¿010 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929Gorup J.:7.078(450.36lTrst) Prejeto: 28. 10. 2009 Mario Šušteršič časnikar, publicist, Šalita di Vuardel 27, 1—34128 Trieste/Trst e-pošta: marsust@gmail.com Josip Gorup pl. Slavinjski v Trstu IZVLEČEK V članku je opisano kratko obdobje Josipa Gorupa pl. Slavinjskega, ki ga je ta preživel v Trstu. V sedemnajstih letih je ustvaril veliko bogastvo, ki ni šlo v pozabo do današnjih dni. Gorup je bil zaveden Slovenec. Svojo zavednost je izkazoval z znatnimi finančnimi podporami slovenskim kulturnim ustanovam, ne samo v Ljubljani, rojstni vasi Slavini in na Notranjskem, ampak tudi in predvsem na Goriškem in v Trstu. Pomagal je kulturnim, političnim, trgovskim družbam in ne nazadnje tudi Južnemu Sokolu, edinemu športnemu društvu, ki so ga ustanovili v Trstu 6. maja 1869, in se je kasneje preimenoval v Tržaški Sokol. Ne gre pozabiti tudi na Gorupovo podporo umetnika Ivana Rendiča; ta mu je kasneje postavil družinsko grobnico na Reki. KLJUČNE BESEDE Josip Gorup pl. Slavinjski, Janez Nepomuk Kalister, Franc Kalister, Kornelij Gorup, Alfred Whycombe Gorup, Trst, Gorica ABSTRACT JOSIP G0RUP V0N SLAVINJSKI IN TRIESTE The article describes the brief period of Josip Gorup von Slavinjski's life in Trieste. During the course of seventeen years, Gorup had accumulated a considerablefortune, which has not been forgotten to this day. Gorup was a nationally-minded Slovene. He extended substantial financial contributions to Slovenian cultural institutions, not only in Ljubljana, his native village of Slavina and Inner Carniola, but also — and above all — in Gorizia and Trieste. He supported cultural, political, and commercial associations, even Južni Sokol, the only Trieste-based sport society, which was established on 6 May 1869 and later renamed Tržaški Sokol. Mention should also be made of Gorup's sponsorship of the artist Ivan Rendič, who later built a family tomb for him in Rijeka. KEY WORDS Josip Gorup von Slavinjski, Janez Nepomuk Kalister, Franc Kalister, Kornelij Gorup, Alfred Whycombe Gorup, Trieste, Gorizia ¿010 V drugi polovici 19. stoletja je Trst postal največje slovensko mesto, oziroma mesto, kjer je živelo največ Slovencev, in to je ostalo tako dolgo, dokler ni fašizem zatrl celotnega slovenskega delovanja.1 Mnogi Slovenci so bili po prvi svetovni vojni prisiljeni zapustiti svoj rojstni kraj in se preseliti v kraljevino Jugoslavijo in v druge nekoliko bolj demokratične države.2 Trst se je v 19. stoletju v razmeroma kratkem času razvil v pomembno trgovsko in industrijsko središče in tako doživel izreden demografski vzpon. V Trst so prihajali ljudje iz vseh koncev sveta, saj je bila tu možnost za dober zaslužek. Trst je postal mednarodna metropola; poleg domačinov Italijanov, Slovencev, Avstrijcev in Judov, so se v tem pomembnem avstro-ogrskem pristaniškem mestu naselili še Grki, Cehi, Srbi, Slovaki, Črnogorci, Madžari, Angleži, Turki, Poljaki, Dalmatinci, Hrvati in drugi. Naravno zaledje Trsta je privabilo tudi Kra-ševce, Notranjce, Primorce in Istrane. Mesto je bilo bogato tudi zaradi svojega zaledja, ki ga je v dvajsetih letih po prvi svetovni vojni narodnostno spremenil fašizem in kasneje raznarodovalna politika Italijanov.3 Prihod Janeza Nepomuka Kalistra v Trst V drugi polovici 19. stoletja med tržaškimi Slovenci ne najdemo samo obrtnikov, uradnikov in duhovnikov, ampak tudi delavce, trgovce in veletr-govce. Med njimi vsekakor prednjači Janez Nepo-muk Kalister, doma iz Slavine pri Pivki. Kalister je bil drzen podjetnik, ki si je pridobil enega največjih premoženj v tem mestu. Josip Godina Verdelski je o njem pisal leta 1872. Ta zapis priča o velikem Ka-listrovem bogastvu: "Tako imenovana 'Kalisterjeva hiša (časa Kalister) na sončno-izhodni strani ulice, ki si ima po volji ter-žaških Italijanov nadpis: 'Via del Torrente — namesti: 'Via del Torrente Ključ'. ... To poslopje se ponosno vzdiguje na samem, je štirivoglato, zavzetne veličine in visokosti: ima štiri nadstropja ('piane), in gospoduje, tako rekoč, nad vsimi drugimi blizo in daleč okol njega stoječimi poslopji. Iz četrtega nadstropja, in pa, se ve, še bolj iz podstrešja, se gledalcu odpira daleč okrog sprelep vid po Terstu, na morje in na okolico. Napraviti je dal to znamenito poslopje rajnki Janez Kalister. Konec zidanju je bil leta 1864: na kmalopo tem — res čudno! — seje pripetilo, da po nesreči ta človek oboli, in se pa, še le 57 let star, tukaj v Terstu, kjer si je imel takrat stanovanje v drugem svojem poslopju, meseca decembra istega leta iz tega sveta spraviti: dano mu nije tedaj bilo, da se preseli v to novo hišo, kamor sije želil.."4 1 Prim. Šušteršič, Sledovi, str. 7—9. 2 Pavletič, Bojan: Devet velikih jokov. Trst : Mladika, 2007. 3 Gl. Pirjevec, "Trst je naš!" 4 Josip Godina Verdelski, Opis in zgodovina Tersta, str. 73. Ni res, da je Janez Kalister dal zgraditi to hišo, kajti po katastru Zasebno je imel Kalister manj sreče. Pri osemnajstih letih se je poročil z Marijo Bole iz Koč. Rodila sta se jima hčerka Helena (1827), ki je kmalu umrla, in sin Janez, a je tudi on umrl zelo mlad (1836-1847). Ker je ostal brez svojih potomcev, je Janez Kalister "naročil" svoji sestri Mariji, poročeni Gorup, in bratu Antonu, naj dasta med svojimi otroki najbolj bistrega v šole. Vse stroške šolanja je seveda prevzel sam. Tako je poskrbel za dva nečaka, Josipa Gorupa in Franca Kalistra, ki sta se po končanem šolanju oba zaposlila pri stricu v Trstu. Bratranca nadaljujeta delo strica Janeza Nepomuka Kalistra Josip Gorup je po opravljenih začetnih razredih osnovne šole odšel v Gorico, kjer je 1846/1847 obiskoval tamkajšnjo gimnazijo, nato pa šolanje nadaljeval in končal v Ljubljani, kjer je leta 1854 ma-turiral. Josip Gorup si je ustvaril številno družino. Poročil se je dvakrat in je imel skupaj 14 otrok. Pri 32 letih se je prvič poročil z osem let mlajšo Ano pl. Perghofer, s katero je imel osem otrok. Po njeni smrti (1881) pa se je drugič poročil (1883) v Ljubljani z 29 let mlajšo Klavdijo Keesbacher, ki mu je rodila še šest otrok. S prvo ženo je nekaj časa živel v Trstu, a je že v tem času veliko zahajal na Reko. Točnega datuma, kdaj se je tja dokončno preselil s celo družino, ne vemo, najverjetneje pa je to bilo nekje med letoma 1871 (rojstvo hčerke Marije v Trstu) in 1874 (rojstvo hčerke Jože na Reki). Sicer je treba pripomniti, da Gorup ni nikdar prekinil veze s Trstom, Miljami in Fiumicellom, kjer je imel tudi lepo posestvo. Josip Gorup je kariero začel kot kontorist (nižji uslužbenec v trgovski pisarni) pri stričevem podjetju. Nato je postal glavni prokurator podjetja in je po stričevi smrti (1864) skupaj z bratrancem Francetom Kalistrom prevzel vodstvo financ tvrdke "Kalister & dediči" (Eredi Kalister con sede in Trieste colla filiale a Villaco in Carinzia, ustanovni akt 12. maja 1868) s sedežem v Trstu in podružnico v Beljaku na Koroškem. To funkcijo je obdržal vse do leta 1876. Bratranca sta v prvem nadstropju Kalistrove hiše na vogalu Potočne (kasneje Carduccijeva ul.) in Hrenove ulice5 (danes Carduccijeva in Coronejska) s hišno številko 8 vodila administracijo Kalistrovih nepremičnin. je razvidno, da jo je za 107.000 goldinarjev kupil od Giu-seppeja Brambilla in njen lastnik postal 28. oktobra 1862. Ulico Coroneo imenujemo Hrenovo ulico po ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu, ki je imel svojo vilo na Skorklji, sredi lastnih vrtov, vinogradov in boršta, ki so segali do tam, kjer stoje danes sodišče in koronejski zapori. Nemška oblika priimka Hren je Chron in iz tega izhaja italijanska oblika Coroneo (Smotlak, Sprehodi po Trstu, str. 156). 58_KRONIKA ¿010 MARIO ŠUŠTERŠIČ: JOSIP GORUP PL. SLAVINJSKI V TRSTU, 163-174 GOISITIFINSI exeutife anho scholastico Ht rt iri^Vt. A -r-^j ""■■'s f/iV-SJ' •cemimdanat, iEl