VESTNIK CELOVEC TOREK 11.APR)L 1989 Letnik XL!V. Štev.27(2450) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagertturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000din P. b. b. Spominska proslava Železna Kapla z okolico je v zadnji vojni prispevata žeto veliko žrtev za osvoboditev Avstrije in Koroške izpod Hitler-jeveganacifašizma. Ta mati kraj z okoti 4000 prebivalci je darovat t86 tjudi, ki so padti kot partizani v borbi, ati pa bili pomorjeni v gestapovskih taboriščih trziroma na svojih domačijah. Iz tega kraja pa so prihajali tudi odločni borci za svobodo, katerim se Zveza slovenskih partizanov vsako teto poktoni na posebni spominski svečanosti na kapelskem poko-patišču. 49 umorov v dunajski boinišnici Na Dunaju so odkrili največji kriminal v povojni zgodovini Avstrije. V bolnišnici Lainz so bolniške sestre z injekcijami insu-lina in drugimi smrtnono-snimi medikamenti umorile najmanj 49 starejših bolnikov, nekatere celo s silo. Policija je do včeraj aretirata štiri boiniške sestre, Letos sta za ZKP potožita venec na grob narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta Janez Wutte-Luc in Lipej Kotenik (slika levo), v spomin in opomin pa sta spregovorila Peter Kuhar in Janko Malle. Spored pa so popestrili tudi pevci domačega društva „Zarja" ter recitatorji Lojze Eržen, Franci Sadol-šek in Mari Doujak. Več na 2. strani našega lista. Nečastno mešetarjenje za mesto dežchicga gtavarja Med koroškim prebivalstvom se iz dneva v dan bolj utrjuje vtis, da gre koroškim deželnozborskim političnim strankam v pogajanjih za novo deželno vlado in za mesto deželnega glavarja v prvi vrsti za politične pozicije, stolčke in druge pomembne funkcije in šele v drugi vrsti za vsebinsko potitiko, ki naj bi imela pozitivne učinke za deželo in prebivalstvo. Način pogajanj in zavlačevanje odločitve je privedlo do tega, da ljudje že govorijo o politič- PREBERITE 2 Sindikalno srečanje Atpe-Jadran 3 Škofiška ..Edinost 'na preiomnici ) 4 Heute im Siovenski vestnik 4 Komentar ob brnški premieri: Osenčene sence 5 Koroška v zrcaiu 6 Vestnikov roman: Zadoiar čtovečnosti 7 Koncert miadih jazz-giasbenikov iz Ljubijane 8 SAK razočaral svoje navijače: te 0:0 proti Pliberku nem mešetarjenju in ponujanju funkcij po razprodajni ceni. ter (ta strankam, ki so v voiilncm boju obsojale vsakršno obtiko privilegiranosti zaradi partijskih knjižnic, ne verjamejo več. Zadnja pogajanja med ljudsko stranko in Haiderjevo svobodnjaško stranko so po izjavah obeh predsednikov strank prinesla,,veliko zbliža-nje v vsebinskem vprašanju politike"', ne pa odločitve, ali je OVP zares pripravljena podpreti Haiderja pri izvolit- V nizu literarnih nastopov, ki potekajo pod naslovom ,,Stavki oblikovani iz jezikov" sta pretekli petek pri Brezniku v Pliberku iz svojih del vi deželnega glavarja na prvi seji deželnega zbora 21. aprila 1989. Kljub temu je bolj verjetna koalicija med OVP in FPO - nekateri celo trdijo, da je že sklenjena - saj je sam predsednik OVP Scheucher v televizijskem intervjuju po seji strankinega vodstva izjavil, da je ,,baza bolj nagnjena k FPO". Socialisti pa so na izredni seji v soboto v Celovcu dali svoji pogajalski delegaciji še širše kompetence, kar verjetno pomeni, da tako FPO brala Gert Jonke in Gustav Januš. Njunim besedam je prisluhnilo razmeroma precej ljudi, vendar predstavnika občine, ki je bila soprireditelj kot tudi OVP lahko pričakujeta še boljšo ponudbo. Cena socialistov za tako ponudbo pa je brez dvoma ohranitev pozicije koroškega deželnega glavarja. Kolo pogajanj se bo zavrtelo spet danes, ko se bosta srečali delegaciji socialistov in svobodnjakov na čelu z Ambrozyjem in Haiderjem. Koroška bodočnost pa bo bolj jasna verjetno jutri, ko se bosta sestali delegaciji socialistične in ljudske stranke. večera, ni bilo. Prireditev je vodil mag. Eduard Blatnik, vodja Centra za izobraževanje odraslih, ki organizira serijo branj pisateljev. Bencin dražji tudi v Jugosiaviji! Kot v Avstriji, seje pre-tekii petek bencin podraži) tudi v Jugosiaviji. ^03 -c-r "svadni bencin je 4200 dinarjev, za super je treba piačati 4500 dinarjev, neosvinčeni bencin pa stane 47000 dinarjev. V Avstriji se je bencin podraži) za 40 grošev, tako da se cena super bencina spet biiža mej: 10 šitingov. v '-'tij, so ceno bencina 'e tretjič v tem )etn v Jugosiaviji pa četrtič. Vzrok za zvišanje cen je tečaj doiarja ter dražja nafta na svetovnem trgu. Prvi korak k osamosvojitvi znanstvenega inštituta V smislu sklepov UO in NO ZSO se je v ponedeljek 10. 4. 1989 konstituiral Slovenski inštitut za preučevanje prostora Alpe-Jadran. Za predsednika je bil izvoljen univerzitetni asistent dr. Vladimir Wakounig, za obdobje dokončnega konstituiranja inštituta je začasno prevzel posle tajnika raziskovalec trga in gospodarstva dr. Kurt Traar. Predsednik in tajnik Slovenskega inštituta za preučevanje prostora Alpe-Jadran imata nalogo, da v naslednjih tednih predstavita osnovne ideje novega inštituta vsem, ki želijo v njem sodelovati. Jonke in Januš v Piiberku Utrditev zavesti in opomin ndadini! Pos!edice enotnega trušča se niso jasne Predstavniki sindikatov i/ Slovenije, Hrvaške, Veneta. Furianije-Jutijske krajine, Štajerske in Koroške so se zbrati \ Beljaku in od četrtka do sobote razpravljati o možnostih skup nega boja zastopstev delovnih ljudi v prostoru Alpe-Jadran. predvsem pa je beseda tekla o „Evropi 1992", kot v bistvu skrajšano označujejo dejstvo, da naj bi bila leta 1992 sprejeta odločitev o tem, katere države bodo še dodatno članice Evropske skupnosti. Prav i/ tega vidika ima zasedanje sindikatov iz prostora Alpe-Jadran gotovo velik pomen, še posebej, če upoštevamo, da so se sestali zastopniki držav z različnimi družbenimi ureditvami Sindikati v prostoru Alpe-Jadran pa so zaskrbljeni predvsem zaradi poslabšanja položaja glede delovnih mest \ raznih strokah ter zaradi zaostritve položaja brezposelnih. Brezposelnost v državah Alpe-Jadran na splošno raste, še posebej pa so prizadeti mladi' in ženske. Dodaten problem pa je, da se je podaljšala tudi povprečna doba trajanja brezposelnosti . S tem je povezano tud i naraščanje siromaštva. In pra\ v tej zvezi postaja nevarnost negativnih socialnih posledic za življenjske in delovne pogoje delovnih ljudi ob skupnem tržišču v EGS še bolj občutna Tako npr. na Koroškem in \ Avstriji diskusija o negativnih posledicah za kmete in dela\ stvo ob vstopu Avstrije v ES ni utihnila, pa čeprav so sc socialni partnerji že odločili za to, da zaprosijo za sprejem v ES. Pa tudi referent na temo ..Mobilizacijska kampanja v Evropi", tajnik odbora za mednarodne stike v Avstrijski sindikalni zvezi ,Karl-Hein/ Nachtnebel, ni mogel mimo tega, da je kot zastopnik avstrijskega sindikata v Evropski sindikalni zvezi posvaril pred možnostjo, da bi konservativne politične sile (kakor npr. Thatcherina vlada) vplivale tudi na druge članice ES: to še posebej, ker ima Thatcherjeva vplivno besedo znotraj Evropske skupnosti. Kljub temu pa so zastopniki sindikatov Alpe-Jadran na posvetu sprejeli skupno resolucijo, v kateri je rečeno: „Od enotnega tržišča po letu 1992 pričakujemo nove impulze na vseh življenjskih in družbenih področjih ter za razvoj gospodarstva. Nobena dežela-članica DS Alpe-Jadran zato ne hi smela biti izključena iz udeležbe v enotnem tržišču Enotno tržišče ne sme voditi do zapiranja meja, temveč mora omogočati neoviran pretok ljudi, blaga in storitev, idej in kulturnih dosežkov, ter tudi podpirati sodelovanje med državami z različnimi družbenimi ureditvami." Očitno v zavesti, da bodo tudi sindikati teh držav morali imeti jasne koncepte obrambe pred novimi možnostmi pritiska na delavstvo, pa so se tudi dogovorili, da bo še meseca oktobra letos v Benečiji sestala posebna konferenca sindikatov, ki se bo ukvarjala s posledicami za delavstvo, ki bodo izvirale iz enotnega tržišča. Andrej Mohar ..Spominske proslave moramo prirejati tudi zato, da bo doraščajo&a mladina zvedela, kako draga je bila svoboda, v kateri danes živimo", je dejal Peter Kuhar v pozdravnem nagovoru udeležencem spominske svečanosti Zveze koroških partizanov na pokopališču v Železni Kapli, kjer se vsako leto poklonimo spominu na narodnega heroja Franca Pasterka-Lerjarta in vseh padlih soborcev in žrtev fašizma. Kuhar pa je nadaljeval: ..Svoboda pa ni samo mir in zatišje, svoboda je tudi pravica do različnosti, pravica do lastne kulture in ne nazadnje tudi pravica do dela. Zato je naša dolžnost, da se vsak čas borimo za naše pravice. Kot zgled pa nam naj služijo ti mladi ljudje, ki so bili zvesti svojim načelom tudi v najhujšem času." Glavni govorec na spominski proslavi dr. Janko Mahe pa je spregovoril o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dejal je, da občutek ogroženosti in vprašanja preživetja formuliramo vedno z dimenzijo slovenstva, ter da pri tem nekako reflektiramo na vplive, ki prihajajo od zunaj. V trenutku, ko jezikovno ločevanje pospešuje umik v kulturno omahovanje, se ta tendenca še krepi, namesto da bi miselna in čustvena razsežnost slovenstva na Koroškem vodila do povečane zavesti in do potrebnega kulturnega pluralizma med slovensko narodno skupnostjo. Janko Malle pa je tudi ugotovil, da je razsežnost slovenskega jezika v družbi kljub nekaterim obetavnim narodnostnim vzponom v zadnjem času neprestano nazadovala, to pa predvsem zaradi tega, ker ,;še.nismo v zadostni meri razumeli, da bi se bilo potrebno z jezikom in našo kulturo vred integrirati v tista podočja avstrijskega družbenega življenja, na katerih bi z bojem proti avstrijski nacionalni nevrozi začeli odpravljati naše lastno slovensko nevrotično razpoloženje." Razcep zavesti pa se zrcali tudi v tem, da se po eni strani sicer sklicujemo na demokratični potencial večinskega naroda, po drugi strani pa je vsaj del narodnega zastopstva pripravljen vnovčiti narodno zavest v poceni drobiž, ker bi se v imenu naroda rad sprehajal po dunajskem diplomatskem parketu. Iz te situacije pa je mogoče priti le, če se zavemo naših narodnih korenin, je nadalje razvijal Janko Malle in dejal: „Zato pa je potrebno, da ujamemo utrip neobremenjenega razmišljanja v smeri snovanja programa, ki naj nam vrne zdravo okolje, ki nas seznani z moderno tehnologijo, omogoči strokovnejši pristop do kulturnega dela, ohrani in dostojno predstavi kulturno dediščino, še posebej pa vlije ljudem zaupanje, da je kultura eden izmed temeljev vsakega naroda. Mislim na kulturo v ožjem smislu, ki jo je treba podpreti z gospodarsko osnovo njenega življenja, da bo dobila moralno, duhovno in materialno oporo v delovnih ljudeh našega prostora." Kulturni program spominske svečanosti so oblikovali pevski zbor „Zarje" iz Železne Kaple ter recitatorji Lojze Eržen, Franci Sadolšek in Mari Doujak. Andrej Mohar vodi!/nega/no sodelavca/sodelavko za opravtjanje organizacijskega deia Pogoji: Znanje obeh deželnih jezikov, organizacijske sposobnosti. Nudimo # stimulativno plačo po dogovoru w možnost nadaljnjega izobraževanja * možnost napredovanja w zanimivo delovno področje Nastop siužbe takoj po končanem razpisu. Ponudbe pošljite do 15. aprila pod šifro „Perspek-tivna služba" na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser StraBe 16, 9020Celovec/Klagenfurt. Interesenti/ke naj ob prijavi priložijo življenjepis in dokazila o izobrazbi. Vsi/e prijavljeni/e kandidati/ke bodo povabljeni/e na osebni razgovor. Govorn/ka Peter Kuhar... ... /r? danko Ma/te. s/M. Mo?iar KSŠŠ/D v temi DUNAJ. - Zaskrbljujoča poročila o slovenskem študentskem klubu - Slovenski vestnik je v preteklih tednih večkrat poročal o finančnih in drugih težavah največje manjšinske študentske organizacije - so bila več kot utemeljena: ker študentje niso mogli več poravnati stroškov za energijo za prostore svoje organizacije v Mondschein-gasse, jim je bil kratko malo izključen tok. Klubaši, ki so se v preteklem tednu večinoma šele vrnili na Dunaj z velikonočnih počitnic, so se na svojem prvem sestanku znašli v term ter se morali umakniti v najbližjo gostilno. Cenjenim bralcem in bralkam, ki bi radi kratkoročno pomagali naši študentski organizaciji na Dunaju, uredništvo sporoča bančno zvezo KSŠŠ/D. Da bo na Dunaju lahko spet kmalu posvetila luč (in morda še kaj), lahko darujete na klubski konto pri Postsparkasse; številka konta 1322.505, Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju. 28. sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju Na 28. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju, ki se bo začel v petek, 14. aprila 1989 ob 10. uri in bo trajal do četrtka, 20. aprila 1989, pričakujejo okrog 40.000 obiskovalcev. Letošnji sejem je za kupce iz Slovenije še bolj privlačen, ker je bil v zadnjem času liberaliziran uvoz in bo zato več ponudbe iz inozemstva, prav tako pa postaja vse bolj zanimiv tudi za kupce iz južnoko-roškega prostora. Razstavljala bo med drugim tudi Kmečka gospodarska zadruga iz Železne Kaple. Sejem bo nudil mednarodni in vsejugoslovanski pregled kmetijske in gozdarske mehanizacije, predstavil bo živilsko industrijo, ugoden pa bo tudi za nakup gospodinjske in stanovanske opreme ter za potrošniško blago. Sobota, 15. 4. bo posvečena lovstvu. Lovska zveza Slovenije bo organizirala predavanje o preprečevanju škode po divjadi v kmetijstvu in gozdarstvu, v hali A pa bo posebna lovska razstava. V soboto in nedeljo bodo prišli na svoj račun vsi, ki se zanimajo za nakup rabljene kmetijske in gozdarske mehanizacije. V ponedeljek pa bo strokovni posvet o selekciji in semenarstvu krompirja. V torek bo nove proizvode predstavila Mesna industrija Primorske, medtem ko bodo v sredo med drugim zastopniki Slovenije in Koroške podpisali meddržavni dogovor o smernicah skupne gojitve gamsov na območju Slovenije in Koroške. Zaključni dan pa bo posvečen kmečkemu turizmu in gozdarstvu. Tradiciona!ni sejem v We!su Tradicionalni sejem v Welsu (Welser Messe) bo letos od 15. do 23. aprila v tem zgornjeavstrijskem mestu. Kot sta na tiskovni konferenci v Celovcu poudarila predsednik sejma, komercialni svetnik Ernst Neuhauser in direktor sejma, dipl. trg. dr. Franz Prummer, bosta na letošnjem vigred-nem sejmu vključena tudi sejem za gastronomijo ter sejem gradbenega materiala. Koroška bo na sejmu sodelovala na področju gastronomije in turizma. Pričakujejo blizu 400.000 obiskovalcev. Sejem v Gornji Radgoni V Gornji Radgoni se je v petek končala največja specializirana sejemska prireditev v Jugoslaviji-sejem gradbeništva in gradbenih materialov 1989. Videti je bilo mogoče najsodobnejše dosežke s področja izrabe prostora in projektiranja, mehanizacijo in seveda orodje. Razstavljalo je več kot 400 podjetij iz Jugoslavije, sedmih evropskih držav in tudi iz Združenih držav Amerike. V programu jugoslovanskega gradbeniškega sejma je bilo tudi več strokovnih posvetovanj. Hkrati so slavnostno obeležili 100-letnico gradbenega strokovnega šolstva v Sloveniji Za šfe v//ne ob/skova/ce /n čas/ne gos/eje b;/a dvorana skora/ prema/nna. ŠkoBška,,Edinost" na prelomnici JOŽE ROVŠEK Brez velikega oznanjanja so si škofiški društveniki v zadnjih dveh letih uredili prijeten kulturni hram nad novo stavbo posojilnice. Pri projektiranju objekta so imeli pač srečno roko in si tako pridobili podstrešne prostore, kjer so si uredili malo dvorano s sto sedeži, društveno sobo, prostor za bife in sanitarije. Materialno sta jim pri tem v veliki meri pomagali zadruga in posojilnica, prostore pa so si s prostovoljnim delom uredili sami. Tako so si po dolgih letih spet ustvarili prostorske pogoje za kulturno delovanje. Ob tem čakanju pa je zla usoda storila svoje. Število društvenikov se je močno usulo; nekateri so pomrli, njihovi potomci so se oddaljili, skratka, narodna substanca se je krepko zmanjšala. Samo petje Slovencev v Škofičah ni rešilo. Škofiška zadruga je sicer med najmočnejšimi slovenskimi zadružnimi organizacijami na Koroškem, vendar v narodnem smislu ne predstavlja ustrezne opore in se nekako izneverja svojemu poreklu. V zadnjih letih budi upanje otroški vrtec, ki je poln, in kjer se ustvarja tudi nov odnos do sožitja med nemško in slovensko govorečimi. Čakanje na ureditev društvenih prostorov pa je zavleklo tudi praznovanje 80-letnice društva, saj je to staro že 82 let. V soboto se je v dvorani zbralo kakih sto obiskovalcev obeh narodnosti. Najprej so odprli razstavo slik domačega umetnika Hescha, ki pravi, da se kot umetnik tudi sam počuti manjšinec. Slike v akvarelu, olju in mešanih tehnikah izražajo njegov odnos do okolja, predvsem pa do narave, ki ga ponazarja z opozorilnimi linijami ali detajli. Sam imenuje svoje slike časovno kritične. Predsednica društva Magda Errenst je v svojem nagovoru ob kulturnem programu med drugim dejala: „Slovenci v Škofičah smo spoznali, daje petje, v katerega smo se večinoma doslej zatekali, premalo za kulturo in za to, da človek kot Slovenec v Škofičah dobi občutek enakovrednosti. Morda smo v preteklosti premalo razmišljali, kako bi naše težave in želje predstavili nemško govorečim v občini. Po drugi strani pa smo bili prizadeti, ker z njihove strani nismo čutili pripravljenosti za skupno kulturno ustvarjanje. Vendar mislim, da smo z delovanjem vrtca te pregraje zmanjšali, in da danes tudi marsikateri nemško govoreči občan misli drugače, in da se s tem odstranjujejo predsodki proti Slovencem..." Po pozdravnih pesmih domačega mešanega pevskega zbora so si poslušalci ob veznem tekstu, z dia- in glasbenimi posnetki osvežili spomin na preteklost društva. Ob tem je bilo omenjeno nekaj vedrih doživetij, pa tudi kalvarija izseljeništva v Hes- selberg. Izpostavljena so bila imena zaslužnejših in vodilnih društvenikov kot npr. Hanzija Aicholzerja, Toneta Umeka, Andreja Anderwa)da, Mira in Slavke Miškulnik, Lovra Kramerja-Janšeja, Korija Perča, Hermana Jagra in drugih. Od preteklih dejavnosti pa je bil govor o društveni knjižnici, igralski skupini, otroškem zboru, mešanem in moškem zboru pa o tamburaših. Torej kar bogata kulturna preteklost. Sam kulturni program sta začela Daniela in Mitja, ki sta s pesmijo v dialektu predstavila Škofiče. Z velikim odmevom je nastopil zbor Vaščan' pojo iz Zgornje vesce pri Bil-čovsu. Ne le dovršeno petje, pač pa tudi dobro izbran spored pesmi je ogrel obiskovalce. Kot se spodobi, je prireditev zaključil domači ansambel Trio Rož iz Škofič. Njihov program je bil raznolik, mednaroden in je segal od antifašistične pesmi o Jelki, preko ruske Ivuške do zabavne Marijane. Njihov nastop je označevala kvaliteta pevcev kot tudi instrumentalne spremljave. Škofiška 80-letnica pa je privabila tudi precej predstavnikov občine in slovenskega kulturnega in političnega življenja. Udeležil se je je župan Helmut Wrulich, ki je tudi pozdravil, podžupan Happe, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer, v imenu SPZ pa je spregovoril tudi njen predsednik Tomaž Ogris. Dan/e/a /n M/t/a sta pogumno zape/a He/, juhe/, to so gkt/fče. Z od//čno /nferprefac/jo /n /zborom sfar/h //udsk/b pesm/ so se obreza// Vaščan' pojo. Množičen pomor v boinišnici DUNAJ. Štiri bolniške sestre so pomorile najmanj 44 bolnikov v bolnišnici v Lainzu. Po prvih zaslišanjih so vse sestre priznale, da so z insulinskimi injekcijami in drugimi medikamenti in tudi s fizično silo povzročile smrt bolnikov, za katere ni bilo več upanja. Pri nekaterih bolnikih (vsi so bili stari med 75 in 85 let) pa je bil motiv tudi ta, da so bili „pre-več sitni", kot je to pri zaslišanju priznala ena izmed bolniških sester. Vodja dunajske policije je medtem izjavil, da je pričakovati še več aretacij, saj je krog osumljenih veliko večji kot je kazalo na začetku preiskave. Množični pomor v dunajski bolnišnici pa utegne imeti tudi politične posledice, sa je bilo že slišati več zahtev po odstopu pristojnega mestnega svetnika na Dunaju. Že sedaj pa je jasno, da je ta zločin največje kriminalno dejanje v povojni zgodovini Avstrije. Negativen odmev na Gorbačova WASHINGTON. V Združenih državah Amerike menijo, da je izjava sovjetskega voditelja Mihai-la Gorbačova, da bo Sovjetska zveza prenehala proizvajati uran, propagandna poteza. Predstavnik Bele hiše je dejal, da bo Sovjetska zveza, četudi se odloči za tako potezo, sposobna proizvajati jedrsko orožje. Ta Gorbačovova izjava torej po mnenju Bele hiše ne bo omejila sovjetskega jedrskega programa. Revščina v združenih državah WASHINGTON. Ameriški parlament v posebni zeleni knjigi kritično ocenjuje socialnopolitično zapuščino Reaganovega vladnega obdobja. V času med leti 1973 in 1987 je pov-) Bodo Jugosiaviji odpisaii de! doiga? WASHINGTON. Jugoslavija utegne biti med tistimi državami, ki bodo vključene v najnovejši načrt odpisa dela dolga tujini. O tem so minuli teden govorili na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, pa tudi na pogovorih, ki jih je imela delegacija Zveznega izvršnega sveta in Narodne banke Jugoslavije v New Yorku. prečni dohodek dvajsetih odstotkov najbolj revnih državljanov ZDA padel za 11 odstotkov. V istem obdobju pa se je povprečni dohodek enako velike skupine iz premožnih slojev prebivalstva dvignil za 24 odstotkov. Število uradno registriranih siromakov seje v omenjenem času zvišalo z 21,6 na 30,4 milijonov ljudi. Bivši predsednik Reagan je v osmih letih svoje vlade po eni strani izvedel program črtanja socialnih izdatkov, po drugi pa program črtanja večine davkov na kapital in posest. Do napovedane gospodarske rasti v ZDA kljub temu ni prišlo. Nasprotno. Veliki zunanjetrgovinski deficiti so iz največjega upnika sveta napravili največjega dolžnika. ZDA so dolžne nad 220 milijard dolarjev. Nesreča jedrske podmornice MOSKVA/OSLO. V nesreči sovjetske jedrske podmornice, ki je v petek potonila blizu norveške obale, je izgubilo življenje najmanj 42 članov posadke. Po ocenah norveških strokovnjakov do onesnaženja ne more priti, ker leži jedrska podmornica okrog 2000 metrov globoko na dnu morja. Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je o nesreči obvestil norveško vlado in poudaril, da so bili reaktorji na podmornici izključeni in da je „možnost onesnaženja zanemarljiva". Enako sporočilo je Gorbačov poslav tudi predsedniku ZDA Georgu Bushu ter britanski premierki Thatcherjevi, s katero se je srečal tik pred nesrečo. 16 mrtvih pri nemirih v Gruziji TBILISI. V glavnem mestu sovjetske republike Gruzije je v soboto prišlo do težkih nemirov, v katerih sta posredovali policija in vojska. Demonstracije seje po informacijah časopisa „Molidej Grusii" udeležilo več kot 200.000 ljudi, vzklikali pa so gesla z zahtevami po večji samostojnosti te sovjetske republike. Po neuradnih poročilih je v neredih izgubilo življenje 16 oseb, sto pa je bilo ranjenih. HEUTE Die Seite fiir unsere deutschsprachigen Leser/innen AIpen-Adria: Gewerkschafter zum Thema „Europa 1992" Gewerkschafter des Alpen-Adria-Raumes trafen einander vergangene Woche in Warmbad Villach zu einem intensiven Meinungs- und Er-fahrungsaustausch, wobei die Reaktionen der Gewerk-schaften auf die Situation, die nach 1992 entstehen konnte, beraten wurden. In diesem Zusammenhang steilten die Gewerkschafter fest, daB die Auswirkungen des „Europa 1992" auf die Arbeits- und Lebensbedingungen der ar-beitenden Bevolkerung noch nicht zur Ganze absehbar sind, auBerten zum Teit aber auch groBe Besorgnis, ob-wohi sich alle fiir eine starke-re Integration der einzetnen Lander in den europaischen Markt aussprachen. GroBe Besorgnis liber die Entwickiung spricht auch aus der gemeinsamen Resolu-tion. So wird die Verschar-fung der Lage fiir die Arbeits-iosen bekiagt und der drama-tische Anstieg der Langzeit-arbeitsiosigkeit festgestetit. AuBerdem konnten die un-ternehmerfreundiichen Ten-denzen, deren Folge die Deregulierung und Aufsplit-terung des Arbeitsmarktes sind, im Rahmen der Vollen-dung des Binnenmarktes in der EG zu einer Verschlech-terung der Lebens- und Ar-beitsbedingungen, sowie zu einem nicht zu toierierenden AIpen-Adria-VeranstaRungskatender Dem Bemuhen, Impuise zu setzen, um die Menschen einander naherzubringen und eine BewuBtseinsfindung auf breitester Ebene fiir den gro-Ben gemeinsamen Lebens-raum innerhatb der ARGE Alpen-Adria zu verstarken, Rechnung tragend, kundigte Landeshauptmann Dr. Peter Ambrozy im November des Vorjahres anlaBlich der Sit-zung der Regierungschefs Slowenisch in S!owenien WnHen Sie !hrem Kind die Miigiichkeit geben, die siowenisehe Sprache grundlicher zu eriernen? Die Sprachferien in Novo mesto (S)owenien) vom !6. Juti bis 5. August 1989 fiir Kinder von 10 bis 14 Jahren sind die beste Gele-genheit dazu. Der dreiwd-ehigc Spraebkurs, erar-beitet von hervorragenden Fachleuten, kostet 3.300 Sehiiling (inkiusive Fahrt-kosten, voiic Verpflegung und Unterkunft, sowic Be-treuung, Ausllugsfahrten usw ). Falis Sie Interesse haben. wenden Sie sich te-iefonisch oder schrifttich an den Chrisflichen Kul turverhand/Krščanska kulturna zveza in Klagen-furt/telovec, Viktringer Ring 26. Telefon 0463/51-62-43. dieser Arbeitsgemeinschaft in Venedig die Bereitschaft seitens des Landes Karnten an, versuchsweise einen gemeinsamen Veranstaltungs-kalenderherauszugeben. Die Kuiturkommission begriiBte diese Initiative. Mit Beginn des Monats April 1989 ist es nun soweit: 220 Zeitungen, Zeitschriften, Rundfunk-, TV-Stationen und Pressedienste innerhalb des Alpen-Adria-Raumes erhalten nun monatlich den Veranstaltungskalender, wo-bei die Herausgabe in den fiinf Alpen-Adria-Sprachen erfolgt. Die Zusammenstel-lungen werden von den jewei-ligen Kulturabteilungen be-. sorgt. sozialen Dumping fiihren. Auch sehen die Gewerk-schafter des Alpen-Adria-Raumes die Gefahr eines un-zureichenden Schutzes der Konsumenten. Darum wol-len sie noch heuer bei einer Tagung in Venetien iiber mogliche gemeinsame KampfmaBnahmen beraten. Scharfe Kritik der Griinen „Seit der Landtagswahl geht es den Landtagsparteien SPO FPO und OVP eigent-lich nur um ein Thema, nam-lich Postenschacher", kriti-siert der Landesgeschaftsfiih-rer der Griinen Alternative, Budai. Obwohl vor den Wahlen von FPO und OVP dieses Thema vehement an den Pranger gestellt worden sei, habe die SPO mit ihrem Slogan „Es geht um den Landeshauptmann" die Wahlerin-nen und Wahler noch am we-nigsten hinter das Licht ge-fiihrt, heiBt es in einer Aus-sendung der Griinen Presse-dienstes. Diese Landtagswahl habe hinreichend bewiesen, wie reformbediirftig das Karnt-ner Landtagswahlrecht sei. Die Landtagsparteien hatten das, von ihnen seit 1979 zu-gunsten der GroBparteien ge-anderte Wahlrecht - welches sie sich selbst zuzuschreiben haben - zu akzeptieren und nicht mittels Postenschacher den Wahlerwillen zu beugen. A!pen-Adria-Wirtepartnerschaft In Egg am Faaker See/ Brdoob Baškemjezeru wurde am vergangenen Donnerstag im Rahmen eines Festabend die bisher zwischen dem Karntner Gasthof Tschebull und der Friaule Trattoria „Da Toni" bestehende Alpen-Adria-Wirtepartnerschaft um einen weiteren, sloweni-schen Partner erweitert und offiziell prasentiert. Es han-delt sich um den Wirt des Restaurants „Klub" in Ljubljana, Marjan Miklič, der-vom Konzept seiner Kiiche her -die optimale Erganzung zu Friaul und Karnten darstellt. !m Rahmen des Festaktes, an welchem auch der Karntner Landeshauptmann Dr. Peter Ambrozy, Landesfrem-denverkehrsreferent LHStv. Dkfm. HaraldScheucherund der Regierungschef von Friaul Dr. Biasutti teilnah-men, wurde von den drei Alpen-Adria-Wirten versichert, daB auch sie sich fiir die Drei-lander-01ympiade 1988 ein-setzen wollen. Ferner planen sie ein Adria-Symposium. Besonders geehrt wurde an diesem Abend der osterrei-chische Generalkonsul in Ljubljana, Dr. Anton Kern, der einen groBen Anteil an der Verwirklichung des slo-wenischen Teiles der Alpen-Adria-Wirtepartnerschaft hat. Freizeit-Messe vom 19. bis 23. Aprii in Kiagenfurt Die Freizeit-Messe, die in der Zeit vom 19. bis 23. April 1989 auf dem Messegelande in Kiagenfurt abgehalten wird, zahlt mehr Aussteller als jemals zuvor und benotigt auch mehr Flache. Ebenso ist das Tagungs- und Veranstal-tungsprogramm umfangrei-cher. Schwerpunkte der Freizeit- Messe sind der ..Karntner Automobil- und Zweiradsa-lon", alles, was fiir den „Hau-selbauer" und den „Do it yourself-Bereich ' angeboten wird und natiirlich die aktive und sinnvolle Freizeitgestal-tung. Die Vortragsveranstaltun-gen dienen der Information und Weiterbildung ebenso wie der Motivation der Besu-cher. Unter anderem findet die Jahrestagung der Berufs-gruppe der Karntner Cam-pingplatzbesitzer statt. der Redewettbewerb der Lan-dessektion Karnten der Osterreichischen Liga der Vereintcn Nationcn und es tritt eine Folkloregruppe aus Bolivien auf. Tr/o Ter/ep je predstav/'/ s/o venske //'udske pesm/, prep/etene z a/psk/m/, panonsk/m/ /n sredozem-sk/m/ e/emen//. Mnopo//kos/ g/asb/7 je otroke navdoš/-/a. Zvočnost pokrajin Nima samo „vsaka vas svoj glas", tudi vsaka pokrajina ima svoja glasbila in svojo zvočnost. S kakšnimi glasbili so nekdaj igrali Slovenci od Kanalske doline do Prekmurja, od Bele Krajine do Koroške, nam je v nedeljo na dveh prireditvah v Šentjakobu približal Trio Terlep iz Ljubljane. Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba je popoldanski nastop Tria Terlep priredilo za otroke, zvečer pa je bil koncert za odrasle. Obakrat so nastopajoče pozdravili domačini, popoldne so pozdravno pesem zapeli vsi poslušalci, zvečer pa so nastopili šolarji glasbene šole iz Šentjakoba. Otroke so očarali rogovi, školjke, žvegle, drumlce, violinske citre, presenetili so jih zvoki pojoče žage, gula in dude. Navdušeni pa so bili predvsem, če so z zvonci, lesenimi žlicami, kamenčki in drugimi pripomočki lahko spremljali Trio Terlep. Nič manj navdušeni niso bili odrasli, ki so lahko sledili večurnemu glasbenemu potovanju po slovenskih pokrajinah, na katerem so srečali vesele, otožne in drugačne slovenske ljudske pestiti, ki jih je prej že malokdo slišal. Svoje pesmi je Trio Terlep posnel že na treh gramofonskih ploščah, kmalu se bodo lotili še koledniških in božičnih pesmi. Osenčenje senc JOŽE ROl/gEK Dober teden je minil od brnške premiere Senc. Predstava odmeva med gledalci, med kulturniki je ocenjena za izreden gledališki dogodek amaterske skupine. Takšni dosežki se v našem kulturnem življenju pojavljajo žal preredko. Na glasbenem področju šentjakobski koncert Ponižani in razžaljeni, nekaj odličnih nastopov učencev glasbene šole, pri lutkarjih spodbudne predstave Šmihel-čanov, pa Tolmun in Sence. Ostala naša kultura poteka nekje v mejah kulturnega povprečja z vzponi in padci posameznih skupin. Lahko bi jo označili za kulturo preživetja. V čem je skrivnost uspeha brnške predstave? Aktualna je, včasih brezobzirna in drzna. Gledalce ne boža, jim ne dovoljuje pomilovanja in razneženja ob samozadovoljstvu in samozadostnosti. Izpoved - odpadništvo, izdajstvo, zvestoba narodu - je brezkompromisna, nepomi-lujoča. To je teater za dana- šnjega človeka, ki ga prepogosto ocenjujemo za včerajšnjega, za Slovenca na Koroškem in tistega središčnega. Režiser Militarov in igralci so točno vedeli, kaj hočejo. Temu so podredili vse: tekst, sceno, kostume, glasbo, luč, rekvizite, igro, prostor, jezik. Vse je iz enega kosa, se dopolnjuje, soglaša. Linija je trdna, grajena na principu klasične odrske predstave. Brez kakih ekskurzov, kajti ti bi predstavi le škodovali. Identifikacija igralcev z vlogami, z njihovim karakterjem je optimalna, predstava je bila njihova ob nastajanju, ob uprizoritvi in tudi za naprej. Ob njej so rasli, se deloma tudi preoblikovali. Je to vse, kar so dosegli? Bodo zmogli storiti še kak korak dalje. Se bo njihova senca spet podaljšala? Pretesna navezanost na enega režiserja je lahko tudi nevarna. Bo Peter ob tej množici režij zdržal v nedogled? Zdaj je čas, zadnji čas, da razmišljamo tudi o kadrih. Seveda pa si o tem ne morejo in ne smejo beliti glave samo Brnčani. Za kulturno politiko naj skrbita predvsem obe osrednji kulturni organizaciji. To je njun pravi „servis" kulturnim društvom. Med koroškimi Slovenci je že kar nekaj strokovnega kadra. Kar tri teatrologe poznam, od katerih pa nimamo kaj več kot akademsko teoretiziranje. Režiserjev pa ni, oziroma jih je premalo. Eden nam je ušel na Dunaj, drugi se zapirajo vase in zgolj v svoja društva, nekateri so med seboj ljubosumni, vsi pa nepovezani. Tudi z drugimi gledališčnimi kadri je podobno. Kje so scenografi, kostumografi, koreografi, lučkarji...? To pa stvar zasenčuje! Naj zaključim z Brnčani. Lipa, ogenj, sence, zastava (ki jo pljujejo), mlaj, sekira, zemlja, ljubezen in sovraštvo, zvestoba in odpadništvo, pa slepec, ki vidi preveč. Nanj še ni padla senca. S pesmijo in piesom v pomiad... Celovec vabi na strokovni sejem ,,Prosti čas 89" CELOVEC. - Letošnji sejem „Prosti čas", ki ga prireja celovška sejemska družba na razstavišču v Celovcu od 19. do 23. aprila, bo omogočil tako širok vpogled v proizvodnjo kot še nikoli: razstavni prostor je večji, pa tudi število udeležencev je poraslo. Težišče letošnjega sejma bo koroški avtomobilski in kolesarski salon, posebno privlačnost pa si pričakujejo tudi od razstave „vse za gradnjo hiše" in od ponudbe za vse tiste, ki dela v hiši opravljajo sami. Poleg tega pa bodo razstavljali tudi starine umetniške vrednosti, predvsem pa široko paleto proizvodov za šport in prosti čas. Sejem „Prosti čas 89" bo nudil vsakomur nekaj in priporoča obisk kar celim družinam, saj je ponudba taka, da zadosti potrebam vseh, od otroka do pradeda. Smog a!arm je opravičilo... CELOVEC. - Zvezno ministrstvo za pouk je v okrožnici vsem šolam razposlalo besedilo zakona o smog alarmu in opozorilo na to, da paragraf 10 omenjenega zakona predvideva, da učenci v primeru 1. in 2. stopnje alarma lahko upravičeno izostanejo od pouka. Deželni šolski svet je s posebno okrožnico o tej odredbi še enkrat obvestil vse šole. S tem je izpolnil svojo nalogo, ki mu jo nalaga zvezno ministrstvo, hkrati pa je tudi izrazil obžalovanje, da mnogi starši o teh zakonskih določilih očitno niso bili v zadostni meri obveščeni. Prav zaradi tega se je v zadnjem času namreč razvnela širša razprava, ki pa je bo po teh uradnih informacijah zdaj zagotovo konec. Konec pa bo tudi razburjanja mnogih staršev. Kdo dobi vodo? ŠENTJAKOB. - Kot smo že poročali, so ob vrtanju Karavanškega predora naleteli tudi na veliko žilo pitne vode, ki jo hočejo zdaj koristiti. Toda ob vprašanju, katera občina jo je upravičena črpati, se je vnela razprava. Medtem občina Šentjakob, kamor sodi predel nahajališča vode, zahteva, da ji mora pripasti dovoljenje za koriščenje. Toda za ta vir se zanima tudi Vrba. Argument Šentja-kobčanov pa je tehten: zaradi gradbenih del so se nekateri viri občinske vode količinsko zmanjšali. Tako bi bila voda iz predora le nadomestek zanje. Kaj bo z vodo, ki zdaj teče neizkoriščena v Bistriški potok, še ni znano, strokovnjaki pa zatrjujejo, da bi bilo treba vodo pred uporabo še prečistiti, saj trenutno vsebuje žveplo. ŽELEZNA KAPLA/PLI-BERK/BILČOVS. - Lovski zbor iz Železne Kaple (na sliki) se je s plesno prireditvijo v hiši srečanja in prijateljstva, v hotelu Obir, zavrtel v pomlad. Ob poskočnih zvokih ansambla Toneta Žagarja in pesmih domačega lovskega zbora se je številno občinstvo izredno dobro zabavalo in se poskusilo tudi v srečolovu. Storilec znan GLOBASNICA. - Požigalec, ki je v noči s četrtka na petek zakrivil požar v Podjuni - pogorela je kmetija 25-let-nega Valentina Wolbla -, je v zaporu: pek Werner Pečnik iz Podjune je priznal, da je kriv za požar, ki je terjal 2 milijona šilingov škode. V zagovor je Pečnik dejal, da je bil pijan in daje „bil hlev tako že star". Zavarujte se pred k!opi! CELOVEC. - Čeprav se je lani tudi na Koroškem več ljudi kot še leta poprej cepilo proti klopom, pa so sledovi te bolezni še vedno občutni: lani je na Koroškem za FSME-boleznijo zbolelo 51 ljudi, to je skoraj četrtina vseh obolelih v Avstriji. Zato zdaj z velikimi plakati pozivajo, naj bi se poslužili cepljenja proti klopom. Gotovo bi bilo priporočljivo, če bi zdravstveni uradi v sodelovanju s socialnimi zavarovalnicami ponudili brezplačno cepljenje. 180 šilingov za eno injekcijo je pač za marsikoga preveč... Slab rekord... CELOVEC. - Žalosten in zaskrbljujoč rekord sporočajo koroški policaji in žan-darji: samo meseca marca so namreč kar 200 voznikom odvzeli vozniško dovoljenje, ker so vozili pijani. Prav tako pa so marca kar 5000-krat zabliskale radarske naprave: 1555 dirkačev so prijavili oblastem, 3586 pa jih je moralo plačati kazen na licu mesta. Uspel pa je tudi pomladni koncert Društva godba na pihala Šmihel v Schwarz!ovi dvorani. Kot gostje so nastopili člani godbe na pihala Prevalje ter ansambel igralcev blokflavte pliberške glavne šole. Mnogo ljudi pa je prišlo tudi v Bilčovsu na koncert „Naša vigred" SPD Bilke, na katerem so nastopili domači otroški, mešani in moški zbor ter instrumentalna skupina iz Plešerke, v kateri pa sodelujeta tudi dva Bilčovščana. CELOVEC. - Koroška delavska zbornica je v zadnjih petih letih nudila kar 500.000-krat strokovno pomoč, podporo ali pa je za svoje člane izdelala strokovna mnenja. To je na zadnji seji sporočil njen predsednik Josef Ouantschnig. Pravtako se je v zadnjih petih letih poslužilo poklicnosvetoval-ne službe delavske zbornice kar 60.000 ljudi, kar je za BRDO OB BAŠKEM JEZERU. Partnerstvo med gostilničarji koroške gostilne Tschebull na Brdu in furlansko „Trattoria Da Toni" se je v četrtek zvečer razširilo v smislu pravega sodelovanja na vseh področjih v prostoru Alpe-Jadran tudi na Slovenijo. V okviru prave alpe-jadranske večerje v gostilni Tschebull se je javnosti predstavil slovenski partner Marjan Miklič, vodja znane ljubljanske restavracije „Klub". Na uspelem večeru, katerega so se udeležili tudi koroški deželni glavar dr. Ambrozy, njegov namestnik dipl. trg. Scheucher, furlanski predsednik dr. Biasutti in drugi vidni predstavniki iz vseh treh dežel, je nova trojica najavila, da bo podprla kandidaturo Koroške, Slovenije in Furlanije za zimske Informacija o novih davkih CELOVEC. - Koroška trgovska zbornica je izdala informacijsko brošuro „ Važni davčni podatki 89", ki nudi pregled stanja z raznih davčnih področij. Tako se lahko informirate o posebnih izdatkih, pavšalih za vožnjo na delo, možnostih odpisovanja, o potnih stroških, splošnih stroških in davku za avto! mobile. Brošuro je mogoče naročiti pri trgovski zbornici, telefon (0463) 5868/405. Prejmete jo brezplačno. Dober zaključek ŠMARJETA v R. - Šmarješka občina je zadovoljna s pozitivnim zaključkom leta 1988: v letnem obračunu za lansko leto je občini namreč preostalo 1,5 milijona šilingov. Seveda je tudi na šmarješko občinsko blagajno pozitivno vplivalo, daje bila letošnja zima mila in da so si torej prihranili precej izdatkov za pluženje snega. Pozitivno pa se je razvijalo tudi gospodarstvo v občini - predvsem turizem -, tako je občina tudi pri tej postavki presegla načrtovane dohodke. Dozidava in rezidava ljudske šole v marjeti pa poteka po načrtih, tako da tudi stroški še niso narasli. Del dobička iz leta 1988 pa bodo porabili za nakup potrebne opreme za šolske prostore. 500.000 nasvetov v petih letih Partnerstvo gostilničarjev v prostoru Alpe-Jadran skoraj polovico več kot v prejšnjem petletju. Ti pokazatelji pa so tudi izraz naraščajočih težav koroškega gospodarstva oziroma stalno slabše situacije delavstva. Na občnem zboru pa so tudi ostro kritizirali zahtevo FPO po odpravi obveznega članstva v delavski zbornici. „To bi pomenilo korak v čase nacistične diktature", je dejal eden izmed odbornikov. olimpijske igre 1998, ter da nameravajo prirediti pose-bem simpozij o Jadranu. Poleg predsednikov vlad Slovenije, Furlanije in Koroške je bil odlikovan avstrijski konzul v Ljubljani dr. Anton Kern. V utemeljitvi je bilo rečeno, da ima velike velike zasluge za uresničitev slovenskega dela partnerstva gostilničarjev Alpe-Jadran, saj je navezal prve stike z novim članom trojice. Novo kopališče SEKIRA.-Občinski svet v Otoku ob Vrbskem jezeru je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo v Sekiri obnovili občinsko kopališče. S tem bodo uresničili že dolgoletno željo, obnovo kopališča pa hočejo zaključiti že pred letošnjo sezono. Zanimivosti iz dunajske Europaveriag: Refleksije sodobnih problemov za/ož6a EMropaver/ag ye z/ianrr po ;cw, Jo pogo-s/o o^yov//o JrMŽ6cr:o/:rJ:č/io groj/vo Jowoč//: or/oryc^ /o oo;co;/A:ov. Vo/cro/ /rrcJ.s/ar7yr/wo /r;