PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena ^0 lir Leto XXII. St. 273 (6560) TRST, sobota, 26. novembra 1966 Po neuspehu pogajanj med demokristjani in liberalci DELO ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ Zdi se, da je sedaj odprta pot za sklenitev »velike koalicije Spor med Erhardovo vlado in Kiesingerjem - V torek v Hamburgu protestni pohod proti neonacizmu BONN, 25. — Socialdemokratski voditelj Willy Brandt se je ge, da se postavijo temelji za delovanje nove zvezne vlade.« v kateri je danes kot opazovalka V zvezi z volilnimi uspehi nove tudi Jugoslavija, postala sedež za nacistične stranke na Bavarskem pričani, da bodo socialni demokrati po 17 letih opozicije prišli v novo vlado. Danes se je namreč jasno pokazalo, da so propadli napori demokristjanov in liberalcev za obnovitev stare koalicije. Kandidat za novega kanclerja Kiesinger je po televiziji izjavil, da se sedaj zdi odprta pot za «veliko koalicijo* s socialnimi demokrati in da je on odločen nadaljevati s temi pogajanja. Poudaril je, da zaradi velikih nesoglasij z liberalci ne verjame več v možnost zavezništva z njimi in je dodal, da bi zveza med demokristjani in socialnimi demokrati «bila temeljni kamen na nemški povojni poti». Predsednik liberalne stranke Mende pa je obvestil predsednika socialdemokratske stranke Brandta, da bi 49 liberalnih poslancev glasovalo zanj ,če bi sprejel mesto kanclerja. V bonskih krogih pravijo, da je v tej obveznosti argument v korist koalicije med liberalci in socialnimi demokrati, kd bi potisni. važno tudi zaradi tega, ker so proučili odnose med industrijskimi državami OCSE in državami vzhodne Evrope, številne delegacije, med katerimi italijanska, so se zavzemale, naj bi se ti odnosi povečali v skupnem interesu in naj bi OCSE, Za sklicanje konference parlamentov evropskih držav Ukinitev vizumov tudi za leto 1967 - Razprava o kritju primanjkljaja v socialnem zavarovanju to razširitev odnosov. Končno so na zasedanju govorili o pomoči deželam v razvoju in zlasti o prehrani. Poudarili so potrebo te politike pomoči v prepričanju, da je danes v interesu vseh jamčiti razvoj vseh narodov v miru in blaginji. 0 kitajskem predstavništvu NEW YORK, 25. — Danes se je nadaljevala razprava o kitajskem predstavništvu v OZN. Belgijski de. legat je zagovarjal italijansko resolucijo o ustanovitvi začasnega odbora, ki jo je podpisala tudi Belgija. Madžarski delegat pa je izjavil, da bi bilo bolje če bi razpravljali o politiki dveh Nemčij, kakor pa da mislijo, kako bi umestili dve kitajski delegaciji v OZN. Zavrnil je kanadski predlog o dveh kitajskih državah in prav tako italijanski predlog o začasnem študijskem odboru. Poudaril je, da bi umestitev dveh kitajskih delegacij v OZN pomenilo priznati zakonitost ameriške zasedbe Formoze. se je v Hamburgu ustanovila «akc.ij ska skupina« na. pobudo mladinskega sindikalnega, gibanja za borbo proti novi nacistični stranki. Tej skupini so se pridružile tudi nekatere študentovske organizacije. V torek bo v Hamburgu protestni pohod po mestu proti neonacizmu. Amerjevi pogovori s Kosiginom MOSKVA, 25. — Podpredsednik ZAR Abdel Hakim Amer se je danes ponovno pogovarjal s predsednikom sovjetske vlade Koslginom. To je njegov četrti pogovor s Kosi-ginom, odkar je v torek prišel v Moskvo. Spričo tega domnevajo, da je Amer prišel v Sovjetsko zvezo kot Naserjev osebni odposlanec s kako važno nalogo. MOSKVA, 25. — Glavni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je odpotoval danes z vlakom iz Moskve v Budimpešto, kjer bo zastopal KP SZ na devetem kongresu'madžarske komunistične stranke, ki se bo cačel 28. t.m. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Zvezni svet zvezne skupščine je izrekel danes soglasje s sklepom, ki so ga zastop niki evropskih držav sprejeli na septembrskem sestanku v Beogradu glede sklicanja konference parlamentov evropskih držav, in je izrazil prepričanje, da bi ta konferenca prispevala h krepitvi ozračja zaupanja v Evropi, pospešila proces zbližanja in sodelovanja ter s tem postopoma osvobodila Evropo posledic hladne vojne in omogočila ustvarjanje ugodnih pogojev za napredek dobrih sosednih odnosov med evropskimi državami. Zvezni svet je Izrazi! prepričanje, da bodo parlamenti vseh evropskih držav podprli pobudo parlamentov Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Finske, Madžarske, Romunije, švedske in Jugoslavije o sklicanju konference držav evropskih parlamentov. Zvezni svet je na današnji seji sprejel tudi več zakonskih predlogov, med njimi predlog zakona o ukinitvi vizumov za tuje državljane v letu 1967 skupno s predlogom odbora zveznega sveta za blagovni promet, da zvezno tajništvo za zunanje zadeve po diplomatskih poteh obvesti vse države o novem zakonu in da prouči možnost podaljšanja njegove veljavnosti tudi na leto 1968. Nadalje so poslanci zveznega in socialno-zdravstvenega sveta danes na skupni seji razpravljali o aktualnih vprašanjih socialnega zavarovanja, ki je letos zaradi visokih izdatkov zašlo v velike težave. Po podatkih, ki jih je prikazal zvezni taj-nik za delo Džunov, bo letos uporabljenih za socialno zavarovanje okrog 1.140 milijard starih dinarjev, to je dvakrat več kot leta 1964. Ogromni izdatki, ki imajo tendenco nadaljnjega povečanja, zahtevajo uskladitev izdatkov za socialno zavarovanje z gospodarskimi možnostmi in skupnosti, kar se bo skušalo doseči z spremembo zakona o socialnem zavarovanju in zakona o invalidskem zavarovanju. V zelo živahni diskusiji je prevladalo mnenje poslancev, ki so nasprotovali vsakemu povečanju prispevkov na osebne dohodke, ker bi to predstavljalo novo breme za delovne organizacije. Večina je bila mnenja, da je treba primanjkljaj, ki bo letos znašal okrog 40 milijard dinarjev, kriti iz rezerv in z eventualnim! krediti. Prevladuj« mnenje, da bi se izdatki lahko občutno zmanjšali z racionalnejšim trošenjem sredstev, med njimi tudi s poostritvijo kriterija za dodeljevanje invalidskih pokojnin ter z usposabljanjem invalidov za nova delovna mesta. Trenutno je v Jugoslaviji 361.000 invalidskih upokojencev. od katerih 30 odst. ni prekoračilo 39 let starosti. Okrog tretjina vseh izdatkov za pokojnine odpade na invalidske pokojnine. število invalidskih upokojencev stalno raste. V razpravi so se slišala mnenja, da je neobhodno potrebno radikalno spremeniti sistem socialnega zavarovanja, s katerim naj pride do polnega izraza sistem samoupravljanja, t.j. sistem, v katerem bodo zavarovanci sami odločali o pravicah in sredstvih za uresničenje teh pravic, o aktualnih vprašanjih socialnega zavarovanja bosta sveta nadaljevala razpravo v prvi polovici prihodnjega meseca. B. B. Napovedana tridnevna stavka univerz RIM, 25. — Dopoldne so na sedežu vsedržavnega združenja gradbenikov (ANCE) podpisali novo de- OB PADOVI DELTI SE JE VREME IZBOLJŠALO Danes v Rovigu splošna stavka z zahtevo za ačinkovite ukrepe Velik zemeljski usad ogroža vas Rozza di California v belunski pokrajini . Protest florentinskih trgovcev pri vladi ROVIGO, 25. — Proti vsem predvidevanjem se je vreme preteklo noč izboljšalo na vsem področju Polesine. Zopet je posijalo sonce mraz je popustil in tudi veter je nekoliko pojenjal. Znova so začeli v vsej naglici popravljati poškodovane nasipe. Vendar pa je delo zeio težavno zaradi močnega vodnega toka med morjem in obsežnim poplavljenim področjem. Iz zapuščenih hiš še vedno odvažajo razne predmete. Za jutri je Delavska zbornica iz Roviga napovedala splošno stavko delavcev vseh kategorij, da podkrepijo zahtevo za demokratično programiranje, ki naj določi hidrogeo-loško ureditev in varnost pred nadaljnjimi poplavami ter bonifikacijo področja, da se bo voda lahko uporabljala za kmetijski in industrijski razvoj. BELLUNO, 25. — V dolinah ob Dolomitih se je nekoliko zjasnilo, temperatura se vrti okoli ničle. Nekatere ceste so za silo popravili, toda zelo nujno je urediti struge vodnih tokov, ker se je v njih nabralo mnogo kamenja in peska. Potrebno je ponekod odstraniti velike kupe peska in kamenja, ki so visoki tudi deset metrov, da se prepreči, da bi hudourniki znova prestopili bregove, ko se bo spomladi začel taliti sneg. Nujno je potrebno tudi popraviti škodo turističnih naprav, ker 90 odstotkov prebivalstva teh področij živi od dohodkov turizma. - —Vlivu llMIVUj V OUUU11UUUV1 ill i Polna zaposlitev. Zasedanje je bilo • Kraj Rozze di California v obči- ni Gosaldo (Belluno) ogroža velik zemeljski usad. Ponoči je župan odredil izpraznitev vasi Gosaldo. Izpraznili so devet hiš, v katerih je stanovalo 18 družin. Usad Je danes nadaljeval drsenje v dolino. VIDEM, 25. — V vsej Karniji je včeraj snežilo in deževalo, tako da je bilo zelo otežkočeno delo na področjih, ki so jih prizadele povodnji. Danes se kljub izboljšanemu vremenu ni zmanjšala skrb v Forni Avoltri, kjer še vedno grozi nevarnost zemeljskih usadov ob nasipih voda, ki tečejo skozi naselje. Na področju Pordenona je reka Fiume znova prestopila bregove v kraju Pescincanna in poplavila več hektarov površine ter ogroža neka- fpr*p Viicp FIRENCE, 25. - V Firencah in v številnih drugih krajih Toskane je danes popolnoma jasno. Reka Arno, ki je ponoči naraščala, je začela zelo počasi upadati. Reka Elsa je prestopila bregove v bližini Empolija in poplavila polja. Danes je odpotovala iz Firenc v Rim delegacija zveze trgovcev, da obrazloži prizadetim ministrstvom težave, ki jih trgovci imajo pri dobivanju posojil, ki jih določa nedavni odlok za prizadete po povodnji. Po 21 dneh velike povodnji so začeli danes občinski nameščenci pobirati po ulicah in trgih zastave in prapore ki so jih bili razobesili ob prazniku 4. novembra, t. j. prav na dan, ko je nastala povodenj. GROSSETO,, 25. — v Grossetu se je voda odtekla .vendar so prebivalce področij, ki so bila že poplavljena, opozorili, naj zapustijo iz previdnosti svoje hiše, ker so za danes pričakovali nov velik val. Včeraj je voda poplavila 10 kilometrov cest. V nižjih predelih mesta je voda dosegla meter višine in poškodovala trgovine ki so jih zopet odprli po zadnjih poplavah. Stanovanja v pritličjih pa so še prazna. V predpoldanskih urah je začelo v Grossetu znova deževati. Popoldne se je začela voda polagoma odtekati s področij okoli mesta, ki so bila poplavljena. lovno pogodbo z gradbenimi delavci. Pogodba bo stopila v veljavo 1. decembra in bo veljala tri leta, medtem ko so veljale prejšnje samo po dve leti. Pogodba predvideva višja bremena za podjetja, ki jih cenijo na 13 odstotkov, in določa, da se bodo 1. decembra zvišale mezde za 4 odstotke, od 11. januarja 1968 pa za nadaljnjih sedem odst., za 11 odst. pa 1. januarja 1969. Poleg tega se delovni urnik takoj zniža od 45 na 44 delovnih ur, kasneje pa še za eno de lovno uro. Univerzitetni odbor, v katerem sodelujejo organizacije študentov ter docentov, je proglasil tridnevno stavko univerz, ki bo od 1. do 3. decembra, ker niso bile sprejete nekatere osnovne zahteve glede reorganizacije univerz. V Genovi so danes ustanovili družbo «Progettazioni meccaniche nucleari«, ki bo izdelovala načrte za pogonske stroje na atomsko e-nergijo. Pri kapitalu nove družbe sodeluje IRI s 25 odstotki, Fin-meccanica s 24 odstotki in «Ansal-do meccanica nucleare« z 51 odstotki. Iz Moskve poročajo, da se Je zaključilo prvo zasedanje italijansko-sovjetskega mešanega odbora za tehnično, znanstveno in gospodarsko sodelovanje. V zaključnem poročilu je govora o velikih možnostih takega sodelovanja in se poudarja, da bodo ti stiki okrepili tudi možnosti širšega gospodarskega sodelovanja. Načelnik italijanske delegacije Folchd se je med obiskom v Moskvi sestal tudi s podpredsednikom sovjetske vlade, ki je istočasno tudi predsednik državnega odbora za znanost in tehniko, Kirilinom, z zunanjim ministrom Gromikom in s predsednikom sovjeta zveze Spiritinovim. ZA ZASLUGE PRI RAZVOJU TELESNE KULTURE «Bloudkova plaketa» Športnemu združenju Bor Slovesna podelitev priznanja bo danes v Ljubljani športno združenje Bor je za radi svojega delovanja prejelo zasluženo nagrado — Bloudkovo plaketo. Bloudkove nagrade in plakete podeljujejo letno — ob obletnici smrti velikega slovenskega športnika in graditelja športnih naprav dr. Stanka Bloudka — najzaslužnejšim o-sebam in društvom, ki so v največji meri pripomogli k razvoju telesne kulture. Brez dvoma spada med te — in že vrsto let — športno združenje Bor, kateremu je Zveza za telesno kulturo Slovenije hotela podeliti javno nadvse častno nagrado. Zveza za telesno kulturo Slovenije, Ljubljana, Celovška 25, je poslala 22. t.m. Boru pismo naslednje vsebine: športno združenje Bor Trst Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije Vam je na seji 21. novembra 1966 podelil za zasluge pri razvoju telesne kulture Bloudkovo plaketo. Slovesna podelitev Bloudkovih nagrad in Bloudkovih plaket bo v soboto, 26. novembra 1966 ob 11. uri v Klubu poslancev, Ljubljana, Puharjeva 7. Prosimo, da se slovesne podelitve Bloudkovih plaket in Bloudkovih nagrad udeleži pred. sednilc združenja, da bi v imenu organizacije prevzel Bloudkovo plaketo. Sekretar Marko Rožman iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiM VEDNO VEČJA NAPETOST NA SREDNJEM VZHODU Policija streljala na demonstrante med demonstracijami proti Huseinu v Jeruzalemu V vsej državi je zelo napeto po demonstracijah v več mestih Demonstranti zahtevajo razglasitev republike in orožje, da branijo meje - Varnostni svet obsodil izraelski napad JERUZALEM, 25. — Jordanija preživlja hudo krizo. Že dvanajstič od leta 1952, ko je kralj Husein prevzel prestol, je njegov režim ogrožen. Dan za dnem se vrstijo demonstracije proti njemu. Zlasti ga ostro obsojajo palestinski begunci, ki zahtevajo odstavitev kralja, ki ga označujejo za dzdajalca arabske stvari«, ter uvedbo palestinske arabske republike, kateri naj bi predsedoval voditelj organizaci-j.. za osvoboditev Palestine Ahmed Šukeiri. Edini zaveznik kralja Huseina se zdi, da je sedaj saudski kralj Feisal, ki mu je dal na razpolago 20 tisoč vojakov. Danes je kralj Husein sprejel delegacijo palestinskih predstavnikov, ki so zahtevali orožje za prebivalce obmejnih vasi in večje nadzorstvo meje z Izraelom s pomočjo a-rabskih držav. zo ljudstva,« je izjavil šukeiri. Libanonski list «A1 Moharer« piše, da so bili tudi včeraj krvavi incidenti v Jeruzalemu in tudi v Na-blusu, ko so demonstranti zahtevali konec monarhiji in razglasitev republike ter orožje za prebivalce vasi na meji z Izraelom. V glavnih jordanskih mestih se že en teden nadaljujejo ostre demonstracije proti Huseinu. «A1 Moharer« piše, da je bilo v sredo ubitih pet demonstrantov med spopadom s policijo v kraju Irbid blizu sirske meje. Ta kraj je sedaj pod vojaškim nadzorstvom in Je , popolnoma odrezan od drugih kra-, , j , t i „ „ ! jev. V Nablusu, približno 65 kilo- V jordanskem delu Jeruzalema so metrov severno od prestolnice, je bile danes nove demonstracije. V času dveh ur so varnostne sile trikrat streljale z brzostrelkami na demonstrante, ki so demonstrirali proti vladi in proti kralju, ko so zapustili mošeje. Bilo je več žrtev. Nocoj ob 17. url po krajevnem času so v jordanskem delu Jeruzalema uvedli policijsko uro. Mesto so zasedle močne policijske sile. Stari del mesta je popolnoma obkoljen. Vse trgovine v novem delu mesta so zaprte zaradi protestne stavke. V mestih Nablus in Hebron, ki sta popolnoma osamljeni, brez telefona in električne energije, se že tri dni nadaljuje splošna stavka. Obe mesti je zasedla policija. V vsej Jordaniji je kljub dozdevnemu miru zelo napeto. Egiptovska agencija Srednji vzhod javlja, da je načelnik glavnega štaba enotnega arabskega poveljstva general Amar skrajšal svoje bivanje v Maroku in se je nocoj vrnil v Kairo. Kairski radio je danes prekinil redne oddaje in je oddajal govor, ki ga je imel v veliki mošeji v Kairu voditelj organizacije za osvoboditev Palestine Ahmed Šukeiri, ki je ostro napadel kralja Huseina. «Začela se je bitka med narodi brez orožja in kraljem Huseinom, ki ima orožje, katerega mu dobavlja imperializem. Edini sovražnik ljudstva je kralj Husein, ki je dopustil ubivanje starcev, žensk in otrok in ni hotel dati ljudstvu orožja, da bi se branilo. Hašemitski vladar je postal brezbožnež, sovražnik arabske stvari in njegovo sorodstvo s prerokom ga ne bo ščitilo pred je- še vedno v veljavi policijska ura, ki so jo razglasili v ponedeljek. Včerajšnji incidenti so se dogodili, ko so oblasti razglasile kratko prekinitev policijske ure, da se ljudje lahko oskrbijo s potrebnimi živili. Isti list poroča, da so v številnih jordanskih mestih trosili letake s podpisom «svobodni častniki«, ki zahtevajo razglasitev republike. ((Svobodni častniki« obljubljajo, da bodo ((izpolnili svojo obveznost do ljudstva, ki se upira in bodo odpravili sedanje stanje v Jordaniji«. Dalje pravijo, da je vrhovni poveljnik jordanskih sil maršal Habes Al Majali ((izkoristil priložnost ljudske jeze in vojakov ter je v ponedeljek sporočil svojo ostavko kralju Huseinu«. Organizacija za osvoboditev Palestine, ki vodi iz Kaira uporniško gibanje Palestincev proti kralju Huseinu, je začela širiti po kairskem radiu sporočila namenjena Jordaniji. Prvo sporočilo naslavlja ultimat na jordansko vlado: Vsi ministri morajo pred soboto 26. novembra opoldne podati ostavko, drugače bodo veljali za «agente sovražnika«. V drugem sporočilu so pozvali policijo In jordanske varnostne sile, naj se ne upirajo demonstracijam proti Huseinu. Sirski radio pa je oddajal izjavo ((jordanskega vodstva stranke baas», ki poziva vse nacionalistične sile Jordanije, naj se združijo, da zrušijo Huseinov režim. V Tel Avivu je predsednik izraelske vlade Levi Eškol izjavil, da ((Izrael spoštuje in bo spoštoval suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav področja in tudi Jordanije. Izrael bo spoštoval tudi določbe sporazuma o premirju, toda mora braniti svoje meje in je odločen ohraniti svojo pravico do za. konite obrambe«. Eškol ni komentiral stanja v Jordaniji. V izraelskih krogih pa so zaskrbljeni ter upajo, da bo kralju Huseinu uspelo premagati sedanjo krizo in da bo ostal na oblasti. Varnostni svet Združenih narodov je danes odobril s 14 glasovi in enim vzdržanim (Nova Zelandija) resolucijo, ki sta jo predložila Mali in Nigerija in ki obsoja Izrael zaradi napada na jordansko ozemlje 13. novembra ter opozarja izraelsko vlado, da bo ponovitev takih napadov prisililo varnostni svet, da prouči učinkovite sankcije proti njemu. Brown se je vrnil iz Moskve LONDON, 25. — Britanski zunanji minister Brown se je danes vrnil z letalom iz Moskve v London. Na letališču je izjavil, da med današnjim pogovorom s Kosiginom in s prejšnjimi pogovori z Gromikom ni prišlo do izraza nič novega. Vendar pa se je še dalje razjasnilo stališče obeh strani. S tega vidika je bilo njegovo potovanje v Moskvo potrebno in koristno za odnose med obema blokoma. Govorili so o vseh najvažnejših mednarodnih vprašanjih, in sicer o odnosih med vzhodom in zahodom, o evropskih zadevah, o Nemčiji, Vietnamu in jedrskem orožju. Glede neširjenja jedrskega orožja ni hotel Brown podati nobene izjave. Dejal je samo, da spričo dejstva, da gre za razgovore na zelo visoki ravni, je bolje, da ostanejo privatni. Dalje je izjavil, da so sovjetski voditelji še posebej poudarili neodvisnost Velike Britanije od drugih držav in dejstvo, ria ne nastopa za račun nobene druge države. Današnji pogovor med Kosiginom in Brovvnom je trajal eno uro in tri četrt. O vsebini pogovora niso dali nobenih pojasnil. Pogovoru je prisostvoval tudi zunanji minister Gromiko. Paul Mariin v Washingtonu WASHINGTON, 25. - Kanadski zunanji minister Paul Martin se je danes pogovarjal z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom o kitajskem predstavništvu v OZN in o svojem nedavnem obisku v vzhodnoevropskih državah. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je Martina povabil Rusk v Washington, da dobi njegove informacije opogovorih s sovjetskimi voditelji In o kanadskem predlogu glede Kitajske. tisoč študentov demonstriralo mestnih ulicah proti novi nacistični stranki Končno so prišle včeraj tudi kolikor toliko ugodnejše vesti s po-plavljenih področij v Italiji. Predvsem se je stanje zboljšalo na področju Polesine. Toda sindikati so v Rovigu proglasili splošno stavko delavstva vseh kategorij, da bi dosegli varnostne ukrepe pred nadaljnjimi poplavami. V videmski pokrajini je Forni Avoltri še vedno v nevarnosti zaradi zemeljskih plazov. Na območju Belluna so ceste za silo popravili. Z ulic Grosseta je začela voda šele popoldne odtekati, ker je dopoldne začelo vnovič deževati. V Florenci je Arno začel naglo upadati, prav tako tudi reka Elsa. Od mednarodnih vesti pa so najbolj razburljive tiste iz Jordanije. Predvsem je Varnostni svet OZN s posebno resolucijo opozoril izraelsko vlado, da bo ponovitev napadov na Jordanijo prisilila VS, da preuči učinkovite sankcije proti Izraelu. V Jeruzalemu in dragih jordanskih mestih so se nadaljevale zelo ostre demonstracije proti kralju Huseinu, od katerega so demonstranti zahtevali orožje za prebivalce mejnih vasi in večje nadzorstvo meje z Izraelom. Libanonski tisk poroča o številnih žrtvah, ker je policija na demonstrante streljala. V Jeruzalemu je uvedena policij, ska ura, mesti Nebliis in Hebron pa sta popolnoma osamljeni, brez telefona in električne struje; obe mesti je zasedla policija. Hkrati pa organizacija »Svobodni častniki* zaideva proglasitev republike in se poslužuje kairskega radia, po katerem je včeraj oddajala zahtevo, da morajo vsi Huseinovi ministri odstopiti do danes opoldne, sicer bodo veljali za agente sovražnika. Organizacija zahteva osvoboditev Palestine. Tudi jordanska stranka Baas zahteva zrušenje Huseina. V Izraelu so zaskrbljeni in upajo, da bo Husein ostal. Zaradi nacističnih volilnih uspehov v Hessenu in na Bavarskem se je včeraj tudi v Hamburgu ustanovila mladinska skupina za borbo proti novi nacistični stranki. Včeraj sta se vnočiv sestala Brandt in Mende in sta ugotovila nadaljnje zbližanje med socialdemokrati in liberalci, tako da so opazovalci mnenja, da se bo težko vrni. ti k stari koaliciji, čeprav se j» Brandt sestal nato tudi s demokristjanskim kandidatom za kanclerja, Kiesingerjem. Pač na je med njim in Erhardovo vlado prišlo do ponovnega spora zaradi vladne kriti-ke Brandtovih očitkov Erhardu, čigar vlado je tudi demokristjanska parlamentarna skupina o-značiia za arogantno. Včeraj so bili v Parizu objavljeni sklepi konference 21 držav OC SE, ki ugotavljajo, da je napovedani 50-odstotni dohodek že v vseh državah presežen, da je treba stremeti po nadaljnjem zboljšanju delovanja finančnih trgov, toda da kmetijska proizvodnja v nerazvitih deželah le počasi narašča in da OCSE še vedno preučuje vprašanje svetovne prehrane, številne delegacije, med katerimi je tudi italijanska so se zavzele, naj bi se odnosi med vzhodom in zahodom povečali v skupnem interesu in naj bi OCSE, v kateri je danes kot opazovalka tudi Jugoslavija, postala sedež za povečanje teh odnosov. INTERVJU VELJKA VLAHOVIČA KOMUNISTU* Plodno sodelovanje med KPI in ZKJ v korist delavskega gibanja Priznanje zrelosti in neodvisnosti vodstvu in članstvu KPI Zanimanje italijanskih komunistov za jugoslovansko stvarnost STRAŠNA NESREČA V JUŽNI JAPONSKI Radio Koper In redakcija Usta »Komunist* sta zaprosila tovariša Veljka Vlahoviča, elana predsedstva CK ZKJ. da pove svoje vtise o nedavnem bivanju delegacije Zveze komunistov v Italiji. Intervju je posredoval Javnosti Radio Koper ter ga zaradi važnosti vprašanj objavljamo v naslednjih odstavkih. Na vprašanje o vtisih z neposrednih srečanj s predstavniki KPI je Veljko Vlahovi« dejal: «Odnosi ZKJ s Komunistično partijo Italije zavzemajo tako po vsebini kot po Intenzivnosti izredno mesto v sodelovanju naše Zveze komunistov z mednarodnim delavskim in komunističnim gibanjem. Takšen odnos z italijansko partijo se ne razvija samo zato ker gre za eno največjih in najbolj vplivnih komunističnih partij v Evropi in na svetu, temveč tudi, ker gre za partijo neke sosedne dežele s katero laže navezujemo stike. Komunistična partija Italije je ena prvih na svetu, ki je smelo začela 1n vztrajno nadaljuje zastopati stališče, da so neobhodne nove me-’ tode vsakodnevnih političnih akcij, tako v notranjosti kot v mednarodnem področju. Ta partija zre v lastno stvarnost, je usmerjena k Interesom italijanskega delavskega razreda in naroda v celoti. Zaradi tega in zaradi drugih razlogov predstavlja že delj časa prvorazredno politično silo na italijanski politični sceni. Tega dej-atva v Italiji nihče ne oporeka in niti ne poskuša oporekati, že sam podatek, da ima KPI že leta za seboj četrtino vseh volivcev, prav tolikšen odstotek svojih predstavnikov v parlamentu in v senatu ter da se njena prisotnost in vpliv praktično odražata v vseh vejah italijanskega družbenopolitičnega življenja, se mi zdi dovolj zgovoren dokaz o njeni moči, ugledu in vplivu. Na mednarodnem področju je KPI med prvimi v mednarodnem delavskem gibanju razumela, da imajo za boj demokratičnih socialističnih sil ogromen pomen spre, membe zadnjih dveh desetletij v Italiji in v svetovnem okviru. Spričo prodora socializma in korenitih sprememb v gospodarsko-socialni družbeni in državni strukturi sodobnega sveta, so ideje socializma v demokraciji in miru na ta ali oni način danes prisotne, se vse bolj krepijo na vseh kbntinentih In na vseh področjih sodobnih .družbeho-ekonomskih in političnih gibanj. Zato je razumfti4«o naše zanimanje za izkušnje partije delavskega razreda, ki si prizadeva da predvsem na lastnih spoznanjih gradi strategijo in taktiko svoje celotne dejavnosti. Pri tem je treba poudariti, da vrsta vprašanj ž ršega načelnega značaja enako zanimajo obe partiji, čeprav delata vsaka v popolnoma različnih razmerah. Odtod tudi skupno veliko zanlmanie tako Zveze komunistov Jugoslavije kot italijanske partije za Izmenjavo obojestranskih izkušenj in pogledov, čeprav osebno že davno spremljam dejavnost italijanskih ' komunistov ter sem večkrat imel priložnost za neposredne stike med italijanskimi to variši, so sedanja srečanja in raz govori z večjim številom tovari šev iz direkcije Komunistične par ti je Italije in še zlasti v drugih organizacijah nudile priložnost, da popolneje razumemo zapletenost pogojev v katerih se razvija akcija italijanske partije za demokratično in socialistično obnovo dežele. Jasno je, da se nismo mogli spuščati v oceno stališč in linije njihove partije ne samo zaradi naše načelne politike nevmešavanja v notranje zadeve drugih partij in držav, temveč tudi zato ker bi to bilo neskromno in pretenciozno. Neposredno smo spoznali velike ln resne napore italijanskih komunistov tako v partijskih vrhovih kot v osnovnih organizacijah, da bi našli ustrezna stališča za različna vprašanja, ki Jih je pred napredne sile ir. delavski razred Italije postavil sodobni razvoj italijanske družbe Dobili smo zelo ugoden vtis ob srečanjih z aktivisti in s članstvom med obiskom v Neaplju. Milanu in Turinu. Na teh sestankih, ki so se pogosto zavlekli globoko v noč, smo bili pri-jetno presenečeni ker so Italijan-skl komunisti kazali veliko zanimanje in določeno poznavanje naše stvarnosti predvsem izkušenj delavskega ln družbenega samoupravljanja. Zlasti veliko je bilo zanimanje za gospodarsko ln družbeno reformo ter za novo vlogo ZKJ. Na vprašanje kateri izmed drugih problemov, ki so bili predmet razprav med obema delegacijama. zaslužijo posebno pozornost, ja tovariš Veljko Vlahovič dejal: «V skupnem poročilu o razgovorih je v osnovi odgovor na ta vprašanja. V nekaj besedah, to je j>onovna potrditev ogromnega pomena izvajanja načel aktivnega sožitja v mednarodnih odnosih. Formalno gledano v tem oziru ni kaj novega. Ne smemo pa pozabiti, da se zaradi poslabšanja mednarodnega položaja pojavljajo kolebanja tudi pri naprednih silah na švetu glede politike sožitja. To Je eden izmed razlogov zaradi česar Je treba nenehno vztrajati na tej politik:, da bi bilo učinkovitejše sodelovanja in borba vseh sil, ki so proti novemu svetovnemu razdejanja, in te sile so mnogo večje kot se zdi na prvi pogled. Poleg tega poskusi negiranja politike dvojnega sožitja prinašajo zaostritev v mednarodnih odnosih. Z doslednim izvajanjem aktivnega sožitja v sodobnih razmerah, bi uštvarlR najugodnejše možnosti za sodelovanje in še globlji prodor demokratičnih naprednih in socialističnih sli v nacionalnem in svetovnem okviru. Na tej osnovi se lahko uspešneje rešujejo tudi druga pereči vprašanja današnjega sveta. Ustvarili bi perspektivo hitrejšega zmanjšanja razlike med razvitimi in deželami v razvoju, krepile bi se proti-imperlalistične in proti-kolonialne sile, proti napadalni politiki bi se postavila širša in močnejša fronta sil miru, varnosti in napredka. Mislim, da moram tudi poudariti zelo iskren in tovariški pristop k vsestranski izmenjavi pogledov med obema delegacijama. Opozoriti pa moram tudi na Izredno neposreden ton razprav in dialogov, ki so se razvijali v zelo tvornem vzdušju brez karkšnegakoll kompleksa, da bi morali soglašati v mišljenju za vsako ceno. Da so se razgovori razvijali v takšnem duhu, gre posebna zasluga tovarišu Longu in drugim tovarišem iz direkcije Komunistične partije Italije. Tudi mi smo s svoje strani nastopali z globokim prepričanjem, da v okviru skupnih stališč o najbolj perečih vprašanjih morebitne različne nianse v pristopanju do nekaterih vprašanj, predstavljajo popolnoma naravne dejavnike, ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju in bogatenju vzajemnih izkušenj. Tretje vprašanje članu predsedstva centralnega komiteja Veljka Vlahoviču se je glasilo: «Ni nam znano, ali ste se dogovorili o nekih konkretnih oblikah in pro- gramu bodočega sodelovanja, ki bi očitno predstavljal nov korak v razširitvi dosedanjih že dokaj razvitih odnosih med Zvezo komunistov ln italijansko partijo.* Na to vprašanje je Vlahovič odgovoril: «Na obeh straneh smo poudarili, da je v vzajemno korist krepitev naših vezi. V tem smislu smo si prizadevali opozoriti na mnoge oblike sodelovanja, ki izhajajo Iz zelo širokih možnosti. Nove oblike bi bile predvsem v izmenjavi specializiranih skupin, ki bi proučevale področje dejavnosti. Sodim, da gremo lahko v sodelovanju mnogo dlje, da Je lahko raznovrstnejše, predvsem v skupnih prizadevanjih na teoretičnih, znanstvenih obdelavah problemov, s katerimi se srečujejo obe partiji in sodobno mednarodno delavsko gibanje. Z italijanskimi tovariši smo se dogovorili, da bomo prihodnje leto, ko bo prišla njihova delegacija k nam, konkretneje obdelali program vzajemnega sodelovanja. Na koncu želim še reči, da s temi vprašanji in odgovori vsebina še ni izčrpana. Obširnejšo informacijo bo delegacija predložila vodstvu Zveze komunistov in bo v njej skušala dati izčrpnejše poročilo in bo tudi dala konkretne predloge za sodelovanje. Na koncu želim Izkoristiti to priložnost, da se preko Radia Koper še enkrat zahvalim vodstvu Komunistične partije Italije za gostoljubnost in za vsa prizadevanja, da smo dobili izčrpne informacije o vseh vprašanjih, ki so nas zanimala. V «Iljušinu» pod Karpati 82 mrtvih BRATISLAVA, 25. — ,DančS - popoldne so uradno sporočili, da je pri ietšlski nesreči bolgarskega letala, ki je bilo namenjeno čez Prago v Vzhodno Nemčijo, izgubilo življenje 82 ljudi, in sicer 74 potnikov ter 8 članov posadke. Med ponesrečenci je bilo 49 Bolgarov, 5 Cehov, 1 Argentinec, 3 Brazilci ,1 Tunizijec, 1 Švicar, 16 Madžarov, 1' Anglež, 3 Nemci iz NDR, 1 Japonec ter trije državlja- • ni iz Čila in Hondurasa, Gotovo je | • v • • , *i *i#vi is* ti • • n« i . tudi, da je pri nesreči izgubil živ južnih r llipiiiov se je potopila ribiška ladja zli mornarji, ki so izginili brez sledu ljenje bolgarski poslanik - ”T>T* Pet dijakinj je izgubilo življenje ko se je prevrnil čoln pri otoku Oyano Na čolnu je bilo trikrat več oseb kot je znašala njegova nosilnost - Na morju blizu NDR Ivan Buharov Prav tako se je ubi-1 TOKIO, 25. - Policija je sporo-la tudi bolgarska operna pevka' čilai da se je vsaj pet deklet uto_ Katja Popova. 1 pilo, ko se je prevrnil in potopil Kot smo že poročali, je moral vejjk čoln v bližini otoka Oyano v bolgarski «1 jušm,» pristal na brati. južni Japonski. slavsko letališče zaradi neurja nad Prago. Takoj po odhodu iz letali-! Leseni čoln, ki prevaža potnike šča, so sporočili pilotu letala iz I med dvema otokoma, je bil nabito kontrolnega stolpa, da leti prenizko j P°ln dijakov. Policijske oblasti so ter popolnoma izven predpisane izjavile, da bi bilo lahko na njem smeri. Eno minuto ali dve pozneje samo 13 oseb, v resnici pa jih je je letalo treščilo na tla, in sicer bilo 40. Trupla nesrečnih dijakinj v nizek holm v bližini Bratislave pod Malimi Karpati. Zbežal je v Nemčijo s 16-lctnim dekletom Na VOGHERA (Pavia), 25. sodišču v Vogheri se je vršil proces proti 23-letnčmu Mariu Sigali-niju, ki je sicer poročen in oče triletne deklice, a je v maju lani pobegnil v Nemčijo skupaj s 16 letno Fernando Montanari. Oba sta šla najprej v Frankfurt, nato pa sta I R.'hlska ladja « v Zuerich, kjer ju mena DOSadkl prijela švicarska policija. Ko se je vrnil domov, se je Si-galini sicer pobotal j. ženo, toda vseeno se je moral zagovarjati, ker je zapeljal mladoletno dekle in zagrešil razne druge prekrške. Sodnik ga je obsodil na en mesec in 20 dni zapora ter 40.000 lir globe. so že našli. Ostali potniki, ki so bili vsi dijaki, so se rešili, ker so bili toliko prisebni, dn so splavali do bližnje obale. Nesreča se je pripetila včeraj zjutraj, ko je skupina dijakov odpotovala z otoka Oyano z namenom, da se vkrca na neko ladjo, ki je bila zasidrana precej daleč od obale. Iz Manile poročajo medtem, da je prišlo v bližini otoka Cebu (Južni Filipini) do trčenja med neko ribiško ladjo in nekim parnikom. se je potopila, a vsa se preselila v Zuerich, kjer’ ju ie njena Posadka mož> Je izginila —J brez sledu. ""...................„11,...... ..„......... VREMENSKE MOTNJE NA SEVERNI POLOBLI Od Evrope do Amerike poplave, sneg in megla Reka Una je močno narasla ter poplavila mesto Kulenvakuf - Zaprta letališča v Nemčiji, Franciji in na Holandskem - «Smog» v New Yorku BEOGRAD, 25. —- Zaradi močnega deževja, ki traja neprenehoma skoraj- trt - dflT/ 'H&rtistla reka Una, ki ogroža mesto Kulenvakuf Jn nekatere vasi. V Kuienva-kufu je .cjMog” flb* ijdsioikovVlmesta poplavljeno. Iz najbolj ogroženih hiš so izselili 70 družin. Materialna škoda je velika. V vasi Ripač je 35 hiš 150 prebivalcev obkoljenih z vodo. V vasi Fetija so iz 20 hiš Izselili prebivalce, medtem ko je v vasi Pokaj voda, ki stalno narašča obkolila 20 hiš. Vasi Kralje grozi nevarnost da potok Klokot prebije nasip in poplavi 100 hiš. Med mestom Bihač in vasjo Ripač je prekinjen cestni promet, ker je voda v nekaterih mestih poplavila cesto en meter visoko. Iz New Yorka pa poročajo, da se je na največje ameriško velemesto sinoči spustila debela plast zloglasnega «smoga» (mešanice megle in produktov izgorevanja goriv v tovarnah, stanovanjih .motorjih avtomobilih in podobno). Sodeč po izjavah nekaterih predstavnikov oblasti, je to pot ta pojav pomenil pravcato nevarnost za zdravje prebivalstva. Oblasti so sicer sporočile ljudem, naj vsi tisti, ki bolehajo na pljučnih boleznih, ne zapustijo svojega doma, toda bolj korenitih ukrepov niso sprejele, ker so menile, da se bo plast «smoga» prej ali slej razpršila. Tako se je v resnici tudi zgodilo. Dogodek pa je kljub temu povzročil v javnosti precejšnjo zaskrbljenost. številni politični predstavniki so zahtevali, da bi oblasti začele skrbneje proučevati vprašanje zastrupl.ienja ozračja, ker bi se sicer utegnilo zgoditi ,da bi ponoven naval «smoga* utegnil povzro- čiti pravcato morijo. Nevremenske motnje so zajele tudi številne' 'druge dežele na svetu. Iz Amsterdama poročajo, da je vsa Holandska pokrita s snegom. Na avtocesti • Amsterdam-Haag je prišlo zaradi megle do številnih verižnih trčenj. Prizadetih Je bilo okoli 60 avtomobilov ,od katerih je bila polovica popolnoma uničena. Na letališču Schipol je promet popolnoma prekinjen. Tudi severna Nemčija je pokrita z debelo plastjo megle, ki je skoraj popolnoma ohromila promet. Hamburško letališče je zaprto. Francosko letališče Orly je popolnoma zaprto zaradi megle od 7. ure davi. Megla je popolnoma paralizirala promet tudi v Belgiji. Neurje razsaja tudi v južni Ameriki, kjer je zadnje čase izgubilo življenje najmanj 18 oseb. Posebno so poplave prizadele državo Kolumbijo. Obravnava pred sodiščem zaradi nesreče pri Collaitu VIDEM,25. — štirinajstega decembra se bo začel proces proti železniški čuvajta Angeli Mordero Urbani, ki je obtožena, da Je nenamerno povzročila smrt štirih oseb in eni hude telesne poškodbe, ženska Je opravljala službo čuvaja na železniški progi, ta jo prečka državna cesta v bližini Collalta pri Centi (Tarčent). Do nesreče je prišlo v oktobru lani, ko je neki vlak trčil v avto, ki Je prečkal progo, ko so bile zapornice odprte. Pri nesreči so izgubili življenje: 50-letni Alfredo Croatto, njegova sinova Al- berto Jn Enrico, ter 19-letna hišna pomočnica L. Vidonl. Croattova zeha je bila hudo ranjeha. še vedno se nahaja v bolnišnici ter ne ve, kaj se Je zgodilo z njeno družino. Začelo je obratovati novo letališče v Splitu SPLIT, 25. — Danes je bilo slovesno izročeno v promet novo letališče v Splitu, ki je trenutno U-sposobljeno za pristajanje srednje-težkih letal. Do prihodnje turistične sezone bo startna steza povečana za 2500 metrov, kar bo omogočilo pristajanje vseh vrst letal. Letališče je moderno opremljeno. Tovornjak v reko 15 mrtvih v Turčiji ANKARA, 25. — Petnajst oseb je izgubilo življenje, a številne druge so bile ranjene pri neki prometni nesreči. Skupina kmetov se je peljala na tovornjaku, ki je iz neznanih razlogov padel v reko Can-kiri, kakih 150 km severovzhodno od Ankare. Modugno je izgubil pravdo zaradi «skoka» RIM, — 25. Pred sodniki civilnega sodišča — odsek za delo —- se je zaključila pravda, ki jo je sprožil leta 1962 Domenlco Modugno protd družbi «Musicom» ter proti avtorjema Garineiu in Giovannl-niju. Modugno je zahteval, da mu tožene stranke izplačajo določeno odškodnino zaradi nezgode, ta se mu je pripetila pri delu. Dogodek se je pripetil pred šestimi leti, in sicer 25. novembra 1960, med vajami za uprizoritev glasbene revije «Rlnaldo in campo*. Besedilo revije je predvidevalo, da se Modugno stepe z borbonskimi stražniki ter skoči z višine kakih 40 cm. Ko je Modugno skočil, je nerodno padel ter si zlomil desno piščal. Potem je sledila pravda, ker je pevec trdil, da organizatorji predstave niso poskrbeli za ustrezne varnostne ukrepe. Sodišče pa je menilo, da skok z višine 40 cm ni prav nič nevaren ter je zato odbil Mo- KRVAVO NASILJE V CHICAGU Streljal je s strehe ter ranit 13 mladeničev Prepir se je razvnel zaradi nekega dekleta - Podoben dogodek se je odigral tudi v Los Angelesu, kjer sta bili ranjeni dve osebi CHICAGO, 25. - Chicaška policija je sporočila, da je neki moški začel streljati s strehe nekega skladišča proti skupini mladeničev, od katerih je bilo 13 laže ranjenih. Policisti so aretirali strelca, 22-let-nega Johna Hardina v njegovem stanovanju. Aretirali so tudi nje- 1% , Indijska študentka Keita Faria nova «miss sveta* govega brata, 19-letnega Calvina, ker je oviral policiste pri izvrševanju njihove dolžnosti. Ranjene mladeniče so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Policijski narednik Charles Nar-doni je dejal, da je prišlo do streljanja zaradi nekega prepira v plesni dvorani. Prepir se je razvnel zaradi nekega dekleta. John Hardin je po prepiru zapustil dvorano, toda kmalu nato se je vrnil z lovsko puško ter počakal mladeniče, dokler niso ti začeli zapuščati plesne dvorane. Iz Los Angelesa pa poročajo, da je neki neznanec včeraj dve uri in pol strahoval ljudi v precej velikem mestnem okolišu Los Angelesa. Dve osebi sta bili ranjeni. Moški, kot je javila policija, je streljal na vsakogar, ki je šel mimo. Dogodek spominja na strahovito tragedijo na vseučilišču v Austinu (Teksas), kjer je neki slabo-umnež ubil kar 16 oseb. Neznani strelec v Los Angelesu je ranil nekega 15-letnega dečka, ko se je ta pogovarjal s svojim prijateljem pred bencinsko črpalko. Drugi ranjenec pa je neki 43-letni moški. Tega je zadela krogla v roko, ko je hotel stopiti v svoj avto. Takoj so ga zaprli k«r je raztrgal zapisnik VIDEM, 25. — Neki mladenič, ki ga Je sodnik poklical v svoj urad zaradi spora s sosedi, je raztrgal zapisnik, ki ga je sestavil sodnik med zasliševanjem ter ga vrgel v peč. Gre za 31-ietnega uradnika Pier Carla De Caroli. Sodnik je ukazal, naj ga karabinjerji takoj aretirajo ter odpeljejo v zapor. Namestnik javnega tožilca Diez ga je že prijavil sodišču. dugnove zahteve, ki bo moral plačati tudi sodnljske stroške. Kazenski postopek proti Mihajlovu in soobtožencem BEOGRAD, 25. — Okrožno javno tožilstvo mesta Beograda je zaradi sumljenja kazenskega dejanja združevanju proti narodu in državi in sovražne propagande sprožilo pre- iskovalni postopek tudi proti Mihaj-lu Mihajlovu, bivšemu asistentu filozofske fakultete v Zadru, ki je bil zaradi širjenja lažnih vesti o Jugoslaviji 23. septembra letos obsojen na eno leto strogega zapora. Zaradi sumljenja, da so izvršili i-sta kazenska dejanja, se je pred dnevi pričela preiskava tudi proti sedmim drugim osebam, in sicer Leonidu Šejku, Predragu Rističu, Jovanu Boroviču in Slobodanu Ma-siču iz Beograda, Danjelu Ivinu, Marjanu Batiniču in Franju Ženj-ku iz Zagreba. Za kazensko deja- nje, združevanja proti narodu in državi člen 117 kazenskega zakonika predvideva kazen do 15 let, a za sovražno propagando do 12 let strogega zapora. PARIZ, 25. - Za 8000 frankov (1 milijon lir) sta bila odkupljena na neki dražji v hotelu «Drouat» puška vzorca «Chassepots> in bajonet, ki sta b'la last cesarskega princa Napoleona, sina Napoleot a III., ki se je rodil v Parizu leta 1356 in ki je bil ubit v Afriki leta 1879. \ Želim si moderen Štedilnik, ki bi bil enostaven za čiščenje s pečnico, kot si jo zamišljam jaz! Ki bi kuhal vse po mojih receptih in ki bi trajal vse življenje! zahtevam mar preveč? Štedilnik ZOPPAS ima prav vse! Zelo elegantno linijo, Gorilce v litini « pyrai». Ploščo, praktično za čiščenje. Pečnica ima termostat, ki zajamči temperaturo. Pekača ima najučinkovitejšo grelno površino. / Amerika prejema bogato tujo pomoč NEW YORK, novembra. — Znan je nedavni primer britanskega zdravnika, ki je odšel v ZDA, kjer so mu ponudili trikrat večjo plačo, možnost hitrejšega napredovanja in boljše pogoje za znanstveno delo. Desettisoči takih zdravnikov, inženirjev in znanstvenikov odhajajo iz svojih dežel v ZDA, kjer najdejo vse tisto, kar je zvabilo tudi tega Britanca. Toda vsaka stvar ima dve plati. V debato, ki se je vnela o tem, je posegel neki drug britanski zdravnik, ki prav tako že več let dela v ZDA. Ta je razgrnil drugo plat zadeve. Ugotovil je tole: V Britaniji je vsakemu državljanu dana možnost in ugodnost zadovoljivih normalnih standardov zdravniške oskrbe in nege. Nisem opazil — pravi ta zdravnik — da je tako tudi v tej deželi (ZDA), kljub visokim akademskim standardom v mnogih medicinskih panogah. Mi v Britaniji — pravi — imamo dosti hudih problemov. Zdi se pa vendar, da jih je v tej bogati deželi še več. Misel tega zdravnika je namreč, da ima v Britaniji «vsak državljana bolj ali manj možnost in ugodnost, da se mu nudijo enaki standardi nacionalne zdravstvene službe, medtem ko imajo v ZDA možnost za izredne standarde tisti, ki lahko plačajo, podpovprečne ali pa zelo slabe pa tisti, ki ne morejo plačati in se morajo zato zateči v revno opremljene javne bolnišnice. Američani imajo poseben izraz, «brain drain» (odtekanje možganov), s katerim označujejo beg strokovnjakov iz raznih držav v ZDA. V publikaciji OZN so objavljeni podatki o svetovni migraciji strokovnjakov. Iz teh podatkov je Povsem jasno razvidno, da so ZDA največji svetovni dolžnik Mlllllllllllillllllllltllllllllllllllilllllllllllllliliniiilllll Danes premiera Debussyjeve opere «Peli čas et Melisande» CLAUDE DEBUSSY je precej dolgo pripravljal opero, ki je doživela prvo predstavo v Parizu 30. aprila 1902. V Trstu Pa je bila prvič uprizorjena pred štirinajstimi leti (15. dec. 1952) mnogim razvitim pa celo nerazvitim deželam. Podatke so objavili v trenutku, ko je ameriški kongres skrčil že tako mršav program pomoči tujini na najnižjo mejo v zadnjih osmih letih, z izgovorom, da je marsikaj tega a-meriškega «razsipanja» ostalo brez ustrezne protivrednosti. Tako dobimo dva vzporedna predelka o zunanji pomoči; enega v ameriški pomoči tujini in drugega o tuji pomoči ZDA. Primerjanje omogoča sklepati, da so nekatere stvari prikazane v drugačni luči, kakor pa se navadno misli. To pa zmanjšuje resnično gospodarsko pomoč, strogo sankcionirano za zelo omejeno število dežel, na komaj poldrugo milijardo dolarjev za prihodnje finančno leto. Kriterij pomoči so zatesnili bolj kot kdaj prej: kdor trguje s Severnim Vietnamom ali Kubo, ne more dobiti ničesar. «New York Times* je zapisal, da kongresne omejitve odvzemajo ameriškemu programu pomoči še «zadnjo troho idealizma in humanitarnosti*. Toda denimo idealizem in humanitarnost na stran. Važno je, da spoznamo gospodarsko logiko stvari. Predsednik Johnson je tudi sam sprevidel, da «bogate dežele ne morejo živeti kot otoki izobilja v morju revščine*. Pred petimi leti so bile ZDA meti tistimi deželami, ki so dale pobudo za «desetletje razvoja OZN», zahtevajoč od razvitih držav, naj sodelujejo v njem z enim odstotkom narodnega bruto dohodka. Toda ob sedanjem programu pomoči sodelujejo ZDA z manj kot pol odstotka. V vsem tem je zelo malo znan tisti drugi kanal, po katerem je dotekala iz sveta v ZDA «zuna-nja pomoč*. Ameriška pomoč tujini traja osemnajst let. V teh osemnajstih letih so ZDA «uvozi-le» okrog 100 tisoč tehnikov, znanstvenikov in zdravnikov, katerih šolanje jih ni stalo niti centa. Seveda nikogar niso prisilili, da pride, vsak se je odpravil v ZDA zato, ker je našel dovolj vabljivih razlogov: boljše plače, višji življenjski standard, boljše delovne možnosti itd. Toda v celoti, če gledamo to kot problem nacionalnih gospodarstev, je šlo in gre proces siromašenja drugih v prid ZDA. To je nekaj takega, kakor če kakšna tovarna dobi stroj, za katerega ji ni treba plačati nobene amortizacije, niti obresti, a ga uporablja za ustvarjanje novih vrednosti. Leta 1964 na primer je prišlo v ZDA 15.500, raznih strokovnjakov, kar je bilo 11 odstotkov od števila difltorairaeik.. inženirjev in 29 odstotkov od zdravnikov, ki so tega leta končali šolanje v ZDA. Kakor piše ameriška revija «Znanost», so ZDA s tem, da jim ni bilo treba šolati te vojske strokovnjakov, prihranile štiri milijarde dolarjev. Ni merila, po katerem bi lahko izmerili vrednost «proizvodnje», ki jo ti strokovnjaki ustvarjajo. Po nekaterih cenitvah je enaka, če ne celo večja, celotni vrednosti ameriške gospodarske pomoči v teh osemnajstih letih. Statistični podatki pravijo, da je 27 odstotkov vseh ameriških zdravnikov, ki delajo v bolnišnicah, ne-Američanov, ki so doštudirali zunaj Amerike. Iz drugih držav je prišlo v ZDA 24 odstotkov vseh članov ameriške akademije znanosti in 16 do 43 ameriških Nobelovih nagrajencev v fiziki in kemiji. Možnosti za njih delo so ugodnejše kot v njihovih domačih de- želah. V ZDA dajejo na leta 21 milijard dolarjev za raziskovanje in razvoj. Težko da bi se katerakoli druga država lahko v tem kosala z ZDA in obdržala svoje strokovnjake, če zanje ne veljajo več nobeni drugi dejavniki razen materialnih delovnih in življenjskih pogojev. Zdi se, da je to «norma-len» pojav svetovnega gospodarskega integriranja, ista korist, ki jo imajo ZDA od tega, pa je spet «normalni» ekstra profit, ki ga na svetovnem tržišču pri vseh drugih enakih pogojih kuje razvita dežela glede na manj razvito. Od te vojske strokovnjakov in znanstvenikov, ki se vsako leto izkrcajo na ameriški obali, je veliko takih, ki prihajajo iz nerazvitih dežel, kamor odhaja ameriška zunanja pomoč. Že zaradi tega povratnega učinkovanja ta pomoč res ne bi smela čisto izgubiti idealizma in humanitarnosti. Glasbena vzgoja je na Japonskem zelo razvita. Na sliki je orkester konservatorija Toho Gakuen v Tokiu ; na dirigentskem pultu je pro fesor ja zamenjal eden od učencev. (Slika je iz lepe revija Le J a p o n, ki jo izdaja japonsko zunanje ministrstvo.) ...........................mm..."""mmimmmmm..................mmiuiiit.m.mm.......mummmmm...........minimum... TEŽAK PROB LEM NA ROBU RIMA 99 Naselja, polna vedrosti 9f m veselja v Žalostna slika številnih «borgat» okrog Rima Tako imenovane rimske «bor-gate», divja, neurejena naselja ob robu glavnega mesta, so v glavnem nastale kot posledica določenih fašističnih ukrepov, na osnovi katerih so bile izpraznjene cele četrti starih predelov prestolnice. Te «borgate», oziroma «borghetti», so zrasle povsem nezakonito, in to kot posledica takratnih zakonov proti priseljevanju podeželskega prebivalstva v mesta, nadalje kot posledica vojne in agrarne krize, kakor tudi gospodarskih težkoč po vojni. Na osnovi že navedenih vzrokov je bilo na tisoče družin izgnanih iz Rima in, lahko rečemo, deportiranih na skrajni rob periferije. Tem so se obenem in tudi kasneje pridružile še one, ki so z de-blokiranjem stanovanjskih najemnin z dne 30. maja 1930 bile postavljene na cesto. Režimska propaganda je omenjene «borgate*, imenovane tudi crapidissime* (ker so običajno zrasle v rekordagm. času), skušala prikazati'-»*S..'ma nj kot nekakšne kotičke paradiža. «To so naselja, polna vedrosti in veselja, ker so bila zgrajena v najlepšem zelenju,* je pisalo takratno časopisje. «S tem je bilo opravljeno resnično higiensko delo tako v gmotnem kot duševnem pogledu.* V resnici so ta divja naselja nastajala na popolnoma nezdravih zemljiščih. Tako je n.pr. «11 Ti-burtino* zrasen r.a puščobnem terenu, ki je stalno ogroženo od poplav, takisto «Pieralta». «San Basilio* je bilo označeno za «pol-kmečko*, ker je vsak stanovanjski objekt bil obkrožen od manjšega kosa zemljišča za obdelovanje. Rezultat pa je bil, da se je, bodisi zaradi njegove jalovosti, bodisi zaradi nezanimanja ali neznanja novih prebivalcev, postopno v resnici spremenil v pravcato smetišče. Pa tudi bolj spodobna naselja, ki so bila postavljena v času od Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 šopek slovenskih pesmi - 11.45 Vokalni ansambli - 12.00 Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Rombergovi motivi - 15.00 Oddaja za mladino - 16.00 Oddaja za avtomobiliste - 16.20 Pregled italijanske dramatike - 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu - 17.30 Otrokov pravljični svet: «Vardiello» - 17.50 Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Panorama jazza - 19.00 Pojeta Gaby Novak in Adamo -19.10 Družinski obzornik: «Vloga denarja v družini* - 19.25 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.45 Ženski vokalni oktet «Fran-če Prešeren* iz Kranja - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za prijeten konec tedna. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Ritmi za mladino - 10.35 Glasbeni inter-mezzo - 11.00 Celentanov klan -11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Za prijetno razpoloženje - 14.00 Popevke - 15.00 Mali koncert lahke glasbe - 15.45 Pojeta Marjana Deržaj in duo Dva mladeniča -16.05 Glasbena medigra - 16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba -17.40 Jazz - 18.00 Prenos RL - 19.00 Poje Bobby Solo - 19.30 Prenos RL - 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — SOBOTA, 26. NOVEMBRA 1966 Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 8.45 Neapeljske pesmi - 9.00 Operetna glasba - 9.20 Strani iz albuma - 10.05 Operna antologija - 10.30 Radio za šole - 11.00 Popevke - 13.30 Sobotne radijske kronike - 14.25 Nogometna tekma Italija-Romunija - 16.15 Nove pesmi - 16.30 Oddaja za bolnike -17.10 Orkester Ballotta - 17.25 Izžrebanje loterije - 18.00 Lahka glasba - 19.20 Delovna Italija - 19.30 Glasbeni vrtiljak - 20.20 «1 retroscena* — radijska igra -21.20 Nove pesmi - 22.05 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 7.35 Jutranja glasba - 8.25 Oddaja za avtomobiliste - 8.45 Poje Anna Identici - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Nove pesmi - 10.35 «Lauretta e il lupo* - 12.00 Orkestri - 12.20 Operna glasba - 14.05 Pevci - 15.00 Nove pesmi - 15.35 Folklorna glasba - 16.00 Rapsodija - 16.38 Dixie-land 66 - 17.05 Veliki orkestri lahke glasbe - 17.25 Oddaja za avtomobiliste - 17.35 Izžrebanje loterije - 17.40 Plošče za mladino -18.50 Vaši izbranci - 20.00 Jazz koncert - 21.00 «11 trentaminuti* - 22.00 Lahka glasba v Evropi. III. program 18.30 Pier Domenico Paradisi - 18.45 Upodabljajoča umetnost - 19.00 Roy Harris - 19.15 Vsakove-černi koncert - 20.40 Gounod - 21.25 Koncert, dirigira W. Savval-lisch. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Ansambel Jožeta Kampiča -9.40 Iz albuma skladb za mladino - 10.15 Petar Konjovič: Dva od- lomka iz opere «Koštana» - 10.40 Novost na knjižni polici - 10.55 Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Koncert lažje orkestralne glasbe - 12.05 Igrajo veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Mali opoldanski koncert - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert po željah poslušalcev - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 KZRTV Ljubljana poje pesmi Emila Adamiča - 16.00 Vsak dan za vas - 17.35 Iz filmov in glasbenih revij - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Sonata od baroka do danes - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Operetna glasba - 20.20 Spoznavajmo svet in domovino - 22.10 Oddaja za naše izseljence - 23.05 Zaple šite z nami! Ital. televizija Od 9.10 do 12.00 Šola - 14.35 Nogometna tekma Italija-Romunija - 17.00 Spored za najmlajše - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Sedem dni v parlamentu - 19.55 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 «Scala Reale* - 22.15 Kronike XX. stoletja - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Športna od daja - 22.00 «Bedniki». Jug. televizija 9.40 in 15.45 TV v šoli - 14.00 Prenos športnega dogodka - 17.10 Poročila . 17.15 Zviti Pejo — lutke 17.35 Kje je, kaj je - 17.50 Reportaža - 18.10 Vsako soboto - 18.25 Obzornik - 18.45 O našem govorjenju - 19.10 Komorna glasba - 20.00 Dnevnik - 20.30 Ekspedicija - film - 20.55 Po sledovih plesnih korakov . 21.15 Dnevnik - 21.30 Festival zabavnih ansamblov JLA -22.30 Poročila. nimi prihranki, skrčenimi od potnih stroškov, si za začetek pomagajo tako, da odkupijo od kakega znanca, ki mu je bilo dodeljeno novo stanovanje v eni ali drugi ljudski hiši v Trullu ali Pietralti, zapuščeno barako, ali pa, da zraven te postavijo drugo s pomočjo od vseh vetrov nanešenega materiala. Novi priseljenci se, bodisi zaradi tega, ker ne vedo, da so fašistični zakoni bili odpravljeni, bodisi, ker ne zaupajo oblastem, ne prijavljajo na anagrafskih u-radih, nihče potemtakem nad njimi ne vodi nobenega nadzorstva, spričo tega pa tudi ne morejo uživati nobene socialne in zdravstvene zaščite, kakor tudi ne imeti upanja, da bi kdaj prišli do lastnega stanovanja v kaki ljudski hiši. Najbolj podjetni običajno začnejo kaj «na svojo roko*, na primer kot «cunjarji» prodajajoč svoje blago «grosistom»,- ki jih na vso moč izkoriščajo. Pretežni del ostalih pa se vključi v že tako dolge vrste brezposelnih, najprej brez slehernega upanja, da bi se kdaj zaposlili. Za razliko od Rimljanov, ki jih je na rob periferije potisnil fašizem, in pa beguncev, ki so v prestolnico priromali spričo znanih vojnih dogodkov, potisnivši jih v pretežnem delu primerov v najgloblje brezno socialnega in moralnega propadanja, pa skušajo novi priseljenci, posebno tisti z Juga, tu začeti novo življenje na osnovi običajev in načina življenja, ki so nanje bili navajeni v svojem rojstnem kraju. Tako se utesnijo v nekakšnem zaključenem krogu in se izolirajo od ostalega okolja, v stalnem spopadu z njim, ker se pač čutijo od istega ogroženi in prezirani. Konča pa se običajno tako, da se takle zaključen, oziroma zaprt krog prej ali kasneje vendarle odpre, zahvaljujoč se predvsem pobudi mlajših generacij. Posledice takega odprtja so v večini primerov docela negativne. Dogaja se namreč, da so ti mladi, potem ko so se ločili od svojega tradicionalnega okolja, brez o-brambe izpostavljeni številnim najbolj negativnim vplivom. Kjer so ti mladi v manjšini, se zatem brez pridržkov podredijo svojim vrstnikom iz vrst starih priseljencev ter sprejmejo njihove navade in način življenja: MM tem nujno pride do nekakšne združitve vseh najnižjih nagonov'-'obeh skupin, kar mnoge pripadnike ‘novo - u-stvarjene skupine v velikem številu privede v vrste zločincev, ženske pa v prostitucijo. Močno in boleče vprašanje pravkar obravnavanega pojava cbor-gat», pa je prav gotovo samo ena od zunanjih plati še nerešenih obsežnih gospodarskih in socialnih vprašanj, ki v naši državi že predolgo čakajo na svojo reditev. 1935. do 1940. leta, so zrasla «na malone odprtem polju, da se z glavnih prometnih poti sploh ne vidijo*. Tako piše v nekem uradnem poročilu. Pogled nanje namreč ni smel «oskrunjati podobe imperialnega Rima*. Stanovanjska poslopja so bila zgrajena iz odpadnega materiala, v naglici in slabo. In v njihovem primeru sploh ni moč govoriti o stanovanjskih hišah v pravem smislu te besede, marveč raje o zidanih pritličnih barakah, vezanih druga na drugo po dve in dve, z eno ali dvema sobama, s skupno uporabo higienskih prostorov in vode. Običajno so zidovi že po prvih šestih mesecih začeli pokati, streha je začela prepuščati vodo, tlak je odstopil in se začel drobiti. V nekem parlamentarnem anketnem poročilu zasledimo s tem v zvezi tale pretresljivi opis: «Hiše so brez vode in stranišč. Prostori so neznosno vlažni, tembolj, ker voda, oziroma vlaga vdira celo skozi tlak. Spričo tega so vsi zidovi dobesedno mokri in vse je plesnivo, od pohištva do perila ter oblek. Nikjer ni videti ne drevesa ne kar si bodi zelenega. Asfaltirana je samo glavna ulica, ob stranskih pa naletiš na nekakšne kvadratne zgradbe iz cementa, katerih je vseh skupaj kakih 25, ki so javna stranišča. Uporablja jih nad 5000 prebivalcev. Smrad in umazanija v njih sta nepopisna, najprej prav zaradi tega, ker so last vseh in od nikogar. Tik zraven njih so javne vodovodne pipe, kjer se ljudje oskrbujejo z vodo. Enake nemogoče higienske razmere so tudi v treh javnih pralnicah. Ceste — če hočemo tako imenovati ozke trakove, ki dele obe vrsti hiš — so vse polne kotanj in prahu, ki se ob deževju spremene v mlakuže in ogromne količine blata.* Navedeno poročilo anketne komisije je iz 1. 1953. Zadnja leta so številne stavbe v naselju «Gor-diani* bile do tal porušene. Tiste, ki so ostale, pa so danes v še slabšem stanju, še strašnejša pa je podoba tistih povsem nezakonitih zgradb, ki so v trideset-letju nastale okrog pravkar opisanih in sezidanih s pomočjo av-tarhičnih materialov. V te zadnje so se vselili najpristnejši Rimljani, ki so svoj čas iz svojih mestnih stanovanj bili izgnani zaradi fašistične obnove glavnega mesta. V ostalih so našli zatočišče številni priseljenci iz Lazia in raznih pokrajin na Jugu, tudi z otokov, katere je bil privabil mamljivi in obetajoči sijaj glavnega mesta, »imperialne prestolnice*, kasneje pa tudi namišljena nedotakljivost «Rima kot odprtega mesta*. Beguncem iz vojnega časa so se zatem nepretrgoma začeli pridruževati še številni pol proletarci, ki so bežali s podeželja v razsulu ter i: številnih mest z gospodarsko najbolj nerazvitih področij Italije. To so isti večni «cafoni», ki sledeč svojemu nagonu živijo v stalnem upanju, da se bodo v mestu vendarle enkrat otresli svoje revščine. Ob njihovem prihodu so po navadi kot izgubljeni, nihče jih ne pričakuje, na nikogar se ne morejo opreti, kvečjemu morda na kakega sorodnika ali prijatelja, ki je sam prišel pred njimi. S skrom- iimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmniiiimiiMiMiiiiiiHiiiMMiiinmiMinmimniiiiimmmmmmnimiiiMinimniiiiiimnmHiiMMimHmmH lllllllllllllllllll||l|lll||||||||||||||l|UI||||||||l|UIIMI„|„l„n,||l|l|l||||||||||||,|l,|ini|||ll|Ml,nm|,|„1„l,ll,|,„|, | V GALERIJI KOSSONI | Starejši tržaški slikarji od impresionizma do naturalizma Kdor si zaželi uživati nekaj lepote oblikovnega slikarstva od impresionizma do naturalizma, ta naj stopi v Rossonijevo galerijo. Tam prireja bližnja trgovina z umetninami Gemelluro razstavo vidnejših tržaških slikarjev, kjer pa prevladuje starejši rod; med temi pa Rieti, Wostry, Sambo, Silvestri in Bergagna, ki so vsi dočakali visoko starost osemdeset let. Če sta znameniti portretist Arturo Rieti in Carlo Wostry umrla med zadnjo vojno, pa so Wostryjev učenec Bergagna, Sambo in Silvestri še nedavno čvrsto ustvarjali. Od Rietija vidimo tu velik pastel dekleta ob oknu, slikanega proti svetlobi. Odlično in po zabrisanosti oblik za Rietija značilno delo. V cvetnem slogu secesije je Wo-stry naslikal lepotico v poletnem slamniku, medtem ko ostaja zvest tradiciji modernega pokrajinar-stva v malem gostobarvnem olju gorske vasi v načinu, ki ga je posredoval mnogim svojim učencem v dolgoletnem poučevanju na nekdanji šoli za umetnost in obrt, današnji industrijski šoli Alessan-dro Volta. V tem načinu mu je dolgo sledil Vittorio Bergagna, ki pa ima tu eno izmed mnogih tihožitij s pestro poslikanim svetnikom in božjo martro kmečkih rezbarjev ki so postala posebnost njegovega ustvarjanja. Najboij živahno razgibane vsebine slik ima Tullio Silvestri, znani slikar ljudskih prizorov, ki smo ga še pred petimi leti srečavali, kako te prizore, vedno dobro razpoložen, išče po tržaških ulicah. Tu ima veliko monotipijo kuharja, ki ubožcem razdeljuje ričet in dobro voljo. Drugačne, bolj gosposke slike je ustvaril Edgardo Sambo, mnogoletni vodja proste slikarske šole muzeja Revoltella. Videli smo jih predlanskim, tik pred slikarjevo smrtjo, na njegovi razstavi v občinski galeriji. In olje gole žene z belimi pticami je skladno s tedanjimi pojmi lepote oblik in barv. Slikarsko izročilo teh mojstrov nadaljuje danes Nicola Sponza, ki ima tu največ slik. Je to slikar srednjega rodu, ki slovi po svojih oljih pokrajin in obalnih krasot. Prefinjen v podajanju lepote narave, se v njih približuje že u-stvaritvam najboljših pokrajinar-jev polpretekle dobe. MILKO BAMBIČ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na sicer dvoumna vprašanja, pa vi vedno dajajte zelo odkrite in jasne odgovore. Skušajte razpršiti oblake, ki se zbirajo nad vašo družino. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse težko-če skušajte premagati z lastnimi močmi. Primorani boste nastopiti kot razsodnik v nekem sporu med prijatelji. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dosegli boste izredno lep poklicni u-speh. Danes je najprimernejši dan za obiske. RAK (od 22.6. do 22.7.) Nastopil je odločilen trenutek glede uveljavitve nekega načrta, ki ste dolgo delali na njem. Mirno vzdušje v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Obstaja nevarnost, da boste v svojem delu storili nepopravljivo1 napako. Ne HOROSKOP vnašajte v družino pesimizma. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljena je uspešna dejavnost za vse, ki se ukvarjajo s politiko in diplomacijo. Močno vas bodo prizadeli očitki nekega prijatelja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne dovolite, da bi neki sodelavec vplival na vas s svojimi idejami, ki niso realne. V čustvenem življenju bo nastopila sprememba. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne kažite prevelike zaupljivosti do oseb, ki ste jih komaj spoznali. Ogibajte se nekaterih prijateljev, ki bi vas hoteli privesti v brezdelje. STRELEC (od 22.11. do 20.1 Preden se spustite v neki finani podvig, natančno ugotovite, ali r polagate za to z ustreznimi sri stvi. Ne zapravljajte po nepotn nem svojega časa. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) koristite ugodno priložnost in se svojim predstojnikom dokončno ] menite o nekem važnem vprašan Skušajte izboljšati svoje odnose nekim sorodnikom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) zaslugi nekega sodelavca boste zn no izboljšali metode svojega pos vanja. Pazite se pred nekom, ki cer vanj slepo verujete. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne v: čujte z napori, da bi ohranili kar ste doslej zgradili. Skušajte t bolj širokosrčni v odnosu do lji ljene osebe. Jesenska simfonija odpadajočih listov Drevje po gozdu rumeni, pero za peresom na zemljo pada, iz redkega grma se pesem glasi, otožna pesem samca strnada. Tako je v knjigi «Domače in tuje živali v podobah* že pred več kot sedemdesetimi leti zapisal naš naravoslovec, profesor Fran Erjavec. Ta kitica mi je kot odmev mladostnih let odjeknila v spominu, ko sem pred dnevi pešačil po stezi iz Idrijske doline na znano planoto na Cerkljanskem. Bil je poznojesenski dan. Tak sončen dan, kot jih narava le redko nakloni ljudem, ki občutijo in cenijo njene lepote. Smaragdno zeleno so se v jesenskem soncu bleščale ozimine. Bilo je nekaj takega v toplem ozračju kot da se je za en dan vrnila vseoživljajoča pomlad. Po razmočeni stezi bližnjici sem počasi korakal od ovinka do ovinka ceste, ki se precej strmo vzpenja na planoto. Mahovita gozdnata tla so žvrkala pod čevlji. Pod krošnjami visokih bukev je že ležala tenka plast odpadlega listja. Jesen, sem pomislil in pri tem občutil dolgčas po lepih in svetlih poletnih dneh. Kolikokrat v teh letih po osvoboditvi sem že prehodil to pot. Kako je bil ta gozd vsakokrat poln življenja in šumenja. Pod velikimi nagrmadenimi skalami — v pradavnini jih je tektonsko premikanje zemeljske skorje izrinilo na površje — kot vedno žubori voda črnomlaškega studenca. Ob nalivih se ta mirni studenec spremeni v deroč hudournik, ki odnaša s seboj v dolino zemljo, kamenje, dračje in listje. Takrat ne žubori, pač pa bobni in hrumi svojo mogočno simfonijo spreminjanja zunanje podobe te grape. Strma pot me je bila utrudila, zato sem za hip postal in iskal primerilo mesto za odpočitek. Vsedel sem se na parobek posekane bukve. Oddihal sem in prisluhnil življenjskim utripom gozda. Med visokimi in gostimi debli bukev je tudi nekaj debelih smrek. Po rjavem lubju se smrekova debla ostro ločijo od sivo-zeler.ih bukovih debel. Na eni izmed smrek si je veverica spletla gnezdo. Kdo ve, kje je nabrala volne za notranjo podlago svojega okroglega domeka? Verjetno je z vrha smreke opazovala ovce, ki so se pasle nedaleč stran v grmovju. Med pretikanjem skozi grmovje je na vejah ostalo nekaj kosmičev volne. Kot nalašč za veverično gnezdo, ki se je v vrtoglavih skokih pognala z vrha opazovališča. Poln gobček volne je nabrala in se v lahkem begu vračala nazaj v svoj visoki domek. Kar izgubila se je v gostem zelenju vej. Če ne bi bila ta ljubka in poskočna živalica sama izdala svojega gnezda, ga zlepa ne bi bil opazil. Tako pa... «škrt, škrt, škrt, škrt,» se je oglasilo praskanje z vrha smreke, šele takrat je veverica zaslutila bližino človeka. Jezna in presenečena je s tačkami popraskala po deblu. Skozi veje se je name vsulo drobno lubje, pomešano s prahom. Moral sem se umakniti precej stran. No, veverica je dosegla svoj namen, če bi bil še nastavljal oči, bi bile kmalu polne neprijetno bodečega prahu. Pri tem sem si mislil: Le nikar se me ne boj, ljubka živalica. Nič takega ne bom storil, kar bi spravilo v nevarnost tvoj okrogli domek visoko gori v zeleni višini. Le živi, živi in se veseli prostosti! Veseli se v tem gozdnem miru, ki ga še ni dosegel hrušč in ropot mehaniziranega človeka. * # * V poznojesenskih dneh, ko povsod odmira življenje in se pripravlja na zimski počitek, se gozd še enkrat obleče v žive jesenske barve. V jesenskem soncu zažarijo hribi in gore vse do tam, kjer so gozdovi, v ziatorumenih in temnordečih barvah. Tako je kot bi roka umetnika velikana z velikanskim čopičem barvala odmirajoče življenje gozdov. Kadar pošljejo na gozdove žarki zahajajočega sonca, zažarijo ti gozdovi v vsej jesenski lepoti. Redki so umetniki, ki bi kaj podobnega znali prenesti na platno. Vsa ta lepora pa se izgubi kot mavrica, kadar usahnejo sončni žarki. Od severa zapiha čez Krn in Peči mrzel zrak. Vedno močnejši sunki vetra se zaganjajo v orumenele krošnje drevja in gozdov. Tako je, kot bi priganjali liste, naj hitreje zorijo, da jih ne do se na drevju presenetil beli sneg. Zdi se, da listi »razumejo* to govorico vetra. Močnejši sunki trgajo z vej velike roje rumenih listov, da se kot pobarvane snežinke pretikajo skozi goste veje in gnani od vetra poševno padajo na razmočena gozdna tla. Šele tam se umirijo in prekrivajo še zadnje zelenje, ki je poleti tako bujno raslo. Oko išče zadnje dišeče cvete kokorika (Cyclamen europaeum), ki je v jeseni tako božajoče lepo žarelo iz zelenega mahu. Profesor Martin Cilenšek je o tej cvetlici že pred 74 leti zapisal v knjigi «Naše škodljive rastline v podobi in besedi* med drugim tudi naslednje: «Kokorik je najlepši kras hribovitih in gorskih krajev. Dobro-voljno se nasmehne popotnik, ki jo krene, prepotovavši široko raven, prek vapnenega gorovja in ondi, v senci bukovega drevja počivajoč, nabere šopek krasnih, jako vrlo dišečih kokorikov.* Opazujem in iščem zadnje zelenje. Izpod odeje rumenih listov gledajo trije listi pljučnice (Pulmonaria officinalis). Kako so listi z belimi lisami podobni človeškim pljučem! Te liste, posušene v senci, rabijo v domačem zdravilstvu za kuhanje čaja, ki blaži prehlad in pomaga pri zamašenih pljučih. V zavetni kotanji onstran grape molijo iz listja širokopernati listi črnega teloha (Helleborus niger). čeprav je črni teloh med prvimi pomladnimi cvetlicami, ki krasi sončna pobočja, ga je profesor Martin Cilenšek v že imenovani knjigi postavil na prvo mesto — kot najbolj strupeno rastlino! Slišal sem tudi, da črni teloh včasih cvete celo za novo leto. Pogrebel sem listje in mah izpod listov. Iz korenin je že kukalo pet še navzdol obrnjenih cvetnih popkov — prihodnjih cvetov črnega teloha. Kot velike, bele kresnice bodo že v februarju okrasili vsa visokogorska sončna pobočja. To raziskovanje zmoti šum iz bližnjega grma, ki je nagosto prepleten z robidovjem. Glej! Nekaj se giblje na leskovi veji. Poberem kepo prsti in jo zaženem proti grmu. Tega se tisto »nekaj* prestraši in prav pri tleh frkne v drugi grm. Glej ga, palčka! Naš priljubljeni — tudi mladinski - pisatelj Josip Stritar je tega ptička takole opisal: Majhen sem, najmanjši ptiček, palček meni je ime, rajši slišim pa kraljiček, kakor tudi mi vele. Repček nosim rad visoko, moj životek je droban, kakor miška urno smučem, po vrzelih jaz ves dan. • * » V to jesensko simfonijo odpadanja listja poblisne spomin na dogodek pred štiriindvajsetimi leti. Štiriindvajsetič je odšumelo listje z drevja tega gozda od dneva ko je med šumenje odpadajočega listja odjeknilo več strelov iz partizanskih pušk. Majhna četica partizanov je imela svoj logor v samotnem gozdu v Kanomlji. Ljudje v tistem kra.iu in nekateri aktivisti so vedeli zanje ih skrbeli za hrano, še je skrivnost kako so za to četico zvedeli celo kvesturini v Trstu. Poslali so dva’ svoja zaupna človeka, preoblečena v popotna trgovčiča z blagom za obleke. Ustavila sta se v obcestni gostilni in poizvedovala za pot na planoto. Četica je bila takrat na obhodu. Zaupni tovariši so to sporočili komandirju četice. Ta je po skriti stezi prihitela na pregledni ovinek ceste, ki pelje skozi ta gozd in tam postavila zasedo vohljačema. Titovi partizani, borci za svobodo so vohljačema z nekaj streli preprečili nadaljevanje poti na planoto. Spomini ob jesenski simfoniji odpadajačega listja so v tem gozdu živi, pristni, nepozabni... A. PAGON-OGAREV Vreme včeraj: najvlija temperatura 10.4, najnižja 5.6, ob 19, uri 7.6; vlaga 48 odst., zračni tlak 1022.6 raste, veter 12 km vzhodnik, nebo , 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 26. novembra Konrad Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.26. Dolžina dneva 9.07. Luna vzide ob 15.29 in zatone ob 5.23 Jutri, NEDELJA, 27. novembra Bernard S POSLEDNJIMI GOVOR! VSEDRŽAVNIH IN KRAJEVNIH VODITELJEV Včeraj v poznih večernih urah se je volilna kampanja zaključila Za KPI je govoril Longo, za PSI-PSDI Tanassi, za PSIUP Basso, za Slovensko skupnost pa dr. Dolhar in drugi Včeraj v poznih večernih urah. nih razprav tudi v vsedržavnem ...... "■ merilu. Longo je nadalje obširno govoril o nesreči, ki je nedavno prizadela toliko krajev v Italiji ter poudaril, da si KD prizadeva »graditi Jezove proti komunistom«, namesto, da bi gradila jezove, ki bi preprečili katastrofalne poplave, kar ugotavljajo tudi nekateri katoliški krogi. Potem ko je polemiziral z Humorjem in Morom, ki da hočeta usmeriti pozornost javnosti na polemiko s komunisti, da bi Italijane odvrnili od velikih odgovornosti, ki jih Imajo za resne gospodarske in druge probleme, ki bremenijo državo, je poudaril, da Je vlada napravila iz Trsta in dežele utrdbo NATO proti socialističnim državam. Izboljšanje odnosov z Jugoslavijo, je dejal Longo, ki smo ga podprli, ne zadostuje, ker bi morala vlada izvajati svojo zunanjo politiko miru do vseh držav, ki težijo na Trst in na njegovo pristanišče. Italijanska vlada, je nadaljeval Longo, bi morala priznati vse meje, ki so nastale po dragi svetovni vojni in ne podpirati revanšlzem bonske vlade, s čimer podpira tudi neonacistične sile, ki se v Zahodni Nemčiji krepijo in izvajajo v Gornjem Poadižju teroristične atentate. Longo je dejal, da se je treba boriti proti vladi levega centra tudi zato, ker ne izvaja in spoštuje pravic do slovenske manjšine. Tržaška federacija KPI Je naslovila na volivce poziv, v katerem pravi med drugim, da so italijanske vlade v zadnjih 50 letih izvajale do Trsta pogubno politiko in da vlada levega centra ni spremenila te poti. Danes, je nadalje rečeno v pozivu, je sklenila uničiti tržaško ladjedelstvo, izvaja diskriminacije, izključuje pristanišče iz velikega mednarodnega prometa ter nadaljuje z asimilacijo slovenskega prebivalstva. Na Trgu Goldoni je bilo sinoči zaključeno volilno zborovanje PSIUP, na katerem je govoril poslanec Basso, ki je poudaril, kako je treba mrtvilo prometa v tržaškem pristanišču in krizo v ladjedelnicah povezati s splošno politič-no-gospodarsko smerjo v državi, ki ga izvaja velik kapital sporazumno z vlado in strankami levega centra . V okviru te politično-gospodarske smeri, vlada žrtvuje koristi celotnega prebivalstva koristim skupine zasebnikov ,kar je povzročilo tudi tako ogromno škodo ob nedavnih poplavah, ki so našle državo brez katere koli obrambe, čeprav je bilo pričakovati da. se kaj' takega lahko zgodi. Do te nesreče, je dejal Basso, je lahko prišlo predvsem zaradi tega, ker so vlada in stranke, ki jo sestavljajo, bile vedno daleč od dejanskih vprašanj v državi, ki so vedno bolj podrejene kapitalističnim koristim, ki ji vsiljujejo politiko izdatkov v korist krepitve zasebnega profita. Zato, je poudaril Basso, je treba storiti vse, da bo oblast prešla v demokratične roke, da bo lahko izražala voljo in želje ljudstva ter ustrezala željam ljudskih množic. Slovenska skupnost je imela včeraj shode v mestu ter v številnih okoliških krajih. Volilno agitacijo Je zaključila v Boljuncu. Dr. Dolhar je v svojem volilnem govoru najprej poudaril, da se moramo Slovenci ohraniti kot strnjena in zavedna narodna manjšina, če se hočemo z večinskim narodom u-spešno pogajati za svoje pravice. Zavzel se je za tesnejše sodelovanje slov. političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij z jugoslovanskimi člani mešane italijansko-jugoslovanske komisije. Nadalje je Dolhar polemiziral s komunisti. Ob koncu se je dotaknil še ekonomsko socialnih problemov naše manjši- se je uradno zaključila volilna kampanja za tržaške občinske in za pokrajinske volitve, ki bodo jutri, 27. in v ponedeljek 28. t. m. do 14. ure. Na celi vrsti volilnih zborovanj so nastopili .številni vidni govorniki iz osrednjih strankarskih vodstev in skoraj vsi vidnejši krajevni politični predstavniki, ki so izkoristili poslednjo priložnost za prepričevanje volivcev. Pri tržaškem občinskem volilnem uradu je včeraj bilo še okrog 4750 nerazdeljenih volilnih potrdil, od katerih jih je okrog 1700 naslovljenih na volivce, ki prebivajo v inozemstvu V teku včerajšnjega dne je bilo dvignjenih 150 volilnih potrdil Volilni urad na Largo Gra-nattieri bo danes odprt neprekinjeno od 8. do 20. ure, jutri na sam dan volitev pa od 6. do 22. ure. Za združeni PSI in PSDI je zaključil volilno kampanjo sinoči v kinu Ritz vsedržavni tajnik Tanassi. Zborovanje je odprl tajnik tržaške združene PSI-PSDI Pittoni, ki je tudi nosilec te liste za tržaško občino. Pittoni je rekel, da so socialisti za časa svoje volilne kampanje soglasno poudarjali odločenost, da bodo delovali za uveljavitev demokratične politike mirnega sožitja med Italijani in Slovenci na našem ozemlju. V svoji politični akciji za demokratično emancipacijo delavcev bodo socialisti nadaljevali z vztrajno in dosledno obrambo tudi demokratičnih pravic slovenske narodne manjšine, kajti te pravice so važna rjlat splošne borbe za emancipacijo delavcev, za demokracijo in za socializem. Socialisti podpirajo in bodo vedno podpirali pravične demokratične zahteve slovenske manjšine z dejanji in ne demagoško, ker so globoko prepričani, da je priznanje pravic narodnih manjšin merilo za stopnjo demokratičnosti, ki jo doseže vsedržavna skupnost, v katere okviru živijo te manjšine ter izvajajo svojo kulturno, gospodarsko, socialno in politično dejavnost. Iz teh razlogov bo združena socialistična stranka nadaljevala svojo demokratično borbo za postopno uresničenje upravičenih zahtev slovenske manjšine v naši pokrajini. Zatem je Pittoni obsodil vmešavanje škofa Santina v volitve. Za njim je spregovoril občinski odbor, nik Lonza, ki je obravnaval predvsem upravna vprašanja in pozdravil Tanassija v imenu italijanskih in slovenskih socialistov. Tajnik Tanassi je Imel dolg in Izčrpen govor, v katerem je orisal Stališče stranke do osnovnih političnih in socialnih vprašanj v državi. Glede Trsta ip dejal, da so socialisti proti vsaki retoriki ter da je treba Trstu stvarno pomagati k njegovemu gospodarskemu vzponu. Mnogo Je govoril o socialistični združitvi in rekel, da je velikanskega pomena. Omenil je razne pretrese, ki jih je preživelo socialistično gibanje v 70 letih svojega obstoja ter rekel, da so nastale sedaj v Italiji spričo gospodarskega in socialnega razvoja nove razmere, ki so ugodne za razvoj socializma. Ko je omenil sožitja s slovensko manjšino, je dejal, da so socialisti za bratstvo mecj narodi ter za spoštovanje domovine drugih. Tanassi je dejal, da so misovci preživeli zgodovinski ostanek in da resnično politično nič ne pomenijo. Rekel je, da upa, da bo njih število v Trstu še bolj upadlo, kakor se je že močno skrčilo v Rimu. Tudi liberalci predstavljajo politično silo preteklosti in sedaj so v Italiji tri glavne politične sile socialisti, komunisti in demokristjani, kar pomeni razčiščenje političnega položaja. Govornik je polemiziral tudi z demokristjani in dejal, da bodo so. cialisti v bodočnosti alternativa de-mokristjanski oblasti in izrekel upanje, da se bo okrog njih strnilo vedno več delavcev in delovnih ljudi sploh. Glede sodelovanja v vladi je dejal, da je levi center pač kompromis, da pa je končni smoter socialistov sprememba italijanske družbe v socialističnem smislu. Poudaril je tudi, da zahtevajo združeni socialisti uresničenje programa leve sredine. Na koncu je ponovno poudaril važno vlogo Trsta v mednarodnih odnosih ter dejal, da se socialisti predvsem borijo za mir in mednarodno sodelovanje. Seveda Je polemiziral tu- VomStoa stranka je sinoči „,^^1 *iffio Vs^šča"« zaključila volilno kampanjo z zbo-1 rovanjem v kinu «Nazionale», na Človeku se skoraj čudno zdi, da prav Slovensko planinsko društvo privabi na svoje prireditve največ občinstva. Tudi včeraj zvečer na proslavi 20-letnice društva ni bilo dovolj sedežev za vse udeležence. Poleg nekaterih planincev, ki so bili mladi še v letih med obema vojnama, se je v dvorani zbralo presenetljivo število tudi mlajših ljudi, za katere vemo, da jim planinstvo zares tudi osebno nekaj pomeni. Predsednica dr. Sonja Mašera je imela govor, za katerega bi bila oznaka priložnostni kar omalovažujoča. Govornica je segla nazaj daleč čez teh zadnjih dvajset let, ko je Slovensko planinsko društvo v Trstu že obstajalo, pa se je moralo ukloniti usodi vseh slovenskih društev pod fašizmom, če je bilo uničeno društvo, pa ni bilo mogoče uničiti planinskega duha. In prav v ilegalnih skupinah izletnikov, planincev je črpal uporniški duh svojo moč. Naši heroji, ki so žrtvovali svoja življenja še pred vojno, so bili planinci. Po vojni se je društvo obnovilo. Doživljalo je vzpone in padce, kakor se pač to dogaja pri vseh društvih, vendar je napredek stalen in morda je prav sedaj novo obdobje porasta, ki ne bi smel zastati. Predsednica je za povojno dobo večkrat omenila pokojnega Zorka Jelinčiča, ki je bil •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNintiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SKUPNI PROUČITVI VLADNEGA OSNUTKA Sindikalne organizacije nezadovoljne z zakonom za pristaniško ustanovo Sindikati pripravljajo spomenico s predlogi, ki jo bodo poslali vladnim in parlamentarnim organom ne. Rekel je, da preureditev ladjedelnice Sv. Marka ogroža ne le delavce, ki so tam neposredno zaposleni, temveč tudi mnoge slovenske delavce in obrtnike, ki so posredno živeli od gradnje ladij. Dr. Teolil Simčič je strnil program Slovenske skupnosti v nekaj točk. Dejal Je, da želi Slovenska skupnost ohraniti ter okrepiti slovenstvo na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Bori se za načelno in praktično uveljavljanje naših pravic, kot za uveljavitev člena 6 ustave, mirovne pogodbe, londonskega sporazuma, za dejanski prenos pristojnosti za urejanje zadev slovenske narodne skupnosti na deželo, itd. Njene bistvene zahteve so uporaba slovenščine v javnih uradih, končna ureditev slovenskega šolstva in u-vedba slovenskih šol tudi v Beneški Sloveniji, javna pomoč za potrebe slovenskih kulturno - prosvetnih, dobrodelnih, športnih in gospo, darskih Organizacij ter ustanov, zaščita narodnostne sestave slovenskih krajev pred umetnim potujče- vanjem, obramba slovenske zemlje, večje upoštevanje potreb slovenskih delavcev in kmetov, ud. Saša Rudolf pa je obrnil pozornost na nekatera praktična vprašanja. Najprej je odločno protestiral, ker je glavni volilni odbor imenoval odločno premalo (samo dva!) Slovencev za predsednike volilnih komisij, kar je za nas žalitev. Tudi občinska volilna komisija ni imenovala dovolj slovenskih skrutina-torjev zlasti na voliščih, kjer volijo Slovenci. Nato se je dotaknil ladjedelnic, ki morajo ostati, v nova podjetja pa naj pridejo domačini. Ze prve nastavitve kažejo, da zapostavljajo domačine, Slovence pa sploh. Potem je govoril o raznih delavskih in kmečkih vprašanjih, o prenizki ceni mleka, ki se mora občutno zvišati, o škodi, id jo delajo divje živali in ptice na nasadih, v vrtovih in vinogradih, zahteval cenejšo vodo za potrebe poljedelstva, ureditev in popravo cest, kanalizacije in razsvetljave v raznih predmestnih ter okoliških krajih, itd.. OB IZREDNI UDELEŽBI OBČINSTVA ZELO LEPA PROSLAVA 20-LETNICE SPDT Zmagovalci na natečaj'u ^Planine v besedi in sliki* so prejeli nagrade Tajništva Nove delavske zbornice CGIL, Delavske zbornice in pokrajinske zveze CISL so se sestala skupno s tajništvi sindikatov prizadetih delavcev ter proučila zakonski osnutek vlade o ustanovitvi tržaške pristaniške ustanove. Sindikalne organizacije ugotavljajo, da so pristaniške dejavnosti skupno z ladjedelsko industrijo temelji celotnega mestnega gospodarstva. Vloga, za katero vlada izjavlja, da jo hoče dati Trstu, je v obrazložitvi vladnega zakona odkrito v nasprotju s sestavljenim zakonom. Poleg tega .sindikalne organizacije izjavljajo, da na osnovi tega zakona pristaniška ustanova ne bo imela jurisdllllSjje nad industrijskim pristaniščem in ustreznimi o-brežji, kar bo negativno vplivalo na možnost njenega razvoja. Poudarjajo. da je denarni prispevek, ki ga zakon predvideva za ustanovo, povsem neustrezen za naloge ustanove in za povečanje pristaniškega prometa. Želja, da se poveča tranzitni pristaniški promet v Trstu, je onemogočena ne samo zaradi pomanjkanja zadostnih skladov, marveč tudi zaradi sestave upravnega sveta in izvršnega odbora bodoče ustanove. V teli dveh organih prevladujejo predstavniki javnih ustanov, kateri bodo zavirali sprejetje hitrih sklepov brez raznih formalnosti ter ukrepov, ki jih je treba od časa do časa z naglico sprejeti v korist do mačih in zunanjih operaterjev, ki se poslužujejo tržaškega pristanišča. Po drugi strani pa so neprimerno zastopani delavci, s čimer je onemogočen njihov konkreten doprinos k razvoju te ustanove. Sindikalne organizacije zahtevajo, da se poveča število delavskih predstavnikov in da se omogoči zastopstvo pokrajinskih sindikatov in krajevnih ustanov. Sindikalne organiza- cije odločno nasprotujejo raznim I krajevne ustanove, deželo in vlado Tanassijcvi razgovori z voditelji PSI-PSDI Tajnik združene socialistične stranke Tanassi, ki je včeraj imel v Trstu zaključno volilno zborovanje za PSI-PSDI, se je včeraj sestal s krajevnimi socialističnimi predstavniki, z deželnim svetovalcem Dulcijem in Pittonijem, z občinskimi odborniki Lonzo, Mocchi-jem, Hreščakom in Di Gioio ter drugimi predstavniki. Razpravljal je o raznih vprašanjih, ki zadevajo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GLEDE NA CELOTEN OBSEG MANIPULIRANEGA BLAGA členom v zakonu, ki predvidevajo, da ustanova lahko odstopi posameznikom uporabo in izkoriščanje po vršin in obrežij ter uporabo zadevnih naprav v pristaniškem območju. Te možnosti, poudarjajo sindikati, bi ošibile enotnost ustanove s hudimi posledicami za celotno organizacijo tržaškega pristanišča, ki i-ma sedaj osredotočeno službo, ki omogoča prožno delovanje uporabnikom za vse trgovske in industrijske dejavnosti. Poleg tega se sindikalne organizacije zavzemajo tudi za koristi delavcev Javnih skladišč, ki jim jih zakon ne jamči, ter ugotavljajoča zakon ne predvideva pravice posega sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije bodo čimprej poslale osrednjim sindikalnim vodstvom spomenico, v kateri so obširno pojasnjena stališča vseh treh sindikatov do tega zakonskega o-snutka. Spomenica bo poslana tudi parlamentarcem, članom zadevne vladne komisije in članom poslanske in senatne komisije za promet in trgovinsko mornarico. Sindikalne organizacije so zaprosile za sprejem pri obeh komisijah, da ji mn obrazložijo svoja stališča. Trst ima naj večji odstotek vkrcanega blaga med italijanskimi pristanišči V I. 1965 je natovorjeno blago predstavljalo 32,3 odst. vsega prometa po morju * Letos prispelo v Trst že 620.000 vreč kave - Ugoden promet z južnim sadjem katerem je govoril generalni tajnik KPI Luigi Longo Zborovanje je otvoril federalni tajnik Šema, ki je pozdravil Longa v imenu italijanskih in slovenskih komunistov tržaške pokrajine. Šema je obsodil neposredna vmešavanje nadškofa Santina v volilno propagando v korist demokristjanov, ter je dejal, da so Slovenci lahko sami ugotovili, kaj je vlada levega centra napravila za slovensko manjšino in da danes vedo, da glasovati za te stranke pomeni kompromitirati enotnost in demokratični razvoj slovenske narodne skupnosti, glasovati za KPI pa nadaljevati borbo, da bo vlada priznala, da mora rešiti vsa tista vprašanja, za katera se partija in vse slovensko prebivalstvo borijo. Nato je spregovoril v slovenščini Rudi VVilhelm, ki je poudaril, da stranke levega centra ter vladne in krajevne oblasti doslej še niso sprejele demokratične zahteve slovenskega prebivalstva. Poslanec Longo Je začel svoj govor z ugotovitvijo, kako celo konservativni časniki priznavajo danes veliko zaskrbljenost voditeljev KD in PSI-PSDI za Izide nedeljskih volitev v Trstu, ki izhaja iz nezaupanja tržaške Javnosti v sedanjo vlado. Nato je Longo ugotovil, da zasluga komunistov, da so go-.odarska vprašanja Trsta in ne-6vni škodljivi sklepi vlade o trža-ladjedelstvu postale predmet ‘ volilne kampanje ter sploš- redno pristajanje svojih ladij, kadar jim ta nudijo ugodne pogoje tako za raztovarjanje kakor za natovarjanje blaga. Na splošno prevladujejo v italijanskih pristaniščih operacije z blagom za raztovarjanje, saj je Italija uvoznik surovin, medtem ko Je zelo skromen obseg vkrcanega blaga za Izvoz. Toda to blago predstavlja v pretežni meri dokončne Izdelke visoke vrednosti ali polizdelke, torej tovorne enote, ki plačujejo zelo visoke voznine. rie primerjamo štiri glavna italijanska pristanišča Trst, Genovo, Neapelj in Benetke, opazimo —- če izločimo mineralna olja — da ima Trst najvišji koeficient odstotka vkrcanega blaga glede na celotni promet. V letu 1985 Je Trst zabeležil 32.2 odst. vkrcanega blaga na celotni promet, Benetke 16.8, Genova 14,1 in Neapelj 13,3. Napredek Trsta v tem pogledu Je očiten posebno v primerjavi z odgovarjajočimi številkami v letu 1955, ko so v tržaškem pristanišču vkrcali 19,2 odst. blaga od celotnega prometa, v Neaplju 18.7, v Genovi 14,9 In v Benetkah 14,5 odst. Tako visok odstotek vkrcanega blaga v Trstu Je treba pripisati deležu tranzitnega prometa, ki predstavlja znaten prispevek dragocene valute za državo. Kar zadeva primerjavo med glavnimi Jadranskimi in tirenskimi pristanišči (vedno seveda brez mineralnih olj) sta Trst in Benetke vkrcala skupno 2,310 milijonov ton, Genova in Neapelj pa 2,650 mili- jonov ton. Razlika ni velika, če upoštevamo, da stoji za Genovo najvažnejši industrijski sektor v Italiji. Trst razširja tudi svojo tehnično-operativno funkcijo na področju manipulacije surove kave. V zadnjem triletju je pristanišče doseglo najvišjo kvoto skoraj 79.000 ton in pol samo pri pomorskem izkrcanju. Precej so se povečali tudi dovozi po železnici, saj so v lanskem letu pripeljali na ta način 276G ton, kar predstavlja rekord po letu JJ962. IBC v Trstu, ki upravlja stalno skladišče v prosti luki, je v prvih desetih mesecih in pol letošnjega leta sprejelo skoraj G20.000 vreč po GO kg proti 284.689 vrečam v letu 1965. V prihodnjih dneh bo prispel še en kontingent 100.000 vreč, kateremu bo čez nekaj tednov sledil drugi kontingent 25.000 vreč. Omenimo naj, da se celotna potrošnja ocarinjene kave v Italiji suče o-krog dva milijona vreč i.a leto. V prejšnjem letu je šlo skozi Trst samo po pomorski poti skoraj 1 ns?M jon 200 tisoč vreč. Važnost Trsta kot središča za razpečavanje surove kave ni odvisna samo od tradi-cij_ Trsta na tem blagovnem področju, temveč tudi zaradi prisotnosti številnih močnih tvrdk, ki imajo svoj sedež v Trstu. Prav tako se je tudi mednarodni promet z južnim sadjem začel letos prej kot običajno z znatnimi dovozi po morju iz levantskih in e- giptovskih področij. V teku leta so prvič zabeležili tudi nekaj posla z južnim sadjem iz Alžirije in Tunizije, ki običajno ni bilo usmerjeno skozi Trst, temveč skozi francoska sredozemska pristanišča. Statistični pregled za nekaj let dokazuje važnost, ki jo ima promet z južnim sadjem za tržaško tržišče, saj gre za «bogato» blago, ki zahteva tudi znatne manipulacije zaradi po-kvarljivosti ali prezgodnjega dozorevanja tega blaga, po katerem je vedno več povpraševanja v srednjeevropskih deželah. Od leta 1948, ko je ta promet znašal v tonah 29.842 ton se je v lanskem letu dvignil na 37.054 ton, letos pa je samo v razdobju januar-september dosegel 45 tisoč 514 ton. Ker so izkrcavanja prav sedaj zelo obsežna, predvidevajo, da bo letošnja manipulacija približno enaka lanski. V pomorskih krogih poudarjajo nujnost, da se da temu bogatemu blagovnemu toku največjo pristaniško podporo, da se prepreči preusmeritev dela tega blaga na koprsko pristanišče, ki se je prav na tem blagovnem področju učinkovito specializiralo. zlasti pa so govorili o ustanovitvi pristaniške ustanove ter o pobudah za uresničitev ukrepov v korist tržaškega gospodarstva v zvezi s sklepi CIPE o reorganizaciji ladje-delstva. neutruden pobudnik raznih dejavnosti v društvu. Po govoru predsednice je društvu čestital v imenu Planinske zveze Slovenije, dr. Miha Potočnik, ki je poudaril, kako je planinstvo pri Slovencih že del narodnega bistva: Slovenci žive z gorami v veselih in hudih časih. Zato ni čudno, da so po številu organiziranih planincev prvi na svetu. Nato je izrekel pozdrave in čestitke ter še željo za pogostejše stike Franc Pengal v imenu Planinskega društva Ljubljana-matica. Spregovoril je nadalje tajnik SKGZ Bogo Samsa, ki je podčrtal pomembno vlogo — o kateri je že govorila predsednica — ki jo je imelo društvo, že ilegalno, v dobi pred vojno in tudi njegova zasluga je, če so danes razmere v tem pogledu ugodnejše. Dr. Viktor Vovk. ki je govoril v imenu PD iz Kopra, je spodbujal navzoče, naj vztrajno obiskujejo naše gore. V imenu planinskih društev iz Sežane in Gorice sta čestitali še Jožica Milavec in Jožica Smet. Sledila je podelitev nagrad zmagovalcem na natečaju «Planine v besedi in sliki». Igor Tuta je za prvo literarno nagrado prejel Hlavatijjev akvarel, Marko Kravos pa za ‘drugo nagrado zbirko knjig slovenskih pesnikov s kroparskima naslonjalce-ma, prof. Slavko Rebec za film kipec S. Sosiča in dr. Rafko Dolhar za fotografijo sliko D. Ceja. Sledilo je branje nagrajenih del ter predvajanje filma. Predvajan je bil tudi film Draga Pahorja, ki si je izven konkurence zaslužil pohvalo, in na koncu je Alenka Kravosova prebrala Pahorjevo Planinsko grotesko. Tržaško planinsko društvo si je prav gotovo s to prireditvijo še pridobilo obiskovalcev naslednjih prireditev in prav gotovo se bodo tudi razširile vrste njegovega članstva. 4 decembra v Kulturnem domu Občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu Sindikat slovenske šole v Trstu bo imel v četrtek, 8. decembra t.l. ob 20.30 v prvem in 9.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu svoj redni občni zbor. •r , , nrl, t , Dnevni red bo obsegal: 1. otvo- Konzillat MRJ zaprt ritev, 2. izvolitev predsednika obč- * nega zbora, 3. branje zapisnika lan- 7,,M.w|i <|>*7uurww)>i skega občnega zbora, 4. poročila Mil(IUI lil/uVIIl^U tajništva, referentov, blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča, DraZlllka 5 razPravo in sprejem poročil, 6. r razre.šnico, 7. volitve novega odbo- Oeneralni konzulat Socialistične ra' 8- predloge .to 9. razno, federativne republike Jugoslavije Odbor vabi vse, ki žele predložiti sporoča, da bodo uradi konzulata kak predlog, naj ga pismeno pred-zaprti dne 28., 29. in 30. novembra lože odboru Sindikata slovenske zaradi praznovanja .državnega praz- šole v Ul. F. Filci’ 8/1. do 2. de-nika SFRJ. I cembra. iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiifmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii SEJA ItEPENTABOHSKEGA OBČINSKEGA SVETA Delovanje občinske uprave in splošno stanje v občini Ohčina šteje 623 prebivalcev in 440 volivcev Odobren predlog za gradnjo Iuristienih cest Sinoči je bila na Repentabru izredna seja občinskega sveta, na kateri m najprej razpravljali o gradnji nove šole. Načrt bodo v kralkem izdelali, prihodnjo pomlad pa bodo začeli z gradnjo nove šolske stavbe, in sicer med otroškim vrtcem in županstvom. Sledila Je odobritev nekaterih sklepov repentaborske občine v znesku 50.000 za poplav-Ijence. Pri tem je župan v Imenu odbora in občinskega sveta Izrekel solidarnost prebivalstva repentaborske občine s prizadetim prebivalstvom zaradi poplav. Sledilo Je poročilo Zupana o delovanju občinske uprave in o splošnem stanju v občini. Po podatkih od 31. oktobra ima repentaborska občina skupno 623 prebivalcev in 440 volivcev (233 moških in 207 žensk). Od trošarine je do 31. oktobra občina prejela skupno 4..242.340 lir (v enakem razdobju lanskega leta pa 3.229.855, kar pomeni 1 milijon 12.491 Ur več kot lani), župan je tudi dejal, da so dobro uspeli razstava goveje živine in razstava terana, za kar gre precejšnja zasluga tudi mladini (športnikom, ki so sodelovali). Nato Je poročal o gradnji športnega igrišča in sporočil, da je odbor zaprosil deželno upravo za prispevek v znesku 5 milijonov lir za nadaljnja dela Občinski svet je nato soglasno odobril predlog za gradnjo turističnih cest (80 odstotkov prispevka dežele In 20 odst. prispevka občine) in sicer: za popravilo in razširitev ceste s Cola in na Volnik (prvi del, 13 milijonov lir) in ceste od Draga nad Repnom do križišča nad Rep-nom (7,5 milijona lir), za novi parkirni prostor pri pokopališču na Colu in popravilo poti od pokopališča k cerkvi (4,5 mil. lir). Ob koncu je bilo še govora o pomenu turizma in o nujnosti tečajev za usposobitev domačih natakarjev. Pomoč države za poplavljene kraje Notranji minister Tavianl Je sporočil predsedniku deželnega sveta Berzantiju, da je notranje ministrstvo doslej prispevalo za obnovitev javnih del na poplavljenih področjih naše dežele 405 milijonov lir. 250 milijonov lir je prejela pokrajinska uprava v Vidmu, 50 milijonov občina Latisana, 10 milijonov 10 milijonov Oglej itd. Ob svojem povratku v Rim je predsednik vlade Moro, ki je v pre. tekiih dneh obiskal najbolj prizadete kraje v Furlaniji, poslal predsedniku Berzantiju brzojavko, v kateri je pohvalil deželne organe za njihovo delo ter je voščil, da bi se v deželi vse dejavnosti kmalu obnovile. Prispevki za poplavljene« Včeraj do 18. ure je vsota denar, nih prispevkov za poplavljence na-rastla na sedežu RIA v Trstu na 25.270.850 lir, na sedežu Rdečega križa pa na 7.748.580 lir. Na pošti so včeraj sprejeli nakazil na posebni tekoči račun pri predsedstvu vlade za skupnih 307.150 lir, od katerih 45.150 od tržaškega radia in 206.000 od Tržaške tobačne tovarne. Začasno ukinjen kratek teden Na prošnjo združenja trgovcev in po ugodnem mnenju župana in sindikalnih organizacij je začasno ukinjen kratek teden v dneh 5. in 7. dec. kakor tudi 7. januarja. 5. dec. bodo zato odprte ves dan trgovine z oblačili in druge, 7. dec. trgovine s prehrambenimi artikli, 7. januarja pa trgovine z železnino in z avtomobilskimi deli. Važno za cvetličarje Kmetijsko nadzomištvo opozarja cvetličarje na Tržaškem, da bo od 28. t. m. naprej sprejemalo naročila za nakup enoletnih cepljenih sadik vrtnic s prispevkom 50 odst. Naročila za najmanj 100 cepljenk se bodo sprejemala do 9. decembra. Ob naročilu mora vsak naročnik plačati 300 lir za vsako cepljenko. Prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir je treba predložiti v omenjenem roku od 9. do 13. (vsak dan razen sobot) ure na sedežu nad-zorništva v Ul. Ghega 6. SPREJEMI DR. CAPPELLINIJA Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 11. uri sprejel dr. Gran-dija, direktorja vsedržavnega inštituta za zavarovanje proti nezgodam ----- na delu INAIL. Ob 11.30 je sprejel Precenicco, 10 milijonov Palazzolo gen. Guadagnija, ob 17. uri pa dr dello Stella, 5 milijonov Ronchis, 1 inž. Nordia, direktorja TELVE. Gledališča SLOVENSKO GLEDALIŠČE «Strip-lease» in 6 prišla na misel, da bi pri prietoj-1 "f"' * * * * v °k,vlru po nih oblasteh priporočili ustanovitev f b ustanovo ad hoc. Delovanje sedmih tipičnih kraških področij (na! b' terjalo okoli 20 mi- primer dolina Glinščice, področje! Ju bv u, .Javnlh'Atcdstev na leto, okoli Doberdobskega jezera, itd. iin s.lcer b1 m9ir. ^ cel°tno breme ki bi bila z zakonom zaščitena in I ^ ' minlstrstvo za Javno bi torej ohranila tudi v prihodnje j 6 J0’ svoje nespačeno lice. Na tržaški univerzi se s tem vprašanjem še vedno intenzivno ukvarjajo, in sicer pripravljajo njeni strokovnjaki vrsto monografij, v katerih bodo opisali tržaški Kras in zlasti omenjenih sedem področij z geološkega, hidrološkega in drugih vidikov. Poslanec Belci, ki je nasproten Proslava dneva republike v Novi Gorici in okolici Tudi v Novi Gorici in sosednjih občinah se pripravljajo za dostojno proslavo v počastitev dneva republike 29. novembra. V Novi Gorici bo glavna prosla- KDOR SE PRVIČ NAROČI NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1967 • prihrani 3.300 lir • podari družini lepo darilo • bo prejemal list zastonj ves december 1966 • prejme v dar se lepo slovensko knjigo Telefonirajte na št. 37-338 • ali j»a izročite vaš naslov raznašalcu • PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 V ODSOTNOSTI OBSOJEN FRANCOSKI DRŽAVLJAN Z ukradenimi čeki v Trstu z dekletom na izlet v Benetke Ob aretaciji se je izgovarjal, da je hotel denar vrniti, ker pričakuje «agenta OAS s precejšnjo vsoto denarja* jKiti# na predvaja danes, 26. t. m. ob 18. uri barvni panavision dramatični film: UNO SPARO NEL BUI0 (STREL V TEMO) Igrajo: PETER SELLERS, ELKE SOMMER, GEORGE SANDER in HERBERT LOM msseza-i lilMO .IKIS. PHOSEli Predvaja danes, 26. t. m. ob 19.30 uri barvni film: CATBALLOU Srebrni medved Lee Marvln za najboljšo interpretacijo Igrajo: JANE FONDA, LEE MARVIN in NOT KING COLE Kazensko sodišče je včeraj v odsotnosti sodilo 25-letnega francoskega državljana Andreja Agostinija po rodu iz Elide v Alžiriji in stanujočega v Parizu, ki je bil obto žen tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Julija lanskega leta je Ago-stini v mladinskem prenočišču v Miramarskem drevoredu okradel angleškega študenta Parryja Car-liesa in mu iz kovčka pobral 1000 lir, 900 din in šop travelers čekov za 90 funtov šterlingov. Agostini je izkoristil ugodno priliko, ko je bil angleški študent na kopanju na plaži pred mladinskim prenočiščem. Še istega dne je Agostini povabii nudbo sprejela in Agostini jo popeljal na plavo laguno v gondoli, ji kupil vse mogoče, spominke, zapestnice in podobno ter se še istega večera v prijetni družbi vrnil v Trst. Toda komaj je izstopil iz vlaka, so ga že čakali agenti s komisariata v Barkovljah. Agostini ni mogel tajiti, ker je dekle videlo, da je v Benetkah menjal čeke in dobil zanje nad 150.000 lir. Agostini se je nato izgovoril, da je denar hotel vrniti, ker je prav tiste dni pričakoval nekega agenta OAS, ki bi mu bil moral prinesti precejšnjo vsoto denarja. Policisti tatiču niso prav nič verjeli in so ga prijavili sodišču. Agostini je nekaj časa sedel v zaporu, potem so ga izpustili na začasno svobodo, kasneje pa je izginil. Včeraj ga je sodišče obsodilo na 1 leto zapora in plačilo 40.000 lir globe. Kazen je pogojna, Agostini pa bo moral plačati stroške. * * * Ni se še polegel odmev razburljivega procesa o številnih goljufijah in izdajanju ponarejenih menic, zaradi česar se je moralo pred sodniki zagovarjati 33 obtoženk in obtožencev in že se po hodnikih sodne palače vztrajno govori, da se bo proces vršil tudi v prizivni stopnji. Kot znano, so skoraj vsi obtoženci izkoristili ugodnosti amnestije in razen dveh, vsi pridobili prostost, toda že včeraj je javni tožilec vložil priziv. Isto je doslej naredilo tudi 12 odvetnikov za svoje stranke. Dan prej okrog 23. ure je Delise z avtom TS 55342 privozil navzdol po Ul. Buonarroti in zapeljal naravnost čez Ul. Rossetti. Prav tedaj je navzgor po Ul. Rossetti z vespo TS 13420 privozil 16-letni E-doardo Svetina iz Ul. Botro 18, ki ni utegnil pravočasno ustaviti vespe. Trčenje je bilo neizbežno in Svetina se je prevrnil ter ranjen obležal na cestišču. Ne da bi se u-stavil, je Delise nadaljeval vožnjo in zapustil ranjenca sredi ceste. Nekaj minut kasneje je privozil mimo avtomobilist in Svetino odpeljal na kvesturo, kjer je ta povedal, kaj se mu je pripetilo. Kljub notarski pogodbi so trdile da niso prodale deleža pri hiši Epilog nočnega napada na dve dekleti mlado gostinjo v prenočišču na po-tovanje v Benetke. Dekle je po- Policisti so najprej pospremili raje njenca v bolnišnico, kjer so mu Aretiran, ker ni nudil pomoči ponesrečencu V sredo so agenti letečega oddelka aretirali in prepeljali v zapor 21 letnega mizarja Oliva Deliseja iz Ul. Pacinotti 5 ter ga prijavili sodišču zaradi bega po prometni nesreči in ker ni pomagal ponesrečencu. dali prvo pomoč zaradi udarcev in ran po desni rami, komolcu in nogi s prognozo okrevanja v 6 dneh, potem pa so začeli iskati brezvestnega avtomobilista. Po preteku pol ure so že izsledili Deliseja in ga odpeljali na zaslišanje. Mladenič je priznal svojo krivdo, zato so ga a-retirali in odpeljali v zapor. Po nalogu prefekture so mlademu avtomobilistu takoj odvzeli vozniško dovoljenje, kot smo že poročali. Včeraj sta se morali zagovarjati pred sodniki okrožnega sodišča v Gorici dve sestri in sicer 80-letna Ivama Kovačič, rojena v Sodražici na Notranjskem in sedaj bivajoča v Trstu Ul. Matteottl 6 ter Terezija Kovačič, prav tako iz Trsta Ul. Matteottl 6. Z njima je bila sicer soobtožena tudi tretja sestra Marija Kovačič, ki pa Je med tem umrla in zato je ostalo njeno mesto na zatožni klopi prazno. V obtožnici je rečeno, da so tri sestre leta 1962 In 1963 vložile proti četrti sestri, Frančiški Kovačič, pritožbo zaradi dedovanja hiše št. 29 v Ul. Cravos v Gorici. Iz sodnih aktov je razvidno, da Je mati štirih sester darovala del h; še hčeri Frančiški, od drugega dela pa je vsaki sestri pripadel po en Idelež. Frančiška je pozneje od. kupila od treh sester njihove deleže z notarskim aktom, ki je bil sklenjen ln podpisan pri goriškem notarju dr. Antoniu Grusovinu dne 17. februarja 1934. Tri sestre pa so v svoji pritožbi trdile, da tisti akti ne odgovarjajo, da niso nikoli podpisale prodajne pogodbe ln da notarja Grusovina niti ne poznajo. Ker pa Je notarski akt Jasen ln na njem tudi podpisi vseh sestra, so prišle tri sestre, Marija, Ivana ln Terezija pred sodišče. Tu so ponovno vztrajale i f svoji trditvi, dočim se je priča, Anton Makuc, ki je bil prisoten pri notarju ob podpisu izgovoril, da se ne spominja po tako dolgem času, če je podpisal kakšno listino ali ne. Državni tožilec je predlagal, naj sodišče spozna obe sestri za krivd in naj ju obsodi na po 18 mesecev zapora vsako. Sodišče pa je upoštevalo razne okoliščine in obe oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ju je odv. Mayo. Pri zaprtih vratih so obravnavali zadevo 26-letnega F.L. iz Gorice, ki je bil obtožen, da je v nočnih urah in na samotnih krajih nadlegoval dekleta. Tako je lani, v soboto 3. Julija zvečer po 21. url v Drevoredu VlrgiHo v Gorici napadel dve dekleti, k1 sta se vračali iz mesta proti svojemu domu ter skušal na njih zadostiti svoji strasti. Ker sta se dekleti branili ter ga razpraskal: po obrazu in tudi klicali na pomoč, se je napadalec ustrašil ln zbežal v dolino Kor-na ter izginil, še predno ga je mogla dohiteti policija, ki je prlš'a na klicanje obeh napadenih deklet. Ker pa sta napadeni še precej točno opisali napadalca, se Je policiji že v nekaj dneh posrečilo, da ga je Izsledila. Pri prvih zaslišanjih Je F.L. svojo krivdo priznal ter do- dal, da je že večkrat počenjal podobne reči tako v Ul. Oriani, kot v Drevoredu Virgllio. že takrat so tudi spoznali, da F.L. ni povsem uravnovešen. To so upoštevali tudi sodniki pri včerajšnji razpravi, kjer so zaslišali več prizadetih deklet in še druge priče. Priznali so mu delno neuravnovešenost ter ga obsodili na 13 mesecev in 10 dni zapora ter na 6 mesecev zdravljenja v posebnem zavodu. Za vse pa so aplicirali amnestijo ln obtoženca Izpustili na svobodo. Branil ga je odv. Pascoii. Drž. tož. dr. Baiti, preds. dr. Ce-nlsi, sodnika Mazzarella in Morra. zaleteli v Ul. Aquileia dve vozili, ki sta vozili v koloni. Iz Ločnika v Gorico se je peljal v fiatu 1100 29-letni Mario De Benedetis iz Ronk, Ul. Rr ma 29, za njim pa v fiatu 1100 53-letni Ferrucclo Ambrosio iz Ločnika, Ul. Osoppo 10. Ker se je De Benedetis pred hišo št. 26 zavoljo prometne nuje moral ustaviti, se je Ambrosio, ki se je peljal za njim, zaletel vanj, ker je vzdrževal prekratko zavorno razdaljo. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda, voznika pa sta ostala nepoškodovana. POPRAVEK V. včerajšnjem, članku o Andrejevem sejmu smo pomotoma objavili, da se bo Andrejev sejem pričel danes, .Sejem se bo pričel šele prihodnjo soboto. Prosimo čitatelje, da Trčenje zaradi prekratke zavorne razdalje Zavoljo prekratke zavorne razda 1Je sta se vCeraj nekaJ P«* H- uro nam'naplko^ oprostijo' ................................... NA TRGU C. BATTISTI OD 10. DO 13. URE Ob koncu «•avtomobilskega tedna» jutri v Gorici razstava novih vozil Se danes popoldne brezplačen pregled motorjev na izvoznem trgu «Teden avtomobilskega kluba« se letni Stanislav Petejan iz Ul. Duca bo zaključil v nedeljo s prikazom zadnjim novosti. Prireditelji so povabili k sodelovanju različne avtomobilske hiše, ki bodo razkazale najnovejša vozila, da bi si mogli obiskovalci ustvariti sliko proizvodov, ki so sedaj na tržišču. Razstava bo odprta od 10. do 13. ure in bo na Trgu Battisti. Avtomobil-skl klub poziva avtomobiliste, naj v nedeljo dopoldne ne parkirajo svojih vozil na tem prostoru, da bi ga bilo dovolj za razstavljena vozila. Jutri popoldne od 14. do 17. ure je zadnji dan brezplačnega pregledovanja avtomobilskih motorjev na izvoznem trgu v Ul. Boccaccio. Doslej se je te lepe priložnosti, ki jo je za goriške avtomobiliste poskrbel avtomobilski klub v okviru manifestacij v tem tednu, posluži-lo veliko število voznikov, ki so mogli na osnovi izvidov elektronskih aparatur spoznati stanje motorja in drugih delov avtomobila. Nesreča v kartonažni tovarni V kartonažni tovarni La Zega se Je včeraj dopoldne ponesrečil 26- NA CESTI MORAMO BITI PREVIDNI IN HUMANI Voznica Iz Doberdoba prijavljena sodišču ker povoženi osebi ni nudila pomoči Žrtev je 27-letni Jordan Gergolet, ki si je zlomil stegnenico • Povzročiteljico nesreče je zaslišat sodnik Karabinjerji so aretirali 51-letno Rozo Gergolet, lastnico gostilne v Doberdobu, ker je povozila nekega moškega ter mu ni nudila pomoči. Odpeljali so jo k preiskovalnemu sodniku v Tržič na zaslišanje. Vče- raj opoldne je ženska prišla domov ter se bo morala zavoljo prekrška zagovarjati pred sodiščem Nesreča se je zgodila v sredo nekaj po 18. uri pred zgradbo št. 9 v Ul. Roma. Gergoletova se je s svojo cortino GO 30360 sama peljala proti Ronkam ter se Je v Ul. Roma od zadaj zaletela v 27-letnega Jordana Gergoleta s Tržaške ceste 15, ki je šel peš ob desnem robu ceste. Podrla ga je z levim sprednjim delom ter nadaljevala pot. Ni še docela pojasnjeno, kako je pri- šlo do nesreče ln ali je Gergoletova vedela za nesrečo ali ne. Vsekakor je pešca tako močno udarila s svojim vozom, da mu je zlomila levo stegnenico in prizadejala še druge telesne poškodbe, zavoljo katerih so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 40 dni. Ko ga je avtomobil udaril, si je Gergolet navzlic bolečinam vendarle utegnil zapomniti nekatere nadrobnosti na avtomobilu, na podlagi katerih so pristojni organi ugotovili njegovo lastništvo. Pobeg po avtomobilski nesreči je hud prekršek, ki zanj predvideva zakon hude kazni. Doberdobski je v tem tednu drugi primer opustitve pomoči povoženi osebi. Na drugem kraju pišemo o odvzemu šoferske-ga dovoljenja vozniku, ld je v Tržiču povozil kolesarja. Zidarski vajenec se je urezal Zidarski vajenec 18-letni Gaspare Sciortino iz Drevoreda Colombo 6 se je s steklom urezal v desno roko. Nesreča se mu je primerila na gradbišču podjetja Zamar v Loč-niku. Mladeniča so nekaj po 14. uri pripeljali v gorlško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju zavoljo globoke rane na desni roki in poškodbe na kiti; okreval bo v 8 dneh. d'Aosta 146. Po nesreči sta mu zašla med valje stroja, ki pripravlja celulozo, prstanec in mezinec na levi roki. Stroj mu ju je stisnil tako močno, da so ga morali odpeljati v civilno bolnišnico, kjer so ga ob 10. uri pridržali na zdravljenju za 15 dni. Odvzem šoferskega dovoljenja Goriška prefektura sporoča, da je s hitrim postopkom odvzela šofersko dovoljenje avtomobilistu Gasto-nu Sandriju iz Ronk, ker ni nudil pomoči poškodovani osebi, ampak je zbežal po nesreči, ki Jo je zakrivil 23. novembra ob 19.45 v Ul I. maja v Tržiču. SNEŽNE RAZMERE lokve 40 cm Črni vrh 80 cm Na vseh goriških smučiščih so snežne razmere zelo ugodne. Na Lokvah je 40 cm snega, temperatura minus 3, v Črnem vrhu 80 cm, minus 1, na Livku pa 15 cm, temperatura nič stopinj. V vseh treh krajih žičnice obratujejo, ceste pa so splužene ter prevozne brez verig. Ker imajo v Jugoslaviji prve tri dni prihodnjega tedna praznike ob priliki državnega dne, bodo zim skošportni centri vseskozi odprti, smučarske naprave pa bodo redno delovale. Dosti snega je nadalje tudi v Kanalski dolini, kjer ga je okoli 30 cm v dolinskih predelih, na Višar-jab pa je snežna plast debela nad en meter ter vsak dan delujejo vse žičnice, tako ob nedeljah kakor tudi med tednom. V Trevisu in ne v Trbižu! Včeraj smo v našem listu objavili, da bo ljubljanska Opera nasto. pila s koncertom in Smetanovo o-pero «Prodana nevesta» v Trbiiu V resnici bo ljubljanska Opera nastopila v Trevisu. S tem popravljamo včerajšnjo napačno vest, ki se nam je vrinila zaradi slabega telefonskega sprejema informacije. na koncu bodo razdelili diplome udeležencem in zmagovalcem pri praktičnih preizkušnjah v Steverjanu. Zastoj v prometu pred nekaterimi šolami Pred nekaterimi šolami je ob delavnikih med šolskim letom zjutraj tik pred začetkom pouka in v opoldanskih urah, ko se isti zaključi taka gneča najrazličnejših avtomobilov, da je skoro nemogoče drugim avtomobilistom prebiti se med njimi s svojimi vozili. Tak zastoj traja po četrt ure in tudi več. Ponavadi je pred šolami ob takih urah mestni stražnik, ki pa ne more dosti pomagati, ker pred šolami ni primernega parkirnega prostora. Nekateri so predlagali, naj bi vsaj v lepem vremenu matere ne vozile svojih otrok z avtomobili v šolo, zlasti ne tistih, ki ne stanujejo predaleč od svoje šole. To velja zlasti za Ul. Codelli, za Korzo Verdi pred učiteljiščem in za licej v Drevoredu XX. septembra. Ce kaj takega ni mogoče, naj odgovorni za promet ukrenejo kaj drugega, da se odpravi tak zastoj v prometu, ki bi utegnil povzročiti tudi prometne nesreče. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici, Ut. Asco-li l/l. obvešča vse naše vinogradnike, da Ima na razpolago tiskovine za prijavo starega in novega vina, ki ga imajo vinogradniki doma. Rok za prijavo zapade 10. decembra. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI priredi v nedeljo, 27. t. m. ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma CECILIJANK0 1966 i::::::::::!:!::::!::!!:!:!;;::::::::::!::::::::::::::::;:: NASTOPILO BO 12 ZBOROV Z GORIŠKEGA V odmorih bo deloval buffet Sedeži po 300 in stojišča 100 lir Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: dr. Schiroli ln družina ▼ počastitev spomina gdč. Anite Vidri 3000 lir; Mastroianl Anton v zahvalo za prejeto transfuzijo 2000 lir; družina Bortoluzzi v počastitev spomina Clementine G rušo vin 5000 lir. f i ort ca VERDI. 17.00: «Combattenti della notte«, Yul Brinner, John Wayne in S. Berger; ameriški barvni ki-nemaskopski film. CORSO. 17.15: «11 sipario strappa-to«, Paul Newman ln J. Andrews; ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.45—22: «1 5 della vendetta«, Guy Madison in Monica Randall. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15—21.30: »Agente Jo Walker, operazione estremo O-riente«, Brad Harris in Barbara Frey, ital-avstrijski koprodukcijski film v barvah in kinemasko-pu. CENTRALE. 16.30: «La settima vit-tima«, H. Telmy in A. Smirner, nemški film, prepovedan mladini pod 18 letom. I ržie AZZURRO. 17—22: «11 grande col-po dei 7 uomini d’oro«, Rossana Podostk, P. Leroy in G. Moschln; barvni film. EXCELSIOR. 16—22: «Combattenti della notte«, Yul Briinner, Kirk Douglas, Frank Sinatra; kinema-skopski film v barvah. PRINCIPE. 17—22: «11 papavero č anche un flore«, Yul Brinner, M. Ma.stroianni in A. Dikinson. S. MICHELE. 19—22: «Come sva-liggiamo la banca dTtalia«, C. Ingrassia in F. Franchi. Kinema-skope v barvah, kim k* EXCELSIOR. 19—21.30: «L’uomo che viene da Canyon City», R. Wood in F. Sancho. Kinemasko-pe v barvah RIO. 19—22: «Le meravtgliose av-venture di Marco Polo«, A. Quinn in O. VVelles. Kinemaskope v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od-p-ta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št 244, tel 35-38. UW>'RNA OVK • < »ČARNA Jutri, 27. novembra bo v Gorici odprta cvetličarna RENATO GO-RIAN, Ul. Garibaldi št. 9, tel 26-28. TEMPERATURA VCE»- Najvišja 11 stopinj ob 14., najnižja 4 stopinje ob 5.30; povprečne vlage 65 od sto. V četrtek od 17. | ure dalje je padlo 6,2 mm dežja. DOMAČI NOGOMET Jutri, 27. novembra III. KATEGORIJA ob 10.30 v Boljuncu BREG — S. ANNA Verjetna postava Brega — Baloš Kozina, Valentič, Zocchi (Peta-ros), Maver, Bertesina, Ralza, Švara, Klabjan, Grahonja, Žerjal. # * * Ob 12.30 na stadionu «Prvi maj» PRIMOREC — TECNOFERRAMENTA Verjetna postava Primorca — Mirko Kralj, Alfred Kralj, Stojan Milkovič, Renato Kralj, Bogdan Čuk, Boris Čuk, Doro Možina, Henrik čuk, Tulio Možina, Edvard Kralj, Livio Sosič. * # # Ob 14.30 na igrišču S. Sergio ROIANESE — VESNA Verjetna postava Vesne — Gar-dini, Sulčič D., Picchieri, Raimon-do, Rener, Finotto, Košuta Z., Michelini, Košuta R„ Sulčič S., De Michele. * * • Ob 14.15 v Boljuncu UNION — ROSANDRA ZERIAL Verjetna postava Vnione — Furlan, Camassa, Nacinovič, Camas-sa, Gombač, Cač, Bisulli, Ožbolt, Crevatin, Martini, Morabito. Ob 8.15 • * • Ob 14.30 v Nabrežini AURISINA — PRIMORJE Verjetna postava Primorja — Scheriani, Babudri, Delise, Stinko, Bartole, Fragiacomo, Živec, Milič, Zužič, Verginella, Danev. NARAŠČAJNIKI Ob 12.45 v Ul. Flavia EDERA — BREK Verjetna postava Brega — Ota, Maar, Hrvatič, Komar, Metlika, Opara, Famec, Mikuš, Rodella, Petaros, Bandi. * * * Ob 8. uri pri Sv. Ivanu 8. GIOVANNI — PRIMORJE JUNI0RJI CRDA — UNION Verjetno postava Uniona — Bal-de, Bacci, Jakomin, Gheppa, čok, Pangerc, Ferluga, Guštin, Nadli-šek, Suplina, Šušteršič. Ob 9.15 v Drevoredu R. Sanzio CREMCAFFE’ — BREG Verjetna postava Brega — Žerjal, Kuret, Slavec, Bandi, Berdon, Zahar, Kocjančič, Lovriha, Veljak, Čuk, Krmec. * * * Ob 12. uri v Miljah CAMPANELLE FIDES — PRIMORJE KOŠARKA Jutri v Miljah Mivar - Standamilano Jutri v nedeljo bo v občinski telovadnici v Miljah zelo pester košarkarski spored. Pred tekmo prvenstva ženske A lige Mivar - Stan-da Milano, ki bo ob 17.30, bo ob 15. uri tekma v minibasketu med mladimi igralci Mivarja in Servo-lane, ob 16. url pa bo dvoboj ženskih juniorskih peterk Mivarja in Acegata. Po anketi Tedenske Tribune MIRO CERAR najboljši športnik SLOVENIJE LJUBLJANA, 25. — Novinarji Slovenije, ki so sodelovali v anketi tednika «Tedenska Tribuna» za izvolitev najboljšega športnika Slovenije, so tudi letos dodelili ta naslov telovadcu Miroslavu Cerarju, ki si je s tem šestkrat zaporedoma pridobil to nagrado. Srebrno plaketo so podeljena kapetanu košarkarske reprezentance Ivu Danevu, bronasto pa smučarskemu skakalcu Petru Erženu. Poleg tega so 11 športnikov nagradili s SDominsklmi plaketami. ☆ SNEŽNE RAZMERE * C mi vrh — 80 cm Lokve — 40 cm Livek — 15 cm Logatec — 35 cm Povsod obratujejo vlečnice. IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlIlIllllllliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiinu MEDNARODNI NOGOMET Danes v Neaplju (za pokal evropskih prvakov) Italija - Romunija NEAPELJ, 25. — Burgnich go tovo ne bo Igral jutri proti Romuniji v tekmi za pokal evropskih narodov. To Je javil tehnični komisar Valcareggi, ki je izjavil, da bo njegovo mesto prevzel Landini. Tudi danes so se italijanski nogometa ši pripravljali za dvoboj z romunskimi tekmeci na majhnem igrišču za hotelom. Trening tekmi, ki je trajala 20 minut in med katero šo z ene ali druge strani dosegli 6 golov (Riva 2, Mazzola, Lodetti, Ber-cellino in Facchetti po 1) je prlso-sostvoval tudi trener Interja Hele-nlo Herrera. Ob koncu tekme sta se Valcareggi in Herrera razgovar- ODBOJKA ZENSKA A LICA Jutri ob 10.30 v Gorici AGI-BOR Fantje bodo drevi nastopili v Modeni Danes bo moška šesterka Bora odpotovala v Modeno, kjer bo nastopila proti močni Menegoli. Tržaška ekipa bo zelo okrnjena. Manjkal bo še vedno Jurkič, katerega odsotnost se je prav na zadnji tekmi močno občutila. Tokrat bo odsoten tudi Orel, ki se je na zadnji prvenstveni tekmi poškodoval in za katerega je vodstvo sklenilo, da ga za to tekmo iz previdnosti pusti doma. Kot vidimo bo plavim trda predla in piraz bi bil tokrat skoro neizbežen, če nas bi še zadnje upanje zapustilo. Upamo pa, da bodo slovenski fantje dali vse iz sebe in da bodo v Modeni dosegli vsaj časten poraz. Bor bo nastopil predvidoma z naslednjo šesterko: Plesničar, Fučka, Vodopivec, Veljak, Ml-Jot in Urši6. V poštev prideta še Vitez in Šušteršič, ki bo tudi namestnik trenerja. Dekleta Bora bodo v nedeljo igrala tekmo, ki bo odločala morda o celotnem prvenstvu. Nastopila bodo namreč v Gorici in se pomerila s tamkajšnjo AGI. Ta ekipa je trenutno na dnu lestvice in z zmago bi spravila na to mesto tržaške predstavnice. Te bodo, kot fantje, nastopile v okrnjeni postavi, še vedno Je v dvomu prisotnost Švabove. Njena odsotnost je spravila ekipo v neljub položaj. Trener ne razpolaga z zadostnimi rezervami in menjave so zato neučinkovite. Mesto Švabove pa Je slabo krito in lahko ranijivo. Tekma deklet bo v Gorici — Largo Culiat (dvorana AGI) — z začetkom ob 10.30. f. v. jala ob robu igrišča, kar pomeni, da je hotel tehnični komisar vedeti o mnenju trenerja Interja. Herrera ni odgovoril novinarjem in se jo vrnil v hotel. Valcareggi pa je najavil reprezentanco plavih, ki bi morala biti, seveda če ne bo kakih sprememb v zadnjem trenutku, naslednja: Sarti, Landini, Facchetti, Bianchi, Guarneri, Picchi, Domen-ghlni, Mazzola, De Paoli, Juliano in Corso. Romunski igralci so se pripravljali na Vomeru. Vseh 17 igralcev je trener zadržal na igrišču «Artu-ro Collana« precej časa z razgibalnimi vajami in s streli na gol. Najboljši vtis je zapustil najbolj znani igralec romunske reprezentance Ko-stantin Fratlla, ki je star 24 let, je študent zavoda za telesno vzgojo in jgra v vrstah bukareškega Dt-najjja., Ivfei} jprve^istvom je dosegel že osem golov in prav zaradi njegovega uspešnega igranja je Dinamo, ki je slabo začel prvenstvo, zavzel Vodstvo v lestvici. Drugi zelo nevarni romunski igralec je PIrcalab, ki ga na splošno imenujejo ((karpatska puščica«. Pir-calaba bo tokrat nadzoroval Facchetti, zaradi česar smemo pričakovati, da bo njun dvoboj zelo zanimiv. Romunskim igralcem niso obljubili za zmago proti Italiji nobene nagrade. «Našlm nogometašem« je izjavil zdravnik dr. Stanescu, «Je dovolj, če jih pokličemo v reprezentanco.« Romunija bo zelo verjetno nastopila v naslednji postavi: Dactu, Popa, Barbu, Delaunu, Gherghell, Coe, Pircalab, Fratila, Dridea, Dobrin in Lucescu. Po neapeljski tekmi se bo romun-ska reprezentanca vrnila domov, ker morajo igralci nastopiti v okviru svojih klubov v zadnjem kolu prvega dela prvenstva. Tretjega decembra bo Romunija igrala v okviru turnirja za pokal narodov v Cipru, 7. istega meseca pa bo nastopila v prijateljski tekmi v Haifl z izraelsko reprezentanco. V JUTRIŠNJI TEKMI l LIRERTAS Bodo želi Sovodenjci v Slovrencu prvi uspeh? Po nedeljski izgubljeni tekmi s Pro Gorizio, ki Je moralno zelo prizadela igralce zaradi slabega sojenja, čaka Sovodenjce težka naloga na tujem igrišču proti Libertas Capriva. Naši ekipi je nujen celoten izkupiček, kajti potrebna je točk ter izgubljene morale. Reči je treba, da je nasprotnik boljši od prejšnjih let in njegovi izgubljeni tekmi z Morarom ter Ločni-kom je treba pripisati smoli. (Sicer se tudi naših drži). Splošna prognoza gre v korist Caprive. A naj to ne vpliva na naše igralce. Tudi s Pro Gorizio je bila ista prognoza (in tudi izid), vendar je bila igra Sovodenjcev boljša od igralcev Pro Gorizie in če bi tudi sojenje bilo dobro ali vsaj diskretno, bi bil tudi rezultat pozitiven. Za to tekmo, ko si obetamo pozitiven rezultat, seveda z dobro in požrtvovalno igro, upamo, da bo tudi sodnik pravičen. V sredo zvečer je bil skupni tre-ning, ki se ga je udeležilo le malo igralcev. To seveda moramo pripisati slabemu vremenu in dežju. Tudi trener Cijak je bil odsoten in baje ga tudi v nedeljo ne bo zaradi dela. Zamenjal ga bo igralec veteran Jelko Pete jan. Goleador Čeme se pritožuje nad nekakšnimi bolečinami v križu in sklepih. Stanje se mu izboljšuje. Na treningu smo videli tudi Ferfoljo B .ter Kuzmina, ki v nedeljo nista nastopila. Trener namerava tudi za to tekmo uvesti sistem s prostim branilcem. Tudi postava bo baje v malem spremenjena. Po splošnem mnenju bi morali igrati odprto igro s prodori na krilih in s pred-ložki pred vrata. Tu imamo Černeta in Ferfoljo A., ki odlično uporabljata udarec z glavo. Možnost uspeha je tudi v protinapadu s hitrim Petejanom in Kuzminom. Za jutrišnjo tekmo vabi vodstvo igralce naj se zberejo pri Francetu ob 13.30, ali pa na igrišču v Slovrencu ob 14. uri. Danes bo na stenčasu («pri Francetu«) seznam igralcev za to tekmo. Vodstvo vabi tudi navijače, naj pridejo bodriti svoje «benjaminčke». J. V. MEMORIAL «M. FILEJ« Jutri v Števerjanu tek čez drn in strn Tek čez dm in strn, ki je bil zaradi dežja preložen, bo jutri v nedeljo dne 27. t. m. ob 11. uri v Števerjanu na trgu pred cerkvijo. Tekmovalci se lahko vpišejo do 10.45 na prostoru tekmovanja. Tekmovalci iz Gorice in kolice, ki nimajo prevoznih sredstev, naj se zberejo do 10.30 na dvorišču Katoliškega doma, od koder jih %do prepeljali v Števerjan. Nagrajevanje zmagovalcev, posameznikov in moštev v posameznih panogah, bo v nedeljo 27. t. m. ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Nagrajeni bodo: Sovod-nje (odbojka in nogomet), Podgo-ra (streljanje), Dijaški dom (na- mizni tenis). Posamezniki: Podber-šček Edi .najboljši tehnični rezultat), Komavli S. (zmagovalec troboja), Špacapan B., Susič, Kranner Marjan, Mermolja, Pivk, Batistič, Devetak Dario, Nanut Rudi, Kodrič M., Tavagnutti, Stergulc, Tomšič B., Kerpan V., Špacapan P., Frandolič, Brajnik Rajko, Plesničar, Lutman; za streljanje: Rustja, Vončina, Rosi, Kranner M., Sosson in Pavšič. SD BREG javlja, da bo trening odbojkarjev v ponedeljek, 28. t. m. od 21. do 23. ure. GORIŠKI NOGOMET Jutri soški derby Audax - Juventina Igralci Juventine, ki jih Marson vztrajno vadi za nedeljsko srečanje z Audaxom, so se v torek in četrtek zbrali na igrišču, da se s treningom in telovadnimi vajami ohranijo v formi. Le mladi Miloš Tabaj ni še treniral, zaradi poškodbe na nogi, ki jo je pred časom dobil med igro v Sovod- njah. Med vsemi navijači Juventine in tudi med ostalimi goriškimi športniki vlada veliko pričakovanje za izid dvoboja med obema mestnima ekipama, ki imata pri meščanih največ simpatij. Lani se je tekma na igrišču Baiamonti zaključila v prid Audaxa za 2:1, tako da ima letos Juventina nekako moralno dolžnost zmagati na istem igrišču. Trener Marson ima precej upanja na zmago, ker so se v nedeljo njegovi igralci obnesli zelo dobro, ko so igrali neodločeno na težkem igrišču v Sevignanu z borbeno istoimensko ekipo. Ohranil bo verjetno vse člane enajsterice, ki so igrali v nedeljo. Da bi jih še bolje uigrali, jim je dal možnost, da so IIIIIIIIIIUItllllttllllHIIIIMIIlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIHillMItmillllllllllilllimiMIMIIinmilMItillllllMIIIIMIIIimillllllillillTllllllllllIMMmillMIMMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlUlI se pomerili v mešani tekmi z naraščajniki Juventine, ki jih trenira Berdon. Tudi zanje je važno, da bodo v nedeljo v formi, ker se bodo pomerili na igrišču Audaxa v Ul. Baiamonti z ekipo naraščajnikov Audaxa. Trener Marson poziva v nedeljo ob 14. uri na igrišče Baiamonti naslednje igralce; Tomasin, Paškulin, Costelli, Rosolen, Ferfolja, Monti-co, Zežiin, Petejan, Klavčič, Ghiot-to, Nanut, Oblak, Tabaj E., Colli-ni, Pavlin Na isto igrišče poziva trener Berdon ob 9.30 naslednje igralce: Sel-va, Pellizzari, Makuc I, Tomažič, Firrincieli, Furlan, Kulot, Makuc II, Turri, Komavli, Vižintin. D. R. NOG0ME T MANJ KO DVE LETI DO ZAČETKA 19. OLIMPIJSKIH IGER Stadion «Azteca» je že gotov Zgrajen je bil bolj zaradi svetovnega nogometnega prvenstva kot zaradi olimpijskih iger 27. novembra Ponziana na Reki 8. decembra Rijeka v Trstu 30. t.m. bo gostovala na Reki Ponziana, ki bo odigrala tekmo z jugoslovanskim prvoligašem Rijeko. Osmega decembra pa bodo reški nogometaši vrnili obisk tržaški enajsterici, ki jih bo gostila na občinskem stadionu «Pino Grezar». Eden od voditeljev Ponziane Bruno Serli je bil v nedeljo na Reki, kjer se je dokončno domenil s tamkajšnjim vodstvom kluba o datumu obeh tekem. Enajsterica, ki bo v obeh tekmah dosegla največje število golov, bo dobila v dar pokal, ki ga je dalo na razpolago vodstvo jugoslovanskega kluba. Ponziana pa bo dala na razpolago pokal za mladinski enajsterici obeh klubov, ki bosta igrali predtekmo tako na Reki kot v Trstu. Pokal je posvečen spominu mladega prerano umrlega nogometaša Ponziane Gianfran-ca Bottija. Nagrajevanje bo po tekmah na tržaškem stadionu. Istočasno opozarjamo, da so netočne vesti o gostovanju Rijeke 8. decembra v Vidmu. To je potrdil tudi podpredsednik jugoslovanskega kluba Blaževič, ki je pripomnil, da bo Rijeka prišla v Trst s popolno postavo, to se pravi, da bodo nastopili tudi njeni trije državni reprezentanti. S 100.000 sedeži bo stadion «Azteca» ena najlepših naprav 19. olimpijskih iger, katere bo sprejelo čez slabi dve leti Ciudad Mexico. Kot kaže slika gre za mogočno športno napravo, pri gradnji katere je sodelovalo 900 delavcev, arhitektov, inženirjev in drugih tehnikov, ki so delo opravili približno v 7 milijonih delovnih ur. Stadion je zelo funkcionalen. Par------------------ kirni prostori za avtomobile se de- no le ob priliki olimpijskih iger, lijo v javne in privatne. Javni so okoli stadiona, privatni pa kar v zgradbi sami. Poleg navadnih sedežev za gledalce, ima stadion «Az-teca« tudi posebne lože, katere razni. bogataši najamejo za lep denar, imajo pa zato pravico, da se z avtomobilom pripeljejo prav do tribune, kjer so za njih rezervirani parkirni prostori. Stadion omogoča le srečanja v nogometu. Igrišče meri 105 m v dolžino in 68 v širino, sam travnati prostor pa je seveda še nekaj večji. Uradno so stadion odprli 29. maja letos v prisotnosti predsednika mehiške republike M. Gustava Diaz Ordaza in predsednika mednarodne nogometne zveze Stanleya Rousa. Prisotnost slednjega na otvoritvi jasno govori v korist svetovnega prvenstva 'v nogometu, ki bo v Mehiki leta 1970. Da so Mehikanci namreč zgradili tako velik objekt namenjen samo nogometu ni naključje. Atletsko tekališče in druge naprave bi se namreč v mehiški prestolnici ne obnesle. Stadion bi moral biti občutno obsežnejši, atletsko tekališče pa bi služilo praktič- Catanzaro — Catania 1 X Genoa — Alessandria 1 Livorno — Reggiana 1 Modena — Messina I Novara — Savona 1 X Padova — Piša 1 Palermo — Varese 2 1 X Potenza — Sampdoria 1X2 Salemitana — Arezzo 1 X Verona — Reggina 1 X Perugia — Cesena 1 Barletta — Bari 2 Taranto — Cosenza I 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 I 2 X 1 I X 2 1 2 2 X 1 2 X X 2 1 1 2 medtem ko bi kasneje ne prišlo več do izraza, saj je v Mehiki atletika pastorka med športi in mehiška prestolnica sama bo le z veliko težavo še kdaj organizirala tako atletsko tekmovanje, da bi potrebovala stadion s prostorom za 100 tisoč gledalcev. Nasprotno se bo stadion finančno dobro obnesel dve leti po olimpijskih igrah, ko bo Mehika gostila nogometne velesile. Mehikanci, ki so za nogomet navdušeni, bodo verjetno polnili azteški stadion in temu primerno tudi blagajne. Objekt je vsekakor dobro zgrajen. Orientiran je tako, da sonce enako moti obe ekipi, pod zeleno travnato preprogo pa so posebne plasti ugaskov, ki omogočajo, da. voda izredno hitro izgine tudi ob hudih nalivih. Igflšče je prekrito z najboljšimi vrstami trave, katero pokosijo vsak drugi dan in jo skrbno negujejo. Ko je treba zamenjati širše površine, ki ostanejo poškodovane, imajo rezervni travnik 3000 kvadratnih metrov, kjer raste trava iste vrste in starosti, katero v celih plasteh presejejo na glavno igrišče. Najdaljša razdalja gledalcev do sredine igrišča znaša 124 m, najbližja razdalje gledalcev do igrišča samega pa 9,15 m. Sistem za ozvočenje Je sestavljen iz štirih skupin zvočnikov, ki visijo nad sredino igri-sča v višini 35 metrov in omogočajo dobro poslušanje v vsakem kotu stadiona. Izračunali so. da bi v primeru sile stadion s polno zasedbo gledalcev lahko izpraznili v približno 18 minutah. Pod tribunami stadiona so štiri slačilnice z dvoranami za športno-taktična predavanja, sanitarne naprave in upravnimi prostori. Načrt za stadion «Azteca» je pripravil arhitekt Pedro Ramirez Va-squez s pomočjo Rafaela Mijaresa in Luisa Martineza del Čampa. B. K. SUPER CO. OP. V TRSTU Drev. XX Settembre 28 Ul. Cavana 13 Ul. deli’ Istria 14 Drev. D' Annunzio 28 Ul. S. Teresa 1 Ul. Felluga 44 Ul. del TeaEro Romano 2 Drev. Čampi Elisi 14 Ul. deli’ Istria 41 Naselje S. Sergio Ul. Flavia 7 Ul. R. Sanzio 19 2 . CGOPERALVE OPE^AIE DELAVSKE ZADKUbE s::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::!:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: W. SOMERSET MAUGHAM t:::::::::::::::::;:::::::::::;::;:::.:;:;:;; ČUDOVITA ZENSKA Komedija je bila moderna verzija «Druge gospe Tanque-ray», toda glede na spremembo načina življenja nove generacije je bila prirejena v stilu komedije. Nekateri prejšnji liki so bili ohranjeni, in Aubrey Tanqueray, zdaj že starejši človek, se je pojavil v drugem dejanju. Po Pavlini smrti se je bil oženil že v tretje. Gospa Cortelyon si je bila naložila nalogo, da mu bo z dobrim povrnila vse nesrečne izkušnje z drugo ženo, postala pa je hudobna in prepirljiva stara dama. Ellean, njena hči, in Hugh Ardale sta se bila sporazumela in sklenila, da se bosta glede na svojo preteklost poročila, saj je Pavlina tragična smrt nekako zbrisala spomin na njegove izvenzakonske pustolovščine. On je bil zdaj upokojen brigadni general, ki je na stara leta igral golf in se žrl zavoljo propadanja britanskega cesarstva. — «Da, sire, če bi mogel, bi vse te preklete socialiste postavil pred zid ter jih postrelil« — medtem ko je bila Ellean že poštama dama, po hinavsko preživljeni mladosti zdaj vesela, modema in iskrena žena. Michael je igral Roberta Humphreysa, ki je bil podobno kot Aubrey v Pinerovem delu vdovec s hčerko edinko. Ta je bil več let konzul na Kitajskem in ko si je prihranil nekaj denarja, se je vrnil ter se naselil v bližini posestva Tanquerayevih, na posestvu, ki ga mu je bil zapustil bra- tranec. Njegova hči Honor (to je bila vloga, za katero je bila angažirana Avice Crichton) je študirala medicino z namenom, da bo prakticirala v Indiji. Njen oče je po tako dolgi odsotnosti, sam in brez prijateljev v Londonu, nekje po naključju naletel na gospo Marten, znano damo iz družbe. Gospa Marten je bila tiste vrste žena kakor gospa Pavla, samo da je bila manj ekskluzivna; poletno in zimsko sezono je običajno preživela v Cannesu, vmesni čas pa v stanovanju v Albemarle Streetu, kjer je sprejemala častnike iz brigade njegovega veličanstva. Zelo dobro je igrala bridge, a še bolje golf. To je bila izredna vloga za Julijo. Avtor je bil docela ohranil osnovne črte starega dela. Honor je izjavila svojemu očetu, da bo študij medicine obesila na klin ter da želi do svoje poroke živeti z njim, saj se je bila pravkar zaročila z Elleaninim sinom, mladim gardnim častnikom. Ta novica je Roberta Humphreya nekoliko presenetila; hčerki je odkril, da se namerava oženiti z gospo Marten. Honor je to sprejela povsem mirno. «Tebi je znan njen lahek način življenja, kajne?« ga je vprašala hladno. Se zmeraj vznemirjen ji je pripovedoval o nesrečnem življenju uboge Marten, in kako zelo želi povrniti z dobrim njeno trpljenje. «Oh, ne govori teh neumnosti,« mu je rekla. «če jo že moraš dobiti, vzemi jo.» Elleanin sin Je bil eden od številnih ljubimcev gospe Marten, prav tako kot je bil Elleanin mož eden od ljubimcev Pavle Tanqueray. Ko je Robert Humphreys pripeljal svojo ženo v hišo in se je resnica razkrila, sta se odločila, da bosta Honor seznanila z vsemi okolnostmi. Honor se niti najmanj ni vznemirila. Vse ji je bilo že dobro znano. «Zelo sem se razveselila, ko sem to zvedela,« je rekla svoji mačehi. «Veste, saj bom od vas zvedela, če je kaj vreden v postelji.« To je bil najboljši prizor Avice Crichton, ki je trajal polnih deset minut, toda Michael je bil že od vsega začetka prepričan, da je preveč važna in afektirana. Tisto, kar je Michael želel doseči prav v tem prizoru, je bila prav hladna, a praktična ljubkost Avice. Imeli so skoraj že pol ducata vaj, ko je sprevidel, da je to edino in vse, kar more ona vsaj razmeroma dobro zaigrati. O tem se je sklenil pogovoriti z Julijo. «Kaj meniš o igri Avice?« «Je še prezgodaj, da bi mogla kaj reči.« «Nisem prav zadovoljen z njo. Ti si rekla, da je dobra igralka. Doslej nisem od tega videl niti trohice.« «To je v komediji močno poudarjena vloga in zaradi tega ne more veliko pokvariti.« «Ti prav tako dobro veš kakor jaz, da ni nikakih poudarjenih vlog. Naj je vloga še tako dobra, ima svojo ceno samo tedaj, kadar je dobro zaigrana. Nisem sicer še prepričan, vendar se mi zdi, da bi bilo najbolje, da ji odpovem ter si izberem kako drugo igralko,« «Toda to ne bi bilo zdaj izvedljivo. Mislim, da ji je treba dati možnost.« «Tako je štorasta, njeni gibi so brez izraza.« Julija je premislila. Imela je več razlogov, da Avice obdrži svojo vlogo. Poznala jo je dobro in bila je prepričana, da bi rekla Tomu, če bi jo odpustil, da se je to zgodilo zaradi Julijine ljubosumnosti. Tom je vanjo zaljubljen in vse ji bo verjel, kar mu bo natvezla. Seveda bi Tom tako utegnil pomisliti da se mu je Julija maščevala, ker jo je zapustil. Ne, ne, Avice mora ostati. Vlogo mora odigrati in propasti. Tom pa se mora na Jastne oči prepričati, kakšna igralka da je. Oba sta bila globoko prepričana, kako se bo v tej komediji proslavila. Tepca! Prav to jo bo pokopalo. ((Michael, ti sam veš, kako si spreten, in zato sem prepri' čana, da boš nekaj izluščil iz nje. če se boš le potrudil.« «Prav to je tisto; ona noče sprejemati nobenih napotkov in nasvetov. Dobesedno ji povem kako je treba kaj reči, toda vse zaleže toliko kot bob ob steno. Ne moreš verjeti, toda zdi se mi, da trmasto vztraja na svojem, kakor da zna te stvari bolje od mene.« «Ti jo delaš nervozno. Kadar ji rečeš, kako naj kaj napravi, se popolnoma zmede, tako da ne ve, kje se Je drži glava.« «Za božjo voljo, saj ni uvidevnejšega človeka, kakor seno jaz. Nikoli se nisem do nje grobo obnašal.« Julija ga je ljubeznivo pogledala. «Mar me zares hočeš prepričati, da ne veš, kaj se * njo dogaja?« Pomenljivo ga je pogledala. «No, otresi se sramežljivosti, dragi. Kaj nisi še opazil, da je vate noro zaljubljena?« «Vame? Jaz pa sem mislil, da je taka samo zaradi tega, ker še ni zaročena s Tomom. Neumnost. Zmeraj mi strežeš s takimi stvarmi.« «Pa to je očitno. Pravzaprav ona ni prva žrtev tvoje usodne lepote, toda verjamem, da tudi ne zadnja.« (Nadalievartje sledi) PfLUTLŽfc TRIESTE CORSO ITALIA 24 KADAR PRIDETE V TRST, JI PRIPOROČLJIVO, DA, PRIDEN KUPITE KAKRŠNOKOLI KONFEKCIJO, DEŽNE PLAŠČE IN OBLAČILA EA MOŠKE IN ŽENSKE. OBIŠČETE TR60VIN0 Primato'* NA CORSO ITALIA 24, KJER JE V PRODAJI BIACO NEPOSREDNO OD PROIZVAJALCA PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH. NAJNIŽJI POPUST ZA KAKRŠENKOLI ARTIKEL V TRCOVINI ZNAŠA 50 %, DOSEŽE PA TUDI 90 %. PRI Prirnato'* JE VSAK DAN DOBER NAKUP TRIESTE CORSO ITALIA 24 UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 3382 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno (00 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: AD1T, D.tS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške in goriške pokrajne se na u’ajc pr upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »SocietA PubbllcitA Itallana* — Odgovorni uredniki STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst rf'tul'ellu Menih Kostanjeva jjgžfca Jack je zavrtel ploščo z otožno jesensko francosko popevko «Les Jeuilles mortes«, o ovenelem, odpadlem listju. Nato je stopil k oknu in se zazrl na Temzo, vso zastrto s kosmi megle, ki se je vlekla tudi po opečnatih, počrnelih zidovih pustih poslopij, ter bobnal s prsti po šipi. Bil je skrajno potrt in morda je bila tudi megla kriva, da se mu je življenje nekam priskutilo. Zato je razmišljal, ali naj bi sploh šel v pub, kjer je imel s prijatelji zmenek za zvečer. Bila je namreč sobota. Iz razmišljanja ga je predramil zvonec. Bil je pismonoša, ki mu je izročil zavojček, podoben vzorcu brez vrednosti. Jack ga ni niti Pogledal in ga je malomarno vrgel na mizo, ker je dobival zadnje čase mnogo reklame. Vrnil se je k oknu in razmišljeno strmel na ulico ob vodi, ki je bila zagozdena z vozili. Ko se je plošča ustavila, je stopil h gramofonu, da jo obrne. Tedaj mu je pogled slučajno padel na naslov na zavoju: spreletel ga je srh in srce mu je začelo močno in naglo biti. Zavoj mu je poslala Nicole! Pisava je bila njena! Odvil ga je s tresočimi se rokami in iz njega je padla na tla kostanjeva ježica, malce razklana, da se je svetlikalo iz razpokice rdečkasto, gladko, malo, zrelo jedro. V zavojčku ni bilo nič drugega. Jack je pobral ježico in nekaj časa buljil vanjo, dokler mu ni preblisnil možgan tako trpek spomin, da je nezavestno tako močno stisnil sadež v roki, da so se mu njegove bodice zarile v dlan in se mu je pocedilo po njej nekaj kap-Ijic krvi. Tedaj je pred njim tako nazorno kot na filmskem platnu steklo skoraj poldrugo leto življenja, spočetka vedrega in razigranega, nato pa pustega in jalovega kot ta jesenska megla. In zdajci se je tudi obupno zavedel vse svoje samote in zapuščenosti. Odločil je, da ostane zvečer doma in se preda spominom. Nicole je bil spoznal v maju Prejšnjega leta in njuna ljubezen je trajala eno samo poletje; zapravil jo je bil on sam. Prvič je srečal Nicole na Portobello Roadu, na sobotnem sejmu raznih starin in stare šare. Zagledal jo je, ko je stala pred stojnico in je takoj pritegnila nase njegovo pozornost. Bila je v svetli oblelcci, vitka in očarljiva, in sonce se ji je poigravalo v temnokostanjevih laseh. Jack se je izvlekel iz gneče in se postavil nedaleč od stojjiice, da bi jo laže opazoval. S prodajalcem je barantala za star srebrn svečnik, in ko sta se domenila za ceno, je segla v torbico po mošnjiček. Tedaj pa se je zdrznila in zgubljeno Pogledala okrog sebe: denarnice ni bilo nikjer. Jack je takrat pristopil k njej, jo prijazno pogledal in jo po stari angleški navadi vprašal: «Ali vam lahko s čim pomadam?« Bila je malce presenečena, a ga je vseeno ljubko pogledala s črnimi, nežnimi očmi, ter mu preprosto dejala: ((Hvala za prijaznost, a Prav nič mi ne morete pomagati: izmaknili so mi denarnico in se moram, žal, odreči svečniku.« v Kaj niste vedeli, da je tu prava Pata za žeparje?« «Ne, sem šele malo časa v Lon donu.s «Po naglasu bi dejal, da ste tujka, po izgovarjavi pa Francozinja. Parižanka?« «Ne, sem iz Lyona in sem prišla sem, da se spopolnim v angleščini; veste, tako au pair, kakor pravimo temu. Me opravljamo nekakšno službo gospodinjskih pomočnic, v zameno pa nam v družinah omogočijo z razgovorom praktično spoznavanje jezika.« Jacku se je kar vse nekam tajalo Pri srcu in oči so se mu močno svetile, čisto naravno sta nadaljevala razgovor in se sprijaznila, kakor se lahko le mladi, iskreni ljudje. Na koncu jo je celo pregovori, da je sprejela od njega na Posodo štiri funte ter kupila sveč-nik. On pa ga je nosil, ves srečen, kot kak srednjeveški kavalir, ter jo spremil do doma. Od takrat sta se videvala vsako nedeljo. Prehodila sta vse mestne parke, razkazal ji je številne zanimive kotičke, posedala po klopeh in na travi, opazovala otroke, ki so se vozili po Serpentini (jezeru), ali pa jahali na ponijih po Rotten Roadu (drevoredu) v Hyde Parku. Poslušala sta tam tudi govornike na vogalu, ki mu pravijo OratoPs Corner, se pomešala med «dolgO-lasce« in beatnike na Trafalgar Squareju ter krmila tam golobe in se sprehajala med bujnimi cvetnimi nasadi Regent's Parka. Tako jima je kot v sanjah minevalo poletje in se bližala jesen. Jack in Nicole sta se domenila, da izkoristita zadnje jesenske nedelje ob lepem vremenu za izlete v londonsko okolico. Ko se je prvo jesensko nedeljo megla razkadila, sta se namenila na izlet v Hamp-ton Court, da si ogledata grad in park, pravi dragulj renesančne arhitekture. Najprej sta si ogledala izbrano galerijo slik v grajskih dvoranah, potem pa sta se z roko v roki sprehajala po kostanjevih drevoredih. Ko sta prišla k blodnjaku, v katerem so se nekoč zabavali vitezi in dame iz spremstva kardinala Wolseya in kralja Henrika VIII, sta, kot vsi zaljubljenci, zavila vanj. Kot drugi sta dolgo iskala izhoda in se večkrat (izgubila«. Nicole se je vsa srečna in razigrana skrivala po hodnikih med zelenimi stenami ko-stentčjeve žive meje in klicala Jacka. Ko jo je končfto iztaknil, mu je kot razposajeno dekletce zopet zbežala; a kmalu jo je vso zasoplo ujel, jo prijel za obe roki in prižel k sebi. Ves zaljubljen se ji je zazrl v oči in zagledal v njih, prav v kotu, mehko in hkrati malce poredno iskrico. Tedaj so se njune ustne prvič združile v dolg poljub ter sta oba sijala od sreče. Po kosilu v restavraciji za blodnjakom ji je Jack mehko dejal: «Ali ne bi šla pogledat še damjake v prostrani Richmond Park?« Vsa zasanjena je privolila. Dolgo sta se sprehajala po drevoredih, ob jezeru in po neskončnem gozdu, kjer sta srečavala le redke pare. Pod večer sta sedla na klop v kostanjevem gaju. Ona se mu je zaupno naslonila na rame in priprla oči. Jack, opogumljen od prvega poljuba v blodnjaku in ves prevzet od opoja, ki je dehtel iz nje, jo je tesno privil k sebi in jo začel strastno in burno poljubljati. Toda ona je nenadoma prebledela in postala hladna kot led. Vsa razburjena se mu je izvila iz objerrta, skočila pokonci in,$tekfq po s teži. Ko jo je dohitel, je padel s kostanja na stezo sadež in že nekoliko pomirjena in zamišljena 'je Nicole podrsala s podplatom po ježici, 'ki se ni odprla, in žalostno rekla: «Mo-ja ljubezen je kot ta kostanj. Ti si bil prenestrpen in si ga hotel odtrgati še zelenega. Vidiš, naj še tako pritiskam s čevljem nanjo, je-žica se noče razklati in odluščiti Od jedra. Žalostno sta odšla po stezi in Jack je bil silno potrt. Spodaj ob reki d Richmondu sta sedla na avtobus in se odpeljala v mesto, Ro sta prišla pred njeno hišo, mu je voščila lahko noč in mu segla v roko; čutil je, da je bila hladna. Potem je izginila in jo je po vsod zaman iskal. V družini, kjer je dotlej živela, so mu povedali, da se je preselila drugam. Ni se mogel pomiriti, saj je samo zaradi svoje nestrpnosti izgubil ljubljeno dekle. In danes je prejel od nje na pol odluščeno kostanjevo ježico. Srce mu je vzdrhtelo od radosti, ko je zaslutil, da je ta ježica kot namig, kot neizgovorjena obljuba. Drugo jutro je sonce že zgodaj razpršilo meglo in nastal je svetel, poznojesenski dan. Z upanjem in strahom v srcu je Jack odšel na Hyde Park Corner in sedel na zeleni avtobus za Richmond. Tu se je počasi vzpenjal po stojmicah po bregu na Richmondski grič, šel čez ploščad pred bolnišnico, ter zavil skozi vrata v park. Sonce je veselo sijalo in orumenelo, rjavo in rdeče listje je šelestelo v vetru. Krenil je v kostanjevo hosto in stopal tiho in počasi, kot da bi bil v svetišču. Srce mu je močno utripalo, v prsih ga je tiščalo in skozi misli so se mu pretakali upanje, strah in dvom. Ko je prišel k lesi, jo je rahlo odmaknil in se ozrl po klopi: tedaj je ves zadrhtel in zameglil se mu je pogled. Nicole je sedela na klopi v isti oblekel svetle barve, v kateri jo je prvič zagledal na sejmu na Portobello Roadu, vsa obsijana od sončnih žarkov, ki so pronicali skozi krošnjo kostania. Le z volneno jopico si je pregrnila pleča, da bi se obvarovala pred hladom. Ko ga je zagledala, mu je stekla z razprtimi rokami naproti. Objela sta se in si zazrla v oči. V njenih se je zopet utrnila tista nežna iskrica, ki ga je že nekoč tako očarala in osrečila in ta pogled mu je napolnil bso dušo, ki je bila toliko časa prazna in žejna ljubezni. Vsa prevzeta od toplih čustev sta sedla na klop. Tedaj je zavela od zahoda rahla sapa, se poigrala z vejami in ravno pred njiju je padel kostanj. Ježica se je malce razklala in komaj se je je ona dotaknila s koncem čeveljčka, se je izluščilo iz nje zrelo jedro in se zakotalilo pod klop. On ga je pobral in nežno poljubil, njo pa je samo pobožal po mehkih laseh, ker je ni hotel še enkrat zgubiti zaradi neučakanosti. Zatem sta vstala in nežno objeta čez pas odšla proti cesti, koder so se vračali v mesto drveči avtomobili. Tako rahlo objeta sta šla čez ploščad pred bolnišnico na Richmondski grič, kjer so sedele po klopah matere z otroki. Sedla sta tudi onadva in zrla po dolini Temze v daljavo, proti zahajajočemu soncu. Vse tja do Windsora se je odpirala pred njima valovita planjava in na zelenih pašnikih in travnikih, posejanih z zaplatami ,t>brjavelih gozdov so se pasle ovce in črno-belo frizij-sko govedo, vmes pa se je vila reka. Tedaj je zatrobil spodaj malt parnik in se bližal pristanu. Stekla sta po rebri po stopničkah do reke, mimo ustavljenega avtobusa in stopila na ladjico. Rahlo je plula proti mestu med drevjem, ki se je sklanjalo nad strugo. Zapihal je veter in rumeno listje, znanilec jeseni, se je usipalo na vodo, se vrtinčilo na krovu in se poigravalo v njenih laseh. Toda v njunih očeh je sijala pomlad, saj jima je bila sedaj njuna vožnja z ladjico simbol sreče in prihodnjega skupnega življenja. SJEDISTE: VILLESSE (Gorica-Itallja) Tel. 90-96 FIL1JALA: STRAJN GIUSEPPE BAGNOLI (Trst Italija) Tel. 97-645 CO. R. IMF. ES — .3 L .ledini predstavnik za TRAKTORE CARRARO TIGRE na 4 motorna točka 18 KS — priključni djelovi za 30 radova Na želju šaljemo cijenlke 1 prospekte! Možete pisati na hrvatsko-srpskom i slovenačkom jeziku BERTOLINI motorne kosilnice za kosidbu trav-njaka u goratim predjelima, brdi-ma i ravnicama od 8 do 13 KS na bencin ili Diesel sa diferencialom i 6 brzina. Mogudih 15 operacija. Motokultivatori BERTOLINI 0d g do 12 KS 1 druge poljoprivredne mašine u velikom izboru SOČI ETA MACCIILVE UTEKSILITECMCI PODJETJE USTANOVLJENO 1. 1901 VIDEM (UDINE) VIALE XXIII MARŽO, 34 - TELEF. 56-056 TRST (TRIESTE) VIA TRENTA OTTOBRE, 4 TELEFON 23-418 HIGIENSKO-SANITARNI APARATI ZA KOPALNICE ŠKOLJKE ZA PRANJE POSODE IZ INO\ JEKLA TOALETNE OMARICE IN DRUG PRIBOR ZA KOPALNICE GORICA (GORIZIA) PIAZZA BELLA VITTORIA, 50 TELEFON 29-75 ORODJE PIPE PRODAJA PROIZVODOV PIRELLI SKF IN GF ELETRICNE NAPRAVE (vrtalni stroji, smirkove plošče, aparati za Učenje itd.) I. de FELSZEGY s««. ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST Trg S. Giovanni 6, I. nad. Vsi domači in tuji artikli za zobozdravnlško rabo Zajamčeno zlato za zobe K 22 (91 fj in lotanje. L0RENZ0 PIAZZI TRST Ul. Valdirivo, 22 - Tel. 38-936 SANITARIJE PIPE ŠKOLJKE TOALETNE OMARICE URPIFIIME Lj-vTZLFlTnFIME ....^SSDMPIK rPCT Viale XX Settembre 16 tel «6016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) xMn I N SR EUR vf OKRASNI PREDMET! ZLATO 18 KAR. po na)nižjih cenah v mestu ZLATO ZA ZOBE 22 KAR URE najboljših znamk od Lit 2.500 dalje VELIKA IZBIRA zlatih ui srebrnih okrasnih predmetov. ZLATARNA IN MURNA AVALA K • <* «» .. h ti i '0 m n ■ p TRST. VIA ROMA Št 22 EMO EMAJLIRNICA METALNA INDUSTRIJA 0R00JARNA CELJE Telefon 39-21, Telex: 0335-12 Telegram: EMO Celje, P. p. 79 Ob dnevu republike, 29. novembra, pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem uporabnikom naših proizvodov in poslovnim prijateljem Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor KAMION TAM 5000 N osi vosi 5 l Razmak osovina: 4200 mm Vazdušno lil ud jeni Diesel motor 85 KS Potrošnja goriva po standardu DIN 70030 141/100 km I : .. : IMPORT a EXP0RT m TRST VIA GALATTI 8 PRALNI STROJI CANDV . ZOPPAS . CASTOR IGNIS - R E X - INDESIT NAONIS HLADILNIKI NA KOMPRESOR PEČI NA KEROZEN IN ZA CENTRALNO KURJAVO GORILNIKI NA NAFTO POLJEDELSKI STROJI VSAKOVRSTNI TRAKTORJI NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE Tehnična pomoč za vso Jugoslavijo DEVIZNI RAČUN 248 BANCO Dl HOMA FILIALE Dl TRIESTE RAZNOVRSTNI IZDELKI ZA FRIZERSKE SALONE — KOZMETIKA — LASULJE — PARFUMI po zmernih cenah C O S U LIC H ORFEO TRST VIA S. MAURIZIO 5 (med avtobusno postajo In bolnišnico) ••• ••• !•! « Oglašujta v PRIMORSKEM DNEVNIKU iil ::: si: ::: ::: ::: ‘i: ih h: :: I MEDNARODNA SPEDIFIJA IN Ili A N M’II IM lrdsAJujJwfUi KOPER — JUGOSLAVIJA K O P E R TKI.KFON 21.880 TKLK\ 31-117 PKKOis i .. . ms i V O i iKSlUi UL. ROMA 15. TEL. 37*823 S a dodeljevanje In vskladiščevanje blaga kvantitativni prevzem poslovanje na mednarodnih sejmih In razstavah redni zbirni promet Iz evropskih centrov mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni S po kopnem po morju po rekah In zraku C carinjenje blaga S transportno zavarovanje »laga 3 booklng ladijskega prostora 3 kontrola transporlnih dokumentov S strokovno pakiranje o svojimi poslovnimi enotami v: I I Kopru. I.julil ja ni Mariboru 1 olju oa Jeselilmh. v Selani na Mrki /aerelm. Itcogradn Novem -nulu l*reval|ah Serilil|n IIravogmilu lln « ,, SStotS." ZimSM d0datek *a kUr,aV°’ P0StreŽnin°’ pr0metm davek in tutisMn° takso' ril obsegajo pa ^ prispevka za Navedene cijene, minimalne i maksimalne, vrijede u predsezonsko i posezonsko doba 1966 (od 1. januara do 30 iuna te od ih ‘,op““ “ < '«««« “»>« <■»« de kit sep obu Gostišča s hrano po fiksni ceni - Svratišta sa hranom po fiksnoj cijeni Naslov Tel. Cena _______Cijena TRST - TRIESTE RESTAVRACIJE . RESTORANI GRAND HOTEL et de la VILLE SAVOIA EXCELSIOR PALAČE ANTIČA BONAVIA «da Francesco» BAGUTTA TRIESTINO JOLLY HOTEL PICCOLO PICCOLO MONDO MILANO ISTRIA TRITONE BAGNO EXCELSIOR Al COMMERCIANTI BIRRERIA DREHER FORST EUROPA POSTA Al GELSI BOLOGNESE MENAROSTI Rlva Tre Novemb., 11 Riva Mandracchio, 4 Piazza dell’Unit&, 2 Via Carducci, 33 Corso Cavour, 9 Via S. Caterina, 8 Piazza delTUnitk, 3 Via Ghega, 17 Via Milano, 14 Viale Mlramare, 183 Viale Miramare, 54 Via degli Artisti, 1 Via Giulia, 65 Via Galatti, 11 Via Galatti, 18 Via Nordio, 3 Via del Toro, 1 Via del Toro, 12 GOSTILNE . GOSTIONE ALL’ADRIATICO AL BRAGOZZO CANTINE SOCIALI AL GIARDINETTO ALLA RIVETTA AL SUB DA GINO AL GALLO ALLA LUNA CITTA’ Dl UDINE MIRAMARE RIOSA VILLA REVOLTELLA ALL’ANTICA CAPUZZERA PANADA PAVONE TAVERNELLA TRIESTE MIA TOSCANA ALLA TORRE AL GAMBERO Via S. Lazzaro, 7 Riva Sauro, 22 Riva Sauro, 18 Via S. Michele, 3 Via Romagna, 4 Viale Miramare, 201 Via Trenta Ottobre, 3 Via Lavatoio, 1 Via Cellini, 1 Via Ghega, 1 Viale Miramare, 137 Viale XX Settembre, 5 Via Marchesetti, 39 Via S. Cilino, 8 Via Rossini, 10 Via Roma, U Via Brunner, 1 Piazza Benco, 3 Via Rismondo, 2 Pass. S. Andrea, 30 Via Udine, 37 30- 321 61-721 29-788 93-981 31- 701 29-827 23-070 23- 336 36-510 31-790 29-309 35-906 96-267 24- 417 38-556 41-957 93-516 93-516 36- 428 61-398 23- 000 28-385 37- 863 68-268 37-334 31-533 37-019 24- 543 28- 731 93-521 93-567 96-913 37-909 24-826 93-938 29- 762 29-728 90-369 24-938 2.250 2.250 2.000 2.000 1.900 1.800 1.600 1.500 1.400 1300 1250 1.200 1.200 1.200 1.200 1.100 1 000 1.000 1.500 1.500 1.300 1.200 1.200 1.200 1.200 1.100 1.100 1.100 1.100 1.100 1.100 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 900 850 800 Naslov Tel, Cena _______Cijena DE PAOLO GRLJAN ADRIATICO PALAČE RIVIERA DA FRANCESCO TAVERNETTA AL MOLO ORCHIDEA MIRAM AR AL CASTELLO Dl MIRAMARE OPČINE SOSSI DEVIN AL CAVALLUCCIO MARINO PLES Via de Franceschi, 11/4 812-359 CRICNANO Uri,jan ob morju Grljan, 320 Grljan 237 Grljan, 227 Grljan, 388 MIRAMARE Bivio Miramare - OPICINA Via Nazionale, 6 - DUINO Devin ob morju Via Aquileia, 76 224-241 224-162 224-189 224-155 224-181 224-159 20-833 20-840 SESLJAN - SISTIANA LA CARAVELLA SISTIANA VIŽOVLJE ■ AL CACCIATORE REPENTADOR CARSO MILJE - BELVEDERE RISORTA ALLA STAZIONE SARTORI Sesljan ob morju Sesljan 19 VISOCLIANO Vižovlje, l • MONRUPINO Col, 1 MUCCIA Zindis, 154 Via de Amids, 1 Strada Provinciale, 2 Via Flavio di Str., 129 20-212 20-235 20-258 227-133 98-131 98-219 98-193 977-167 450 1 550 2.050 2.000 2 000 1.400 1.600 1.000 1.200 1200 1,350 l 100 1.200 1.100 1.700 1.400 1.200 1.000 900 Turistični menu obsega popolno kosilo, četrt litra vina ali malo pivo, postre&nino in davek. Turistički menu obuhvača cijeli ručak, četvrt litra vina ili malo pivo, poslugu i porez.