Koščena miza epa ]e bila Repnikova hiša. Verjemite mi, da take ni bilo v devetih župnijah. Zato je bil pa tudi njc gospodar Repnik ponosen. Oledal je prezirljivo po drugih hišah v vasi. dasi to ni bilo lepo. ,,Kje je moji hiši enaka ?"' se je pohvalil včasih. Bila je njegova hiša v dvoje nadstropij. Prostorna je bila. Njena okna so bila visoka in široka. V čveterokotniku so ograjali hlevi in skednji z lepim, beUm peskom posuto dvorišče, na katerem se je košatil petelin in pel, da se je čulo v devet vasi-Purani in race. kokoSi in gosi, vse je bilo združeno na Repnikovetn dvorišču. Da bi izpopolnil svojo perotnino, je kupil Repnik ludi pava. Ponosno so je šopiril s svojim košatim, bližčečim repom po streliah in drugem pohištvu. ir šole gredoCim otrokom je pav vsakokrat vzbujal tihe in glasne želje, da hi mu odpalo vsaj eno pcro iz repa. Saj se tako lepo nosi za klobukom. Repnikovi hlevi so bili polni vsakovrstne lepe živine. Nihče se ni mogel ponašati s tako. l^rijetna zelena trta se je vila po hišnem zidu p.avzgor. Spomladi je radovedno silila skozi okno, da je zrla bogastvo Repnikovo. O, Repnik je bil lahko ponosen. Pa naj bi bil ponosen. A v svoji ošabnosti je bil trdosrčen, neusmiljen in povrh zapravljiv. 1. Prcd hi5o je hodil Repnik gori in doli ter oblastno dvžal obe roki v žepih. I Po cesti sta se pridrvili dve kravi, in za njhna jokajoč pastir. Jezno se je zaiskrilo gospodarjevo oko. ,,Ali ti že nisein stokrat rekel, da mi ne pojaj živine in ne goni tako kmalu domov?" Stopil je na dvorišče, vzel hlapcu bič iz rok. prijel pastirja. pa je zažvižgal biC po zraku in po pastirju. ,,Oče, saj jih nisem pojal! Tudi domov nisem mislil še prignati. pa so mi ušle!" Repnik ni poslusal pastirja. Z bičem ga je obdelaval dalje. I ,,Ti nesnaga grda! Da bi mene ne ubogal! — Na, jaz ti že pokažem." In pel je bič dalje . . . Ko si Repnik ohladi jezo, poženc pastirja nazaj na pašo, dasi je bilo že blizo poludneva; sam pa moško krene proti vaški gostilni, da ga za kosilo spije kozarec. - 70 - Repnik je rad zahajal v gostilno. zakaj tam je dobil tovarišev za igro. ln tam se je igralo po celc noči. ,,Repnik tako lahko dcla", je večkrat dejal v družbi. Veliko se je ondi stavilo, in Repniku je obraz včasih pobledel, ko je izgubljal pogosto svoto za svoto zapored. A zmodrilo ga ni. Dan za dnevom je zahajal k igri, pa saj je imel tudi za kaj igrati. Malo se mu je poznalo, Ce je v enem večeru pustil igralcem stotak ali pa še več. ,,Vsega imam dovolj!" je vinjen kričal. ^Največ davkov plačujem jaz, Repnik! Največ zemljišča imam jaz, Repnik! E, še vsega preveč! Le koščene mize mi ie manjka. Na to še mislim! Fa si jo res naročim, da bodo Ijudje videli, kaj zmore Repnik." ,,Česa pa ti nimaš?" so ga resnobno in hudomušno spraševali dru-žabniki. ,Čc nima nihče. ti imaš!" In Repniku jc to hvalisanje ščegetalo srce. ,,Še koščeno mizo, še tisto, polem pa, potem! Le zato, da bodo ljudje videli, kaj zmore Repnik", je kričal. Vreča pa, če je še tako polna, sc izprazni, če samo ven jemljemo, pa ne devamo tudi vanjo. In Repniku je tudi včasih na tihem pravila pamet; ,.Vcš. Repnik, prc-moženje se krči, kaj krči — v dolgove že lezeš!" In takrat je Repnik sklenil, da ne bo več tako živel. da ne bo več tako visoko igral. Pa navada je — saj veste — železna srajca. II. Tam za vasjo v napol podrti koči je stanoval krojač Navrč z obilo družino. Pet otrok se je tiščalo k mrzli peCi in si huhalo v prezeble ročice. Saj je bila zunaj huda zima, v peči pa niC ognja. Žena je sedela pri kolovratu in predla za Repnikove. Bleda njena lica so govorila bolj glasno kot vsaka beseda o pomanj-kanju in bedi, pa tudi o bolezni, ki se je je prijemala. Mož je sedel ob mizi in si podpiral z rokama skrbipolno glavo. ,,ldi vendar k njemu in ga poprosi, naj počaka vsaj do pomladi!" izpregovori žcna. ,,Oh, Ana! Težek mi je ta korak! Pa, saj ne bo nič pomagalo. Da, ko bi imel Repnik kaj srca! Na kolenih bi gaprosil; pa kaj, ko bo zaman! Nagnal me bo iz hiše, tako ti povcm, Ana, a čakal ne bo!" ,,Moj Bog, ali mu je taka sila? To bajto bo podrl — in kaj bo imel od tega? Streho bo vze! nama in otrokom, a zaleglo mu ne bo nič." ,,Tudi jaz to dobro vem, pa kaj, ko si ne da nič, pa kar nič do-povedati!" Od peči je prilfzel najmlajši otrok k materi, se Ijubeznivo zavil v njen predpasnik, pa tako proseče gledal niateri v obraz, da se ji je udrl potok solza. — 71 - ,,Oh, Ijubi moj otrok! Saj vem. kaj bi rad! Lačen si! Ti nedolžna stvar božja, lačen si, pa tvoja mama ti nima ničesar dati. Le počakaj, Lojzek, takoj bom Sla zakurit in skuhala bom krompirja!" Pobožala ]e ncdolžnega otroka, pa tnu zakrila z roko oči, kcr ni mogla gledati teh dveh milih zvezdic tako žaloslnih, tako prosečih . . . Vstala je in oče tudi. ,,Vendar hočem poizkusiti, k\eii ga hočem prositi, morda ga le otnečim. Če ne, pa nam Bog pomagaj!" ,,Le zaupaj vanj, Lovro! On nas ne bo zapustil!" Oče je odšel, mati pa je solznih oči iskala po omari in dobila še šest krompirjev, da jih skuha lačnim otrokom . . . IZunaj je bil silen mraz. Burja je tulila, in sneg je naletaval tako leden, tako rezek. Lovro je korakal počasi proti Repnikovini. Vse je bil prcmislil, kako hoče govoriti, kako prositi, da omeči trdo-srčnega upnika. In prižel je pred Repnikovo hišo. Zeblo ga je, in mraz ga je stresal tembolj, ker je bil v negotovosti, kaj mu poreče Repnik. Nekoliko postoji, kot bi premišljal, naj li vstopi ali ne . . . Na dvorišču se je oglasil Repnik in grdo psoval hlapca. Iz kuhinje je stopila žena Repnikova in dekla. Obe sta bili objokani. ,,Slabo sem zadel", si zašepeče Lovro. ..Repnik je danes slabc volje." ,,Kaj bi rad, Lovro?" ga ogovori prijazna gospodinja. I ,,Mati, vi ne veste, kako se nam godi. Jaz z vso družino lo izkušam", ^J žaiostno spregovori Lovro. ^^H ,,O, razumem te!" ^^M ,,ln prišel scm dancs", nadaljuje Lovro tresot se mraza, ..prišel sem | danes prosit očeta, naj bi potrpcli z menoj vsaj do pomladi. Natančno z I obrestmi jim vrnem, a sedaj ne morem, nimam!" I ,,Kaj pa ti tukaj ?'' oglasi se nekdo izza ogla. J Z dvorišča stopi Repnik. ^^B ,,Prinesel si menda že svoj dolg! No, tako jc prav!" ^^| Žalostno, proseče pogleda gostač. ^^ ,,OLe, potrpi ž njim". se oglasi mati. ,,Saj vidiS, da revež ne more in nima. Saj ti bo vrnil !'¦ ¦ I Jeze so se Repniku izbulile oči. I ,,Molči, molči, jezik!" 1 Bled je stal Lovro v veži. Videl je, da bo vsaka beseda zastonj. Niti J besedice ni mogel izprcgovoriti. V grlu ga je duSilo. Pomočijo sc mu (3Ci. Nevedi, kaj dela, se zgrudi na kolena pred Repnika. ,,OCe, ne meni, lnojim ubogim lačnim otrokom prizanesitt in moji bolni ženi! Saj ne prosim zasc. Sam rad umrem, če treba, samo otrok ne morem gledati lačnih, samo obupnih pogledov žene ne morcm prenašati . .." 3. «^ "¦"......"..... ...........^ ^> Spomladanska Igra. - 74 - ^^J Repniku so se jeze vrtile oči. ^^^^ Priše! je ravno iz gostilne. kjer je veliko zaigral. Bil je jezen in vinjen V očeh so se mu kresale strelc. ,,Pojdi z mano, Lovro!" Nič drugega ni rekel. Ohrnil jc hrbet in po-nosno korakal v sobo. Up je zažarel Lovru v srcu. Sledil je Repniku. Prijetna gorkota mu je objela zamrle ude. Rcpnik je sedel v naslonjat Satansko veselje je imel, da je rad zani-čeval rcveža in se pase! ob njegovih mukah. ,,No, Lovro 1 Ni li prijetno moje stanovanje ?'" ,,Ote, vam je paC dobro in Bog daj, da bi vam bilo vedno bolje!" ,,Dobro, praviS mi je! No pravl Veš, kaj mi manjka? KoSčene niize. V glavo sem si vbil, da si jo kupim, magari če . . . Mistil scm si, da prineseš ti stari dolg. Zdaj pa poslušaj! Z družino vred te vržem na cesto, če mi v treh dneh ne plačaš dolga. Ne uideš mi pa ne, toliko ti pa povem, jaz, Repnik." ,,Oče, prav vse vam vrnem . . . samo ..." ,,Molči mi!" a, Lovro je obupno vzdihnil. H ,,Bog vas ne kaznuj, oče! Da bi vam koščena miza, radi katere pehate ccilo družino v bedo in nesrečo, da bi vam taka miza nikdar ne prcsedala! Pa srečni!" ^h Odšel je z obupom v srcu. ^M Repnik pa se je zakrohotal, [egel in zaspal . .. ^H Tri dni po teh dogodkih je Sel Lovro s svojo družino po vasi. Mati, vsa prepadena, je peljala dvoje otrok, oCe pa dvoje in enega je nesel v naroCju. Vsem je gledal obup z obrazov. Burja je tulila in rnraz, mraz je bilo. A v največji sili je pomoč božja najbližje. Ondukajšnji notar, ki je že večkra! pomagal revni, dclavni družini Navrčtovi, jih je srečal in jih vze) za prvi čas pod svojo strcho. III. Minilo je deset le(. Fred ponosno Repnikovo hišo je sedel na klopi zaraščen mož. Olavo, mu je krilo Sirokokrajno pokrivalo, ob klopi jc» slonvla palica, na kolenih pa je držal skledico, iz katcre je hitro zajemal. Bil je Repnik. V svoji ošabnosti je živel dalje razkošno in zapravljal, kolikor je mogel. Iz navade. bahatosti in srditosti. Niso ga ganile proinje nesrečne 2eiie. Kakor bi se bil zanalašč hotel ugonobiti, tako je ravnal. - 75 - Ženo so kmalu položili v grob in poslej je bil Repnik še bolj prost. Igral jc in pil in pil in igral. Tako je šla polagoma živina iz hleva. Gozde in travnike je poprodal. Naposled so se oglasili ie upniki in Repnikovina se je razlezla. Še bi bil izhajal, a neka tajna moč mu ni dala. Šlo je dalje: pil in igral, igral in pil. Nevedč, kdaj, je postal berač. In vzel je palico pa šel za kruhom. Danes sedi pred rodnim domom. Razni spomini mu vstajajo v duši. Glasno mu zvenč v uho besede nesrečnega Navr^ta: ,,Bog vas ne kaznuj, oče! Da bi vam nikdar ne pre-sedala koščena miza, zaradi kalere pehale celo družino v nesrečo in bedo." Premišljal je, kaj naj bi bile pomenile one besede. Iz zamišljenja ga vzdrami hlapec, ki je šel mimo. ,,Taka miza pa ni prijetna, oče! Mari bi dejali skledo na klop, pa ne na kolena!" ,.Hvala ti za pouk in opomin", zavrne ga Repnik. ,,Veš, sedaj vem. kaj je koščena miza, katere sein nekdaj toliko želel! Moja kolena so miza. — koščena miza. — Z njimi moram držati skledo, ker druge mize nimam. O, Navre je prav govoril! Preseda mi ta miza, res mi preseda! Saj je trda, pretrda — kdor jo mora rabiti!" ln pokašljevaje je drsal po vasi. Andrej Rape