trdih soienj . tilnftor) t ri" !, ¡r it r ,. 3<3" mehkih ,, , 'i . " , " ■ Oglenjft i:: l.rdega lesa vAgan „ mehkega „ „ Sena cflnt SJiinn cent V iop&h ^ „ za Bleljo Slanine [Speba.i cent J^jflO, pet za o a c ^ SS bpT? >'=■ .>¡3 rs rs g p» g d. k.| ti,, k. II. lE. fl. k. ü.92 5 —. 4 70 £ — 2 so 3-JKI I a;« ü :o 2, JO 80 3 10 ao 50. 10 tso a — 2 & o — :i2Q aio - 35': t ao — -3Q — in „ \H __ — se — 10. — s :1P |40 - a eo 60 1!, 2G Ü4 43 — 24 >0 — 24:—2tS flfiO 10 — 60 čiO 10 Ml HM —!50 1 20 - ad 30 —j —Lio! C- 7 60 40--30 40 ~ 70 75 lisa ^ifio SO ^—¡00 — 38 — 40 [2 kr, a, v. Cesarski zlat velja 5 fl, Ali jo srebrn 111.35. 1 nrud 110 drž- posojilo 63.15. Loterijno »ročk*. V Trstu 22, julija 1663: 57 30 2 91 Prihodnjo prečkanju je 5. avgusti) 1BGS. 31 Priporoči»» (iroilnjalnleo. M. Berdajs, trgovec z diScčim, tvorilnim in barvinim blagom na graj-ščinskeni trgu zraven kapelice: ..Pri m o rake m raku" v Mariboru priporoča svojo novo, izbrano, bogato zalogo s celo črstvim in dobrim blagom, ktero prodava po u^j nižji coui. Čitalnica v Ptuju. 22. julija. Po 6 pravil in vsled dotičnega sklepa skupščine dne 14. majnika ti, sesklicujejo vsi prečastiti dru&tvenjki k o ličnemu zboru na dau 6. a v g u b ta t. 1. oh 10, uri pr. p., da se posvetuje premetuba čitalničnih pravil. Zvečer velika beseda v čitalnici. Dijakom i bogoslovcem je vstop v čitalnico brez plačila dovoljen, Ravnatelj. PoUtirnj ogled C, k. m i n isters t v o na Dunaju je potrdilo vse spremembe hrambovske postave. Po tej postavi je česar naj viši gospodar uele armade, samo to se se je pristavilo, da m uro Imeti ogersku deželna hramba svojega posebnega poveljnika. Služcbni listi obetajo neko zvezo in prijateljstvo med Prusko in Avstrijo. Nekteri češki listi pravijo, da se čeiki deželni zbor ne bo aošel, čeravno je tudi sklican; čuje se tudi o neposrednih volitvah za državni zbor. Pravi se tudi, da bo cesar sam k začetku deželnega zbora v Prago doseli Če je ravno ^lo deževale se je vendar 19. t. m. v Stra-konici na češkem zbrala velika množina ljudstva, tabora ven dar ni bilo. Tudi na gori Lcvinu se je zbralo više 400(1 ljudi. Ccski deiclni odbor je izdal za zbor predlog, da se ima Praška tehnika v dva zavoda, namreč v češki in nemški razdeliti. V Peš tu je L ram bovški odbor nasvetoval, naj se malimi spremembami sprejme b ram bovška postava in dovoli 2SOOO novakov. Prod kratkim so bili nekteri Poljaki, med njimi tudi znani dr. S molka v Pes tu ti a razgovor. Takrat se ni izvedelo, o čem se se pogovarjali- Zdaj pravi „Czas", da so se J »ogovarjali o združenju Galicije z Ogersko tm oni isti pod-agi, kakor bo združena Hrvaška. Če bi vlada tcb kaj takega storila, bi bilo samo zato, da bi po tem leže postopala proti Cehom, Rarou Eütviis je izdelal za ogerski državni zbor med-rersko postavo. Iz lir vaške piše neki dopisnik ..Zukunft", da je tamo žalostna razpndnost in pravi zadnjič: Na noge! Dviguirno se in delajmo skupno z drugimi Slovani. Narod je pripravljen hoditi za svojimi „voditelji", na ktere se zaupno ozira. — Skrajni čas je! Narod troj edine kraljevine mora izreči pred vsem svetom, kaj si želi in kaj zame t nie. Pogumno in zložno I „Pol." pravi, da neki trdijo, da je slovenski živelj na primorskem popolnoma ravnope/eu italijanskemu, in da ima zdaj vlada lepo priliko pregrehe prejšnjih let poravnati. Italijanski časopis „(Jn. italia" prerokuje, da še bo to poletje vojska. Napoleon hoče napaBti PrnskG, ob enem pa bi Spanj čilska postopala proti Italiji, Franeos k a steogo strali špansko granico, da bi ne mogel general Pri m v deželo. Gotovo ie to, da je francoska policija tirjala, naj se Montpensier iz dežele izžene. V Madridu ae morejo dobiti ministrov, V B r n sili j i in M e k s i k i fte je zmirom punt. Aovu-ar. Preiskava za stran tepenja v Trstu potrjuje zmirom bolj, da so jej vzrok samo prenapeti Italijauissimi- Slovenci in jih vojna so bili od njih napadeni. V Slavoniji okoli Požega je t. m. 3, dan tako zlo deževalo, d:i je nastala strahovita po vodenj, kiera je vse na polju in vinogradih popolnoma pokončala 5 nedloga je tedaj strašna. Iz Rustčuka se piše, da so se v tn mošnji okolici uporniki s Turki s pot prav zlo tepli. Kar se do zdaj ve, tržaška deputacija na Dunaju ni dosegla svojih na meno v- V Belen»gradu še se zmirom nadaljuje tožno obravnavanje proti kuezouuiorceui. VBcIemgradu se je vstanovil odbor, ki nameijava knezu Mihaelu napraviti spominek na ti b tem mestu, kjer je bil umorjen. 2S, t, m, pred polducvom je bilo vstreijenih 14 hudodel-nikov, ki so se vdeležili pri knezoumorfltvn, na nekem travniku poleg Botgrada. Žalibog se je pri tej priložnosti zgodila tudi nesreča; odbila seje namreč krogla od stopa, na kterega je bil hudodelmk privezan, in je tako zlo zadela nekega i ustnika v čelo, ki je preblizo tamo stal, da jo taki mrtev pal. Na Češkem znašajo zaostanki neposrednih davkov za tekoče leto 1 mil, gld. „Hrv. Nov." pravijo, da je t- k. poveljstvo zaukazalo da se imajo odsibmal vsi službeni zapisniki, odloke, pisma, pogodbe, pozivi, dražbe itd. v vojaški granici spisavati v hrvaškem jeziku, V Levovn so konfiacirali časnik „Dzietin. Livowaki" zarad nekega dunajskega dopisa. Celo ,,Gaz. Narod." kt je jegova naj vekša nasprotnica, se temu čudi in pravi, da misli vlada prej ko ne tudi poljsko narodno časnikarstvo tako pokoriti, kakor češko. Iz Olomnen ko piše, da so bili žandarji in vojaki o listo -pili holmec, na klerem hi se bil imel sniti tabor. Zbralo pa se je vendar hlizo 5000 ljudi, ki so šli k križa, na kterem je bila nabita prepoved, in so molili za boljšo prihodnost in so se po tem mirno razšli. G. V. Tamborini, okoli kterega se je sukala iaujska so-kolovska homatija, je zdaj zaprl v Noveminestu, kjer jo poslednji čas Stacunar bil. Sodnija ga je djala v preiskavm zapor, ker je sumljiv hudodelstva goljufije. Časnik „Politik" je nehal in mesto nje izhaja v Pragi „Correspondenc," Tržna cena pretekli teden. Pienfae VRgan fdrovcokfll , R*i . Jučnicnn „ Ovsa „ Turiice (k ur ne e) v riga n Ajdo , Prosa h Krompi 1 j n „ Govedino funt Toleiia« „ S vi nje d no črstve funt Drv 36" trdili soienj . tilnftor) in It ' „ 3<3" mehkih ,, , 'i Oglenjft it. l.rdega J osa vAgan „ mehkega „ „ Sena oent Slanic cent V iopah „ „ za Bleljo Slanine [Speba.i cent J^jflO, pet za o a c ^ .>¡3 rs rs g p» g ti. k. Iti,, k. II. lE. fl. k. aas 5 — 4 70 s — ■i so a-JKI I Stl ü :o 2, JO 80 3 tO ao 50. 10 tso a — 2 & o — :i2Q aio - 35': t ao — -3Q — in „ \H __ — se — 10,- fl :1P |40 - a eo 60 1!, 26 24 43 — 24 >0 — 24 j— ¡2tS S 60 ¡0 — 60 čiO 10 Ml So —!50 1 20 - ad se1—j —Lio! C- 760 40--30 40 ~ ;o 75 lita ^ifio HO —jM — as — Iii—— 40 [2 kr, a, v. Cesarski zlat velja 5 fl, Ali jo srebrn 111.35. 1 nrud 110 drž- posojilo 63.15. Loterijno »ročk*. V Trstu 22, julija 1663: 57 30 2 Si Pj-ilnjiisjo breilioDj« je 5. BVjjnslii 16IJB. 31 Pri]ioročl>a (iroilajaliilce. M. Berdajs, trgovec z dišečim, tvorilnim in barvici in blagom na graj-š čin aken i trgu zraven kapclice: ,,Pri m o rake m raku" v Mariboru priporoča svojo novo, izbrano, bogato zalogo 9 celo črstvim in dobrim blagom, ktero prodava po naj nižji ceni. Čitalnica v I''=■ >13 f 5 £ P» g ti. k. Iti,, k. ti. k.:It, k. 6.32 5 — 4 70 £ — 2 SO 3-JKI I ¡t :o 2, JO 80 3 tO ao so. 10 tso a — a & o — :tao aio - 35': t 20 — -3Q — in „ \H — — se — 10,- fl :1P |40 - a eo 60 1!, 2G H 43 — 24 >0 — 24 j— 2tS flfiO ¡0 — 6(1 10 Ml HM -—IflO 1 20 - ari 38 —j -I to! C- 760 40--30 40 ~ 70 75 lisa ^ifio SO —¡00 — as — 40 [2 kr, a, v. Cesarski zlat velja 5 fl, Ali jo srebrn 111.35. 1 nrudiio drž- posojilo 63.15. Loteriji!« srečke. V Trstu 22, julija 1663: 57 30 2 Si Prihodnjo treC-kanj!! je 5. IBGii. 31 Priporoči»» (iroilnjaliileo. M. Berdajs, trgovec z dišečim, tvorilnim in barvimin blagom na graj-ščingkem trgu zraven kapelice: ,,Pri m o rake m raku" v Mariboru priporoča svojo novo, izbrano, bogato zalogo s celo črstvim in dobrim blagom, ktero prodava po naj nižji coui.