Največji slovenski v Združenih državah Velja za vse leto . . Za pol leta • - • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 t3.00 7.i GLAS ListslovensEhdelavcev ▼ Ameriki« ■ i The largest Slovenian Daily the United States. Issued every da? except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: COBTLANDT 2876. Entered mm Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. 7., under the Act of CongrMs of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 215. — ŠTEV. 215. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 12, 1924__PETEK, 12. SEPTEMBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTI. BERLIN POZVAN, NAJ VSTOPI V LIGO Berlinska vlada je bila dejanski pozvana, naj vstopi v Ligo narodov. — Nastop angleških in francoskih kandidatov v tretjem komiteju Lige. — Nemčiji bo najbrž dovoljen stalen sedež. — V Ženevo je dospel grof Bernstorlf, da se pogaja glede pogojev. — Herriot in MacDonald sta naložila Ligi preveliko breme. Poroča Arno Dosch-Fleurot. NAPROTUJOČA SI KANDIDATA Ženeva, Švida, 11. septembra. — Nemčija je bila sko-ro direktno pozvana, naj snopi v Ligo narodov. Lord Par-moor. zastopnik Anglije in .Paul Boucour, zastopnik Francije. ki sta člana tretjega komiteja, sta se včeraj popoldne pogajala ter prišla do takega soglasja, da je bilo povabilo omogočeno. Nobenega dvoma ne more biti, da sta Francija in Anglija pripravljeni glasovati za vstop Nemčije v Ligo in ker je vsakemu znano, da zahteva Nemčija tnajjen sedež v svetli kot pogoj vstopa, sta Anglija in Francija pokazali, da sta pripravljeni ugoditi tudi tej želji. Lord Parmoor, ki je govoril glede vojaške kontrole, je rekel: "Noben načrt kontrole, katerega bi mogla izdelati Liga, bi ne mogel biti popolen. dokler ni Nemčije v Ligi. Kakorhitro bi bila v Ligi. bi bila obvezana sprejeti varnost in razoroženje, a na drugi strani bi bila deležna vseli dobrot Lige. Boneour je bil še lx>lj jasen, ko je izjavil. ''Soglašam z lordom Parmoorjem, da ne bo varnost popolna in Liga uspešna, dokler se ne bodo združili vsi nrirotli, vključno Nemčijo, v sklepu, da uravnajo svoje tež-koče i mtom arbtiraeije ter najdejo v enotnosti sredstva, da rešijo |u-nbleme. s katerimi se morajo pečati." Včeraj zvečer je dospel semkaj grof Bemstorff ter pričel take j s pogajanji, da spravi Nemčijo v Ligo. Grof Kessler, ki se tudi pogaja glede možnega vstopa Nemčije v Ligo, se bo koncem tedna vrnil v Berlin. Prinesel bo s seboj zagotovila večine /Itukajšnih delegatov, da bodo glasovali za vstop Nemčije v Ligo, ko bo Nemčija naprosila za to in da bodo glasovali tudi za trajen sediež Nemčije v svetu Lige fiarodov. Grof Kessler bo nadalje pojasnil merodajnim krogom v Berlinu, da bo prošnja Nemčije za vstop, v Ligo v veliki' meri povečala upanje glede posojila iz Amerike. Nemški vladi bo pojasnil, da je zaželjivo nastopiti sedaj, ko je položaj ugoden. Številni so mnenja, da sta naložila ministrska! predsednika MacDonald in Herriot zborovanju Lige narodov preveliko breme in da sta poverila Ligi težano nalogo priti do sjwrazuma glede varnosti in arbitracije. Nazori angleške in francoske vlade v tem oziru si namreč nasprotujejo. ^ V sled tega poživljajo Nemčijo, naj nastopi sedaj, ker je položaj bolj ugoden kot pa bo mogoče par mesecev pozneje, ko bo morala Nemčija upoštevati sovražna ministrska predsednika v Parizu in Londonu. Ta argument bo navedel £rof Kessler še pred ponedeljkom, ko se bo nemški kabinet odločil, če naj odlpošlje svojo poslanico glede vojne krivde ali ne. Berlin, Nemčija, 11. septembra. — Kljuib poročilom v nemških listih, da bo Nemčija naprosila za vstop v Ligo narodov izjavljajo v dobro informiranih krogih, da bo stavila Nemčija tozadevno prošnjo šele štiri tedne od sedaj naprej. London, Anglija. 11. septembra. — Nemšikia poslani-št va v Wasliingtonu, Londonu, Parizu, Rimu in Bruselju so dobila od nemškega ministra za zunanje zadeve Strese-manna, sporočilo s prošnjo, naj sporoče, kakšen učinek bi imelo na javno mnenje, če bi Nemčija izdala poslanico, v kateri bi odklonila vojno krivdo. Vojno krivdo je Nemčija pripiala, ko je podpisala versaillsko mirovno pogodbo. Vsi nemški poslaniki v inozemstvu so nato svetovali Stresemanu, naj nemška vlada ne stori tega koraka, ker bi neugodno Vplival na javno mnenje v zavezniških in žnjim zvezanih deželah. NO A vaMMOMJl.V Slika nam kaže izjavil, da nima Japonska nobenega namena vmešavati se v domače spore na Kitajskem. To je storil ob priliki, ki so ga zastopniki Ass. Press prosili, naj obrazloži politiko japonske vlade napram sedanji državljanski vojni na Kitajskem. Ofieijelna ugotovila glede japonske politike nevtralnosti in neumešavanja v kitajske zadeve pa ne morejo zatreti strahu Japonske glede dogovorov, ki se vr-še med Washingtonom in Londonom z o-z'rom na Kitajsko. ŽENSKE V BRIVSKI-UNIJI. Indianapclis, Ind.. 10. sept. — Na konvenciji Journeymen Barbers International Union je bilo opaziti energičen poskus, da se izvojuje prip-ust žen<% v brivsko unijo. Vsi tozadevni poskusi, ki si bili vprizorjeni se na prejšnih konvencijah. pa so ostali brezuspešni. Zagovorniki pripusta žensk v unijo so upali, da H>odo v sedanjem slučaju zmagali, ker so postale ženske doberuvir za ■brivce, ker si strižejo lase. LEOPOLD IN LOEB ZA OBZIDJEM KAZNILNICE ?retnje z bombami so zakasnile odhod obeh morilcev v državno jetnišnico v Jol etn. Oboroženi možje strašijo ozemlje kriminalnega sodišča. Chicago, III., 11. septembra. — Radi novih pretenj, da bo bom-»ardirano poslopje kriminalnega odišča. je bila odposlana močna »olieijska straža, ki je ščitila pu-lopje do odtopovanja Nathana Leopolda in Rieharda Loeba, ki ta bila obsojena na dosmrtno je-"o radi umora Roberta Franksa. tarejra štirinajst let. Močni kordoni policistov in po« nožnih -šerifov so ostali na strani krog ječe in posebni oddelki policistov na motornih kolesih so *iili pripravljeni za odhod v Jo-iet. Šerif Hoffman je izjavil, da bosta oba jetnika prevedena še danes, a ni hotel navesti ure odhoda. Povelje za prevoz jetnikov 15 okrajne jetnišmice v državno jetnišnico v Jolietu je podpisal vrhovni sodnik Caverlv, ki je tudi izrekel obsodbo. Hoffman Je rekel nadalje, da se hoče iznebiti jetnikov čimprej mogoče. Trije avtomobili se "bodo nahajali v sprevodu, ko bo zapustil okrajno jetnišnico. Uniformirani policisti so palrn-lirali po cestah krog ječe. Na-daljni oddelek policistov je bil nastanjen pred kriminalnim sodiščem. V jetnišnici sami so posebni stražniki stražili morilca, ki sta spala. Vsi so bili močno oboroženi. Oblasti so bile prepričane, da je življenje obeh obsojenih ogroženo, prav kot je bilo pred obsodbo, kajti sodnik Caverlv je dobil na ducate pisem in telefonskih sporočil, v katerih so ljudje pretili. da bodo ustrelili oba zločinca ali pa dinamrtirali ječo. ker ■se je sodnik odločil za dosmrtno ječo in ne za obešenje. Oblasti so vsled tega ukrenile vse potrebno, da preprečijo dinamitiranje. Državni pravdnik Robert Crowe pa je medtem nadaljeval svoj boj, kojega namen je preprečiti po-milošeenje obeh morilcev. Crowe sestavlja pregled celega slučaja, ki bo sestavljen tako, da n? bo tako. da ne bo noben parolni svet v bodočnosti izpustil morilcev iz ječe. — Državno pravdništvo je storilo svojo dolžnost in oba bi morala biti obešena. Sodišče pi je drugače ukrenilo ter mora tudi prevzeti odgovornost za to. Ker ju ni mogoče obesiti, bomo gledali na to. da ne bosta nikdar prišla iz ječe. — je rekel. Leopold in Loeb sta vstala ot> običajni uri ter sta se pripravila na odpotovanje v Joliet. Tam bosta oba jetnika izgubila svoji* identičnost in znana bosta le kot številki 9305 in 9306. Jetniški warden Whiteman je izjavil, da bosta oba morilca zaposlena v delavnici in da bo postopal ž njima natančno kot z vsemi ostalimi jetniki. — Nič drugega nista kot dva morilca med sedmrmi sto, katere imamo tukaj, — je rekel. Po šestih tednih duševnih 111 telesnih naporov se je odpeljal sodnik Caverlv nekam proti iztoku, da se odpočije. Ni hotel povedati, kam je namenjen, ker bi ga časnikarski poročevalci pre ve« nadlegovali. Chicago, 111., 11. septembra. — Mnenja med reprezentativnimi prebivalci Chicago so zelo deljena. Tako je naprimer izjavil odvetnik Ettleson, pravni zastopnik družine umorjenega dečka. — Soglašam z državnim prav- RAZNE NOVOSTI VOLILNE KAMPANJE Delavska federacija v New Jersey je odklonila indosira-nje La Folletta. *— Delavstvo West Virginije pa je odobrilo njegovo kandidaturo. — La Follette bo govoril v New Yorku. — Senator, ki se je zavzel za izdelovanje piva in lahkih vin, je porazil z 51,000 glasovi svojega nasprotnika. — Primarne volitve. Paterson, N. J., 11. septembra. — Po kravaliv, ki je trajal skoro celo uro in tdkom katerega so bile dvignjene številne obtožbe, je državna konvencija delavske federacije odklonila indosiranje La Folletta in AVheelerja. (Resolucija, k se je tikala indostranja, je bila poražena z 209 proti 85 klasovom. j Resolucija za indosiranje Davisa in Brvana je bila t umaknjena že včeraj. Delegat je so razbijali po mizah in piskali. ko je bila konečno završema tudi resolucija za indosiranje kandidature Coolidge-a in Dawesa. Wheeling, W. V a., 11. septembra. — Delavska federacija države AVest Virginia je indosirala kandidaturo senatorja La Folletta. Le en p;las je bil oddan proti odobre-nju. Nato pa je tudi ta delegat izjavil, da je osebno za L* Folletta. p Senator La Follette bo imel prihodnji teden svoj prvi kampanjski govor v New Youku in sicer v Madison Square Garden. Nato se bo vrnil v AVasliington ter c:dšel koncem meseca na potovanje po zapadu. Detroit, Mich., 11. septembra. — Zvezni senator J/ames Cottizens. ki se je javno izrekel za amendiranje proliibicij-ske postave, dia bo dovoljeno vino in pivo, prekaša za celih 50,000 glasov svojega najbližjega republikanskega nasprotnika, sodnika Tuttle-a. Boston, Mass.. 11. septembra. — Frederick Gillett, ki je predsednik poslanske zbornice, je pri republikanskih primarnih volitvah za senatorja i^orazil z 51,000 glasovi večine svoje^ nasprotnika Louis Coolidge-a, blagajnika United Shoe Machinery Co. Phoenix, Arizona, 11. septembra. — Governer Hunt, ki se že petič poteza za mesto governerja, je ^ptrekcxsil vse svoje nasprotnike pri demokratičnih primarnih volitvah. Washington, D. C., 11. septembra. — Deputacija Steuben Soeieftv of America se je oglasila včeraj pri senatorju La Follettu, da ga obvesti, da je nemški element volilcev sklenil podpirati njegovo kandidaturo. To bodo storili Nemci raditeg'a. je rekel načelnik deputacije, ker se je se-natoi; tekom vojne tako neustrašeno zavzemal za pravico in resnico. Senator se je deputaciji zahvalil ter rekel, da ga veseli, ker mu namerava nemški del la.meriških volilcev nakloniti svojo podporo. dnikom Crowe da bi bilo treba izreči smrtno obsodbo. Profesor Jones, načelnik vzgojnega departmenta sevexoz'apadne-ga vseučilišča pa je rpkel: — Ničesar dobrega bi ne dosegli, če bi bila izrečena smrtna kazen. Nadaljni so mnenja, da je razsodba pokazala potrebo, da se odpravi v državi smrtno kazen. FILMSKA DIVA IZVRŠILA SAMOMOR. • Dunaj, Avstrija. 11. septembra. Eva May, znana filmska igralka. hčerka znanih umetnikov Mia in Joe May. je izvršila samomor. To je bil njen peti poskus, da konča svoje življenje. DESET MRTVIH V INDIJSKIH KRA VALIH. Silma, Pundžab, 11. septembra. Deset oseb je bilo usmreenih in dvajset mrtvih pri kravalih, ki so se vršili v torek in sredo v Robat u. Policija je pozvala čete na p?»-pomoč, ki so oddale več strelov, nakar so se demonstranti umaknili. DENARNA IZPLAČILA ;V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. DUM SO uh MM Miki JUGOSLAVIJA; 1000 Din. — $14*0 2000 Din. —$28.00 5000 Din. — $69.50 M —fc—nifc, U taaiMh moj M II Mnt«v n poštnino In droge atni ■M—BUa na ndnje pofte in fa»l»CnJs ITALIJA IN ZASEDENO OI 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naroČilih. U motajo anaj kol Mi Ur i m iT ij po U mM M poftnino in drace iliilft P«*UJ« na sadnje potto In taptatajo JihU Baafca t Tr*a, Op- WH fa/Tifci. It poKUjatre. kf presegajo PETTISOČ DINAHJBV all pa DYATUO0 LIR dovoljujemo po mogoCuoBli Be poaebon dopust ^ufciid Dinar Jen la Una sedaj al stalna. Maja se veftnt la i upil iaksrano; is leča rasloga nam ni ain?g podati Ttifanfntr cene ia»>i ij nfonaao pa ceni tistega dne, ko nam prMe peelani denar v taka. POŠUiJATVB PO BRZOJAVNEM PISKU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— «dd# liplačil t *m«r. dolarjih gldju ^omImb oglmm t ttra Ust«. fraxk nkKnm aH pa V«« Tdcfc, E. T. i::-:J,L ■,. • XL. ' - ... am ti GLAS NARODA" PUVINI BAILV) iwnti and Publish«« by BvTfsii Publishing Oom^Uf CRANK lAKHR, (A Corporation) LOUIS •KNKDIR. Pit CO of BuiImm o* tlto Corporation and AddroaMo of Above Offloorai Cortlandt 1r—t. Borough of Manhattan. Now Yorfc City. N. V. " t L A I NARODA*« (Voice of tho Pooplo) Iwry Pay gxcopt Sundays and Holiday. Ka pol Ca tata valja Hat In Kana«« .... a Amorlko .Za Now York sa ......mm.. fB.OtlZa pol lata nr... mm......m $3.001 Za Inozemstvo sa ..... (1.B01 Za pol lata • •• IMl ...... mo »Kh.. |TJI SubocHptlon YeaHy X».0» Advertisement on Agreement **Q»aa Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nodalj In praanlfcav. Ooplsl. kres podpisa in osebnosti a« no prtobeujejo. Denar naj ,ae Maioroll •njatl po Honey Order. Pri spremembi kraje naročnikov, prosimo, da ae l tudi prejlnjl btvallSCe nazna nI. da hitreje najdemo naslovnika. m Sertlaadfl Street. "OLAS NARODA" Borough of Manhattan, Now Ye**, Telephone« Cortlandt 287t V. ČIKAŠKA RAZSODBA Sutliiik Caverlv se je bil umakni1, k«.*"■ pušeavnik v :er preuiišlje avl, kako naj ob* »tli dva nestvora v človečk: podobi. Vsakdo je že vnaprej slutil, kakšno bo obsodba. Namreč, da Leopolda in Locba ne bo poslal na vislice pač pa v iečo. PrtrJ ameriškimi sodišči že dolgo ali pa >e nikdar ni bilo razstavljene in razkazane toliko svinjarije, toliko de-^.enei-aeije in toliko duševne nenormalifosti kot v tem slučaju. Oba fanta, Leopold in Loeb, sta bila rojena in sta vzrasla v bogastvu. In v močvirju bogastva sta tudi uto-rila. Imela .sta na razpolago šole, zabave, deuar in sploh vse takozvane posvetne blagre. Oba sta bila visoko naobraženat Posebno Natlian Leopold. Podobna sta bila rastlini, ki ima neizmerno lep evet, pa toliko strupa v sebi, da zastruplja vso okolico. Ker sta že v nainežnejsi mteidosti užila vse življenje in jima ni moglo življenje nuditi nobenih normalnih uži:-kov vec, sta iskala v nenormalnosti utehe. Modem sodnik bi ne poslal Leopolda in Loeba v je čo. Dal bi ju zapreti do smrti v zavod za dulše v no bolne. Kar imata dobrih duševnih lastnosti, bi jih lahko razvila, pred njunimi slabimi lastnostmi, bi bila pa javnost zavarovana, hodnik Oaverlv ni modern vlovek. Rekel je, da Loeba in Leopolda; ni zato izročil rablju. ker sta premlada. Enemu je osemnajst, drugemu pa devetliajst let. Čudno, da je bila čikaška justica edinole v tem slučaju tako obzirna. V raznih prejšnjih slučajih se ni toliko oziral® na mladost zločincev, ampak je sodila brezobzirno. Splošna javnost je zahtevala, naj umreta na vislicah Sodnik Caverlv je bil toliko pogumen, da ni uigodil tej zahtevi splošne javnosti. Ni bil pa toliko pogumen, da bi odkritosrčno povedal svetu, zakaj je morilca rešil vislic. Nekaj je in ostane kot prebito. Ne samo sodnik Caverlv, pač pa vsak drugi sodnik v državi Illinois bi obsodil mlada zločinea brez vsakega pardona na vislice, če bi slučtajno ne bila sinova dveh milijonarjev. Ako bi bila morilca dva priprosta človeka, bi ju ne zagovarjal noben Darrow in noben Baeharach. <'e bi ne bila milijonarja, bi ne prihajali z vseh strani dežele najboljši zdravniki in strokovnjaki doganjat, da sta odgovorna, oziroma, da nista odgovorna za svoj čin. Obravnava bi bila drugačna in njen izid povsem drugačen, ako bi stala pred sodiščem dva pri proste človeka, ne pa dva milijonarska sinova. Morilca sta sieer obsojena na dosmrtno ječo. Toda v Ameriki se da z denarjem kupiti 4iajboljše advokate, najuglednejše zdravniške izvedence, v Ameriki se da z denarjem kupiti liste, ki baje predstavljajo javno mnenje. Kdor ima pa vse to na svoji sfcrard, dobi tudi kmalu pravico na svojo stran. Jugoslavia irredenta. D opis. - v •'"i f J iu__ Iz Belokrajine. belokranjski domači radelki so vzl ujali na ljubljanskem velesej-mn splošno pozornost. Domače in tuje časopisje je bilo |>olno po^ hvalo. Zlasti so bili krasni sodčki s stojali, ki jih je izdelal po načrtu adlcšičke^a učitelja B. Rači-ča Jure Horv at p. d. Jemejevič iz Dolenjcev. Prodal je takoj prvi dan vse in dobil še 15 novih naročil. Naročili so Čehi. Hrvati m Srbi. Razstavo je obiskalo več od-ličnjakov. katerim je bilo vse vsee. Škoda. da se je prodalo zelo malo ženskih izdelkov, ki so bili narejeni nalašč za semenj. Kriva je temu splošna denarna kriza, ki se je na semnju splošno» opazila. Načrti za žuiiički most so gotovi in vsega prebivalstva se je takoj polotila vroča želja, da se ntffrti --- čim prejo uresničijo. Enega smo razstavili v Črnomlju, druge bomo pa v Karloveu, da se ljudje malo zanimajo. Naredili so dva načrta. Most "na gazi" bi bil našli karabinerji v bližini Za-graja pri nekem Italijanu A. Bri-anza. Materijal je vreden 12.000 lir. Brianzo so zaprli, njegov tovariš je pa pobegnil. Kako bo na svetu leta "3000? Če se bo prebivalstvo sveta množilo v isti meri kot doseda.i. tedaj bo zemlja v letu 3000 prenapolnjena. Število prebivalstva bo znašalo takrat 700 milijard. To prognozo je postavil angleški univerzitetni profesor John W. Gregory, ki v podkrepitev svoje trditve navaja: Od leta 1906 do 1910 se je število prebivalstva povečalo v dvojni meri nego v preteklih 60 letih. To pomeni, da bo imela zemlja v letu 2003 največje število prebivalstva. ki ga bo mogla še preživeti. Leta 3000 pa ne bo več prostora za ljudi na svetu, kajti njih število "bo naraslo na 700 milijard in napolnili bodo zemljo do zadnjega kotička. Profesor Gregory prorokuje tudi strašno usodo belega plemena. "Borba za obstoj, za razširjenje lastnega ozemlja, ki je bila tudi eden glavnih vzrokov svetovne vojne, bo v prihodnjih stoletjih še hujša in grozovitejša. To bo borba na življenje in smrt med belim plemenom in ostalimi. Kakor je videti gleda profesor Gregory skozi črna očala v bodočnost. Na vsa Kovertova izzivanja tole izjavljam: Če mi kdo dokaže, da sem enkrat v tej koloni vero napadal, odložim za vedno svoje peto. Seveda, dokaz mora biti tehten. Ne bo namreč veljalo, če Ko-verta pravi: — Zgaga je napadel sveto vero, ker je rekel, da je Ko-verta sebičen, hinavski in škodoželjen. Ne bo veljalo, če reče Kbverta: Zgaga je napadal sveto vero. kei je pisal, da ni šlo vs po redu pri pobiranju sklada za slovensko cerkev v Brooklvnu. Ne bo veljalo, da sem sveto vero napadal, če zapiše Koverta: Zgaga je napadal sveto veTO, ker je zapisal, da je bil pater Koverta izbacnjen iz Katoliške Jednote, ker ji je skušal denarno škodovati. Ne bo veljalo, če bo rekel: .Zgaga je sveto vero napadal, ker je zapisal, da so se odigravale v Ko-vertovem župnišču na Green-(pointu take stvari, da je morala poseči policija vmes. Napadanja svete vere ne bom kriv. ako bo rekel ICoverta-. Zgaga sveto vero napada, ker pravi da neki neworški gospod že večkrat ni bral maše. ker se je zjutraj prebudil kot klada pijan. In menda ne bom napada! svete vere. ako bom ob priliki objavil. kaj se je dogajalo v slovenskem župnišču v Bridgeport1. Conn. Napada na sveto vero tudi ne bom kriv. če bom povedal, da vabi neAvvorški župnik gotove ljudi v cerkev z besedami: Samo pridite. da vas bodo drugi videlBodite že vsaj navidez naši. In proti veri se nisem pregrešil, ko sem rekel, da bi nekaterim me-žem Najsvetejšega imena niti sveti oče papež ne mogel od vezat i grehov. Ali napadam vero. .če pravim, da so morali nekateri slovenski frančiškani pobegniti v Ameirf?-' ko. ker jim je bil zopem jok nedolžnih nezakonskih otrok? Proti kateri verski postavi sem se pregrešil, če sem zapisal, da predpisuje brooklvnski župnik zakonskim ženam, koliko otrok morajo imeti? Ali sem zoper vero grešil, če sem rekel, naj se briga Koverta za vero. ne pa za banke in biz-nes ? Ali sem veri škodoval, ko sem i'pisal, da je prišel v naše uredništvo brooklvnski gospod ponujat j doma kuhano žganje? Ali sem storil kak greh proti veri. ko sem zapisal, da so se dali na strehi slovenske cerkve v New Vorku fotografirati trije pijani frančiškani ter da dotična slika, priobčena v Ave Mariji, razodeva očitno pijanost. / Kakšen je moj greh proti veri, če sem nekoč omenil, da je neki neivvorški kaplan hodil v stanovanja slovenskih deklet po vse kaj drugega kot denar ko-lektat'.' S tem sem navedel samo desetino dolgega registra in povem, da sem najboljše za bodoče prihranil. Javnost naj odloči, s čim sem se pregrešil proti veri. Pater Koverta ni poklican, -da bi kaj takega odločeval, ker se je s svojim delovanjem in s svojimi peklenskimi spletkami že neštetokrat pregrešil proti poklicu, o katerem trdi, da ga vestno in točno izpolnuje. To naj tudi služi kot odgovor nekaterim članom društva Najsvetejšega imena, katerim je Ro-vertov služabnik vsilil tisti kia-verni protest. Večina članov je spoznala svojo zmoto ter se je svojevoljno pobotala z menoj, r Koverta naj >bo pa prepričan, da se ž njim nikdar ne bo. Slugnainumtska Ustanovljena 1. 1898 Katal. Ib&nnta Inkorporirana 1. 190) 1 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 1S5 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOL'IS BALANT, 1S08 E. S2fid Street, Lor&ln. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 411 — 12th Ave. Eut, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bldg, 600 Grant Street «C Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASN1K. Room 206 Bakewell Bldg, cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. HL FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. 780 London Road. N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERMEN'C, 3S3 Park Street, Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. Pine Bluffs Wyo. ANTON CELARC, 638 Market Street. Waukegan, IU. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih xadev kakor tudi denarne poiUJatve naj se pošiljajo na plavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Trošnje za sprejem novih članov in bolnlSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška JVdnota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te orp;inizn j.- morala takoj legitimi- Novice :'z Kranja. r:iti- zaka-i zakon smtra ve.leževa- ....... , nje v takem slučaju za goljufijo. Pri zadnji seji mestnega obe'n- , , j < olja j. morala s stražnikom ter skega zastopa se .]<■ oril pred- . , log upravnega odbora Mestne hranilnice. da knpi ista dvonadstropno hišo trgovca Franca Dolenca v, TT.„ .. ... i \ soboto 2:1. avgusta popoldne Kraniu. Il:sa stoji v sredini inesia i . „ ' ... , ,r! okrog "». ure ie treseilo v skedenj na najbolj prometnem kraju. \ . ,, . .. .... i oosest nika Valentina Kajzerja po nio se preseli Mestna hranilnica,,' m , . . .. t ....... domače Taekerja v Tomaeevera ki dobi s tem prostore, ki bi jin j ........... pri Ljubljani. .Skedenj, lani po- je bila primemo kaznovana. Požar v Temačevem. morala že davno imeti. Mestna hranilnica, ki je uživala doslej velik ugled, bo s tem nakupom pridobila še veiiko večje zaupanje,. .. . _ , . .r je bil le za 2400 Din. ljudstva. — Te dni so prenovili svoje hiše Marija Šire pri Zvezdi, i Marija Šumi pri Naeku. Leo]iobl LenardiČ pa prenavlja bivšo Kilar-! . _ . ... , • ,, Me ->00 metrov od posta ie Buianov- ]<-vo hiso v ulu-i poleg \\ e.nbeT- *'. ,, - , . i„ C! pri Skoplju napalla 5 skoplian- gerja. s čemer se bo ta ulica zelo , 1 1 1 1 , - . • iiii : skih trgfivcev in iim odvzela 200 olepšala. — Vreme je zelo hladno. | . ^ ..... ... - -, A i t-isoe Din. Razbonuki so pobesni M. vsi ljudje se zavijajo v površnike. __1 pravljen. poln slame in druge krme. je pogorel do tal. Škode je okrog 100.000 Din., zavarovan pa Razbojniki oplenili trgovce. Skupina maskiranih razbojnikov Narednik Rumpel pred sodiščem. V Zagrebu prične pri Savskem divizijskem sodišču obravnva proti naredniku Avgustu Rumplu. rodom iz Kamnika, ki je v noči od 20. na 21. marca zvabil svojega prijatelja trgovca Kelkoviča v poslopje armijske oblasti, ga tamkaj ustrelil, truplo skril v pisalni mizi. potem pa šel v Kelkovieevo ]>roila-jalno. odnesel dnevno skupilo ter si z blagom napolnil nahrbtnik. I loteč se ponoči odpeljati v M ari- ALI VESTE, — ;- slafiji tovarno ter izdelovati v nji :ir- jtomobile zji Balkan in Malo Azijo? Ali j veste. je tobak v Helmar turških (cigaretah l><'ljši in finpjsi («>|.ak kot pu (v »triiirlli cigaretah? V. veseljem boste lair-«-li kadit i turškega, i____ APARTMENT DVEH SOB }se odda posameznikom ali paru v izelo mirni hiši. Vprašajte v pi-j sarni 403 East 5th St.. New York. iN. Y. (6x 6.—12.) Posebna ponudba našim čltateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVEE" ^20— B strešico *a slovenske čr-ke, č, Š, i —« $25.22 [ OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 83 Cortland* Strati - Hew York; It T. mm GLAS NARODA, 12. SEP. 1924. Povest o Harvey Logaitu. Preti nekako dvajsetimi leti je bilo ime Harvey Logan znano vsakemu,- ki je redno čital liste. To ime se je tikalo slavnega m zadnjega banditaskega voditelja "divjega zapada", kajti postal je naslednik Jesse Jamesa, katerega je usmrtila kroglja izdajalskega prijatelja. Da je bil ta drzni zlo-čineč; ki se ni brigal za človeška življenja, ki je kljuboval policiji cele ležele in katerega ni moglo zadržati zidovje nobene jetnišni-ee, v očeh dela prebivalstva junak, je prikazen, ki se ponavlja tudi še danes, kadar se zna kak posebno lopovski človek izogniti oblastim ter pokaže pri tem v®-lik pogu/in. Harvey Logan se je rodil v J>odson, Missouri, kot sin poštenega in dobrostoječega farmerja. Ko je bil star dvajset let, je bil cowboy ter je bil zaposlen v Okla-homi, Texasu, Montani in Wvo-mingu. Njegova zločinska karije-ra se je pričela v neposredni bližini one surove in nedostopne gorske pokrajine, katero so imeno-lio val i "luknjo v zidu" in ki je nudila roparskim tolpam varno zavetje. ★ / Takrat je bila dotična okolica še vedno tipični "divji zapad". Pripetile so se številne tatvine in odvajanja živine in še vedno so prihajali v naselbine pijani cowboy i, ki so slreljali brezobzirno na vse strani ter terorizirali prebivalstvo. Majhnih prestopkov se ni kaznovalo. Živinske in konjske tatove in morilce pa so sumarič-no obesili, seveda če so jih ujeli. Največji lopov in najboljši strelec je bil izvoljen šerifom. Krog leta 1890 so se pričele naselbine širiti in nastala so majhna mesta. S tem pa sta postala potrebna boljša uprava ter boljše policijsko varstvo. Prepovedani so bil izgredi in napadi pijanih cow-boyev, ki so streljali v okna, se pretepali ter uganjali vse mogoče druge neumonsti in še kaj hujšega. Spopad meva meseca pozneje, dne 12. decembra, se je pripetil v neki gostilni v Knoxville, Tennesse, pretep med nekim tujcem ter več gosti. Tujec je ustrelil nekega policista, k ije Lotel posredovati ter pobegnil na ta način, da je skočil preko plota za gostilno. Za plotom pa je bila železniška zareza, ki je bila trideset čevljev globoka, in policija, ki je domnevala, da se je begunec ubil pri skoku v globino, je bila presenečena, ko ni mogla najti nobenega trupla. Sele dva dni pozneje so našli iskanega, ki je bil vsled skoka tako močno poškodovan, da ni mogel odpotovati in policija ga je vrgla v ječo. Veliko pa je bilo presenečenje, ko so par dni pozneje spoznali agenti Pinkertona v aretiranen. Harvey Logana. Nato so bile odrejene vse mogoče varnostne odredbe, da se prepreči beg jetnika. Vse obiskovalce Logana so skrbno preiskali ter so smeli govoriti njim le v navzočnosti paznika Vsa pisma in pakete se je pre-»eldalo. Težko oboroženi pazniki *o stali na straži noč in dan pred celico Logaan. Oblasti so sklenile opustiti za-enkrat obtožbo radi moril nege napada na policista ter procesira-i Logana v zveznem sodišču radi zdaj an j a ponarejenih bankovcev, oropan ja vlade ter osmih nadalj-nili zločinov. Po procesu, kateremu so prisostvovale velikanske judske množice, je bil spoznan Logan krivim vseh deset obtožb ter obsojen na skupno ssto in tri-ioset let ječe. Ker pa so teku* kazni istočasno, se je domnevalo, I P |i ■I |i i |i ■ d li Ponovno pravim "Nič mi ne da večjega užitka po zajtrku kot vdihavati izrazit dim HELMAR cigarete. To dopolni moj zajtrk ter me navda z veseljem do dnevnega dela." Turški tobak ima izrazit okus in duh. Vsledtega je turški tobak najbolj drag tobak za cigarete. HELMARS ne vsebujejo ničesar drugega kot čisti turški tobak in vam dajo največjo vrednost za vaš denar. HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo. Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške. Izdelovalci prvovrstnih turških in egipčanskih cigaret na svetu. BOXES of IQOHXO |E l| IB ■I da bo ostal Logan približno dvajset let v zvezni kaznilnici, tekom katerega časa bi visele proti njemu ostale državne obtožbe. Vsled tega je bilo le malo upanja, da bi še kedaj užival prostost. ★ Logan je vložil priziv in do odločitve so ga pridržali v ječi \ Knockville. Tedaj je pričel delati načrte za svoj beg. Njegovi tovariši so skušali od zunaj uplivati na paznike, ki so stražili Logana. a te paznike so njih predpostavljeni strogo nadzorovali. Logan jib je skušal podkupiti, a njegova prizadevanja so bila zaman. Šerif Fox in Pinkertoni so sklenili uveljaviti nadaljne varnostne odredbe. Spravili so Logana v o-samljeno celico v gorenjem nadstropju jetnišnice, da se mu ni moglo vtihotapiti nikakih sporočil. denarja ali orodja. Bil je popolnoma odrezan od ostalega sveta. Brez nadzorstva ni smel niti sprejeti, niti pisati pisem. Z ni komur ni mogel stopiti v v zvezo. Kadar je smel zapustit-celieo. da se izprehaja po hodnv ku jetnišnice. sta ga vedno spremljala dva oborožena »paznika. Vrata njegove celice ter vrata nadstropja, v katerem je bila njegova celica, so bila vedno zastražena. Kljub temu pa ni opustil Lo-ean upanja. Enkrat se mu je posrečilo dobiti nož ter ga skrit:. Našli pa so ga. Ob neki drug: priliki ie planil na enega svojih paznikov, a premagali so ga ter pretepli. Predpostavljeni so neprestano zabičava! i paznikom, naj ne popuste v svoji pazljivosti, ker so njegovi zavezniki vprizo-rili poskus, da vtihotapijo fine žagice. skrite v pipicah z dolgim ustnikom. Dolgo ni bil odločen priziv v zveznih sodiščih. Logana so privedli v jetnišnieo 13. decembra ler je bil še vedno tam ob Božiču leta 1902. Zanimanje javnosti > ponehalo in prizadevanja njego vih tovarišev, da ga oproste, se bila očividno ustavljena. VsleO tega je postala manjša tudi pazljivost jetniških uradnikov. Spomlad leta 1903 je potekla brez do srodka. Aprila meseca se je obvestilo Logana. da se bo razpravlja lo o njegovem prizivu. Logan je vedel, da ne more upatr na ugod no odjpčitev in da mora neka; storiti, predno ga spravijo v zvez no kaznilnico, iz katere se mu jt-zdel beg popolnoma nemogoč. Šele sredi junija meseca je na sel Harvev Logan prvo priliko za beg. Ko je nekega dne pometal . da je uvidel. kako brezuspešen bi bil vsak odpor. Resnica pa Je bila, da ni našel Logan nobene prilike, da napade paznika in da je vsled tega zaspal, da bo naslednji dan zdrav in čil ter pripravljen na vse . Ko so zjutraj zamenjali paznike. je prišel na stražo radovedni prijatelj Logana. Slučaj je hotel, da je ostal drugi paznik doma. ker je bil bolan. doč;m se je napotil tretji paznik domov, da se pripravi na transport Logana v CoJum bus. "Warden Bell je sam opravljal službo izven koridorja in zgovorni paznik jo bil pred celico Logana. Logan je pričel govoriti s paznikom, ki je sedel v nekoliki ra-dalji od omrežja ter se pečal s čiščenjem svojega revolverja. Mož je bil očividno previden ter se ni hotel približati celici. Za Logana je bilo vse odvisno od tega, če mores praviti paznika v bližino svojih rok. Že je obupal ter naprosil paznika, naj mu prinese svinčnik ter kos papirja. — Hočem vam naslikati majhno karto, ki bo dosti pomenjala za vas, — je rekel. — Zalibog, je to vse, kar morem storiti za vas, predno me odvedejo. Radovedni paznik je prinesel svinčnik in papir in Logan je pričel nekaj pisati, govorec ves čas. — Ko sva Flatnose in jaz izro-pala ono banko v Sislev, — je rt-Kel, — so nama bili tesno za petami in morala sva skriti zlato. Nekako tri tisoč dolarjev v zlatu je še vedno zakopanih. Ta risba vam kaže, kje se nahaja to zlato. Hočem od tega le tisoč dolarjev, da si kupim kako stvar, ko bom v ječi. Podal je pazniku risbo. — Vidite tukaj, — je rekel, — je železniška postaja v Sisley. Tukaj vodi pot v Red Gulch. Ali vidite križ? Tam se nahaja velika rdeča skala, nekako tako velika kot je ta celica. Sledite črti za približno pet in dvajset čevljev ... Paznik je sklonil glavo ter zrl poželjivo na karto. Logan je prijel že pripravljeno zanj ko iz žice, jo vrgel pazniku krog glave ter tako močno zadrgnil zanjko, da je bila glava nesrečnega paznv ka takoj poleg zamreženih vrai. Paznik je skušal prijeti svoj revolver, a Logan je še močnejše zategnil zanjko ter zašepetal pazniku : — Ključ sem, drugače te zadavim. Paznik se je pokoril. Logan je dobil ključe, odprl vrata odvzel pazniku dva revolve>-ja ter ga privezal z žico na vrata celice. Nato si je nataknil na glavo čepico paznika, vzel medicinsko steklenico, ki je stala na koridorju ter odšel proti vratom, kjer je bil na straži warden Bell. Warden je videl skozi luknjo v vratih le eno roko, ki mu je pomolila medicinsko steklenico ter odprl zapah. V istem trenutku je bil na merjen nanj revolver. — Odpri in brez besede, — je siknil Logan. Warden se je pomišljal. — Naštel bom do treh, — je zagrozil Logan. Bell je spoznal, da se ne more ustavljati obupancu ter je odpri vrata. Poleg jetnišnice se nahajalo stanovanje šerifa Foza in in hlev, v katerem je bil konj. šerifa. Vse to je bilo znano Loganu. Ukazal je wardenu, naj ga povede v hlev. — Niti enega glasu, — je rekel. _ Če me bo* skušal kdo ustaviti, si mrtev človek. Bell ga je povedel v hlev. Tam je moral osedlati konja šerifa ter konečno odpreti vrata. Ko je bilo završeno to, je privezal Logan wardena na neki tram, skočil na konja ter odjahal. Odmevi srednjega veka. Napolska ""Nazione'* objavlja iz Arezza vest o dogodku, ki ga tamošnje prebivalstvo smatra za čudež. V mestecu Raggiolo v ca-sentinskem okolišu — tako pravi poročilo — je tamošnji župnik s 24 zarotami iz svoje svakinje Klementine Magli izgnal 503 hudiče. Kakor se pripoveduje, so bili glavni trije Lucifer, Škorpijon in Satan, ki .so ubogo župniko-Preteklo je pol ure. predno so'™vo svakinjo mučili že celih 12 let. našli zajete uradnike in nadaljne pol ure za organizirane pose. Lo-I Župnik don Francesco Bordoni gan. ki je bil izvrsten jezdec, je je star kakih štirideset let ter ga bil medtem že daleč. Zvečer so se vrnili zasledovalci izmučeni domov, ne da bi našli kako sled o beguncu. Konj šerifa se je naslednjega dne sam vrnil domov, popolnoma izčrpan. Logan je osedlal spotoma drugega konja teh odjahal na njem. Posrečeni beg Logana je povzročil velikansko senzacijo ter napravil iz njega v očeh navadnih ljudi pravcatega junaka. Vsa prizadevanja oblasti, da gi primejo. so ostala brezuspešna. ★ Dne 7. junija, leta 1904 so napadli trije banditi v Parachute. Colo., vlak Denver & Rio Grande železnice ter razstrelili blagajno ekspresne družbe. Oboroženi potniki so jih pregnali še predno so mogli završiti svoj rop in takoj sklicana posa jih je pričela zasledovati. Sele dva dni pozneje so prišli zasledovalci v strelno razdaljo. R-oparji so se nahajali v globokem kanjonu ter so se morali ustaviti, ker so bili konji popolnoma izmučeni. Tekom boja je padel, težko ranjen, eden teh banditov. Ostali so skušali ščititi ga ter dvigniti na konja. Posa je videla, kako je migal svojim tovarišem, naj odjahajo ter pridejo sami v zavetje. Ostali banditi so ol^otav-ljaje sedli na konje ter odjahali. Zasledovalci so se nato previdno približali padlemu banditu. V istem trenutku pa je bandit dvignil svoj revolver, ga nastavil na sence ter izprožil. Šele mesec pozneje so identificirali bandita kot Harvey Logana. — Oblasti so bile potolažene, a ustrajno se je vzdržala vest, da Je Logan še živ, da se mu je posrečilo zbežati v Argentino, a ugotovljeno dejstvo je. da je Logan končal sam svoje življenje onega usodepolnega junijskega dne leta 1904. Župnik oskrunjevalec grobnice. V Draždanih na SaksonsKem se je pričel te dni proces proti župniku Kretzschmarju iz Schoenefei-da pri Draždanih, ki je obtožen, da je oropal stare grobove. V gra> ski cerkvi v Schoenefeldu so ze več stoletij pokopani člani obi-telji plemenitašev Friesenskih, med njimi hči Avgusta Močnega. Župnik je obtožen, da je vdrl v grobnico in ukradel z mrliča zlato ovratnico in drae(ocen prstan. Ko so pred kratkim preiskali groh nico, so našli, da so bile krste s silo odprte. Kretzschmar je izjavil, da ne ve, kdaj in kdo je odprl krste, rekel pa je. da se nahajajo manjkajoče dragocenosti v njegovem stanovanju, kjer so bolj na varnem. Izvedenci so ugotovili, da je župnik pokazal no vejše dragocenosti in ne starinskih, ki jih je imela hči Avgusta Močnega na sebi, ko so jo položili v grob. Župnik je zanikal z ogorčenjem, da bi on zakrivil groboskirunstvo. Vendar pa je bil odstavljen od službe in postavljen pred sodišč ! smatrajo v raggioLskem okolišu za svetnika^ Ko so ga vprašali, kaj je prav za prav na stvari, je dejal, da je vedel, da je bila njegova svakinja bolna, in ker je mislil. da gre za pojave histeričnosti, je menil, da bi bilo dobro zanjo, če bi prišla v casentinsko hribovje, kjer bi ji gotovo odleglo. Toda ko je deklo prišlo tjakaj, je začelo kazati tako čudne znake, da se je župnik napotil v Arezzo in sporočil vse škofu. iŠkof mu je dovolil, da izvrši vse potrebne vei-ske obrede, da reši nesrečnico peklenščkov, ki so jo obsedli. Z zarotili je pričel 2. julija. Ot> vsakem zarotilu je, kakor pravi župnik, zapustilo obsedenkino dušo večjo število hudičev. Glavno zarotilo je izvršil pred nekaterimi večeri v cerkvi, kjer je v hudem naporu s pomočjo naj krepke jših. zarotil in blagoslovov pognal iz obsedenkinega trupla najhujšega hudiča, JSatana. Župnik je dejal, da so hudiči uganjali z ubogo svakinjo vsakovrstne zlobne šale. Večkrat so ji storili, da ji je otrpnil jezik, potem noge in pa tre-palr.ice. Dekle samo je reklo, da je mislila, da je bolna na prsih in da je zelo zadovoljna, da je rešena nadloge, ki jo je morila celih dvanajst let. Rekla je, da ji je tudi pater Sera fin v Pratu, ki je storil toliko čudežev, dejal, ko je prišla k njemu, da je obsedena in da ga ni zdravnika, ki bi jo mogel ozdraviti. Je pač res škoda, da ni več živ Boccaccio, ker bi se njegov "De-camerone" sedaj gotovo povečal za novelico, ki bi bila najbrž precej podobna tisti, v kateri pripoveduje, kako je neki puščavnik z neko mlado deklico poganjal hudiča v pekel. Toda Boccaccio je živel v XVI.. don Francesco Bordoni pa je z dovoljenjem škofa v Arezzu izgnal 503 hudiče iz svoje svakinje v XX. stoletju, v mesecu juliju in avgustu leta 1924. Poročilo firentinske "Nazione" je v toliko nepopolno, da ne pove. kam so šli hudiči, ko so zapustili nesrečno Klementino. Ker v bližini tamkaj teče reka Arno. so se po našem mnenju pač šli predvsem — kopat! Saj jim je moralo biti od hudiča vroče, ko so 503 tičali tako na tesnem celih dvanajst let. po najčednejši poti pa menda tudi niso mogli vsi obenem na dan. Ergo — v vodo! Reka Arno je morala biti tiste dni precej kalna in najbrž tudi ni dišala po rožicah! Žita Parmska v Lurdu. "Journal de la Grotte" objavlja vest, da je nedavno obiskala mesto lurške Matere Božje Žita i Parmska, vdova Karla Habsburškega. Bivša cesarica je prenočevala v nekem tamošnjem samostanu. Njeno romanje v Lurd se je Izvršilo z vednostjo francoske vlade ki v najstrožjem ineognitu. ROJAKI, NAROČAJTE SE KA •GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V TTVRllŽENm imiAVAN BASCOM SLEMP Predsednikov tajnik pri igranju golfa. m - t- • - ..; Uittftfti 14 I^IURJvA) IZ. Stepareki "zdravnik". V Beograda so aretirali sleparja, ki se je izdajal za zdravnika ter ciganil babjeverne žrtve. Njegove "iznajdbe" na polju zdravilstva. Nagel beg Bkozi okno. Mnogo jih živi pod tem pravičnim solneem, ki omadežujejo svojo čast in poštenje s krivičnim dejanjem vsak dan in vsako uro. Kakšna kazen jih zadene za to: Nekateri se v jame jo sami v mrtv že policije, drugi pobegnejo ka dar jim je pravica za petami. Sko-ro brez izjeme pa se krivica maščuje nad vsemi. Milan D. Popovič je do pred časom gospodaril v kavarni "Pri zlatem grozdu" v Beogradu. Kavarna je bila kljub svojemu svetlemu imenu zakoten brlog, v katerem so se ljudje neradi ustavljali. In ker je bila tudi postrez-a slaba, se je nekega lepega dne zgodilo, da je ostal Milan Popovič brez gostov. Nič zato. Mož ni izgubil radi tega niti enega sna \ spanju. Saj za.služek, je mislil Milan, se najde vedno. Ni baš treba, da bi bil človek kavarnar. Lahko je tudi zdravnik, čeprav nima doktorske diplome. Popovič je večkrat čital v časopisih inserate. v katerih so skriti inserenti namigavali bralcem, da lahko zdravijo tajne bolezni * z lastnimi preizkušenimi sredstvi. Treba je poslati samo potreben denar, pa pride lek na adresata. Tajnost zajamčena, itd. Ti insc-rati so Popoviču vdihnili idejo, da bi se nemara tudi on obnese! kol zdravnik, čeprav nima diplome in čeprav ni povohal nobene medicinske knjige. Sel je torej v u-pravo beograjske "Pravde" m plačal inserat sledeče vsebine: "Parne in gospodje! Če si želite ohraniti ljubo zdravje ali izlečiti tajne bolezni, obrnite se na poštni predal 169 in priložiti pismu 11 Din. Tajnost zajamčena"'. Predal 169. na beograjski glavni pošti se je začel kmalu polniti. Dobival je toliko pisem, kakor malokateri trgovec, ki ima zveze z vsemi stranmi sveta. Po pošto je prihajal mož. kateremu je poštno osobje prisodilo kakih 40 let. Odnesel je pisma enkrat, dvakrat, trikrat. Četrtič ga je zmanjkalo. Poštarji so se začudili. Odkod naenkrat ta odsotnost najemnika predala 169, ko prihajo pisma nanj vendar v kupih? Ker so pošiljke prihajale neprestano in ker je bil predal prenatrpan z njimi, so jih i>oštarji začeli metati v posebno vrečo, da jih izroče naslovniku, kadar se javi. Ali naslon nika ni bilo od nikoder. Za prenatrpanost poštnega predala 169 je doznala tudi policija, ki se je začela zanimati za stvar. Poizvedovala je dolgo tu in tam. kdo bi utesrnil biti najemnik tega predala. Ker je Popovič po tru-tji izpraznitvi stalno izostal, je bilo zasledovanje oblasti kaj težko. Toda solnce in oko postave prodreta povsod: in tako se Je zgodilo, da je policija naposled iztaknila Milana D. Popoviča in ga aretirala. Prvo vprašanje, katerega je stavil komisar na obtoženca je bilo, ikako je z nj-egovo doktorsko diplomo. Mož je odkrito priznal, da diplome nima, da pa ga to ne o-vira pri izvrševanju zdravniške prakse. Trdil je, je iznašel zdravilo zaper spolne bolezni iu da se njegova praksa omejuje na to polje. Kakšno je njegovo zdravilo, tega ni povedal. Dejal je, da mora ostati tajno v interesu "člo-večanstva". Komisar si je ta napredek "elo-večanstva" zabeležil v akte m Je Milana spravil pod ključ. Nato je velel prinesti predse pisma, ki so ležala na pošti naslovljena na predal 169 ter jih začel prebirati. Odprle so se mu oči zelo na široko .. . \ - Za iznajdbo 169 so se zanimali ljudje iz vseh krogov. Never jet no, ali resnično: med njimi"so bili medicine i in modicinke, častniki, inženirji, dijaki, trgovci in drugi. Posebno veliko skupino pa so tvorile žew»k«\ ki so poštni pre dal 169 oblegale kakor trdnjavo. Popovič je moral vnovič na za slišanje. In to so prišle na dan še lepše reči j Kar je slepar zamolčal prvič, je izpovedal drugič. Izpoved je trajala dolgo in je pojasnila marsikaj, a najinteresantnej-še v njej je bilo Milanovo pripovedovanje, kako je- obiskal ženo nekega inženirja, ki se je zanimala za njegovo "iznajdbo". Dama je čitala Popovičev oglas v listu in je takoj odgovorila na predal 169 s prošnjo, da ji tajni zdravnik obrazloži svojo zdravilno metodo. Popovič je spoznal zadevo na prvi pogled in je odpisal, la se to ne more zgoditi pismenim potom, temveč samo v osebni navzočnosti. Doma je odpisala drugič. Rotila je tajnega "zdravnika" naj upošteva njen položaj in naj je ne sili na sestanek. Popovič pa je videl, da zmaguje in je postal še bolj neizprosen. V tretjem pismu se je z damo sporazumel, da jo poseti doma v stanovanju. Popovič je prišel z zdravniško torbico v roki in stopil v sprejemnieo. Kmalu je prišel z radovedno damo v živahen razgovor. Ona je hotela za vsako ceno izvedeti, kakšuo je njegovo zdravilo, on pa je odgovarjal, da je stvar še tajna ker ni patentirana. Morda bi bilo prišlo še do bogve česa hujšega, da ni medtem nekdo potrkal na vrata. Prestrašeno je žena planila pokonen in šepnila "zdravniku", da je doma njen mož. Vrata so bila zaklenjena. Inženir je bil nestrpen in je hotel vedeti, kaj se godi za zaprtimi vrati ter je pričel tresti zaprto krilo. Nič. V zadnjem tre-notku je šinilo ženi v glavo rešilno sredstvo. Pokazala je na okno in Popovič se je res spustil šesn metrov v glob oči no na cesto. Za njim je priletela njegova "zdravniška" torbica. Deei, ki se je igrala na ulici, se je zdel ta prizor sicer nenavaden, toda ker se je tolovadec s torbico urno pobral, se ni brigala dalje zanj. Inženir pa je medtem doma razsajal in pritira-1 stvar tako daleč, da je žena naposled prosila za razvedbo braka. Popovič je kmalu nato prekinil svojo "zdravniško" prakso vsled intervencije policije in tako stoji njegova stvar na mrtvi i očki. Obsojen je bil zaenkrat radi klateštva. brezposelnosti in pustolovskega življenja na 30 dni napora. Radi drugih sleparij pride pred sodišče ko odsedi sedanjo preventivno kazen. Menih ~ vtemitec. Beli sužnji črnega poglavarja. Raziskovalci južne Afrike so naleteli v notranjosti terena puščave Kalahari na skupino belih ljudi, ki so sužnji črnih rodov. Molopole jim je prišel naproti kafrski poglavar Sebele. ki je govoril dobro angleško in je bil o-blečen evropsko kakor tudi njegova žena. V selu so videli raziskovalci nato okoli 50 belih mož in žena, ki so bivali v kočah blizu I>oglavarja in so opravljali vsa najnižja in najtežja dela. Baje so ti beli sužnji potomci nekih nemških pionirjev, ki so se bili izgubili v puščavi okoli leta 1778 in se je takrat mislilo, da so poginili, kakor je to zapisano v zgodovini nemške kolonizacije. Sedaj se je pokazalo, da so bili zapadli suženjstvu in so potomci sužnji, ne zavedajoč se svojega izvora. Posledice neurij v Severni Italiji. V Severni Italiji so divjali zadnje dni velike nevihte, ki so lia- Menlh je javil policiji, da so neznanci okradli kapelico, kmalu se je pa dognalo, da je bil on . sam vlomilec. Vlomilno in molilno orodje v njegovi sobi. Kmetje ne verujejo. Na vrhu s snegom pokritega Monte Soratte, ki ga je rimski pesnik Horac nekoč v prekrasni odi opeval in ki je še danes ena najpriljubljenejših izletnih točk visokih planin, stoji lepa kapelica. Umetnine male kapelice presenetijo samotnega obiskovalca teh krajev: klasična slika iz cvetoče dobe italijanske renesanse tvori kras oltarja in dragoceni kelihi in ciborij iz zlata pričajo o velikodušnosti mecena, ki je zgradil kapelico. Turisti, ki so posečali vrh Monte Soratte. da obiščejo kapelico, so našli pred oltarjem vedno klečečega starega meniha, brata Ra-mila. o katerem je bil razširjen glas svetnika, in ki je že desetletja dolg-> varoval zaklade kapelice. Leto za letom je molil menih Kamilo pred oltarjem. nebeške kraljice. Na goro so prihajale u-gledne dame, elegantni gospodje, ki se nišo strašili strme poti, da se pri častitlljivemu menihu spo-vedo svojih grehov. Kmetje iz o-koliee Monte Soratta, ki so smatrali Kamila za proroka, so pripovedovali o njem nevrjetne stvari S svojo molitvijo je baje ozdravil na stotine bolnikov. Vse je kazalo, da bo Kamilo svoje Bogu vdano življenje mirno končal na gori. Pretekle dni pa so se v noči odprla vrata kapelice in temna postava je izginila v noči. Bil je menih Kamilo. zavit v meniško kuto. Odšel je po strmi stezi, ki vodi v mestece St. Orc-ste, navzdol in se ustavil pred poslopjem poveljstva karabinjerjev. Potrkal je na vrata in pred začudenim .stražnikom se je po javil menih. Kamilo je hotel na vsak način govoriti s poveljnikom in ker je Ta že spal. .so «a morali zbudit L "Vlomilci so vdrli v kapelico", je hitel pripovedovati menih "in izropali so božji hram". Poveljnik je s šestimi karab>-njerji takoj odšel v kapelico, da se prperiča o dogodku. Kapelica je bila popolnoma oropana: krasna slika Matere Božje je "bila izrezana iz okvirja, zlati in sreb;-ni kelihi so izginili in o storilcih ni bilo daleč na okoli sledu. Navzlic obširni preiskavi, ki jo je u-vedel poveljnik, ni mogel ničesar izslediti, kar bi kazalo na nasilen vlom. Poveljnik karabinjerjev je pričel sumiti. Dali ni menih sam izvršil tatvine? Ni se mogel otresti tega vpliva, vendar si ni upal proti častitljivemu menihu, ki je užival glas svetnika, ničesar ukreniti. Na skrivaj pa je odposlal dva stražnika v menihovo stanovanje, da ga preiščeta. Uspeh preiskave je bil presenetljiv. V sobi "svetnika" sta našla stražnika cel arzenal vlomilnega orodja yii morilnega orožja. Menih je bii aretiran in javnost z napetostjo pričakuje nadaljna odkritja. Kmetje iz okolice Monite So-ratta so radi aretacije meniha silno razjarjeni in ne morejo verjeti. da je "svetnik" — vlomilec. pravile za 300 milijonov lir škode. Najbolj je trpela pokrajina okolu jezera Lago Maggiore, kjer je toča z nalivi pobrala vso letino. s -JftHt iflSftPTOA BOHK Kjflfl [TjBjyyL COPVH'GHT UN3CRWOOO « UMOEKWOCD. N. T Mrs. John I). Rockefeller. -Jr. se je vrnila s svojo hčerjo iz Evrope. Hči Miss Abbbv Rockefeller bi morala biti že dvakrat kaznovana zastran prehitre vožnje, pa se je na plicijskem sodišču vse lepo potlačilo. Bolezen raka. LORD IN LADY MOUNTBATTEN Z angleškim princem sta dospela v Ameriko tudi znana angleška aristokrata lord in lady Mou ntbatteo. Lady t Mountbatten so,te dni ukradli neznanci za dvestotisoč dolarjev draguljev. Oba st^ nemškega rodu, istotako kot je tudi angleški kralj. Pred vojno 60 bili Mouatbatteni - "Batienbergi". Mnogo ljudi trpi na posebne vrste bolezijj, ki jo pozna medicina pod imenom neoplasm a. Del telesa ali organ, kjer se razvije ta bolezen, postaja polagoma večji, -in doseže, pogosto zelo velik razmer, ne da bi bolnik čutil pr» tem bolečine. So različne vrste boli kakor imenujejo lajiki tak pojav. Razlika med bulami in drugimi sličnuni boleznimi, ko del telesa tudi oteče, je ta. da izvira pri drugih boleznih oteklina iz tega. da so procesi vnetja uničili dot i čn o celico, d oči m pri bulah teh procesov ni. Pri bulah se začno naše celice množiti in živet: tako rekoč samostojno in avtonomno, toda na račun organizma, so torej pravi para sit i in lahko povzročijo ne le bolezen, nego tudi smrt. Rak je varijacija raznovrstnih oblik. ki so značilne za bule. Odkod pravzaprav izvirajo bule, ni točno pojasnjeno. Imamo več teorij, med katerimi je še najbolj verjetna takozvana em-brijonalna teorija nemškega učenjaka Conheima. Ljudem, ki niso dovolj poučeni o, finesali in podrobnosti sodobne embri jologije in patologije, je težko na popularen način pojasniti ta proces, vendar pa postane embrijonalna teorija dovolj jasna in razumlji-ljiva, če navedemo nekatere fak-te o embrijologiji in atologi.ji. Naš organizem se oblikuje in razvije iz prvotne zarodne celice. Ta eeliea vsebuje veliko življen-ske energije in se zelo liitro razmnožuje. Ze prve dni te razmnožit ve se začenja takozvana- diferenciacija celic, kar pomeni, da prevzame določena skupina celic specijalno funkcijo, druga zopet drugo funkcijo itd., in tako nastane formacija raznih sistemov celic in organov. Iz povsem homogenih zarodnih celic nastanejo možganske celice in živčni sistem, celice, kasti, mi šičevja. žle To. škodljive bule, med katere spada da ^ ni bil<) ustreženo, kajt. 111 lil mL- 7lian^tvaili lrrnm trn-j ' . . .-iiil na policiji ni naivnih lahkover- in zapustila hišo svojega očt>ta ter se podala z Neapolitaneem v Italijo. Kratek čas po svojem begu je poslala deklica starišem po-na ženska, vsa "oborožena" z zla- zdrave \7 Rj^ Neapolja in Pom- tudi rak. Znanstveni krogi sma trajo, da ne nudi zadostnega pojasnila glede vseh slučajev raka, in zato so na dnevnem redu novi nežev, in ženska odide po zdravniški preiskavi — najpreje v bol- . . nišnico. pozneje pa bo delala po- komplicirani poizkusi, ki pa doslej k()ro mar,la v Begunjah. še niso dognali nič pozitivnega. Dve mladi deklici, stari po 16 Pozitivno je znano, da je rak let Prpje sta poeestovali, potem bolezen, ki se pojavlja pri starej-'pa (lobiji dne za neko gu- ših ljudeh. Startistično je dokaza-' stilniško mizo prijazno, r^arejso no, da umira na Angleškem vsled in s]ao. kakor so bile sežgane Landrujeve žrtve". Mesto j>odpisa je bila na pismu narisana črna roka in bodalo. Mathien je obvestil policijo, ki se je podala na rendezvous 7. dvema detektivoma. Pričakovanje je bilo zaman. Culi so samo žvižg in videlo se je nekaj senc. ki so bežale. Trik se je ponesrečil. Ni torej preostajalo drugega, kakor, da so poiskali Galanteja, ki so pra brc* vsakih ^ežkoč aretirali. Galante zanika vsakršno udeležbo pri triku. Izvedenci za rokopis so ugotovili, da Galante anonimnega pisma ni pisal, vendar so ga — ker je "iskan" radi tatvine — obdr-ža v zaporu. Iz zapora živahno korespondira z dvema ljubicama, od katerih mu ena redno pošilja male. denarne zneske. Ko so poizvedovali o njegovi preteklosti, so doznali, da je dal Galante tej svoji d ob rot niči nedavno dva sunka ž nožem ... Ti podatki so povečali bojazen rodbine izginule deklice. Glasom drugih vesti so Gt-zelo videli v Dieppe, elegantno opravljeno. Hladnokrviost angl. avijatika. Londonski časopisi popisujejo sledeči slučaj nenavadne hladnokrvnosti: Neki aeroplan na katerem je bilo sedem oseb, je letel nad vzletiščem v Norfolku. Naenkrat se pojavi ogenj, ki je vnel zrakoplovovo krilo. To videvši, se je službojoči letalski podčastnik tako osrčil. da je skočil na krilo aeroplana ter z ročnim ognjegas* nim aparatom zadušil ogenj% ki bi bil sicer gotovo uničil letalo m ljudi, ki so se nahajali na njem* Padčastnik je bil za ta čin človekoljubne hrabrosti seveda takoj odlikovan. DELAVSKI KRAVALI NA HA VAJSKEM OTOČJU. Honolulu, Havajsko otočje, 11. septembra. — Dvajset ljudi je bilo ubitih in nepoznano število ranjenih leži v bolnicah pri spopadu med stavkujočimi sladkornimi delavci v Hanepe. na otoku Kauai in pelicisti. Med mrtvimi je Šestnajst Filipincev, d očim so bili ostali štirje policisti. Izbruh je bil eden najbolj strašnih industrijalnih spopadov v zgo-govifti teritorija. Agrarna reforma na Madžarskem. Na Madžarskem je velik del zemlje v rokah veleposestnikov in grofov. Po zakonu o razdelitvi zemlje je pridobila država 400 tisoč oralov zemlje, ki sc razdeli med prebivalstvo, ki nima zemlje, a se peča z obdelovanjem zemlje. Med poljedelskim in finančnim ministrom so vladala dolgo nespo-razumljenja glede odkupnine. Finančni minister je zahteval z ozl-rom na sanacijo za oral slab« zemlje 5 milijonov kron in za oral dobre zemlje 15 wilijonov ter amortizacijo kupnine v teku 10 let. Četudi madžarska krona ima neznatno veljavo, pravijo, da ju kupna cena vendar visoka. (1000 madžarskih kron velja 1 ameriški cent.) Ministra sta se Zedinila, da sie kupnina amortizira v 30 letih. TJvaževati je treba, da bodo dohodki v prvih letih na teh parcelah manjši, kot jih je imel veleposestnik -vsled inrtenzivneiga ob-delpvaiija, _____ - Garritotova skrivnost. KIPEC ANGLEŠKEGA PRINCA J. Joseph . Ren&nd. Ko si je zdravnik jetnišnice o-', Možak je tu dvignil glavo in blttčil svoj površnik, je dejal bol- Matisse je ves bled naslonil r.a niškemu strežaju, velikanu s si- zid. Sikajoče je hropel skozi svo-viini lasmi: je brezkrvne usfbniee. — Torej. Garrit-ot, prosti boste. Sedeči možak je stegnil svoje Ne vem, katteri izmeid kaznjencev roke na "mizo, kot divja zver, ki se vas bi mogel nadomestiti. Bolje ne pretega. bo mogel opravljati svoje službe — Da, jaz sem Garratot... ki kot vi. te je prišel obiskat. Ti, Lesourd, In doktor je dejal smehljaje.: se nisi spremenil... Sicer bi te pa — In če ste enkrat prosti, bo- že spoznal, ko si govoril s tem liste lahko razmišljali o svoji nc^glm fantom... Težko sem te "skrivnosti'*... izsledil. Imenujejo te s-daj Ma- Garrilot je ravno končal svojih tdssa in menil si, «?a si se dobro deset let zapora radi umora. Neko skril v iem predm« sinem kolu. To_ nov jo era aretirali v havreškein da vse skrivnosti vendar n ? dr_ pristanišču. Imel je okrvavljene ro_ žijo in tako sem prišel. Lesourd, ke lit nj»*ga >ia v temi pla- kajti midva imava poravnat težak vala na morskih valovih klobuk in račun! — Xe. ne gan> se: morda palica njegovega tovariša Julcsa imaš samokres v svojem preibilu L«'>onrda. (xarritota so obtožili, da jaz pa im/im ta svoj r.o/ . . poglej je umoril in vrgel v morje tega ga. položim ga na mizo. Lesolirda. Deset let zapora — če- — Če hočeš denarja. Garrit.>t, prav je Garritot zagotavljal, da je bova pomenila 1... n- lolžen. Zagovarjal se je odločno — Vse, kar sem imel, sem ti za-a nerodno. kajti njegova mlada upal... Pravil si mi, da bom dobil žena je umrla kmalu po aretaciji, ogromne vsote, in rabil sem pa in žalost mu je zmedla zagovor... mnogo denarja, da bi bil Prafanav sužnjost. Mlad krojaški pomočnik je obljubil dvajsetletni deklici, da ji bo preskrbel dobro službo, pa jo je prodal v javno hišo. Policija je aretirala agenta in posredovalca. m&sum ,..*.sa CgVTBICHT K (VB TOM t VltW CO. WW VOflff V namenu, da zberejo primeren i"<>ntl za bivše angleške vojake, prodajajo v Londonu kipee angleškega kronprinea. Vsega skupaj nameravajo nabrati več stotisoč dolarjev. Poletno mrtvilo v prirodi. Življenje, ki je vzklilo na našem planetu ali pa prišlo od drugod se je moralo v svojem razvo-} ju prilagoditi fizičnim razmeram mogel'na zemlji. Ni skoraj točke na ze- vzor jetnika, te ga je kd<> spraviti svojo ženo v sanaforij, mo-| me]jski obli, kjer bi ne bilcTmed vprašal, zakaj je obsojen, je dejal ^ revieo, ki je kašljala!... Vi si* letom klimatičnih sprememb. Ni zamišljeno in dvignil prst: "1 o je mi ukradel denar in zbežal z njim,'kraja na zemlji, kjer bi šlo živil... Premišljal bom o tem dohitel sem te v Havru, spoprijela] 1 jen je enakomerno pot brez pre spet svoboden!...71 Paz- sva se ob morju in padel si v.sledkov ali izjemnih pojavov. Zi skri\tiMX-Ko Inun ni k i mo ga smatrali za prismojenca^ vodo,... ali si se pa nalašč visrel'ma pomeni v naravi veliko zapreki n. nevaren. (v an jo- Rekli s0 mii da sem te) ko v življenju vsega stvarstva Vljudno .je odgovoril zdravnikuumoril m nisem mogel dokazati] Mnogo živih bitij mora po zimi — Storil bom kar bom mogeL.. nasprotnega... Moja ubo-ra revi-'poginiti ali zaspati in otrpniti, da Gospod doktor ste res dobri. .. ca je umrla, ne da bi je bil še en_! dočakajo pomladi, ko pa posije Vrata za vrati so se odpirala krat videl... Ti brezsrenež pa ni J pomladansko solnce, začne stvar-pred Garritotovimi koraki, na en-si hotel niti pisati, da živiš... jstvo živeti novo energijo. V tem krat je stal svoboden na tlaku po- mnogo bolje ti je ugajalo, da sem ča.su opažamo tudi najvažnejši deželskeca mesta. ostal v ječi. Tako je ostala stvar pojav — razmnožitve. Pomlad je Na kolodvoru je izvedel, da gre r-krivnoat. in ti si imel moj denar.'toreJ ljubezni. Toda življe-vlak v Pariz šele čez tri uie. U.se- Gotovo sri obžaloval, da me niso ob-'11!11 Je potrebno vse le v gotovi medel se je na klop, strmel v tla in sodili na smrt. ' ri. Dolgo pričakovano solnce prosu- vam seboj polglasno pogovar- Nastal je strašen molk. Iz da- ora£i na katerih krajih meje, j ;. Železniški uslužbenci so sme- Jjave se je začuilo zvonenje tamva_ v katerih morejo razna živa bi- jali. j a. Lesourd, ki je komaj dihal, je 1ja normalM° živeti in zal° 111 on'-Prebil je noč v slabo razsvetlje- kljub suši v ga'lu dejal- lla poseben način kljunom oddelku tretjega razreda. Ko _ t. - ... i kovati preveliki vročini. Zadnje takozvano poletno mr- . . . . .. . , , T ' — Ganratot, vse hočem storiti ■ , - , je izstopil na kolodvoru sv- Lazar- fla , , _ ' nastopi tč - • - , . , . da Popravim, kar se da... Imam t -1r ja je sel naravnost v malo kavar- ,intiar- . . . ,t\ilo. v JT i i i- i i denarja, ker ga izposojujem..., A1 . .. , A . , no v Amsterdamske i ulico m dolgo ^ m- (M y obm;tmi - Je rastlin enoletnic, ki brskal ,k> adresarjn. Napisal si je to ^demt***... Tu jih imaš i"6 do^kll-}° te°a C'asa" Kon<:'ale so nekaj naslovov. 1 . . "* 'svojo življensko pot. predno je In ta dan in vse naslednje je ho-jj,,0 Je takc>:--- DaJ sem! nastopilo poletno mrtvilo. One dil po Parizu od naslova do na-( ' ''' j rastline pa. ki žive več let in ne si ova, spraševal in iskal. Hodil je'- Garntot je počasi preglanil j morejo kljubovati suši. zaspe kot naglo s sklon jt*n© glavo, kot z gub- })ankovce m J®*1 škilil v notra- podzemske korenine in čakajo, da lj<«n p<»s, ki voha siled. n.n zep svo^e suknje. — To pa še mi vs-p. Lesourd!... 'Pomisli na Skrivnost, deset let le se vrne jesenski hlad in dež. Clo vek jih niti ne opazi, ker so izgubile vse dele nad zemljo in tiče v črno brado. Bavil se je s posredo- je; vanjo m tajnih stav za konjske dir-k", prodajal je skrivno absiiint in skih trav. Se bolj zan«jnivo je pa Nož se je zabliskal iz Ganritoto-1 R°letn° mrtvil0 P" Živalih" YsP uganjal še hujše stvari. Predvsem ve pesti v Lesourdorva prša. Ta se , živali, ki ne prenašajo solnčne je zaman skušal oprijeta za točilno V vročine ali suše. morajo zaspati. pa je izposojal denar na kratke „„ , , ■ Ker je poletje doba. ko okrog nas ^ , , ... - padel je na tla med razbite , • • \ ■ J. . , roke. a brez vsarkega usmiljenja. ttnWM1- , kipi bujo življenje, se le redko ,, 4 „ \ , I steklenice. N^-egovo široko odprta , i ■ . ^ Ko sta mu to noe pomaprala dva , , . 1 kdo zanima za spečo naravo. Ta ... , 4 , - . . n^ta ^ hropela za minuto, kot bi , - t velikanska natakarja pri zapira- i.,i__n t, . . .narava pa objema morebiti vec - ,k(1° prgral. Potem *e to pren-ehalo — i i J- i , - n.n t njegovega bara, je ves upehan - . . 1 Ildia živih bitij, kakor ona. ki kaze tu- priletel mladenič, bled od strahu: 1>a ^vGarritc* odprl vra_ di poleti vse znake intenzivnega — Gospod Matisse... vrednostni 1 Stražnika sta kolesarila življenja. Spe poleti navadno sa- I mimo. PoklScaJ ju je. mo nižje vrste živali, eijih eksistence večinoma niti ne opazimo. Ce stojimo spomladi kraj moe-,'idimo. kako se tam vs? intenzi\*no živi. Če _>apir. ki sem vam ga dal v za_. stavo za dvesto fr<*nkov, katere' ~ Gospoda, skrivnostri zi mikroskop, opazi boga?*t\o pri tlirkah... Prosim vas, (Prevel P. V. B.) gospo East 55. St., Cleveland, Ohio. Priporočamo, da se priobči ta projnja brezplačno. Za društvo Naprej št. 5 SXPJ.. Cleveland, O., Ludvik Medvešek, tajnik. Tudi mi priporočamo priobčitev brezplačno. Za društvo "W. O. "SV., Jugoslav Camp No. 293, Cleveland, O., W. Čanda. Potrjujemo, da je v resnici potreben podpore ter priporočamo, da bi omenjeno prošnjo priobčili. The Maccabees, Carniola Tent No. 1288, Cleveland, Ohio. John God-njavec, tajnik. NAZNANILO SELITVE. Rojakom v Greater New Yorku naznajam, da sem preselil svojo krojačnico iz 272 Irwing Ave., v sredino slovenske naselbine v Ridgewood, kjer imam najnovejše vzorce za jesenske in zimske obleke. — Pridite in prepričajte se sami. Zmerne cene; jamčim, da boste zadovoljni z mojo postrežbo. Jolrn Simončič, 73 Anthon Ave., Bidgewood, N. Y. Kje je JOŽEP TURK, podomače . Moeilarjev Jože iz Babnega Polja, rojen v Loškem potoku št. 19, leta 1896 in v Z. D. od leta 1913. Z doma mi piše njegova osamljena mati več važnega in zato prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, da poroča naravnost materi; Antonija Turk, Babno polj, št v. 39, pošta Stari trg pri Rakeku, Jugoslavija, ah .pa meni, za kar bom zelo hvaležen. — Frank Troha, 158 Lake-view Ave., Barberton, Ohio. (3x 10, 11, 12.) 'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Kova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani ____________________1.50 Nova velika sanjska knjiga _________________ ____________ .90 Sanjska knjiga, srednja.............................. .36 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod —.......................... .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost_______________________ »60 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar____ .75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako sc kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana------------------------1.45 Slovensko -angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana______ 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek -- -----------------------1.— Ha krvavih poljanah« Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. ____________ 1.25 jCobinson, povest _____________ _ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ______—: .80 Rinaldo Rinaldinl k—t—-—J60 Sveta Genovefa .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu J25 Čarovnica starega gradu .25 Hitri računar ali Praktični računar . „ „ ^ .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—« Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v -Ameriki. Trdo v platno vezano —____________ Harodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . _ ________.90 Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za Štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ^ 2J&0 (K naročilu priložite pokritje v -fcnumlrftli ali M. O.J 'Knjige Yam pošljemo poštnine prosto. IHovenic Publishing Company 82 bortlandt Stre«« : ? Mew York, M. T. h GLAS NABODA, 12. SEP. IS F MORSKI JASTREB. f i in 66 MmM iahatlnl, — Za G. N. pnredfl Q. V, (Nadaljevanje.) — Ono, kar nosimo tam ? — je rekel. — To je nemogoče. Če bi Asad vedel zato, bi nikdar ne odpotoval iz Aliirja ali pa vzel s seboj močnejšo telesno stražo. - Kaj je treba njemu telesne straže, — je odvrnil Sa Težko je reči natančno. — je mrmral krmar. — a to, kar s;>m izvedel, kaže, da sta sili precej umerjeni in da bi bilo bedasto zapo-četi spor. — Tega tudi ne bom storil. — je odvrnil Sakr-el-Bar. — Tega bi ne storil rad v nobenem slučaju. Hotel sem le vedeti, kako stoji stvar za slučaj, da bi mi bil spor vsiljen. Njegovo vznemirjenje pa ni bilo s tem nikakor potolaženo. Tež-koče so bile vse preje kot rešene. Sklenil je odvesti Rozamundo v Francijo ali Italijo. Obljubil ji je. da jo bo izkrcal na kaki krščanski obali in če bi tega ne mogel storiti, bi prišla brez dvoma do prepričanja, da ni bil to nikdar njegov resnični namen. Kako pa storiti to, ko je bil Asad sain na krovu galere? Ali bo prisiljen odvesti jc* nazaj v Alžir tako tajno kot jo je odvedel od tam ter jo ohraniti v svoji oblasti, dokler bi se mu ne nudila kaka druga prilika? To bi bilo skoro neizvršljivo ter poleg tega še polno nevarnosti. Riziko A .z-kritja je bil neposredno pred njim. Vsak trenutek bi se lahko izdalo navzočnost Rozamur.de na krovu. Kljub temu pa je upal ter čakal na priliko, čeprav ni vedel, odkod bo prišla. Eno uro ali več je korakal zamišljeno po krovu gorindol, kajti vedel je, da sc je zapletel v mrežo, katero je zvezal sam. Vedel je tudi, da bo njegovo življenje cena za to, kar je bil storil. Vsi načrti so se izjalovili Ln njegovo lastno življenje bilo uničeno. Korakal je zamišljeno sem in tja ter pričakoval čudeža, ki naj bi se zgodil. Šestnajsto poglavje. VBEČA. Se vedno je hodil gorindol in eno uro pred solnčnim zatonom, nekako petnajst ur po odpotovanju, je# stala galera pred vhodom v ožino pri Aquila rtu, na južnji obali otoka Formentera. Iz sanj gaje predramil glas Asada, ki ga je pozval, naj zavije v ožino. Vet er je medtem ponehal in treba je bilo poslužiti se vesel Sužnji so pričeli vesljati in mohamedauski mornarji, pod po veljstvom Ja.sperja Leigha, so pričeli zvijati jadra. Približali so sc obronku promontorija, ki je bil popolnoma zapuščen. z izjemo par divjih koz. ki so se pasle v svitu zahajajočega solnca. > I sprehajajoč se po sprednjem krovu z Marzakom, se je spomnil paša prejšnih dni. ko je jadral po morju kot navaden pirat ter več kot enkrat obiskal zavetje, kateremu so se približali sedaj. V Sredozemskem morju jc bilo le malo pristanišč, ki bi bila tako ugodna načrtom in namenom korzarjev kot je bilo to. Nudilo je namreč zavetje ter primeren prostor za prežanje na ladje. Spomnil se je, da je prežai na istem mestu s strašnim Dragut-Reisom. s šestimi gale-rami in da ni vedel za navzočnost piratov admiral Doria. ki je prišel mimo s tremi karavelami in šestimi galerami. Marzak, ki je hodil poleg svojega očeta, je le polovično poslušal obujanje očetovih spominov. Vse svoje misli je posvetil Sakr-el-Baru ter zavoju, kajti opazil je, da se je Sakr-el-Bar v zadnjih par urah neprestano mudil v bližini onega zavoja. Spomine svojega očeta je naenkrat prekinil , — Hvala Alahu, — je rekel. — da ti poveljuješ tej ekspedi-c i ji, drugače bi se ne upoštevalo tega .skrivališča. Izpred sodišča. 1 * V-i.r. - r t . Mfl.l / : , * . ..* t • . mftAmi Rabijaten Človek je Stanko Gabršek iz Sent Vida. Dne 29. maja se je napil 'jeruša'. Na poti proti domu je srečal posestnika Janeza Cerarja in Alojzija Jermana. Brez vsakega povoda je udaril Alojzija Jermana s kolom po čelu in rami tako, da mu je prelomil ključnico. Nato je napadel še Janeza Cerarja ter I. Kvedra, ki je prišel prvima dvema na pomoč, s kolom in nožem ter je pri tem Cerarja lahko telesno poškodoval. Zagovor: aSe ne spominjam. Z dvema prijateljema sem se napil žganja. Bil sem popolnoma pijan. Odkar me je leta 1917. nekdo po naključju po glavi udaril ter me je granata zasula, sem takoj pijan, posebno, če mešam." Predsednik: "Pa se niste obnašali, kakor pijanec." Obdolženec: 4'Jaz nikoli ne padem, če sem še toliko pijan." Predsednik; "Pa zakaj ste jih napadli?" Obtoženec: "Sta m' mogla že kej narest. Če sm jest pjan, pa jezn, sm hudič. Na morm nč zato..." Državni pravdnik: 1' Potem bi bilo pa najbolje, če bi vas v kur-nik zaprli za celo življenje." Priča Janez Cerar izpove, kakor trdi obtožnica, s pristavkom, da obtoženca da takrat niti poznal ni ter ni nikdar imel ničesar opraviti ž njim. "Najprej je Jermana, potem je pa še mene zato, ker sem rekel: pusti ga no pri miru! Da bi bil obtoženec pijan, nisem opazil." Priča Jerman istotako izpove, da sam ne ve. zakaj ga je obtoženec udaril s kolom, ker mu ni nikdar nič žalega storil. Priča Kveder izpove: "Prišel sem slučajno mimo. Ko sem videl, kako je obtoženec Jermana s kolom po glavi udaril in na tla pobil ter napadel tudi Cerarja. sem skočil med nje. Imel je nož v roki ter je hotel baš Jermana zabosti. Zgrabil sem ga za roko ter mu vzel nož. Pograbil je kol, a tudi tega sem mu vzel." Predsednik: "Slišite, zakaj pa je vse to naredil?" Priča: "Malo pijan je moral biti. Sploh je pa, odkar je prišel iz vojske, jako razburljiv človek. Kadar je pijan, je pa kakor živina. Pred vojno ni bil tak. bil je miren človek, dobro ga namreč poznam, ker sva skupaj "fant-vala" " Predsednik: "Torej mislite, da je bil nekoliko pijan?" Državni pravdnik: "Ampak klal in pobijal je, kakor mesar." Neka ženska priča skuša obtoženca zagovarjati, trdeč, da sta ga prvi dve priči pretepa val i in da je bil popolnoma pijan. Pri konfrontaciji ostane vsaka priča pri svoji izpovedbi. Predsednik: 1 * Ženske vedno malo drugače vidijo, kakor moški." Sodba : Stanko Gabršek je kriv hudodelstva težke in prestopk? lahke telesne poškodbe ter se ob sodi na 4 mesece težke ječe. poostrene vsak mesec z enim postom. enim trdim ležiščem in eno temnico. Dvakrat obsojen, naposled pa ven-dar oproščen. Dne 13. marca se je v Semraj-čevi gostilni v Tomačevem grde. popivalo. Po policijski uri je do segla vinska navdušenost svoj višek. Med vinskimi bratci v gostil niški sobi je nastalo prerivanje. prijatelji so se začeli prepirat' med seboj in državni uslužbenec H. je razbil več šip. Tako je bilo v gostilniški sobi. Splošna razburjenost je okužila kmalu tudi kuhinjo, kjer se je nahajala med drugimi Katarina H., stanujoča med hmeljniki. Katarina H. in gostilničarjev sin Ivan Semrajc že dalj časa nista ravno prijatelja. Stara mržnja je privedla mladeniča do tega — vsaj Katarina ^H. tako trdi —, da je, ko je slučajno prišel v kuhinjo in zagledal tam Katarino H., svojo nasprotnico brez vsakega povoda udaril z nekim trdim predmetom enkrat po glavi, enkrat pa po ustih — tako, da je ženska precej močno kr- I vavela. Zadeva je prišla pred o-krajno sodišče. Obdolženec se je zagovarjal s tem, da je trdil, da je bila Kata-jrina H. tako pijana, da se je kar po tleh valjala. Pri tem se je uda-'rila sama. On ž njo ni imel nobe-J f nega opravka. Poškodovanka se je drugi dan napram Ujčiču sama izrazila, da je bila tako pijana, da! ničesar ne ve. — Katarina H., kot! priča zaslišana,.je deeidirano izpovedala, da jo je udaril obdolženec. ^ Ivan Semrajc je bil radi tega od ! okrajflega sodišča radi prestopka lahke telesne poškodbe obsojen na | 3 dni zapora in plačilo 150 D:n odškodnine. .Zoper to sodbo je prijavil Semrajc vzklic. Vzklicno sodišče je sodbo razveljavilo in odstopilo zadevo okrajnemu sodišču v ponovni pretres. Okrajno sodišče je Semrajca zopet obsodilo, in sicer to pot na 48 ur zapora. j Semrajc je pa trdovraten človek,- ni izgubil poguma, temveč je prijavil zopet vzklic na deželno sodišče. Vzklicno sodišče je dopustilo 2 novi priči. Leopold Hafner, skladiščni delavec, izpove, da je bila Katarina H. vinjena. To sklepa iz dejstva,' da je prepevala in kričala. Predsednik; "Ali je bila hudo pijana ?" Priča: "Korajžna je bila." Tekom nadaljnega zaslišanja izpove Hafner, da ni videl, kako je Katarina H. padla. Slišal je vpitje, zato je tekel v kuhinjo, kjer je videl Katarino H. na tleh za vratmi ležečo in na obrazu precej močno krvavečo. Kričala je, da je Semrajc kriv celega škandala. —1 Tudi je res, da je pozneje mož Katarine H. iskal Ivana Semrajca, da bi ga pretepel. Več priča ne ve. Druga priča je Ujčič. policijski poduradnik, stanujoč med hmeljniki. Predsednik: "Kaj vam je Katarina H. pripovedovala dan po kravalu v Semrajčevi gostilni?" Ujčič; Prišla sta k meni ona in mati Ivana Semrajca. Katarina H. je dejala: Ti si bolj učen kakor iaz. Svetuj, kaj bi bilo najbolje storiti. — Namreč njen mož bi bil ob službo, ker je ubil v gostilni 5 šip. Jgz sem rekel; Najbolje je, da se vsi poravnate. Idite na žan-darmerijo in prosite gosp. straž-meštra, da naj stvari ne da naprej. Toda tudi ti moraš odstopiti, sem rekel Katarini H., če ne, boš tudi sama kaznovana. Nato mi je odgovorila: Saj smo bili vsi napiti, da nismo vedeli, kaj delamo!" Predsednik: "Ali je sploh alkoholu vdana?" Ujčič: "Bilo je pred letom dni, ko še ni bila poročena, ko me po-cliče nekega dne njena sestra v ivoje stanovanje. Dejala je, da ne .e, kaj ima njena sestra, naj jo *rem pogledat. Ko sem vstopil v oho, mi je udaril strašen vonj po tlkoholu v nos in takoj sem vedel, 'taj ji je. Rekel sem: Manj naj pije!" Katarina H.: "Gsput predsednik ! Prosm, tale člouk ni mov nč orot men. Je po krivm prsegu... ;oko laže! — Proti Ujčiču: Vi, štir otroke mate... Buh vas bo štrafov! — Proti Semrajcu; Ti s* me. pa nobn drtih!" v Zagovornik dr. Vrtačnik je obdolženca prav dobro zagovarjal. Končno je predlagal oprostitev, pristavkom; "Če bi bilo pa sodišče kljub vsemu pričakovanju mnenja, da je obdolženec kriv predlagam vsaj denarno globo." Državni pravdnik Domenico je z isto vervo plediral za obdolžen čevo krivdo ter je mladeniča po šteno okrcal: "Pijana gori, pijana doli — tak mlad fant nima pravice tepsti drugih ljudi, tak mlad Fant naj se rajši uči! Sicer pa — ie dejal — krivda je jasna, o tem le prepričano celo za govorništvo, ki subsidijarno predlaga denarno globo. Temu predlogu se pa tudi jaz pridružujem." Po daljšem posvetovanju proglasi predsednik oprostilno sodbo, ki se opira v glavnem na izpovedi policijskega agenta Ujeiča ter na' dejstvo, da od toliko prič, ki so' bile pri dogodku navzoče, nobena ni mogla izrecno potrditi, da bi bil privatno udeleženko poškodoval Ivan Semrajc. — Fant je imel torej neverjetno srečo: Po dvakratni obsodbi je bil končno oproščen. Po proglasitvi sodbe stopi Ujčič pred zeleno mizo: "Gospod predsednik, predlagam, da se protoko-lira, da mi je Katarina H. očitala krivo prisego." Predsednik: "Saj je gospod državni pravdnik tu!" Državni pravdnik pa ni tako krvoločen in zaenkrat ne reče ničesar. Predsednik: "Če boste ovadili, bo seveda kaznovana." Nato pristopi še Katarina H. Predsednik; "Ne dobite nič! Še zaprti boste vrhu vsega." Učinek lakote. Kaj napravi dolgotrajno glado vanje človegu je razvidno iz znanstvene razprave profesorja na vseučilišču a- Ilarkovu, Aleksija Ivanovskega, o učinkih zadnje lakote v Rusiji. Na Rusih, ki so tri leta gladovali, se je opazilo, da niso samo izgubili teže, temveč se je zmanjšala tudi njihova visokost, in da se je posušila in nagubala koža kot. pri starih ljudeh. Ko je Ivanovski uvidel, da prihaja v Rusiji daljša doba lakoto, je takoj organiziral svoje tovariše, da sa preiskovali fkični učinek dolgotrajnega pomanjkanja. Opazovanja so se vršila na 2114 osebah, moških in ženskah, po celi Rusiji ter so se nadaljevala skozi tri leta vsakega izmed njih so tehtali v razdobju 6 mesecev Najbolj splošni in vidni učinek pri njih je bila izguba teže. Niti enega ni bilo, ki ne bi bil izgubil na teži,- v največ slučajih so posamezniki izgubili po 30 odstotkov cele teže. Najprej je pričela izginjati mast. ki je proti koncu lakote pri vsakem popolnoma izginila. Nato so pričele trpeti mišice. pozneje notranji organi, posebno jetra, medtem, ko srce ni kazalo nikake premembe. Skoro v vseh slučajih se je pokazalo zmanjšanje telesne višine in sicer pri moških od 1.5 do 2.6 palcev. Izguba na teži je bila najhitrejša pri mladih ljudeh, pa so zopet hitrejše pridobili na teži, ko je bilo več hrane. Oblika glave se ie izpremenila. Ob straneh spredaj "n zadaj se je skrčila, medtem ko -e a* dolžini ni mnogo premenila. Dolžina obraza se je skrčila manj kot pa širina. Enako je postal nos manjši in tanjši. Lasje so rastli počasneje, pričeli so prezgodaj izpadati >in siveti. Oči so postale kot pri starih ljudeh, koža je izgubila svojo elastičnost in se je naguban-čila, hoja slabotna in negotova in telo sključeno. Spolni nagon je po- Kretanje parnSkov - Shipping News 11 septembra: Reliance, Cherbourg; Sierra Ven tan* Bremen. 17. septembre: Aquitania, Cherbourg; Frane«, Htm 11. septembra; Mongolia. Cherbourg: Wuertemberg Cherbourg ln Hamburg. 1*. septembra: G lull o Ceaare, Genoa. 10. septembra: Homeric, Cherbourg; Columbus, Cher bourg ln Bremen; Cleveland, Cherboru» In Hamburg; Orbita, Cherbourg; Rot terdam, Boulogne. IS. septembra: Pittsburgh, Cherbourg; Tork, Cher bourg ln Bremen. ^ 14. septembrs: Bere n Karla, Cherbourg; Chicago, Hit re; Dullio, Genoa. 8. septembra: Zeeland. Cherbourg. 17. septembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cher bourg; Lafayette, Havre; Mount Clay Hamburg;/ Muenchen, Bremen; Voten dam. Boulogne; Conte Verde, Genoa 80. eeptembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg 2. oktobra: Thurlng;a, Cherbourg ln Hamburg. 4. oktobra: Olympic. Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Rocham-beau, Havre: Bremen, Cherbourg in Bremen: Albert Ballin, Cherbourg In Hamburg: Voendam. Boulogne. 7. oktobra: He flrasse, Havre: Arabic v Cherbourg in Hamburg. 8. oktobra: Aquitania. Cherbourg; France v Havre 10. oktobra: Pres. "Wlison. Tret. 11. oktobra: Homeric. Cherbourg; Republic, Cherbourg in Bremen: Hanna, Cherbourg In Hamburg; Stuttgart, Cherbourg In Bremen; New Amsterdam. Boulogne. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg In Hamburg; _ America, Genoa. '15. oktobra: Berengaria, Cherbourg. 16. oktobra: Mlnnekahda, Cherbourg In Hamburg; Westphalia, Cherbourg In Hamburg. 18. oktobra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Columbus, Cherbourg ln Bremen; Deutschland. Cherbourg in Hamburg; Conte Rosso, Genoa. £2. oktobra: Faris. Havre; Mauretania, Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington, Trst. 25. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Lancastria, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne: Duilo. Genoa, Tres. Harding, Cherbourg In Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg ln Hamburg. 29. oktobra: France, Havre; Aquitania, Cherbourg. Preživite Božič s svojimi sorodniki v Jugoslaviji. United States Lines so priredile Boži:-niizlet v Jugoslavijo s parnikimn — LEVIATHAN*, ki bo odplul iz New Yorka dne 6. decembra. Mr. Bisca bo vodil ta izlet iz New Yorka prav do Zagreba. V svoje domače mesto boste prišli pravočasno za božične slovesnosti. Xa svi'Jfm potovanju boste imeli čiste in udobne kabine, dobro hrano, uljudno postrežbo in vsak dan godbene koncerte. Za vse informacije pišite na — UNITED STATES LINES 45 Broadway, New York City { ali vpraSajte vašega lokalnega agenta Managing Operators for t UNITED STATES SHIPPING BOARD POSKUŠAJTE U NA SVOJIH LASEH 15 DNI OGLEDALO NAJ VAM POKAŽE USPEHE. -Ni treba, da bi bili vaši lasje t°nki ali da bi postali plešasti, kajti je način za uničenje bacila, ki uničuje lase. Ta različen način bo zaustavit tanšanje las, mrtve lase. odpravil prhaj, srbečico, ootemnil sive lase, zaustavil pretečo aH naraSčujočo plešo ter ojačal in podaljšal življenje las moških in žensk. Brezplačna poskusna ponudba: Pošljite svoje ime. predno je prepozno za 15 dnevno brezplačno, poskušnjo. — JUEL DF.NN, 3932 N. Robey St. H-101, Chicago stal zelo slab, ali pa je celo popolna izginil. Število prezgodnjih rojstev in otrok z raznimi hibami je naraščalo. Zaradi nerednosti v hrani so se splošno pritoževali o bolečinah v želodcu. Telo je izgubilo vsak odpor in po rokah so se izpustila ule-sa. Konečno se je pokazala tudi duševna potrtost in apatija. ADVERTISE IN GLAS NARODA PREKLIC, Kar sem govoril, se ni tikalo A. Gabrenja, F. Pušnika in tic s. Kopitnika. vsa stvar je izmišljena in neresnična. V. Rovanšek. NAJVEČJI PODJETJE za PERJE V ZDRUŽ. DRŽ. Ml prodajamo perje našega lastnega izdelka, ki ni pokvarjeno vsled dolgega ležanja. Mi lahko pošljemo celotno ali očiščeno perje. 1'zorce pošiljamo na zahtevo. Mi pošiljamo perje v vse dele Združenih drž. 1'išite danes zaupno največji slovenski tvrdki S perjem. ALBERT STKTZ. (Key 2> 138 PassaicSt.. Passaic. N. J ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKOBATOB Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 i vsaki priliki— če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi ▼ Dollarjih, Dinarjih ali Lirah, — če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, — če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, uložiti ali dvigniti denar, ali — če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorete v vseh takih prilikah zaupno obrniti na — Frank Sakser State Bank 82 Cartiandi Street New Tork, N. 7. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOK j* uatenjen potcrrati « stari kraj, je potrebno, da natančno poučen o potnih listih, prt* Ijagi in drugih stvareh. Pojasnila, bi vam jih samoreaM dati vsled naše dolgoletne iikuSnje* Yam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par nlke, ki imajo kabine tudi v IIL ra» redu. Glasom nove naselnifike postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini cao leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniškl komisar v Washington, D.O. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se poSlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbo Kako dobiti svojce iz st&re-g* kraja. Kdor želi dobiti sorodnika aH svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bani 82 Cortland! SV, N«w York Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu 4'Glas Naroda'1. S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda".