V Štandrežu bodo zgradili podvoz za pešce in kolesarje rf'ZAÄO tti Offiii WEN PRE® ^^iSAHjF ? V Lignanu so včeraj izročili tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju nagrado HemingwaySparkasse / 12 Primorski Zapori po sto letih še vedno pretesni Aljoša Fonda Včeraj so imeli novinarji ob obisku vladne podtajnice Alberti Casel-lati priložnost, da si ogledajo dober del tržaškega zapora, kar je drugače skoraj nemogoče. Tako smo med dveurnim sprehodom po koronejskih zaporih vsaj v glavnih obrisih spoznali, kako živijo zaporniki. Tržaški zapor je dobro upravljan in direktorju Enricu Sbrigli malodane vsi priznavajo, da je do socialnih vprašanj posebno občutljiv. Večkrat je dejal, da bi moral italijanski zaporniški sistem več vlagati v rehabilitacijo, delo in prostočasne dejavnosti, saj je ponovna vključitev v družbo pomembnejša od kazni kot take. A vendar je zapor kraj, kjer ljudje trpijo. Če je res, da je ena noč, prebedena za rešetkami, nepozabna negativna izkušnja, si je težko predstavljati, kaj doživljajo osebe, ki so zaradi svojih dejanj zaprte več let. V Trstu se v tesnih celicah, kjer je ta čas zelo vroče, stranišč in prh pa ni veliko, se zaradi problema prenatrpa-nih zaporov gnete tudi do 12 ljudi. Slučajno je Edinost pred točno sto leti na ta dan pisala ravno o razmerah v tržaškem zaporu (odlomek objavljamo na 22. strani). Časnikar je tedaj pisal o »malih, zaduhlih sobicah« in »absolutno nedostatnem številu paznikov«. Danes je v zaporih gotovo precej drugače, osnovni problemi pa ostajajo. Prostora in paznikov je po sto letih spet premalo. Človeka, ki se prvič sprehodi po neprezračenih hodnikih zapora, zajame klavstrofobija. Ob pogledu na rešetke, ključe in zapornike, ki z ramo ob rami vdano buljijo v prazno, pa se obiskovalec v zadregi zamisli in občuti, da je v vsem tem nekaj primitivnega, rekel bi srednjeveškega. Morda bodo kazni nekega dne bolj humane. stališče fieg protest založnikov Italijanska federacija založnikov časopisov (FIEG) izraža oster protest ob odobritvi zakonskega osnutka o prisluhih v senatu. Vsebina zakonskega predloga ne ščiti zasebnosti, kot pravijo predlagatelji, njegov namen je ustrahovati tisk, o čemer pričajo izredno hude sankcije za založnike. Gre enostavno za kaznovanje založnika za odgovornost brez krivde. Kajti vsakdo, ki pozna organizacijo nekega časopisa ve, da založnik nima nobene možnosti poseganja v vsebino člankov ali vire vesti. Založniki opozarjajo javnost na resne posledice takšnega posega za demokracijo in svobodo obveščanja. dnevnik Jutri bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili POLETNI VOZNI R AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti SOBOTA, 12. JUNIJA 2010_ Št. 138 (19.845) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Po dolgih pogajanjih s panožnimi sindikati o usodi tovarne v Kampaniji Fiat dosegel le delni sporazum o Pomiglianu Največji kovinarski sindikat Fiom-Cgil odklonil podpis NOGOMET - Začelo se je svetovno nogomento prvenstvo Prvič v Afriki Odprtje iger v znamenju tradicionalnih plesov in pesmi - Na SP tudi Italija in Slovenija V Južni Afriki se je 16 let po koncu apartheida začelo svetovno nogometno prvenstvo. Odprtje je bilo v znamenju tradicionalnih afriških pesmi in plesih, v ospredju pa bo seveda nogomet. V boju za naslov je 32 re- prezentanc, zmagovalec pa bo znan v nedeljo, 11. julija. "Na otvoritveni tekmi ni manjkalo dosti, da bi domača reprezentanca ugnala favorizirano Mehiko, saj so Južnoafričani prvi zadeli, a končni izid je bil 1:1. Na SP nastopata tudi Slovenija in Italija. Prva bo debitira-la jutri proti Alžiriji, Italija pa se bo v ponedeljek zvečer pomerila z Paragvajem. Na 13., 14. in 15. strani RIM - Fiat je na včerajšnjih pogajanjih s sindikati o usodi svoje tovarne v Kam-paniji dosegel le delni uspeh. Sporazuma o okrepitvi, proizvodnje v Pomiglianu, ki predvideva, da bo naložbe koncerna spremljalo zvišanje produktivnosti, namreč ni podpisal največji kovinarski sindikat Fiom-Cgil. Ostali, Fim-Cisl, Uilm, Fismic in Ugl, so sporazum po skoraj štirih urah poganj sprejeli in napovedali referendum med zaposlenimi. Pri Fiom odklonitev podpisa utemeljujejo z oceno, da je šlo za izsiljevanje z besedilom, ki ga je pripravil Fiat. »Edina alternativa sporazumu je zaprtje tovarne,« je bil kategoričen Marchionne. Na 6. strani k ■ ..v v v • Na sodiscu razočaranje za Slovence v Avstriji Na 2. strani Spodbuden obračun Okusov Krasa 2009 Na 4. strani Sprehod po hodnikih tržaškega zapora Na 7. strani Nagrada Collio Cinema: 3. mesto za Gergoletovo skupino Na 17. strani Projekt za vseslovenski vinski festival Na 19. strani KOS, Hipokratov otok, VSAKO SOBOTO LET iz Verone in transfer iz Trsta od € 300,00 povratna letalska karta LET + BIVANJE v hotelu 3*, polpenzion od € 618,00 UL. SAN LAZZARO, 6 - TRST | Tel. 040 367636 info@juliaviaggi.it - www.juliaviaggi.it NAŠA POSEBNA POTOVANJA: IZRAEL 23. - 30. septembra ETIOPIJA 25. septembra - 07. oktobra SEVERNA INDIJA 30. septembra -11. oktobra JUŽNA INDIJA IN RAJASTHAN 18. - 30. novembra V pripravi za december: KITAJSKA IN SHOPP1NG V PEK1NGU1 Še veliko drugih pobud, enodnevnih izletov in skupinskih potovanj na naši spletni strani www.juJjaviaggj.it ali v agenciji! URNIK: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 sob: 9.00-12.30 MONTAŽNI LESENI PODI LAMINATNATLA TALNE OBLOGE IN PLUT0VINE ZIDNE TAPETE IN DEKORATIVNE TKANINE ŠTUKATURE IN DEKORACIJE V MAVCU ULICAM0LIN0 AVENT0,5 TRST TEL. 040.762643 POOBLAŠČENI PRODAJALEC N.C&R.D 2 Sobota, 12. junija 2010 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Slovenščina kot dodatni uradni jezik Razsodba veliko razočaranje za manjšino Kljub kršenju manjšinskih pravic celovško sodišče oprostilo župana Škocjana in tri uradnike CELOVEC - Z velikim razočaranjem za slovensko manjšino se je v četrtek zvečer na deželnem sodišču v Celovcu končal »sodni dan« glede uveljavitve manjšinskih pravic. Celodnevna sodna obravnava na deželnem sodišču v Celovcu proti trem uradnikom, med njimi je bil tudi (socialdemokratski) župan občine Škocjan Thomas Krainz, in odvetniku občine zaradi suma zlorabe uradnega položaja oz. kršenja manjšinskih pravic se je končala z oprostilno sodbo v vseh točkah obtožbe. Sodnica Ingrid Rossmann je pri objavi sodbe celo menila, da vprašanja dvojezičnosti ni mogoče reševati na sodiščih. Sodba še ni pravnomočna. Razsodba je toliko bolj nerazumljiva, ker ni dvoma, da vsi štirje niso upoštevali razsodbe ustavnega sodišča iz leta 2000, ki določa uporabo slovenščine kot dodatnega uradnega jezika v vseh občinah, kjer delež slovensko govorečega prebivalstva znaša vsaj deset odstotkov. Med te pa nedvoumno spada tudi občina Škocjan, v kateri po popisu prebivalstva leta 2001 živi celo nad 13 odstotkov slovenskega prebivalstva. Obtoženi uradniki na čelu z županom pa kljub razsodbi ustavnega sodišča in pozivom slovenskih občanov niso izstavljali odločb o odmeri dajatev za vodo, kanalizacijo in smeti tudi v slovenščini in s tem aktivno kršili manjšinske pravice. Zato so se nekateri od tistih, ki so zahtevali slovenske odločbe, pritožili in po več kot petih letih prav- nega ping ponga se je zadevai znašla pred sodiščem. Župan občine Škocjan se je na sodni obravnavi obnašal kot neveden politik, ki se ne spozna na manjšinske pravice, »nevedni« pa so bili tudi ostali obtoženci. Njihov odvetnik pa je menil, da njegove stranke ne morejo sedaj plačati za nekaj, česar niso naredili drugi, ki bi se morali na zadevo bolj spoznati. Rudi Vouk, ki je nastopal kot odvetnik nekaterih slovenskih občanov Škoc-jana in na strani državnega tožilstva kot stranski tožilec, je bil po sodbi hudo razočaran. »Pri izterjanju naših pravic bomo morali začeti spet pri začetku, prepričan pa sem, da bo na koncu le enkrat izrečena obsodba tistih, ki kršijo manjšinske pravice. In to ne bo imelo posledic le za občino Škocjan, temveč tudi za številne druge dvojezične občine na južnem Koroškem,« je dejal Vouk, ki je že doslej na ustavnem sodišču izsilil številne razsodbe za dvojezične table na južnem Koroškem. Prvo med njimi prav za Škocjan. Oprostilne sodbe, ki jih je izreklo celovško deželno sodišče so »nerazumljive in dokaz več za neodgovorno ravnanje politike«, pa se je na odločitev sodišča odzval predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik. Edino pozitivno pa je, da je po tej sodbi jasno, da ni odprto samo vprašanje dvojezičnih napisov, temveč tudi vprašanje uradnega jezika, je še pristavil Smrtnik in poudaril, da avstrijski zvezni vladi deset let po razsodbi ustavnega sodišča glede slovenščine kot uradnega jezika in devet let po razsodbi glede dvojezičnih napisov še vedno ni uspelo rešiti teh zadev v smislu najvišjega sodišča. To pa je v posmeh osnovnim načelom pravne države, pri čemer vlada le še podaljšuje negotovo pravno stanje, prav tako pa omogoča odločitve, ki preprečujejo enakopravnost slovenske narodne skupnosti. Zato Smrtnik poziva zvezno vlado, da se končno resno loti uresničevanja razsodb ustavnega sodišča, in to v soglasju s slovensko narodno skupnostjo. Ivan Lukan ZAŠČITA - Popisa Pavšič zaprosil za dvojezične obrazce TRST - Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, je na predsednika vsedržavnega zavoda za statistiko ISTAT Enrica Giovanni-nija in v vednost Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za ekonomijo in finance, Oddelku za javne storitve ter predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu in predsedniku Deželnega sveta FJK Edouardu Ballamanu naslovil dopis v zvezi s 6. popisom kmetijstva (predviden je oktobra letos) in 15. popisa prebivalstva in bivališč (prihodnje leto). Na podlagi veljavne zakonodaje ga prosi za posredovanje pri pristojnih službah, da pravočasno poskrbijo za dvojezične obrazce in na tak način omogočijo italijanskih državljanom slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine, da lahko izpolnijo vprašalnike v svojem jeziku. DEŽELA - Vrh deželne koalicije Na koncu vsi zadovoljni Tondo na vrhu ni sodeloval - Razčiščenje v večini najbolj glasno zahtevala Severna liga VIDEM - Po skoraj treh urah se je včeraj končal vrh deželne desnosredinske večine, na katerem pa predsednik FJK Renzo Tondo ni sodeloval. Prisotni pa so bili deželni tajniki treh strank (koordinato Pdl Isidoro Gottardo in njegov pomočnik Roberto Menia, tajnik Severne lige Pietro Fontanini in tajnik Udc Angelo Compagnon), ki vodijo deželo. Pobudnik je bil sicer ligaš Fontanini, ki je v četrtek napadel večino in odbor in izrazil »razočaranje« nad tem, kako se zadeve razvijajo in takoj dobil odgovor Isidora Got-tarda, naj ne dviguje preveč glasu. Čeprav niso sklenili nič konkretnega, pa so bili s srečanjem vsi zadovoljni. »Zadovoljen sem,« je bil kratek komentar Fontaninija. Gottardo pa je povedal, da je vsaka stran predstavila svoja stališča, predvsem pa zadeve, s katerimi niso zadovoljni. »Bilo je nekaj nesporazumov, toda vzdušje se je umirilo in med nami ni nesoglasij. Tudi Fontanini pravi, da ni nujno, da pride do prerazdelitve funkcij znotraj odbora, temveč je pomembno, da ta ta deluje,« je še dodal Got-tardo. Kot je še povedal, je za večino bistveno, da pospešijo izvajanje vsega tistega, kar so si zadali v programu. Tudi za Menio je najpomembnejše, da poženejo »deželni stroj« in dodal, da je potrebno najti rešitve, ki bodo zadovoljile vse in to kar zadeva politično težo večino tistih ki menijo, da niso dovolj upoštevani, ali pa želijo pomembnejše položaje v deželni večini. Predsednik dežele Renzo Tondo ni sodeloval na vrhu večine kroma Po mnenju Compagnona je deželna večina trdna, zadovoljen pa je tudi z ukrepi, s katerimi se je večina lotila sanacije deželnega dolga. Včeraj bi morali govoriti tudi o reformi administrativnega ustroja dežele in o morebitnih spremembah v deželnem odboru, vendar so razpravo o tem odložili za nedoločen čas. ljubelj - Slovesnost Spomenik proti pozabi grozot CELOVEC - Na obeh straneh cestnega predora Ljubelj, ki povezuje Avstriji in Slovenijo, se bodo danes spomnili številnih žrtev nacističnih taborišč Ljubelj jug in Ljubelj sever, ki so trpeli in umirali pri gradnji tega predora. Na avstrijski strani bo potekala spominska svečanost v organizacija Mauthausen komiteja Karn-ten-Koroška, na njej pa bodo postavili dostojen spomenik žrtvam tega taborišča. Koncentracijsko taborišče na severni strani predora je bilo več desetletij izrinjeno iz javne zavesti in uradnega spomina, preden se je konec 90-tih let z zadevo začel ukvarjati komite na čelu s Petrom Gstettnerjem s celovške univerze. Letos sta se tudi dve šoli lotili pomembne naloge osveščanja ljudi in se zapisali delu zoper pozabo. Dijaki Višje tehniške šole (HTL) v Beljaku in šole Knobelsdorff v Berlinu (Nemčija) sodelujejo pri projektu za postavitev dostojnega spomenika žrtvam. Pri tem jih spremlja profesor HTL Peter Fantur, ki je poudaril, da jim je navdih za ta projekt n udilo lansko srečanje predsednikov Slovenije in Avstrije Turka ter Fischerja na Ljubelju. Še pred današnjo svečanostjo je zgodovinar Rudi Gelbard, ki je preživel nacistično koncentracijsko taborišče Theresienstadt, včeraj zvečer spregovoril v Musi-lovi hiši v Celovcu, danes pa bosta Gelbard in predsednik mednarodnega Mauthausen foruma Kurt Scholz tudi govornika na Ljubelju. V taboriščih Ljubelj sever in Ljubelj jug so v zadnjih letih druge svetovne vojne pri gradnji cestnega predora trpeli in umirali ujetniki iz 16 različnih držav. Medtem ko je taborišče na slovenski strani od 50-tih let prejšnjega stoletja spominski park, pa je bilo taborišče na avstrijski strani zamolčano do sredine 90-tih let prejšnjega stoletja. Leta 2010 je kome-moracija prvič potekala ob zbornem mestu ob ostankih glavne zgradbe nekdanjega taborišča, kjer bo uradna Avstrija končno uredila spominski park in se tako - po več kot 60 letih - tudi uradno poklonila žrtvam iz skoraj vse Evrope. (I.L.) SLOVENIJA - HRVAŠKA - Premier Pahor se je včeraj sestal z Joškom Jorasom Kosorjeva meni, da slovenske blokade ni več Za Turka razprava o izbiri slovenskega arbitra še prezgodnja - Zaplet med državama zaradi nerešenega vprašanja hrvaških varčevalcev LB in vstopa NLB na hrvaški trg LJUBLJANA, ZAGREB - Slovenski premier Borut Pahor se je včeraj na Bernardinu sestal z Joškom Jorasom. Pahor vsebine pogovora z Jorasom, do katerega je prišlo nenapovedano ob robu premierjevega obiska v izolski bolnišnici, ni komentiral. Joras je medtem razkril, da je premierju predstavil svoje težave, on pa je povedano vzel na znanje in zatrdil, da si bo prizadeval za tako rešitev, ki bi prebivalcem ob meji omogočila normalno življenje. A konkretnega zagotovila glede odstranjevanja robnikov na svoji dovozni poti Joras ni dobil. Če bo v prihodnjem tednu dobil "spodbudne informacije ali izhodišča, ki bi mu dajala upanje, da se stvari uredijo", bo z odstranjevanjem robnikov še nekaj časa počakal, če tega ne bo, pa bo z odstranjevanjem robnikov čez teden dni nadaljeval, je dejal. Hrvaški policisti so Jorasu, ki živi na levem bregu Dragonje, v četrtek preprečili odstranitev betonskih robnikov na dovozni poti do njegove posesti. Joras, ki pravi, da ima za odstranitev ovir na cesti soglasje slovenske Direkcije za ceste, je zato pozval predsednika Danila Turka, premiera Pahorja in predsednika DZ Pavla Gantarja, naj vzpostavijo pravni red. Sicer pa se je nadaljevala tudi razprava o kandidatu za slovenskega predstavnika v arbitražnem tribunalu, potem ko je Pahor v četrtek potrdil, da je za ta položaj predlagal mednarodnega pravnika Ernesta Petriča. Predsednik republike Türk namreč meni, da je sedanja razprava o izbiri slovenskem arbitru še pre-zgodnja.Obenem je Türk v pogovoru z novinarji včeraj opozoril, da bi bilo potrebno v tej razpravi spoštovati slovensko zakonodajo. Ob tem je spomnil na zakon o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki velja tudi za člane mednarodne arbitraže iz Slovenije in v katerem so jasno določena postopkovna pravila za izbiro takega kandidata - od tega, da mora ministrstvo za pravosodje objaviti razpis in nato prijave posredovati predsedniku republike, ki se do njih opredeli in nato primernega kandidata pošlje v državni zbor, ta pa nato kandidata potrdi z večino vseh poslancev. Predsednik sicer ne izključuje nobenega kandidata za arbitra, ne domačega ne tujega, je pa predlagal, da bi se domači kandidat iz domoljubja odpovedal honorarju. Pahor se je na Türkove besede danes že odzval in zatrdil, da bo slovenskega arbitra imenoval, kdor je za to pristojen. Pomembnejše od vprašanja pristojnosti je po Pahorjevem mnenju to, da se glede bodočega arbitra ustvari soglasje znotraj slovenske politike. V odnosih med Slovenijo in Hrvaško se medtem - le nekaj dni po potrditvi arbitražnega spora- zuma na nedeljskem referendumu - znova zapleta. Potem ko je uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic izjavil, da Slovenija ne bo pristala na zaprtje hrvaškega pristopnega poglavja o konkurenci, dokler ne bo rešeno vprašanje hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, se je na te besede odzval uradni Zagreb. Hrvaška premierka, ki se je včeraj v Bruslju sestala s predsednikom EU Hermanom Van Rompuyem, pa je poudarila, da v pogajanjih Hrvaške z EU ni več nobene blokade Slovenije. Kot je dejala, ji je slovenski premier v njunih pogovorih v nedeljo in ponedeljek zatrdil, da ni več ovir in blokad. "Seveda mu verjamem," je poudarila. O izjavah Balažica je dejala, da bo, kolikor ve, prišlo do "korekcij te izjave". Na vprašanje, ali meni, da je treba to vprašanje rešiti pred vstopom Hrvaške v EU, je Kosorjeva odgovorila, da to ni dvostransko vprašanje kot meja, a da ne želi pred mediji odpirati razprave o tem. "Vse je mogoče. Če smo uspeli najti rešitev problema, ki se ni reševal 18 let, potem seveda lahko rešimo tudi za vsa druga vprašanja," je poudarila. Kot je v odzivu na te besede Kosorjeve včeraj dejal Pahor, Slovenija s sprejetjem arbitražnega sporazuma nima več razlogov, da bi zaradi prejudicov meje blokirala pogajanja Hrvaške z EU, pač pa se bo Slo- venija tako kot ostale članice EU pogovarjala o vsakem poglavju posebej in bo tako kot ostale članice podajala soglasje na zaprtje ali odprtje poglavij. "V tem smislu ima kolegica Kosorjeva prav. Slovenija nima nobenih razlogov za to, da znova poda blokado. To bi pomenilo načelno zaustavitev pogajanj in se ne bo zgodilo. Razlogov za to ni več. Prejudici v hrvaški dokumentaciji so zdaj s sporazumom odpravljeni," je še dejal. Glede varčevalcev in usode NLB na hrvaškem trgu je premier še ocenil, da je mogoče nedavne izjave guvernerja Hrvaške narodne banke (HNB) Želj-ka Rohatinskega videti "v optimističnem kontekstu". Rohatinski je v sredo izjavil, da Nova Ljubljanska banka (NLB) ne bo dobila dovoljenja za vstop na hrvaški trg, dokler ne bo vrnila dolgov hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, a je nato v četrtek tudi napovedal, da bo HNB hrvaški vladi predlagala nadaljevanje pogajanj o deviznih vlogah varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave. Za to se v skladu z nasledstvenim sporazumom že ves čas zavzema Slovenija. "Izjava guvernerja Rohatinskega je prva pomembna izjava bančnih oblasti Hrvaške, v kateri dopuščajo možnost, da Hrvaška preda dokumentacijo v Basel," je danes ocenil Pahor. (STA) Ponudbe veljajo do 23. junija 2010 V NEDELJO, 13. JUNIJA, ODPRTO Jogurt benessere [MILA več okusov 8 kosov po 125 g Sladoledni korneti SEMIGEL poliv amarena, smetana kakav 6 kosov, 450 g, 4,57 €/kg Tunina v oljčnem olju Riž STAR Blond 6 kosov po 80 g GALLO 5,81 €/kg Za riž v solati, 1 kg 005,20 POPUST 40% 3,12 Ekstra deviško oljčno olje del Nonno TRASIMENO 1 liter 1,65 PEPSI COLA 2 x 1,5 litra 0,55 €/ liter TVC LCD 32" LG LD320 • HD READY • 2 HDMI • ločljivost: 1366X768 • kontrast 800.000:1 • svetilnost 500 cd/mq • Real cinema • sistem Smart Energy Saving z Intelligent J Sensor za zmanjšanje porabe do 70% • USB 2.0 • vgrajen digitalni zemeljski HD sprejemnik 299,o0 MISFeRO Skiro • s poslikavami: Dragon Ball, Cuccioli, Raptor MONFALCONE/TRZIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 " od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30- nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) 4 Sobota, 12. junija 2010 GOSPODARSTVO STATISTIKA - Odbornica Sandra Savino predstavila letni statistični zbornik FJK Dežela in štiri desetletja njenega razvoja v številkah V knjižici Štirideset let v številkah prikaz razvoja in globoke preobrazbe FJK Odbornica Sandra Savino in generalni računovodja Dežele FJK Claudio Kovatsch TRST - Domači bruto proizvod (BDP) na prebivalca je v Furlaniji-Julij-ski krajini sicer nižji kot v sosednjem bogatem Venetu, a je višji od italijanskega, koroškega, slovenskega in hrvaškega deleža BDP na prebivalca. Če vzamemo za osnovo (100) povprečje 27 držav članic Evropske unije, je delež BDP na prebivalca v Venetu 121,6, v FJK 116,6, v Italiji 103,4, na avstrijskem Koroškem 104,6, v Sloveniji 88,6 in na Hrvaškem 60,2. Podatki, ki jih najdemo v publikaciji La regione in cifre (Dežela v številkah), so sicer iz leta 2006 in torej rahlo zastareli. Publikacijo je skupaj s knjižico, ki nosi naslov Quarant'anni in cifre (Štirideset let v številkah), na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila deželna odbornica za finance Sandra Savino skupaj z generalnim deželnim računovodjem Claudiom Kovatschem. V prvem obsežnem zborniku so zbrane statistične preglednice, ustvarjene s križanjem podatkov iz različnih virov, iz katerih je mogoče razbrati razvoj deželnega družbenega sistema, je opozorila odbornica. Prvič je bil zbornik objavljen leta 1970, vebdar je bil takrat zgolj ekonomsko-finančni prikaz. Z leti se je obravnavano gradivo razširilo in tako je bilo lani razdeljeno že na 21 poglavij in sedem analiziranih tematskih sklopov, letos pa sta se jim pridružila še sklopa, ki se nanašata na pravosodje in na varnost. Knjižica Štirideset let v številkah pa statistično raziskuje preteklost in ponazarja, kako se je v štirih desetletjih drastično spremenila družbeno-gospo-darska struktura Furlanije-Julijske krajine. Kot je izpostavila odbornica, smo se iz pretežno ruralne in pred potresom leta 1976 ene najbolj revnih italijanskih dežel, razvili v prostor, v katerem »čeprav trenutek ni lahek, med prebivalci prevladuje previden optimizem«, saj je lani kar 59,6 odstotka družin ocenilo svoj ekonomski položaj za ustreznega, medtem ko ta delež v državnem povprečju znaša 52,9 odstotka. »V letu 2009 je 54,8 odstotka družin ocenjevalo svoj ekonomski položaj kot nespremenjenega ali celo boljšega kot leto prej, medtem ko je oceno o poslabšanju izrazilo 45,2 odstotka vprašanih,« je povedala Sandra Savino. Po njeni oceni je podatek za našo deželo med najboljšimi primerljivimi v državi, za letos pa so pričakovanja dobra predvsem zaradi enkrat večje rasti izvoza od uvoza in zaradi dobrega turističnega obiska. Potujoči menedžer podjetja ARIES TRST - Posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice ARIES je obogatilo storitve za majhna in srednja podjetja v pokrajini, ki gredo od podjetniškega pregleda do potujočega menedžerja. Svetovanje se torej ne ustavi na Trgovinski zbornici, ampak sledi podjetniku v njegovem podjetju, kar je še posebej dragoceno v tem kriznem obdobju. Pripravljalna faza projekta se je pravkar končala s prvim pregledom, ki se ga je udeležilo devet lokalnih podjetij, ta pa se bodo zdaj lahko prijavila za obisk potujočega menedžerja. Za dodatne informacije se lahko interesenti obrnejo na podjetje ARIES, tel. 040 6701282, e-pošta info@ariestrieste.it. Giorgio Santuz prevzel novo dolžnost predsednika družbe FvgStrade TRST - Modernizacija deželnega cestnega sistema je prioriteta, ki jo je novi predsednik podjetja FvgStrade Giorgio Santuz navedel ob prevzemu nove dolžnosti predsednika te družbe, ki je v lasti Dežele FJK. Na včerajšnjem sestanku upravnega sveta je bila za podpredsednico imenovana Arianna Dreossi, za novega člana upravnega sveta pa Andrea Mansutti. Kot je povedal Santuz, bo naloga njegovega mandata skrbeti za tvorne odnose z občinami, upravljati prevoz izrednih tovorov in rešiti probleme »črnih prometnih točk«. Program dejavnosti družbe bo izdelan v prihodnjih tednih, po sestanku z deželnim odbornikom za infrastrukture in transport Ric-cardijem. FvgStrade upravlja približno tisoč kilometrov cestne mreže, ki je v deželni pristojnosti. SDGZ - V kriški restavraciji La Lampara so se srečali sodelujoči Zelo pozitiven obračun lanskih in načrti za letošnje Okuse Krasa TRST - V kriški restavraciji La Lampara je bilo pred dnevi zaključno srečanje iz niza Okusov Krasa. Večina obratov, ki je sodelovala, in tudi glavni partnerji so si izmenjali ocene o zadnji izvedbi, ki je potekala v glavnem lansko leto, a je imela nekaj odmevnih dogodkov tudi letos. Pa tudi sami gostinci so povedali, da so pozimi in spomladi, tako rekoč do danes, še naprej kuhali krožnik Okusov Krasa 2009, in sicer njoke z orehi, v številnih različicah, od klasičnih do najbolj izvirnih. Pa tudi peki so ugotavljali, da so se lepo obnesle nekatere vrste kruha in sladic. Urednica Jadranskega koledarja Martina Ka-fol in sodelavka Vesna Guštin sta z gostinci pregledali pozitivne in kritične točke lanskega sodelovanja. Zelo pozitivna je bila ocena vključitve receptov Okusov Krasa v koledar, v obeh različicah, slovenski in italijanski. Na srečanje so bili vabljeni tudi drugi sodelavci Okusov, kot konzorcij vinarjev s Krasa in konzorcij Centro in Via - Skupaj na Opčinah, s katerim so priredili odmevno razstavo fotografa Fabia Rinal-dija v prostorih rajonskega sveta in openskih trgovinah. Predstavnica krožka Fotovideo Trst 80 Alenka Petaros se je pozitivno izrekla tudi o lanskih razstavah devetih članov v gostilnah Okusov Krasa in izrazila pripravljenost na ponovitev. Kriško srečanje je nudilo več izhodišč za letošnjo izvedbo Okusov Krasa, ki bo potekala po tradiciji v oktobru in novembru, takoj po Barcolani. Navzoč je bil tudi oblikovalec Walter Grudina, ki od začetka skrbi za celostno podobo pobude. Udeleženci so se strinjali, da naj bi se letos potrudili, da bo promocijsko gradivo - plakati, zgibanke in tudi koledarji za leto 2011 - pripravljeno pravočasno za EVRO 1,2127 $ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. junija 2010 valute evro (povprečni tečaj) 11.6. 10.6. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,2127 111,13 1,2045 109,84 ruski rubel mniickn niruia 8,2855 38,0910 56,8090 8,2277 38,0912 56,5030 ll lUlJjlVa l upila danska krona ti int 7,4391 0,82930 7,4390 0,82520 L-