iiiiMiiii | Posam. štev. Din 1*—, jj | četrtkova in sobotna I I številka Din 1.50 I izhaja vsak dan, ra7.ven |i |e= nedelj in praznikov, ob 18. uri z 1~ ‘S c?a*UiTlom naslednjega dne. Stane =2, [S mesečno po po^ti D 12*50, za in o- ==3 g zemstvo D 20 50, dostavljen na dom sl =~ Din 14'—-, na i zkaznice Din 12*50. 11 S 9 1 »iWAR0!)Wi LIST** (četrtkova štev. S ,,Tabora") se naroča kot tednik !|| g: in stane mesečno 2 Din, četrt- ~~ g letno 6 Din, polletno 12 Din, =a =| «=•-= celoletno 22'50 Din -.-g^ s| || N*ro£nina se plačuje v naprej, =| ^>WlWlllilllllllllll!lll||||||l!|||l!llll!||||i||lll||||Hllllllllli ^laB^BamaaaSačBa v go^ai:^ w on|i W |% 0VARODMI' LIST) jj Posam. štev. Din 1*—, g četrtkova in sobotna | 1 številka Din 1*50 1 ^ UREDNIŠTVO wTobora“ in „Na-EE: rodnega lista" je v Mariboru, Jur« • £= čičeva ulica 4, I. nadstropje. — fff Telefon interurbair štev. 276. —* gr= =x= Rokopisi *e ne vračajo. ==» UPRAVA je v Jurčičevi ul. št. 4, pritličje desno. — Telefon St« 24-SHS T>or*tnO"ček- račun xn „Tqboru 11.787, za „NaroJni list- 12*853. 2= Na naročila brez denarja M no S j=j ozira« Inscratne cene po dogovoru* Leto: IV (II). Maribor, četrtek 10. maja 1923. Stev: 105 (19). s* Klerikalni volk Je me-njal dlako, čudi pa ne! Maribor, 9. maja. ^aiies, ko sc naši klerikalci naenkrat df!a;o veliko Jugoslovane, dasi so še P'&d ledui na najbesnejši način psovali ^)1 otslco srbsko pleme in pljuvali na nje-E°v0 ',Ufc in čast, ne bo odveč, ako pogledamo nekoliko nazaj v politično zgodo-. "lj 2ar'njega desetletja. Klerikalcem vedno neprijetno, ako jih spomnimo Case °b izbruhu svetovne vojne, iri S 011 kufiko lahkoto se zvijejo preko teh oa-K trditvo, da so bili oni ravno tako dob Ues ri Jugosloveni kakor oni, ki še da-ne morejo pozabiti habsburškega iri ^r^anl®kega petolizništva naših kle- ,ni® matadorjev. Pa ne le da so bili ni^n' slugani habsburške dinastije, Zg,fo |. er je bila katoliška, oni so tudi kar; našo avn°st z derviško besnostjo ovajali Ral 0lll*a<*'n<:>’ ^ 3e takrat visoko dvi-in S I>rapor ujedinjenja Srbov, Hrvatov °vencev v eno edinstveno državo. I9lfre(* mGn°3* »Straža« od 10. julija ‘ ^ n joj čitarii: Slovencev in' Hrvatov V! švo- 1 Narodnimi nasprotniki in nove raz- re na Balkanu, osobito v Srbiji, bo vzrok a ’ ‘la je danes nekaj .jugoslovenske vpp3^116.’ ne ve, °sWa enja, tako da je jedro všega P°P°^rlOTna avstrijsko iri 36 Pravi: V teh mera' 1)1 dal Vang^o Srn° da se mora jugoslo-In p j. ,^Pra^airije rešiti v mejah' prava so nj0j' kulturnih idej. Meje prava pa Pr&vih ^k^rške monarhije, meje gkGga 'burnih idej pa načela krščari-jali ^,^et0vM®ga n oziranja. . — Vj;CTna], °rn° katoliški Jugosloveni 5sloVj,w v m' P°tefirovali za rešitev jugo- I9l_j' '‘Straža« je piisala dfle 27. julija ,Ce] r n^tfcn ' ^Vs^r^’a stoji v tenT važnem' tre- Presvitl a' °r e° m°^ Sirai” SvoiJega arkada0? ce®arJa lrt davite avstrijske 1,,Rodo * ^a^Cr' ^ro®aT1110 mirniim fircem države’ Tudi mi Slovenci iri lrvati, čeprav po jeziku iri krvi sorod- ni Sr|v 7 ‘ 1 m Kj žiru SiCmU !,arodu’ He delaiT10 v tem o Žal-, ,110Jene 5zj’cme- Kdor žali Avstrijo, harn ^ Katoli5ko Ka5e prepričanje »trii Hf iaga 2vcstoho do cesarja in' Av-bj]; C’ ’n vslc(l tega hiti trenutek nismo v^Wru» kaj je naša dolžnost, protj o^a !t1 n^efi ccsar ne nastopata so ni' • ,( rn’ ^er E‘° Slovani, ampak ker n 'Sovi’a*ni^i* Ne gre se torej za 80vrnv°-i ^'OVaT10rr,1> ampak za boj proti ali Nemec^ako^3' ^ U*vkf\ Slovan * ako 3° naa sovražnik, potem Položaj v Beogradu. Rekonstrukcije vlade fie Ho. — Radikalci tiočejo kupiti klerikalce' z ministrskim stolčkom. — Parlament sklican za pondeljek. Beograd, 9. maja. (Izv.) V radikal- ponujajo radikalci ta mesta slovenskim nih krogih se zatrjuje, da bodo radikalci klerikalcem1. kandidirali za predsednika narodne Beograd, 9. maja. (Tzv.) Na dana-fikupščirie ministra ver Ljubo Jovanovi- šnjem'sestanku med Pašičem !n začasnim ca, na njegovo mesto kot minister ver pa predsednikom narodne skupščine dr. Pe-stopi glavni tajnik radikalno stranke lešem’ je bilo dogovorjeno, da bo fkliea-Voja Janjič. Rekonstrukcija vlade šene na narodna skupščina, če ne pride do bo izvršila. K zasedbi pridejo samo iz- novih komplikacij, v pondeljek dne 14. prazrijena mesta ministra za trgovino maja, najkasneje pa v torek dno li). ma-in industrijo ter ministra za poljedelstvo, ja t. 1 * Kakor so zatrjuje v poučenih krogih, / Pred odpovedjo dolarskega posopa. Blerova skupina ril izpolnila obv MsuoStl. Beograd, 9. maja (Izv.) Glasom povedati ter drugod iskati posojila. Fi-pogodbe glede dolarskega posojila se je nančni minister je izjavil novinarjem, Blerova skupina obvezala, da vplača šo do je bil Blorovi skupini dan "ok do v minulem letu prvi obrok v znesku 25 konca maja, da plača ves zaostanek ter milijonov dolarjev. Vendar pa tega ni da se jasno izjavi, ali namerava izvršiti storila ter izplačala samo 15 milijonov, prevzete obveznosti ali ne. Vlada doslej dočim' je plačilo ostanka stalno odlašala, še ni sprejela nikakega odgovora. Na no-Tudi glede zgradbe jadranske žolcznico beri način pa vlada ne bo podaljšala do-dosloj ni podvzela ničesar, dasi bi bila voljenega roka, vendar pa tudi pogod-morala že pričeti s pripravljalnimi deli. be ne more prej odpovedati, dokler ne Radi tega namerava vlada pogodbo od- sprejme odgovora Blerove skupine. Tudi Anglija odklanja nemške ponudbe. Lon dori, 8. maja. (Izv.) Kabinet še nemška nota naslovljena na vse aliirane ni dokončal redakcije odgovora na nem- velesile in da bi bilo najpametnejše, ako ško noto. Mogoče je, da bo še enkrat pre- bi angleška vlada odgovorila skupaj s gledal celo besedilo ter ga podvrgel §e francosko, belgijsko in italijansko. Po nekaterim spremembam. Odgovor, ki bo njegovem mnenju bi ne bilo posebnih v prihodnjih dneh izročen1 nemški vla- zaprek, da bi se sestavil enoten odgovor, di, popolnoma odklanja nemške predlo- pri čemur bi fee dalo Franciji iu Belgiji ge ter svetu jo nemški vladi, da stavi proste roke, da posebej odgovorita v za-boljše ponudbe. devah, ki se tič-io zasedbe p murskega t o n d o ri, 8. maja. V Spodnji zbornici ozemlja, je izjavil kancler Baldwiri, da' je bila jicrr""' Pleveljskl procel. ^ Kruppov proces. Sar i j e, V o, 9. ma ja: (Izv.) Vcora j Je Francosko vojaško sodišče v Verdenu pričel prid tukajSriiiul vojaškim sedi. 3«, Pa več ko dveurni razpravi izreklo ščem proces zoper 59 obtožencev, vojakov! obisodbo v Kruppovem procesu, ki se 48. pešpolka, ki so obtoženi, da 'so dne Klasi na 15 let ječe in 100 milijonov mark 23. aprila 1922 v Plevi ju povzročili vo- fflobe, Kruppa, ki pri razglasitvi obsod- jaško pobntio ter silili tudi svoje, tovariše, da zapuste vojašnico tor še povrne^ jo domov na Hrvatsfco. Prečkava je dognala, da niso bili v -v°zi s kakimi pro-tidržavnimi elemejiti1, temveč so z listnega nagiba ‘iotsli zapr.stiti gnrriizijo ter oditi domov. Na danažnji razpravi jel bilo zaslišanih 25 ohtožerieev, ki so iz ja- . . v . vili, da so na prigovarjanje kolovodij Netile je na tozadevno vprašanje iz- zapustili z orožjem v roki vojašnico, ker I8.''11 I ?P°d.n]i zbormet da n.ma nobe- že dalje časa niso prejeli od doma nika- nih oficijelnih poročil o kakem zbhžanju be ni bil prisoten', je o'tem obvestil ti je-gov zagovornik. Zagovorniki so priglasili pritožbo iri tako se bo o tej zadevi poriovrio razpravljalo dne 18. maja privr hovnem sodišču v; Diisseldorfu. Kratke vesti. London, 8. maja: (Izvirno) Mac kih poročil in pošiljk in ker je bila hrana zelo slaba. Razprava se danes nadaljuje. Suliotiški velcizdajniški proccš. med Nemdio in Rusijo, ki bi bilo naperjeno proti Poljski. Sofija, 8. maja: (Izvirno) Razbojniške toloe, ki so v zadnjem času vznemirjale deželo, so popolnoma pregnane. Energični nastop vlade je izsledil vsa skrivališča ter onemogočil nadaljno de , , . . ■ >-=• - - - v Subotica, 9. maja. (Izv.) Preiskava zoper Gej za Bela in tovariše je dokori- lovanje teh razbojniških organizacij, čana iri so vsi bili izročeni včeraj držav- vsej državi vlada red in mir. nernu pravdništvu. Preiskava je dogna- New-Yor.k, 8. maja: (Izvirno) Za la, da so delali sporazumno z zloglasnim konodajoa skupščina države New-York Hejasom ter so bili tudi udeleženi pri je v svoji zadnji seji razveljavila zakon o atentatih na demokratski klub v Budim- prepovedi uživanja akoholnih pijač pešti. Dognano je tudi, da so ttairieravali Nadzorovanje nad izvajanjem tega za^ iavršiti atentat na kralja Aleksandra o kona bo odslej vršila V tej državi zvez-priliki njegovega poročnega potovanja, na oblast. BORZA. Bolgarija demenfcra. C Uri h, 9. maja (Izv.). Sklepni tečaj Sofija, 9. iriaja. Bolgarska firzojav- Pariz 36.70, Beograd 5.80, London 25.65, je naša dolžnost, da sledimo klicu smv jega cesarja. In' mi Slovenci1 sedaj na vprašamo, kakega rodu je naš riaisprott nik, ampak mi izpolnjujemo brez ozi'i ra na vse okolnosti ono dolžnost, kS nam jo nalaga naša velika domovina : Avstrija.« Kako so pod vplivom tega pisanja vrt šili svojo »dolžnost« v Srbiji naši klerik kalni možje in fantje, ko so klali žene in nedolžno deco, nam je še vsem v ži* vem spominu. »Straža« pa si takrat tudi ni mogla kaj, da ne bi bila na prostaški način' den nuncirala takratnega edinega glasila naprednih Slovencev na Štajerskem', »Narodnega lista«. Tako piše v številki od 27. julija 1914: . , ;jj 1 »Nesramnost slovenskih liberalcev1. 1; Glasilo štajerske liberalne stranke, »Narodni Ust«, ki se tiska sedaj v oni! ljubljanski tiskarni, kjer že več let seirt veje srbskemu kraljestvu neprijazen) duh, ni zadovoljen z našo pisavo o Srbih. Pišemo baje o Srbih nizkotno In podlo, To je seveda laž, ampak »Narodni list« se je poslužuje, ker si ne upa zapisati resnice. V oni, po* veleizdajalstvu dišeči tiskarni v Ljubljani je gospodom n el j in bo, da pišemo tako, kakor se v resnih časih za poštene avstrijske državljane! edino spodobi. Mi ne sovražimo srbske« ga naroda (seveda, zoto bo pa peli ne* prostano pesem: Srbe no vrbe!!), cenimo! njegovo nadarjenost, spoštujemo vse nje« gove vrline, toda dežele naše avstrijska državo naj pustijo Srbi pri miru. Ako( pa tega ne storijo, ako cel o v naših me-i jah agitirajo za veleizdajalstvo, ako nanj umorijo našega prestolonaslednika, keri je hotel ohraniti Avstrijo v tem' obsegu, kakor jo daneš, potem moramo kot zve-i sti državljani tudi mi nastopiti prot! njim. Njih politična stremljenja so nam! sovražna, in slovanska vzajemnost od nas ne zahteva, da bi morali odobravati vse, kor isl Srbi zamislijo in hočejo. LlV beralci seveda lahko godrnjajo in islepo« misijo 'tudi sedaj, napol so avstrijski!* napol nezadovoljni, kajti za njimi stoji ljudstvo. Naši zastavi pa sledi slovensko ljudstvo iri m1 nosimo zanj odgo« vornost. Zato mora biti naša politika po« sebno v teh resnih časih jasna, trezna iil pametna. Tako je, oko trdno in nepre-i makljivo stojimo ob strani' Avstrije lil njenega cesarja. Vsaka druga politik^ bi vodila naše ljudstvo v propad in po-t gubo. Zato je skrbeti, da liberalni listi ne pridejo v nobeno slovensko hišo!« Irt danes, ko je zmagalo mišljenje 1S| stremljenje teh »nesrečnih liberalcev«, ko smo Jugosloveni združeni V svoji na« rodni državi iri rie v okviru HahsburškeJ monarhije, kakor so želeli klerikalci'* danes niso naši klerikalci nič več takd zvesti državljani, kakor so bili takrat, daneS na isti podel način kakor so leta 1914 psujejo Srbe in hujskajo »lovenskol ljudstvo proti nji ni. Spremenili Fc paij ria agentura dementira vest, da je bila Berlin 0.0146, Praga 16.50, Milan 26.80, . ... na! lousamiski konferenci sklenjeno med Newyork 556.25, Dunaj .0.0073 ena osmino; dIako’ J«*.80 m?rah' nlso *a spremenili ( Bolgarijo in sovjetsko vlado trgovinska žig. krone 0.0078K. Budimpešta 0,1025, >sv°.ie čudi, ki je ostala avstrijskH, naj i pogodba § poetičnimi klavzulami. «, ifeSatfa 0.0118, Solija 4,37. i to taje kolikor hočejo. Takrat so stali) p* oU Btranl avstrijskega cesarja, J ld«n«s pa so si v Svoji »orodni Jiliržavi tiovoKIi že belo Smešenje našega kralja IfcanSega, zato ker 'je Jugosloveri in! ker feLueajno ni katoličan’. Z največjam' vese-'ajeanl bi zopet šli nazaj v okrilje katoliške 'Avstrije id katoliških’ habsburža-itnav. Njihovo jugoslovanstvo. je res samo ilslepamišenje. ■' ■ . mmmm Maribor/10. maja'1923/^ 'Hii ■iiniiiiiiim ............. | Mornarica veže najoddalje-nelše države I Gradimo našo mornarico! 3ačaimo jadransko Stražo1! fTVTr-nro-pmn □ o □□□□□□□□□□□□ v-------------------------------- Crnogorskd pismo. 1 Autonomistl iri zadnje volitve. — Nešpo* sobno uradništvo in nered v administraciji. Javna varnost od dne do dne slabša. W: i • '«=’• X Cetinje, početkom’ maja. IT Predvolitveria živahnost je kakor o-tetale naše zemlje objela tudi Črno goro. : Poslanski kandidati vseh strank in grup ter njihovi agitatorji so hodili iz kraja . v kraj, čeprav ta potovanja iz Strahu pred odmetjiiki (razbojniki) niso bila prijetna. Zanimanje za volilni rezultat je . bilo na vseh straneh veliko, ker so se to-fkrat pojavili p svojo listo tudi takozvani i »zelenaši« — pristaši pokojnega kralja : Nikole. ; Z narodnega gledišča je bilo dobro, da •fee je tem ljudem posrečilo postaviti svojo Separatistično listo, ker smo tako vsaj ispoznali kdo in koliko jih je za njimi; dobili so komaj 8000 glasov, glasovali pa So zanje sami zaslepljenci, katerim je tudi do pokojnega kralja Nikole in do Samostojne Črnegore bilo istotoliko kakor do turškega siultana ali do Albanije. Da iso pa vendar uspeli v toliki meri, se [imajo zahvaliti raznim rodbinskim zvezam' posameznih voditeljev in kandidatov, ki imajo na svoje sorodnike velik u-(jpliv. Samo te okolnosti so jim prinesle (8000 volilnih kroglic ali dva poslanca. — 'Stranko separatistov ni rodila nikaka irpotreba, 'ni je rodil morda interes prebivalstva naše zemlje, ampak osebna nc-j*adcm>ljmo6t gotovih ljudi, ki so nezado-Uvoljni' samo zato ker v ujedinjeni domo-fvini ne zavzemajo več onih vodilnih |imest katera so zavzemali v bivši samostojni Črni gori. Prepričani smo, da bi j*5zvoljena poslanca Rista Popovič in’ M. livarno vid kakor hitro bi jima Paši£ po-finudil kaka vodilna mesta, bila pripravljena z razprtimi jadri zajadrati V radi-; kalni klub. Tc nam po h* j« je tul. zadrža-taje bivšega generala VešoViča. ki ;e bil ['tudi kandidat »zolsT^v«, ni pa prodrl. I Dokler je bil Vešovifi še aktiven jugo- Pav. Plerž: Nunica Alenka. slovenski geffliral, 'je Kil Sajbolj navdušen centralist, ko pa je bil proti lastni volji upokojili, jei naenkrat i.ostal eden prvih autoriomifctov. "nak svojim c Stalim trem bratcem je ta:li četrti propadli ^ze-lenaški« kandidat Sekula Drljsvifi. Dokler je bil načelnik ministrstva pravde je bil tih in zadovoljen, ko pa je izgubil to mesto je takoj pričel pisariti v Raičevih zagrebških listih ter je kmalu pt stal večji Radii?\^ec nego Radif Sam. Evo, taki so predstavitelji 8000 glave volilne vojske, k« ne znajo niti pravilno izgovoriti besedo > iatoaoniiji‘ razmere iia potu izboljšanja ih) konsolidacij'?. Pri prihodnjih volit/ah »zMens&ke-t liste lin j-brže sploh rij bo vc.5 »ZelenaSkn« poslanca se bosta masoila to parlament ar no dobo s poslanskimi1 dnevnicami ter Se spremenila !z >’ede r'iiirov v centraliste, pred svoje prevmne volike pa Sploh' ne bosta smela več, c c a.?, bosta hotela dobiti batin; , Federalistično, Separatistično Iri au-tonomistično gibanje nam Črnogorcem torej ne prizadeva vdikih skrbi, pač pa nas tarejo drugi vs* hujše nadloge: nesposobno in’ korumplrano uradništvo, o-sobitO policijsko, težke gospodarske razmere ter slaba javna varjlost. Kričalo in očitalo se je demokratom’, da so v svojih resortih nameščali slabe uradnik^ toda to večinoma ni bilo res. Gotovo je, da so bili tudi nekateri demokratski uradniki slabi, izjeme so pač povsod, večina pa je bila dobra in poštena. Mesto da bi pa bili radikali ko so prišli na vlado pognali le slabe demokratske uradnike ter jih zamenjali z dobrimi, pustili pa dobre, Bo pognali vse, slabe iri dobre tor na njihova mesta postavili nesposobne iri korumpi-rarie. Počenši od nešolanih okrožnih načelnikov Rairiadanoviča, Ivanoviča in drugih, pa do srezkih načelnikov Jovarta Medenice, navadnega kmeta in drugih njemu sličnih so vsi enaki, tako da bi bilo težko ugotoviti, kdo je najbolj fiesposo-beri. Slaba uprava, slabi uradniki pa šo edino nezadovoljstvo Črnogorcev. Te rie-feposobrie oblasti tarejo narod bolj nego glad. Beograjski državniki poznajo Črno goro Samo iz šolske geografije ter iz narodnih pripovedk, ne vejo pa da Črnogorci nenavadno pazijo na to, kakšno je njihovo uradništvo iri na kakem glasu je. Kadar dobi Črnogorec, v uradniku prepričanje, da je nesposoben’, ga ne ceni več in ne spoštuje ter se za njegove odredbe sploh ne zmeni. S tem pa trpi tudi splošen’ ugled in autoriteta države. Črnogorec ceni državo po uradništvu. Tako nesposobno uradništvo je zaneslo v našo administracijo silen nered in nepravično in nezakonito postopanje z ljudstvom. Proti nepostavnosti iri krivici pa je Črnogorec silno občutljiv. Strankarskih interesov in režimov bi se morala vsaka naša vlada v Črni gori do škraj- (Narodna). \ (Dalje). n. f Tisti večer pa je Jalen doma mislil in . tuhtal. l Da bi Mu živela še rajnica, Si mu 1 pazila ta na hčer. Tako pa — sam, kakor ! je, vedno pri delu, vedno po svetu po kupčijah. Doma gospodinji stara Mina. Gospodinji vrlo, a samo gospodinja še hi 1 imatL Alenka je bila edinka iri tako pro 'Sta, tako svobodna. Zdaj pa — in Jalen’ jise je gnjerval dalje — in ta kočar, ta Pav-lel Ta Jijegov hlapec! Res je ihil Pavle hlapec pri Jalettu in taari sta se vzlljubila z Alenko. A Pavle ■ 3« dobro vedel, kaj poreče Jalen, če izve za to razmerje, i« da rie bi bilo pozneje besed v soseščini, je sam pustil dobro službo ih’ odšel še nedavno. Nič kaj povolji to! bilo to takrat Jalenu, zakaj pridne roke i$ zvesto srce je imel Pavle, in Jalen Jmu ja zaupal kakor ne komu. DafieS pa Be je poSvčtilo tudi 'Jalenu, zakaj je Pavle takrat odšel. — Ta hla-jpec! Iri ona, njegova Alenka, hči bogatega jlri premožnega JaleEa, pa gre za hlap- ■ Rem! |j »Zdoma ftitora]« Je odločil riaenk"rat. nosti izogibati. Strankarskega uredništva Črnogorci he morejo trpeti. Taka uprava pripravi naše ljudi kmalu do tega, da vzamejo puško na ramo in odidejo v gore. Danes je takih že veliko število. Če mogotci v Beogradu čimpreje ne urede te naše zavedne in’ svestne zemlje, tako kakor se spodobi, se bodo morda še prezgodaj bridko kesali. Javna varnost postaja v Črni gori od dne do dne slabša. Cesta Cetinje-Kotar je stalno ogrožena od močne razbojniško bande, katero vodi znani Sava Raspopo-vid. Enako pa je tudi v mnogih drugih predelih. Krivda za to leži zopet na u-pravi, v veliki meri tudi na novem velikem županu Džakovidu, ki je bil dvajset let odsoteri iz Črne gore iri misli danes, da so Črnogorci še vedno ono, kar so bili takrat pred dvajsetimi leti in da so da v Črni gori upravljati in postopati še vedno tako ko takrat. Njegovo urejevanje javne varnosti je popolnoma napačno in zgrešeno; z onimi stotisoči dinarjev, katere je država na njegov predlog iri na predlog šefa celokupne javno varnosti Lazida potrošila v to svrho, bi se bilo dalo že davno zatreti vse razbojnike. Treba pa bi bilo ljudi, ki bi razumeli svoj posel. Med tem pa obstoja ne- varnost, da se bo sedaj na poletje štanjfli še poslabšalo in mi gledamo s strahom Sl bodočnost. ( Te dni pride šef celokupne javne var< nosti g. Lazič sam k nam v črno goro*' toda od njegovega prihoda si nihče ni-* česar lic obeta. Vozil se bo v avtomobi' lu sem in tja in potem odšel iri vse bo1 ostalo pri starem, država pa bo imela. 2 njegovim' potovanjem samo nepotrei>n0 stroške, kateri se bodo vračunali, v stavko za »pobijanje odmetnikov«- V prehranjevalnem oziru stojimo še slab-* še. Ljudstvo v nekaterih predelih ravnost strada. Sedaj se zatrjuje, da 3« vlada nakazala velikemu županu 180 vagonov hrane, katere se razdeli med naj" bolj potrebne, bojimo- pa se, da se t* hrane ne bo delila po stranlkarski PJ"^1 padnosti. Če se to zgodi, potem bodo Ž&' lostne posledice neizogibne. Te dni sta obiskali Cetinje, Bar. TJloM in' Crnojeviško Reko naša in romunsM kraljica. Narod jih je povsod sprejel Z velikanskim' navdušenjem. Ovacije jim prirejali tudi »zelenaši« ter tako P°* kazali, da so v svojem] Srcu vendar narodno in državno edinstvo. ' Džeklid, »Preporod«* Politično obzorje. Preobrat med ruskimi begunci. Že dve leti fee med ruskimi begunci j čali pos&si Kolčak'a, Den jikiria in opaža stremljenje, da bi se vrnili v do- gla.V sedanjem mednarodnem položaja Jp movino, ki toliko potrebuje pomoči izo- povsem izključeno, da bi se dale evroP»f braženih ljudi. Nastala je posebna stru- države vpreči v akcijo, za katero so ja (imenovana »smjena vjeh«, t. j. izpre- [ pred 3—4 leti daleko ugodnejša tla. . memba emeri), ki je oznanjala misel, da Med ruskimi begunci prevladuje 0°» se je treba popolnoma preosnovati, pozabiti preteklost iri začeti na razvalinah stare Rusije z vso vnomo iri ljubeznijo 'graditi novo Rusijo. To strujo so proglasili za komunistično in ji niso zauprli, da- Si se je našlo lepo število beguncev, ki so začeli vsaj razmišljevati o možnosti vrnitve v domovino. Odkar je v Rusiji nastopila doba nove gospodarske politike, Se opaža !med ruskimi begunci vedno večja dovzetnost za vrnitev, ki jo mnogi pač odtebtavnjo S tisoč pomisleki, katera pa napoti vedno več beguncev v domovino. Pomislekom se ne čudimo, kajti razmere v Rusiji niso niti izdaleč tako sigurne, da bi nudile posameznikom popolno ekzistenčno gotovost. Dejstvo pa je, da se razmere očitno popravljajo in da se začenja tudi gospodarsko življenje dvigati iz razvalin. Čisto človeško je, da večina beguncev ne more pozabiti tega, kar je bilo, da se ne more vživeti v popoln preobrat dorevolučnega reda. Vendar pa vsi dolgovezni prepiri med emigranti, ki se sučejo okoli vprašanja nove Rusije, ne morejo pobiti boljševiškega zmaja iri tudi rie ohraniti upanja, da bi se ga dalo vreči s kako velikopotezno protirevolucijo. Gotovo je, da bi se vsaka protirevolucija, ki bi se ne upirala na dobro organizirano pomoč zapadnili držav, končala tako klavrno,kakor so se kori- feostro, ki 'je bila prednica v Hunskem kloštru v Zalesju. Tja zapelje hčer, tam naj ostane, dokler Se ne spametuje, ali pa naj ostane tam za vedrio. »Bolje bo!« Si je dejal, »če je riuna iri ga ni potomca ha mojem domu. Boljše je, če razpade dom1, kakor da ga osramotim s tem’, da bi ga dajal hlapcu!« Iri udaril je z roko po mizi, da Ostane sklep kakor pribit. Ze je hotel poklicati hčer, a premislil Se je, ker je poznal Svojo jezno naravo, pa je zaklical: »Mina!« > i ^ ■ _> * i ' Stara gospodinja je pridrSala, topila v sobo ter vprašujoče pogledala gospodarja. »Reci ji« — imena hčerinega ni Kotel Izgovoriti — »reci ji, naj bo jutri navsezgodaj pripravljena za Ha pot. Zdoma gre!« j ru,.; Nič ni vprašala Mina, nič ni srekla, obrnila se je in sporočila Alenki, kakor hitro Se je vrnila domov, kaj je naročil oče. — Iri to Se je zgodilo. Pokbrrio je zasedla drugo jutro Alen ka z očetom rumeni koleselj, mladi vra h’eč je še kopal H kopitom1 po tleh, ko pa so se napele vajeti v Jalenovi roki, 'je potegnil iri voz je zdrčal po beli cesti v .mladi dari. ’ . Oče iri Kei sta molčala Hfed potjo; Hjri-fafu Se ni 'dalo govoriti, .©4& Eft-Se gajle -jMla Jai*je jjs^ajoifide * inbolj to bolestno srpozrianje; povdarja® bolestno, ker spoštujemo človeška- ^ IStva. Bivši carski častniki niso krivi’ ^ so zrasli v sredini, ki jih je vzgojp3 ^ svojem’ duhu m’ 'jim vsilila svoje itiJtere^ Boljševiki So tudi mnogokateremri ^ guncu Storili težko oSebno krivico; prim so pomorili družine itd. To boh ^ skeli, ker ostane človek vzlic vsem tičnim Spremembam' — človek, iri jJ tudi rečemo, da je »nazadnjaški« ^ večkrat veliko bolj človeški riego ’ ^ predni« boljševik. Vsi pomisleki so t®' iri razumljivi; vendar pa feo spričo nih' dejstev od drie do dne šibkejši.^ ^ položaj niiskih Hcgunceiv postadjj ^ dvomrio slabši iri njihovo cigansko^; $ nje he more trajati •dolgo. Ako je f'y našel novo domovino, dobro. Zave^:. udi P gova in bo delal za rijo. Ni Pac4 ji rijč4 bo, da je zemlja, na kateri živi, ^ s Tako sta se peljala iri peljala, Solrice je šlo na nebo više in više. Jalen’ pa je vozil, da je privozil do Zalesja, kjer je ustavil pred samim' kloštrom, pred dol- da bi kdo trajno prejemal mik^',nJCg. drugih iri pe smatrali med rijimi ^ Židje so tudii raztepeni po vsenS med njimi iri ruskimi begunci 3e ,n0rf3 razlika. Zidovski narod je bil pregnan '8 svoje grude, njegova do® je bila razbita. Rusko narodno je je stalo kljub Vsem zgodovinski1*1^^ membam’ nedotaknjeno; ruski ^jj vztraja ria Svoji grudi iri Rusiji ' in bo živela. Zato so Rusi mo'n1n° —1 IH. . ^ Tako je prišla Alenka' ta' 'naine; ki so živele le molitvi in/ Xrtstite tete, 603 Sim’, sivim poslopjem", ki se ga je držala t ko 3e prišla v varstvo svo.i, njiini n mala cerkvica iri visoka zidana vrtna vseh.te^ Ji ^ bi živela, z hjimi molila, z n]iDU - - ^ Alenka pa vsega tega ni mogi3 ograja. Nobeno oko ni prodiralo v mir iri tiširio za ozidjem', a vedno jih je po-lukalo več skozi okence ha porti, če je zazvonil zvonec ter oznanjal prišleca. In ta zvohec je potegnil tudi Jalen iri pritekle So na Vrata nutte, prišla je z bi živela, z njimi molila, z n?jD^edn0 3'0 bila Vsa pri svojem Pavletu, _ je po njegovi roki, da jo gladi> .fljo ^ po njegovih' toplih' poljubih, s je po njegovih objemih. _ - njimi prednica, častita samostanska mati, j Nune so se zbirale k resna pa dobrodušna debeluSka." Od sile! mi je šla tudi Alenka. Ivakor & Se je začudila, ko je zagledala brata Ja-j val je plula glasna molitev ^ .. reit ■kV* lena iri mlado Alenko in v srcu se je razveselila svojcev. A temni Jaleriov oln-az Iri objokane Alenkine oči so storile, da ji je zamrl ha ustnih vesel pozdrav. Podala jima je roko, in odvedla prišleca sa-j ma v tiho zidovje Zaloškega kloštra. Ni se upala vprašati, kaj ju je privedlo, in tiho je čakala, da izpregovori brat. In Jalen je izpregovoril ter dejal: »Tu Seiri ti jo pripeljal, negodnico A’-' reum«« »**»•»* • ; t0 jjn*/— . u lenko. Zagledala fee je v hlapca Svojega Marija, kakor da vidi v, ,kogt in, očeta, ki jo je namenil bogato nevesto' vse to hrepenenje, vso s .g -g bogatemu ženinu. Obdrži jo, 'da spozna; gledala dol na Alenko. jjatek*!* *f.-^ četrto zapoved. Ko jo Spozna, jo vrneš, bro storil ta mili pog■ je z če he, pa naj ostane tukaj ter naj oble- , k tej sliki, ^po^ovau«! < & odbijala se je na stenah, Pr^a^a trgala se in: se zaganjala ;z oer polnila ves prostor ter uhaja 0°e na piano in so izgubljala k ga, kateremu je bila n a men .1 e . jj je Alenki ni prišla od srca. ^ segla do ušes. V oltarju 3e s j n b , dolnamolilke takoudflt^ ^ y an zria< beznjivo, da se je razgrnila P j® lenkina duša v vseh Sv0-!1 ^ ^jubr.jcrf če haljo. Boljše je tako!« Nič ni rekla častita mati prednica, z levico 'je pobožala drobno, vso plašno uištrili z Marijo ter jo Pr£’ „ 0pca UlSUUil z ivicnij- .. - ko je motila Alenka, poVdar,ka ^ ’ nune Svoje glasne, Alenko, desnico pa je podala bratu, kij var.iane m0^^Xc'. , a delo; # Maribor; ^ maTaig23;' ŠfeateTS}* rda se se vrnejo v svojo domovino, Četudi Ha1 lovati pr! obnovi Ruši je, kjer utegnejo '|ern_ei^ krmilu ni več carja samodržca, j storiti več dobrega, kakor če trošijo svo-torej, da ruski begunci uvide-- položaj in da ne nameravajo Podaljševati svojega begunstva na račun clSiO teoretičnih »protirevolucij«, ~;i- kujejo . . M jih ruski monarhisti na svojini kongresih in v časopisju. V zadnjem času ®e 30 vrnilo mnogo beguncev iz Italije 5« mncije v svojo domovino. Značilno je, °a f° nahaja med njimi več odličnih ari-o ratov, od katerih so bili nekateri že Prejeti v službo sovjetske vlade. Tako je V ,lffieil0van r/a ruskega poslanika v aržavi knez Obolenskij, dočim je bilo ^vjetsko predstavništvo v Rimu pover-n° knezu Gorčakovu, nečaku zagrtze-ruskega reakcijonarja-državiiika. jerrr2- ^or^a^ov 3e dal rimskim novinar-t izjavo, v kateri naglasa, da je ara- in Za .sv°5° dolžnost, da kot državljan' da Pomore svoji domovini v se- "jem težkem položaju, ko je treba ce-to^\ki jih je dobila Rusija v sve-Š8a\ V03n.' ^er za Sasa blokade in me-mor ,e V0J'ne• Gorčakov je mnenja, da ^di drugi emigranti nastopiti o Pot, ker so tudi oni dolžni sode- je energije za časopisni boj proti Seda nji vladi. Ni važno, kdo je danes na vladi, tudi se ne zahteva, da bi morali cmigTanti delati za interese sedanje vladno stranke, važno pa je, da vsi delajo za interese Rusije, ki se nahaja na zanesljivem potu k splošni obnovi. Vsekakor so podobni pojavi znamenje, da se ruske razmere normalizirajo, t. j. da revolučna vročica jenjava. Meščanska vojna še ni zaključena in' poravnana, vidimo pa, da se vedno bolj umika pred nujo gospodarskega življenja. S tem začenja računati tudi večina ruskih beguncev, zato Hi pretirano, če govorimo o preobratu med ruskimi begunci. Ne rečemo, da še je treba kar Ha slepo vrniti domov. Mislimo pa, da je dobro, če emigranti razmišljajo o možnosti vrnitve. Kot iskreni prijatelji velikega in' težko preSkušenega ruskega naroda želimo, da bi 'bil vsak ruski državljan doma srečnejši nego je v tujini, ki ima zanj često še manj srca kot ga najde v, sedanjih domačih razmerah. ‘ I I ■■ ..y1 j: ! I ; (I—UiŠ.) Križi in težave avstrijske republike. ri 11 as smo nezadovoljni, nekateri bi j0, Jet>yhliko.in kdove kaj še, kor mlsli-'tezni N36 repu^^ka zdravilo za vse boja—' najbližja republika — Avstri- mn ?a Se Hahaja v takem položa ju, da si Z 0.1 i V/v —1,: 1 * l: • P°ten Ze^^° monarhijo, ker mislijo, da ma,.n • ne *)0 draginje. Vse to so prazno borit-38' ^saka država se mora dandanes 8atll.1 z °gromniml gospodarskimi težko-^^Pori ^a •'e *'a: ^jer ie več trezno je, j. arskc politike in' manj dema-gogi-(n. Dr So tudi povojne tcžkoee manjše A v' ^eškoslovaškom). IcjUgi strUski republiki se godi kakor iur8(0’ .ki mu je sodišče obesilo na vrat Jijalj 0fr'la. Naši čitatelji se bodo spomi-rodo^' a m kuratorja postavila Zveza na-r°(]no’ j® izposlovala Avstriji mertda-da jj0 Posojilo. Avstrija se je obvezala, di]a ,Sv°je državno gospodarstvo podre-sarjg^ i^Z0r8tvu tzv. generalnega komi-Ziuujj a komisar (bivši haaški župan dr. baju ririaun) sedi že več mesecev na Du-tieli v’^a^Zoru,1e de^° avstrijske vlade in OčUair- Seiplom) in njegovimi ministri. vez, ,kiaT"trjjski vladi, da se no drži oblic odn "z- 30 Prevzela. Zlasti ji očita, da 3o bi]n a a državnih uradnikov tako kot gan pogovorjeno. Posledica tega je, tinan(v'Cl;,a t- j- izboljšanje gospodarsko-bler dfn^a., Puložaja ne napreduje. Katt-0r ‘ . 'Pel jo bil pozvan1 v Ženevo, da je primeren' ukor, Pa jo imel priliko, da je predsta- ^ukaz6i Zadnji dogodki dokazujejo, jeni r]r Posehao zadovoljen s kancler ^Jte za,Sklad otroške linice* v Mariboru. *«stl0 ^ ^uvila Ha vrt. Tam' Ha kortcu je ^ejah drevje z gosto senco, po vilteljem1 upnikov zagotovil znova vso pokorščino avstrijske vlade in prebivalstva. Za državo in ljudstvo kakor za Avstrijce je tako stanje zelo nadležno, nihče pa rte ve .povedati, kaj bi storili potem’, ko bi bili odrekli pokorščino onim, ki sedaj skrbe za izboljšanje avstrijskih razmer. Pomoč Zveze narodov je edin izhod in' rte preostane drugega kot prevzeti Vse dolžnosti, ki jih’ nalaga to vrhovno mednarodno sodišče potom1 svojega pooblaščenega kuratorja, Avstrija ima tudi sicer obilo težav. Državni rtameščerfci pritiskajo na vlado, da naj poviša njihove prejemke, (ie jim vlada ugodi, ima približno 3 bilijone novih izdatkov. Torej: kar bi vlada1 prihranila S tem1, da Hi znižala število uradnikov, to bi morala dati preostalemu u-radništvu, ki zelo trpi na naraščajoči draginji. V zadnjem1 času so cone zopet' poskočile, pričakovati pa je, da. Se Ho draginja izdatno povišala šelo prihodnje tedne. Umevno je, da Avstrijci ne gledajo preveč veselo v bodočnost. Naraščajoča draginja bo povzročila težke socijalne boje, saj' je Avstrija dežela industrije in1 mest. Zveza narodov bo zahtevala, da se morajo državni izdatki kar najbolj Skrčiti, dočim bodo državljani prihajali z novimi zahtevami, ki se jim vlada ne bo mogla uspešno ustavljati. Vsem tem križem in' težavam1 se pridni' žujejo še nove volitve v narodrto skupšči no. ■ ■ ■ ij ' Celjske vesti. Perzonalne zadeve celjske občine. Mestnim' tajnikom je Lmenovart kanclist mestnega magistrata Vinko Krušič. Prejemki uslužbencev mestnih’ podjetij se regulirajo na ta način, da se jih" uvrsti po kvalifikaciji in kvaliteti dela v šti- >Av. »O npl: i j. i * * a.vaniijicu^iji iji Kvaillm.i tltila v Ml- X 8 temi se ie vSTvi? * kategorije irt sicer: popolno sposobl je- Oj 'IJ?™1. se je menila Alenka: [l‘dja, p , h ali kaj zletite preko o- Pavl «da.te v svet,? Tako j® ]ep irt jn 6 ziv* na Hjem;. Dajte, poletite do j!?iegova a iU Povejte, kako teži za njim lahko °nka- Poidite irt ga vprašajte, rte ^stanc, ne da bi ppprašal po , Ptičk; Prišel po me?« . .Alenki • °fpeval! ^svojimi pesmicami lej° o kakor da ji pripovedu- Sl-ečna ^ ? ezni iri .° ujenem Pavletu. ^6 nasmihala in pravila roži- '?^Stko1e^!c5,.svoies:a von;ia' aaj 1 r HlU hZ v1 tja do ™°jega Pavleta ^ nnsii-p roSa» da je'to pozdrav, ki mu p1030 Srce'* Tihal 1)0 zra1cu’ pa j« res j.:?- da i2D!fr°k, kakor da je tukaj za-uhczon ukaze, ki mu jih naroča teta V?6 na vrt za 'Alepko tudi • ' čo m 'rZZ}1}? ;'e’ da 'stori Alenki do- ?Pravi pot°laži, poskušala je, kako jo Jekle v P.prav4 Pot. Ni vedela, da moti !°m in popovora 8 svojim fan’- 4aPovon; , r a J* jo prijazno o četrti ^Poveri; i , Ur,e3 ko m wi0r jc naročil Jalori. A' še lenka ter !l f1ovorila’ je je oklenila k »Oh ,prosila: rti, napol sposobljeni, pomožni delavci in’ vajenci. Nova mezda se določi od ure sledeče: kategorija I. 8—7 D, II. 5.80, III. 4.40 D in IV. 1.80 D. Deputati odpadejo. Definitivna imenovanja nekatorih mestnih uradnikov se odložijo do uveljavljenja nove službene pragmatike. Kanalizacijske pristojbine mesta Celja so enkratne in redne. Enkratno se plača za . priklopitev novega poslopja k mestnemu kanalu 25 D, pri obstoječih zgradbah pa, ako se spoji hišni kanal.z novim mestnim 10 D, ako s starim 5 D. Redna pristojbina znaša 1 para na Dirtar od 50 Din. mesečne najemnine naprej. Prvenstvena nogometna tekma med športnim kluibom Celje in celjskim Atle-tikšportklubom je končala z rezultatom 9 :2 v prid Atletikom, ki so igrali z lepo kombinacijo, dočim! manjka Športnemu klubu ertotrte igre. Olepšava mesta Celja. Olepševalno društvo je nameravalo nasaditi Sporazumno z mestno občino pred hotelom’ Unioff in Mestrto hranilnico drevored. Pri komisijonelnem1 ogledu se je pa u-gotovilo, da to radi kanalizacije rti mogoče. Nasadile se bodo ec daj gredice pred Unionom-. Vršil, ne bo tudi komisi-jonehu ogled ™°h cest irt ulic. Najnuj-nejša ^popravila Se izvrše letos, drugo pa Politične vesti. *Prvl poskus napredne koncentracije. V Središču se je v nedeljo 6. tm. vršilo zborovanje delegatov demokratske, samostojne kmetijske in drugih naprednih strank iz celega ormoškega okraja. Zastopane so bile vse župnije. Delegatov je bilo nad 50. Zborovanje je otvo-ril in vodil v imenu sklicateljev župan g. Lukačič, poročilo je podal g. L. Pe-tovar, ki je s tehtnimi besedami dokazal potrebo naprednega bloka zlasti za ormoški okraj. G. Hočevar je v imenu SKS podprl njegova izvajanja s povdar-kom, da hočejo pristaši SKS v ormoš' kem okraju iti na dnevni red preko onih, ki so proti naprednemu bloku. V imenu načelnika JDS je urednik Špindler podal izjavo, da demokratska stranka pozdravlja vsak korak, ki vodi do poštene kooperacije, če že ne do fuzije naprednih. strank. Tudi g. dr. Gosak je kot gost iz ptujskega okraja podpiral izvajanja predgovornikov. Sprejela se je soglasno od g. Petovarja predlagana resolucija: Naprednjaki ormoškega okraja izvajajo prepričanje, da je nujno potrebna enotna fronta vseh naprednjakov cele Slovenije. Zaradi tega sklenemo za ormoški okraj, kateri je tu zastopan, da se sestavi iz pristašev obstoječih napred nih strank, poslovni odbor, ki ima takoj vzeti v roke delo za vse gospodarske, kulturne in politične zadeve, priprave vseh volitev v javne zastope in zasigurati enotni nastop\ naprednjakov/ Izvolil se je začasni poslovni odbor, ki se še naknadno spopolni z zastopniki nekaterih občin. Predsednikom odbora je bil izvoljen g. Lovro Petovar (Ivanj kovci), podpredsednikom župan Fr. Lukačič (Središče), v odbor pa: Iv. Tomažič (Vitan), Mart. Rakuša (Obrež), Janko Grivec (Ormož) kot tajnik, J. Rakuša (Vel. Nedelja), J. Muršič (Vičanci), M. Golenko (Sv. Miklavž), Fr. Hočevar . (Središče). * Slovaški separatisti v škripcih. Eden! najhujših priganjačev voditelja slovaških separatistov patra HKnke je bil pater Jehlička, ki posebno na Poljskem agitira proti Češkoslovaški. Proti njemu je naperjena obtožba radi veleizdaje. Delovanje patra Jehličke celo Vati kanu ni bilo ,več po volji ter mu je sveti oče zagrozil, da ga bo izključil iz cerkve, če se bo še nadalje vmešaval v politiko. Ruženbarška banka, ki je s svojim denarjem podpirala Illinko, ja prišla v težkoče. Sedaj pa pater Hlinka milo prosi ravno ono češkoslovaško vlado, katero je vedno napadal, naj pomaga njegovi banki iz težkoč. Klerikalni separatisti so pač povsod enak!. * Originalen način1 pobijanja komunizma v Bolgariji. Zelo zanimiv način pobijanja namerava uvesti v Bolgariji mi' Ulstrski predsednik Stambolijskij. Videč, da se proti komunizmu naperjeni zakoni po drugih državah niso predobro obnesli, hoče pobiti komunizem S komunističnimi metodami samimi. Na dnevnem redu prihodnje Seje sobranja je na prvem mestu »komunistični« zakon'. Ta zakon določa: 1. V vseh krajih Bolgarije, kjer je več kakor 10 komunističnih volilcev in pristašev komunizma,-so ustanovi komunistična občina na ta način, da se združi vsa lastnina teh komunistov, nepremičnine in premičnine v eno celoto. 2. Krajevni odbori morajo zapleniti vse premoženje komunistov, tudi vso dohodke iz gospodarstva itd. 3. Vodstvo na ta način ustanovljenih komunističnih občin se izroči posebnem« odboru, katerega tvorijo predstavniki krajevnega sovjeta, zastopnik oblasti irt trije zastopniki dotične komunistične Obči ne, katere- izvolijo »občani«. Pri volitvah zadnjih treh imajo tudi ženske in otroci glasovalno pravico. 5. Zapleni pa se samo premoženje komunistov, drugi občani pri tem1 niso prizadeti. 6. Vsi^komunistični občani morajo živeti natančno po izdelanih' komunističnih pravilih, delati pod nadzorstvom' določeno šteyilo ur, skupno, pripravi jati hrano in se hraniti samo z živili iz 'skupnega skladišča. Vsi, ki' pripadajo tej komuni, pa bi si drugod iskali, hrane, bodo javno u-, štreljcni. 7. Za izvršitev' tega zakona, ki stopi v veljavo šest mesecev po sprejemu,^ se izdela poseben1 pravilnik, ki bo upošteval vse principe in pietode komunizma v Bolgariji. Če se Ho ta zakon' res dosledno izvajal, ni dvoma, da bo y Bol- j^vjji. kojp' ‘‘•Jz^m! hfPprH —-.ionu/‘Ai»: • Dnevna kronika., — Kralj in kraljica prideta na Bled« Kčikor poročajo iz Beograda, po poJ vratku Nj. Vel. kraljice Marije iz Dal-« macije, kralj in kraljica' ne odpotujetaf v Pariz, kakor so poročali nekateri listini temveč prideta koncem maja na Bled« kjer ostaneta dalje časa. — Notarska imenovanja. Notar dr«* Ivo Šorli je premeščen iz Rogatca vf1 Šmarje pri. Jelšah; v Rogatec je imefio.v yan za notarja g, Lavoslav Sevnik. 'i —■ Redukcija uradništva. Ministrski! finančno-gospodarski odbor je na svoji zadnji seji minuli pondeljek razpravlja]!! o redukciji uradništva. Storjon je bil to* zadevni sklep, ki se predloži ministrske«] mu svetu. Redukcijo bi naj po temi pred« logu izvršila posebna komisija, kJ bi jaf! tvorili zastopniki finančnega ministrstva«! zastopnik ministrstva, v kojega področ-e ju se vrši redukcija ter strokovni ref e«1 renti. Redukcija se bo izvršila na podlagi, poročila te komisije. , -tj — Poljedelski tečaji za vojake. Mini«! strstvo za poljedelstvo je sporazumno $ vojnim' ministrstvom1 začelo prirejati po«! Ijedelsko tečaje za vojake. Prvi tak tečaji so je o tvoril letos v Beogradu. Drži sel pouk iz poljedelstva, živinoreje, irt vino-gradstva. Taki kurzi se bodo otvorili par vseh garnizijah ter bodo nudili vojakom; j zlasti kmečkim sinovom zelo dobrodošel!! pouk. — Nad 1 milijardo dinarjev je rarli-kalska vlada potrošila za časa volitev} brez vsakega odobren ja Glavna kontrola je pripravila obširert materi jal, da vla-’ do obtoži pred narodno skupščino. — Ustanovitev pomorske vojne akademije. To dni je kralj podpisal uredbd 0 pomorski vojni akademiji, ki bo podrejena direktno vojnemu ministrstvu. Na tej akademiji se bodo izobraževali dovršen! maturanti za pomorske častnike.! — Zagrebška hrvaščina. Hrvatski listi se često zgražajo nad srbščino, ki uporablja toliko nepotrebnih’ tujk, tet dni pa nam je prišel V. roke letak »Sklft-t dišta graf. potrebštirta’ Pr. Repi na, Za-' greh, Potrinjska ulica broj 59«, ki! jel' klasična primera jezikovnega nestvora-.] Letak je sestavljen takole: Novo! Lito-grafisehe Steindruck-Hatfdprosse for-; mat 50-70 sa kompletnimi priborom i 2 kamena jeftino za prodati! Slova Ritni is eh obični, poludebeli, kursiv' i uskt blok. Cirilica. Višina normalna. Latini-1 ca. itd. Na drugi strani pa najdemo med raznimi predmeti tudi: 1 ladica sa leistni, 1 ormar za Einfašsung, itd. Do ni te' »mirotvorne« irt »čovjočartske« firme Srani pošiljati jugoslovenskim1 tiskar?! Ham1 take jezikovne Spake. Morda pa je to prvi dokaz večne Radičeve z vest ob S' »pametnemu nemškemu narodu«? — Nemški ScKulvereiii je upelj-al zopet veliko zbirko za ustanovitev' novih' ponemčevalnic v Slovenskih’ krajih Avstrije ter za podpiranje obmejnih .šol/ Jeseni je postavil novo šolo na Ljube« 1 jih1, pripravlja zgradbo nove šole v! Srt-’1 boti itd. Rchulverein je torej pridno rtal dolu, naša šolska družba pa vsled' zaspanosti našega občinstva ne bo mogla niti vzdržati tiiajVažrtejšo obimejHe šole. — Vojaški grobovi v Judenburgu iii pri1 naš. Kar milo se mi je storilo, ko šeni čital po vseh listih, da so grobovi v Judenburgu pokopanih »Janezov« skrbHO negovani in' da posvečajo Judeitburžanl posebno pažnjo našim' žrtvam', preneslr so jih že na cerkveno pokopališče in1 o-; krasili njihove grobove. Gotovo je ta vest velika tolažba vsem' onim, ki imajo medi žrtvami kake svojce. — Kako pa je prili nas z vojaškimi grobovi? Ali morejo tudi ti biti v tolažbo onim1, ki jih’ obisku-1 jejo in potočijo na njih solzo Spomina zal bratom in ženinom, očetom1 in možem? Lepo bi bilo, da se tudi pri nas pobrigaj mo malo več za te grobove. Če že Hoče1 ali ne more vojaška oblast, naj vzame mestna uprava inicijativo; če že imamo tojiko karitativnih društev, še bomo prenesli nove malenkostne žrtve v zavesti/ da storimo dobro delo in da nas no bo treba biti sram’ pred svetom in pred Judenburgom. St. ■*- Knjige dokumentov. Pred par dnevi je omenil Dr. I. L(ah) v. »Jutrovem« podlistku: otroci-mučcniki, da izdaja F. Ždarsky V Nuslili pri Prag! zbirko »knjigo dokumentov«. Gotovo je to zelo dobra misel, saj bodo tako zbrani spomini' na leta grozoto in čini osvobojenja; Irt pri nas? Razven Jelenčeve knjige vse ..raztresene razntftf. /jioIitičiuli.J^-;i Sfran 3. TiSSS8!Š»l'‘fflP»y? 'MaHbof710. maja 1923. itih iH' vse ima le enodnevKo vrednost. In koliko jih je pri Has, ki bi nam vedeli podati zelo važne slike iz internacije, z Ibojnih poljan, s tujine in dobrovoljskih legij, da ne omenjam’ jasne in celotne Stadije o delovanju Jugoslovanskega od-!bora in njegovih reprezentantov; pa iz Bobe po prevratn: dogodke neposredno j>o razsulu v Ljubljani, v Trstu in Gorici, Bavzetje Maribora, delovanje Narodnih Svetov. — Naj osnuje kako založništvo ali kaka korporacija tako zbirko, ki bi šla taed H ar od in opravila veliko kulturno-Jiacijonalno delo. — Dr. P. St. — Od naših vrtih gospodinj je odviSHo, da Se pri nas uporablja domači izdelek, kakor so »Pekatete«. So 'najcenejšo, ker te zelo nakuhajo. — Planinske znake ima v zalogi od-pek amater-fotografov SPD v Mariboru. — Boj mod dvemi vasmi. Med vasmi (Vučevico in Kambelovcem v okolici Splita se vleče že nad 30 let pravda radi nekega gozda, a katerega si lastijo Karn-belovčani pravico služnosti. V teh 30 letih je bilo razbitih že nešteto glav pri prepirih med Vučevičarai in Kambelov-cani. Dne 29. aprila so imenovali Vučevi-čani svoje nove gozdarje, ki so navalili S puškami na Kambeloivčane, ko so ti delali lia polju. Streljali so nanje in bilo bi gotovo nekaj mrtvih, da se niso Kambe-lovčani poskrili. Ubit pa je bil 1 konj, 1 yol, 2 konja pa sta težko ranjena. — Poskus posilstva v vlaku. Dne 30. aprila Se je vozil z vlakom iz Sarajeva tv Brod Sarajevski trgovec Izak A. Alta-Jrac. V istem’ vagonu se je vozila 14-letna Ešrefa Kalat, muslimanka iz Sarajeva, Tekom vožrfje jo je izmamil na hodnik (nagona in ji počel izkazovati sumljive *ljuheznjivo’sti« v namenu, da jo posili. 'Mala se je komaj ubranila nasilneža, ki Se bil pri izstopu iz vlaka aretiran' in odveden na policijo. Mož je sicer tajil, {vendar je dekle pri konfrontaciji odločbo trdil«, da jo je hotel posiliti. Zaslišane !bodo priče, dotlej pa si bo Altarac hla-idil vročo ljubezen v zaporu. 1 — Parada nemške vojske pred Hin- denburgom. Berlinski »Vorwarts« poroga, da se je v neki vojašnici v berlinskem predmestju vršila v nedeljo parada bernske vojske pred Hindenburgom. — Ekscesarica Clta pobejprfiila iz Slpa-Hlje. V Moči na 4. maja je dobila budim-peštanska policija obvestilo, da jo bivša feesarica Cita 8 sinom Otonom in še enim' Otrokom’ v (spremstvu dvorne dame pre-ŽSla v avtomobilu špansko mejo s potvorjenim1 potnim listom’ na ime Julija Ko-ffiig. Ima namen priti v Budimpešto, kjer Se v palači nekega aristokrata za njo pripravljeno stanovanje. Kje je sedaj na potu, preiskava ni mogla dognati. Gotovo je samo, da Cita ni več na Španskem. Dopisi. * Sntartno pri Celja. Tu 'je 8. trn1, po Jrratki težki boleizni umrl nadučitelj g. Ivan Kvas, star 50 let. Bil je odločen1 narodnjak ln\ naprednjak in vzoren’ učitelj. Pogreli je V četrtek 10, tm. Bodi vrlemu BSožu blag spomin! \ I* Savinjske dolile Brno prejeli: Pred Stekaj dnevi fce je vozil z avtomobilom po Mašili krajiH mladenič, ki Se je predstavljal za Sirta mariborskega trgovca Kifirtanrta. Namen1 njegovega potovanja :{je bil »EififuHrung der Firma »Luna« in Maribor*. Ta mladenič Se je vedel pri Srgovcali silno vsiljivo, trdovratno pa hi Kotel razumeti jugošlovenskega jezika, fer se je ostentativno posluževal samo ŽvalbščiiSe. Zavedni trgovci so mu Seveda povsod pokazali vrata ter priporočamo tudi drugim’ trg. tovarišem' imenovano vGalauterie-Firmo«; njenega potnika pa daj vsak sprejme tako, da se nfu na široko odpro vrata, ki vodijo na cesto. — :Tngovec les dežele. JDS. ^ TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast, no organizacijo stranke in za Maribor Sfe odslej stalno v Cankarjevi ni. št. 1, prfffično. Tam so tudi klubski lokali za seje stramkiaiK organizacij in za BeslanJre stranRlnifi pristašev. Tam na} loddafcjo člani stranke vse svoje želje, Wdeve, prošnje itd. Tam so na vpogled , !»oiitn4 ImenBci za Maribor. Uradne ure so od 8.—-12. ure dopold. ter od 16.—18. are popoldne^ Tajništvo demokratske stranke v Maribora ima telefonsko štev. 337. —O— ':7f Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS v Ceršaka, ki se je vršil v nedeljo dne 6. tm., je pokazal, da je ravno med obmejnim prebivalstvom, ki trpi vsled šikan klerikalnih einiteljev, prodrla treznost in uvidevnost. Mnogoštevilni po-Set ustanovnega občnega zbora, vsestransko in1 intenzivno zanimanje za program JDS, kakor tudi delavni možje, ki so prevzeli vodstvo te mladike trdnega demokratskega drevesa, nam jamči, da so množice prišle do spoznanja, da so Spoznale klerikalne in' socijalistične demagoge. — Po jedrnatem nagovoru pozneje izvoljenega predsednika, ki je živo naslikal obupni položaj, v katerega je zašel naš narod vSled klerikalne hujskarije iH Sedanjega pobratimstva z radikali, je strankin delegat podrobno razložil program iti! organizacijski red. Izvoljen je bil za predsednika Karlo Herzog, za podpredsednika Dominik Reisman. za tajnika Robert Krautberger, za blagajnika Janez Dreisiebner, za Strankinega delegata Alojzij Kaube; za odbornike pa Ferk Karol, Jahžek Franc, Pfiffer Amalija in’ Krebs Marija, — Potem se je razpravljalo o gospodarskem’ in socijalnem ter kulturnem1 položaju krajev, ki Spadajo V delokrog krajevne organizacije. •— Želimo mladi organizaciji, ki ima toliko volje do dela in toliko delavoljnh in’ de-lazmožnih ljudi, kar najboljši uSpeh. — ObČni zbor krajevne organizacije JDS v Ivanjkovcih, ki obsega občine Runeč, Lahonci, Veličane, Mihalovci, Žerovinci in' del Brebrovttika, se je vršil v soboto 5. tm’. zvečer ob veliki udeležbi kmetovalcev, kmečkih Sinov in delavcev. Reči moramo, da je lahko ta naša podeželska organizacija vzgled marsikateri po trgih in mestih glede strankarske zavednosti, odločnosti in’ disciplinarriosti pristašev. Poročilo o pretečenem delovanju organizacije je podal njen’ predsednik g. Peto-var. Strankin oblastni tajnik je podal sliko političnega položaja in’ orisal v velikih potezah naloge naših organizacij zlasti v delu Ha kulturnem in gospodarskem’ polju. Razvila Se je živahna debata, ki se je v glavnem sukala okoli gospodarskih vprašanj. V novi odbor organizacije '&o bili nato izvoljeni: Lovro Petovar, pos. v Ivanjkovcih kot predsednik, Stanko Simonič, pos v Svetinjah kot namestnik, . v odbor pa: g. Tretjak, pos. v Lahoncih, AL Rajh, pos. v Veličanah1, Ivan Vertoh, naduč. n’a Runčah, Franc Zemljič, pos. sin v Žerovincih, Mat. Lenarčič, viničar v Stanovnem, Simon’ Dobernik, učitelj v Svetinjah, Al. Zavratnik, pos. v Svetinjah, Vinko Polak, pos. v Ivanjkovcih, Anton' Lah, vin. sin y StartOvHem, Jakob Lah, pos. sin v Brebrovniku. Za Strankinega delegata je bil določen g. Lovro Petovar. Med velikim’ navdušenjem zborovalcev irt rta veliko jezo par špijonov, ki so Vohali krog voglov hiše, se je zborovanje končalo. Okrajni Sestanek JDS v Šmarju pri Jelšah Se vrši v četrtek 10. tm. ob 2. uri pop. za rogaški, šmarski in? kozjanski o-kraj. Občni zbor kraj. organizacije JDS v Šmarju pri Jelšah se vrši v četrtek dne 10. tm. pop. □ O Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od ‘/gl©.—ygll. ure in ob četrtkih od 18,—-Vs20. ure mladin. oddelek «b sobotah od .18—19. ure radikalno vlado, tako, da so v opoziciji res samo demokratje. Demokratski po-slaniški klub je imel sejo, na kateri je razpravljal o nadaljnji taktiki. O razvoju krize bo izdal klub poseben’ komunike. ' Sobota, 5. maja: Narodna skupščina je odgodena, dokler verifikacijski odbor ne dovrši svojega dela. Večina poslancev je odšla domov. — Vlada pripravlja uradniška zakon, ki ga hoče prikrojiti tako, da bo lahko pometala z urad-ništvom, kakor so ji bo zljubilo. Napcr-jer* je predvsem proti demokratom, katere hoče odstraniti od vplivnih mest. — Nemško ponudbe glede ureditve reparacij je Francija odklonila kot nesprejemljive. Nedelja, C. maja: Radič je z rešitvijo krize zelo zadovoljen. Dr. Korošec jo pooblaščen, da vodi v njegovem imenu nadaljnja pogajanja z radikalci. Govori Se, da Si prizadeva dr. Korošec preiti iz navidezne opozicije v vlado. Nič več rte govori o obljubljeni avtonomiji in kmalu Se bo pokazalo, da je bil ves krik o Samostojnosti Slovenije Samo volilna vaba in manever, ki naj bi dr. Korošcu zopet pripomogel do ministrskega stolčka, po katerem Se klerikalcem najbolj toži. Pondeljek, 7. maja: Verifikacijski odbor jo v radikalno-klerikalni slogi potrdil vse radikalne, klerikalne in’ muslimanske mandate kljub vsem označenim opravičenim pritožbeni. Na vse mogoče načine Skušajo oškrniti demokratom kak mandat, da bi zmanjšali njih' moč, ker Se boje ostre opozicije, ki so jo napovedali demokrati. — To j ek, 8. maja: Danes je razpravljal verifikacijski odbor o volitvah v Slovenji. Pritožbe demokratskega kluba glede terorja radikalcev in mahinacij v Prekmurju so bile zavrnjene, ker se radikftlci boje, da bi klerikalci izgubili kqk mandat. V Beogradu so se pričele priprav.' za prehod klerikalcev v vlado. □ o aoauuLHjomDO Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 4. maja: Včeraj Be je vršila po sestavi nove vlade prva seja narodne skupščine, ki je pokazala, da klerikalci in muslimani tiče pod enim klobukom’ s Pašidem. Seja je bila zelo burna, tako da jo je moral predsednik prekiniti. Pri volitvah verifikacijskega odbora so dobili demokratje 5 člartov, radikalci 11, klerikalci 2 in muslimani 1 člana. Dr. Korošec, ki stoji popolnoma pod komando Radiča. Ha njegovo popelje podpira Socijalna politika. Nekaj sprememb v pravilniku o Stanovanjih. »Službene Novine« od 3. tm. obelo-danjajo predpise ministra socijalne politike o izpremembah nekaterih stavkov stanovanjskega pravilnika. Glavne iz-premembe so: Na koncu čl. 9, ki govori o zidanju bank, katere nimajo lastnih hiš, se doda nov Stavek, ki slove: »V izjemno težkih slučajih, in z ozirom rta denarno krizo in težkoče v dobavi potrebnih kreditov more minister Soc. politike gornji rok (eno leto dni) za zgradbo novih hiš podaljšati po svobodnj oceni, je-rrtaje v obzir stvarne težave prizadetih, ki do dne razglašenja tega pravilnika niso mogli pričeti z zgradbami. A tudi v tem slučaju ima stanovanjska oblast pravico razpolaganja s stanovanji v smislu predhodnega stavka.« Na koncu čl. 14. se doda nova odredba ki slove: »Stanovanje premeščenega uradnika se ne smatra za izpraznjeno dotlej, dokler premeščeni uradnik ne dobi primernega stanovanja v novem kraju, kamor je premeščen. Premeščeni uradnik mora vložiti prijavo za stanovanje v novem kraju in o tem predložiti izkaz stanovanjski oblasti kraja, iz katerega je premeščen. Ako je doibil v rtovera kraju stanovanje, je dolžna dotična Stanovanjska oblast o tem obvestiti stanovanjsko o-blasj; v kraju prejšnjega Službovanja. Nihče ne sme istočasno imeti dveh stanovanj ne kot lastnik rte kot najemnik. Izvzete so Samo osebe, ki potrebujejo stanovanja v dveh krajih z ozirom na posle širokega javnega interesa. Zamena stanovanj je dovoljena najemnikom, ako soglaša tudi hišni lastnik, a se mora o tem’ tekom 8 dni obvestiti tudi pristojna stanovanjska oblast. Za zameno stanovanj, kjer hišni lastnik ne soglaša, je potrebno odobrenje stanovanjske oblasti po zaslišanju lastnikov, ki imajo pravico pritožbe rta Stanovanjsko sodišče.« Čl. 16 se v osmem stavku doda odstavek, ki slove: »V slučajih, kjer obstoje pismene pogodibe o višini najemnine, Sklenjeno po < razglasitvi Stanovanjskega zakona (28. febr. 1922), ki obsegajo tudi čas po 1. jan. 1923, se rte more zahtevati revizija najemnine za čas, dokler pogodba traja, razu rt za slučaj Spremembe stvarnih in osebnih odnošajev.« Koncem1 tsga člena se doda: »Ako se lastnik in rtajsvn-niik ne sporazumeta o višini najemnine, je najemuik dolžan do končanja spora pred sodiščem plačati dozdajrto najemni* no, in se od sodišča določena najemnina računa od 1. dne naslednjega meseca po onem, ko je bila predložena prošnja za določitev najemnine. Ako lastnik noee Sprejeti najemnine, jo založi najemnik prt sodišču, ki so pristojni za sprejemanje depozitov po splošnih zakonskih predpi' Sih.« 01. 17 se spremeni in slove: »Stanovanjska oblast naznači v sklepu o litvi stanovanja, da se najemnik o vi=‘fll najemnine sporazume z lastni koru. nasprotnem slučaju pa da tekom meSCC dni po vselitvi zahteva od stanovanj?^9 sodišča določitev najemnine. Tako d®1. čena najemnina velja od vselitve naj^ nikove naprej. Dokler sodišče rte višine najemnine, mora najemnik zaca^o deponirati mesečno najemnino pri P ", stojnih oblastih in’ sicer v oni višini« s " kor jo je ponudil lastniku.« Maša morska ofoaS od 600kn* je brez obrambe! SsiuP0 Jadransko Stražo*! Izpred sodišča. Maribor, 5. maja. E vozno ročico po glavi. Dne 24. februarja je obhajal .posestih* Matija Has v Spodnjem Jakobsiceirt M* lu, okraj Maribor, svoj god. Na Pre<*V čer sta mu prišla dva godca gost k S° ‘ Z godcema je prišel tudi viničarski 61 Alojz Mezgec, ki je bil že precej Pri Hasu, ki je vse tri pogostil, pa . napil še huje. Ne da bi bil povabijo^’ J prišel k Hasu tudi 181etni posestniški ^ Franc Lorber iz Partinja še z dritS1 svojimi tovariši in vprašal gospoda1^ Hasa, če sme iti v hišo, česar mu ni dovoli. Ko-se je Lorber nato nil, je nastal med pijanim Mezgocotfi pa Lorberjem ter njegovo družbo Pr Mezgec je pograbil neki drog in udar . njim Vudlerja po čelu ter zadel Lorberja po levi roki. Slednjega je 10 t»* sto* ko razjezilo, da je skočil k v bližini ^ ječemu vozu, pograbil ročico in njo svojega nasprotnika s tako silo ^ krat po glavi, da je padel v nezavest bil je nalom lobanjske kosti iri Pr® sanje možganov. Lorber, ki svoje ^ njo prizna, je bil pred okrožni"1 s. ščem obsojen rta 4 mesece težke J Mezgec pa se bo radi prestopka .^ijj lesne poškodbe pred okrajnim č°dlS zagovarjal. 1 Tatvine v Mariboru iri na TezSfl' 17-letrf 17-lotni Ivan Shweighofer m 1 fci Karl Gačnik, oba delavca v sta bila vsak že večkrat radi ta ^ ^ predkaznovana, sta meseca nekega kolesa v veži ridke hiše Ha ^ Skovem trgu v Mariboru ukradi* ^gj.a čno sesal ko za kolo. Dne 4. „ jja vdrla v stanovanje Alojza Ma*1" Teznu ter odneRla tri srebrne irt e 0cU lezno moško uro, dve double ^ par čevljev, 16 gramofonskih P‘°'sCgVinj1 poročni prstan, 6 kg prekajene.?8 aVjd skega mesa, nekaj klobas, Par _ in nahrbtnik. Nezakonska mati ^ ja 37letna delavka Neža Klanešek, ^$o ukradene stvari razprodajala 'n^e uživala. Sodišče je obsodilo # ta^n' ferja in Gačnika radi hudodel* ^g,r\ec&" he vsakega na I leto težke 3°^ pri kovo pa radi prestopka udele*" vini na 4 mesece strogega zaP° Tatinski kurjač. . Šek ' '38letrti kurjač .Takob’ P0<^°Je Studencih pri Mariboru, ki °°noV^ predkaenovan, ^e bil dne li- .^ove*1 1918 popoldan na, obisku Prl. ®>jifci 1° rovnik v Mariboru. Pri tej ajjajaJ°^0 vzel pri odhodu na mizi se nr0"dal uro, ki jo je nekaj dni poBMMe* pa je 50 K. V noči na 18. decembra & fe-v družbi dveh drugih tatov l* j krS' režije Hrabovšek na mcsar;1!; vo, ki so jo ge isto noč preda Nendlu v. Studencih za 600 Podgf' so si tatovi med Seboj mesecev: ^ šek je bil obsojen na 8 meječe. , ■■ 1 Ha-” Maribor, 10. maja 1923, »TTffOI?« f«NAB0DNT LISTOV Mariborske vesti. Maribor. 9. maja 1923. m Smrtna kosa. Dne 8. maja je po ° 2i mučni bolezni umrl carinik gospod sto ° ®era^n^ v letu svoje slaro- m Stankovič, pjevaČka družina iz v M ada' ki priredi v torek- dne 15. t. m. ' ^mboru koncert, je najboljše srbsko val. ° ^ru^tV0, Ta družina se je osno-srn i- !t 1 v v slavo prvega vičl'eKa skla^atelja Kornelija Stanko-' «• rojenega 18. avgusta 1831 v Budi- Ta’nllmrleea 3‘ av«usta 1865 v Budimu. rij jIVl *n ^u*10v^‘ skladatelj jo uslva-HwT nar°dnih vir->vr narodno cerkveno 6(Jin' °.' Družina je bili v tistih letih nar ,’ .1 je dajala srbski muziki zdrav, Sled v- ?ravoe ln vžvala največji u-Mran -x CU(*a’ (*a j-3 -'^ta ISS1) arhibiskup 2aon«tV "^o^Ut Srbije, tej družini Porabi* SV0^e Premoženje, ki se naj u-Cerv 1 za ne«?o in izvrševanje dobrega daril e?e,sa PetJ*a. Zastavo jo družini po-Živoiin sL 1910 nadzornik gimnazije diužino AT6, ^ bil tudi- predsednik bila d ppi^ki 301etnee obstoja je ve V riWina odlikovana z redim Sv. Sa-vala ^jeta '^11 -i0 družina os osuo- Vfth Svn * kU .(v ui u/jiaifc uoin^- družina "*? ^'asb9no šol o. Leta 1891 je Miloša VS,a0Vala 'svo-' 'astr,i !lorn v dom 2a Jkeg.a‘ V lctlh 1914-18 3° bil vojske - r^ in oplenjen cd avstrijsko iska voist ^as^ava odneseni. Ko je srb-je taki- + a- ^ 19^8 ukorakala v Beograd, der v 3 ni. Prestolonaslednik Aleksan-Ijeta igo«0?0 zaščito sprejel to društvo, tudi nai A® Pa na® kralj izjavil, da je 0^HkoVaf ščitnik društva in ga je *v. gaVfi Vsled velikih zaslug z redom m Tov razreda. P°roča 1>o,Tna ^Iniov v Mariboru. Kakor Pujske? i?V' Narod«, “namerava lastnik filttfeko . itia g. Mihael Murko osnovati Alar‘iln^nS^ri3(> v Sloveniji v Celju tilnj 2 1 10ri1 pod imenom »Monopol skir« T0d .Triglav« in sicer 8 sloven-3« °krvatskim besedilom. Ker ^ P° sw33 legi naravnost u-tovo *a industrijo* se bo skoraj go-^a»j j0 J a tovarna zgradila v Mariboru, stanoVari .°^lr0Tn na v Mariboru občutno kti lahko ° bedo tudi brez rievošljivo-njl p. ^^^ustiirio Celju ali Ptuju, jtf. ob’ p0i *vari-ie. V pondel jek dne 14. t. Tiski i ’ zvečer predava v mali . Tabori V°.ran’ K' ln^‘ Kukovec o °*?e’ 2last’10Vi evropske civiliza- ®je®i ^^^ionalizma. S temi predavati! *n delih . 1T<}* sezija predavanj o ase-^bindra ^ijsketa pesnika in filozofa m ^ Lini Tf,®ore (Takurja). ii' odn + knjižnica bo v četrtek ^e, to»* d°P°ldrie od pol 10. do pol m*1 >% ue zve6er-Z** »utr, čete Orjurie v Kam- telet oiT .^rtek 10. trn. popoldan se Žbir^i.-^fek© čete Orjurie v Kamnj- . ^ telet y četrtek 10. tm. popoldan se ^ Orjurie v Kamnj- “&U. ob J4f nrj na Vodnikovem Oi’ G]asi' ^v° Pevskr6na ^a',ca v Mariboru. Vod- , - Poročitt zbora Glasbene Matice 9Dski kon priredi letošnji pomla- ^bor nePreklic.no dne 2. junija ravBateliS m Prv^krat pod vodstvom . ^Hosti o t . Piča. Natančnejše po-®odnj|g. J Prireditvi poročamo pri-„ m ban'«, . ^ Prid in a rji,n Go polfirala mladina P^fftovol-jjjg T'8"®rnti Ljudskemu odru ”v in f'.vetioPri^>ftv*C0 s prodajo list-®aribonsko «kxi ePri®an! smo, da bo P°^Piralo Habi^^T0 ' vsakem ozire. y° 'PriPotoostL,^ ^0 'n z dobrotno ro-7® bodočnosti ».^^^kemu odru do lep-^ročati z g. *c>5» moremo samo pri-711 obi 10 obrodi Ljudskemu jjj Go^rw\ ^ ^°«imo, da dopušča čas, t ^jndske^a ^,Plr^° m: L P>™-v 8hl«ajnošti tr.ltev nov°f?a odbara, ie ; Ker J« ta °kčni zbor veli- ^ln^tevnl’nPr?™°’ da se sa vsi .'lani - W Naiw deležiio. - Odbor. ^stne Jn druge razrio- ^Sel» fcttSh , “ Svftovnega Slovstva v ®°s°jnin| .TiTr3^ proti neznatni iz-> domu f knjižnica« v Narod- tiovo kini t8 kupi tak°j P° >zidu a yo S^vemko knjigo. m Kavarna v mestnem parku. Vsak' dan pri lepem vremenu do 24. ure zvečer koncert. Domače pecivo in sladoled. ni Izgubile so se gosli z lokom napoti iz Pobrežja v barake. Pošten najditelj se prosi, da jih odda v baraki VIIL b' soba 8 . m Velika tatvina v Balkanski banici v Zagrebu. — Tat prijet v Mariboru. V ponedeljek je bila v podružnici Balkanske banke v Zagrebu izvršena velika tatvina, ki je zbudila v vseh bančnih krogih veliko scnzacijo. Kakor navadno, je prišel sluga bančnega podjetja E. Sever dd. v Zagrebu menjali devize. Blagajnik je že znanemu slugi Štefanu Ma-teku izplačal 232.000 Din. v •tisočdiriarskili bankovcih, 200.555 dinarjev pa v stodi-narskih bankovcih. Sluga je naprej prestol tisočdinarske bankovce ter jih ria to spravil v svojo torbico, ki jo je pustil ležati ria miai poleg sebe. Ko je pr.-šM tudi stodinarske bankovce, je opa7.il. da mu je med tem izginil zavoj S risnčdi-riarskimii bankovci. ObvaStil je o tam takoj bančno osobje. zaprl ^sa vrata ter dal poklicati policijo, ki po kljub vsem telesnim preiskavam ni mogla najti u-kradenega denarja. Očividci so pripovedovali, da se je med tem, ko je Matek Štel denar, sukal krog njegrada, 19. tat sprejem češkoslovaške jugosl. Lige iz Bratislave. Vseh teh priredb si» vd^ležS-1 članstvo v civilnih oblekah z Sokolski ni makom. Dne 5. avgusta izlet z javita t^« lovadbo v Pesnico, na kar ae prijatelj ska društva opozarjajo s prodat jo, da Sla« govolijo ta datt vpoštevatl pri določanju: Svojih priredb. iu o Odsek za zgradbo Sokol uk ega domat v Mariboru ima v prkk dfie 18. maja pij 8. uri zvečer v Grajski kleti izredno se« jo katere naj se vsi člani zari^Bljivo ti-« deleže. Na dnevnem' redu je vež vaigilj točk. Zdravo! Pradsednik. v ^ Šport. : Prvenstvena tekma ISSK MariSon SK Svoboda, Maribor se vrši na pra35* nik, dno 10. tm. ob 17. uri popoldne nai igrišču Maribora v Ljudskem vttu. “• Kapetari' Glaser. : POLNP. Prvenstvene tekme v1 četrv tek, 10. maja na prostoru Maribora: OB 15. uri Rapid—Ptuj, eodnik g. Nem«« ob 17. uri Maribor—Svoboda, — sodrilfc! g. Franki. Blagajno ima Rapid.- — SltH žba g. Honomichl. — V nedeljo 13. Maju, na prostoru Maribora: Ob 16. uri Rapid! —Svoboda, Sodnik g. Nemec. — ftlagaj* no ima Rapid. — Služba g. FraaflkV . .* : Kolesarsko dirko priredi dtfe 27. wf*. ja kolesarski klub »Edelweis«. Dirka M vrši na državni cesti MariboT — kmr 109 pri Slovenski Bistrici. Dolžina »roge SO km. Dirko se lahko udeležijo samo člani kluba. Prijavnina znaša 15 D:«. Prijavil sprejema tajnik A. Halbwidl, hotel »Stik ra pivarna«. Po dirki se vrši na štartni gostilna Roth-Vollmeier ljudska veselic* z raznimi zaibavami, med drugim tndfi tekmovalna polževa vožnja z lepimi dan bitki, ki je vsakomur pristopna. : Kolesarska dirka na progi Pliberk-*« Dunaj. Minulo nedeljo «e je vršila kole« sarska vožnja na progi Pliberk—DuifeJ« P rog'a meri 357 km. Udeležetfei go jol prevozili v 13 urah. Iz Pliberka S© a« odpeljali ob 3. uri zjutraj ter so zada ji udeleženci dospeli na cilj ob 16. uri, . . '"g— SAR. : Mednarodni šaii«*v.skl turliir v Kar« lov ib varih. V osnsuri kolu jo premagal Mdioczy SpiolmariMU, remiB pa So ostale partije: Thomas ; Grnifeld, Treyb'al 5 Ruhinsteiri, TaTra?jh.3stty, \Tolf:Berffr str.'n, Niemczovic« Aliehi:?, iti Ti-ieKiflai:; Sarnisch. Prekitnjini sta bili partiji Ya» te-.Gajes, in Bogoljubov:Tartakower. Stanje po osmem kolu- Trevbnl 6. Alje« hin 5Ml, Bogoljubov, Maroczy, Niemco« vicz 5, Retty, Teicirtnar.tf 4'A, Griiirfeld 4, Ruhinsteiri, Tarraseh 3Vi, Yates, Tartakower, Spielmann Thomas 8; Chajesj 2 %, Bernstein, Wol£ 2. / »TABOE« frNAEOTINt 1IST»)V Maribor, 10. maja I92& (gospodarstvo. Bolezni In napake pri sadjevcu. (Konec). Kan1 ali fiirsa. [ parafinom1. Še bolje je pa, če "so vratca Josip Zupanc, okrajni ekonom v Ptu narejena tako, da železo na njihovi no-Ju KimozaMbi | !ran^ ftrani dobro pokriva les* vdelau Viri-i?««! AMoantrirflnin bo/^io in' . ZClOZO« Ižlgli knjigi »Kottservirarije teadja Irt- (t&aikovnsrtne povrtnine za domačo upo- j Ima li Sadjevec dovolj kisline, ne po- fcabo« o temi takole: črni, zato je prav, da že pri napravlja- Pri sadjevcu, ki je na pipi, se redno; hju sadjevca mešamo manj kislo sadje pojavlja kan ali birsa, posebno, če ne j S Prav kislim. Meša se lahko pa tudi že teče paglo. Istotako se kan rad pojavlja j sprešani, manj kisli mošt s kislejšim. pri neredno zapol n j evanem Šadjevcn. J tle to ni mogoče, lahko dodamo 1 hi sad-{Jhidl ‘kan’ povzročajo majhne glivice, ki jovca okoli 16 g vinske kisline, ki jo do-prevlečejo površino sadjevca v obliki “ ~ J 1 bele kože. Ker jim' je brana alkohol, slabijo H Svojina življenjem Sadno pijačo. Zato je priporočljivo, da dajemo na pipo le majhne Sodčke, ki se ložje brže izpraznijo. Kjer to ni mogoče, naj Se tu-Intam1 vžge v praznino soda mali ko-feček azbestnega žvepla. S takim zažve-planjem' oviramo razvoj glivic, ki tvorijo kan ali birso. Pri sodih, ki niso na pi-Pi. se izognemo kanu z rednim zapolnjevanjem. če So pa vendar kedaj pojavi, ga pri zapolnjevanju izmijemo is snaž-bo, .zakrivljeno ščetko. bimo v lekarni ali drogeriji. Sadjevcu, ki je počrnel, so da od praviti napaka na ta način, da ga razpršeno pretočimo. Po tem opravilu bo sicer še bolj počrnel ali .sčasoma se u-čisti sam od sebe. Lahko ga pa čistimo po pretoku še z želatino. Računa so 30 do 50 g želatine na 1 hi sadjevca. Čistilo še pripravi takole: Želatina, kolikor se je rabi, so zavije v snažen prt in zdrobi v .majhne koščke, katere potom tako dolgo namakamo v mrzli vodi, da se želatina zmehča in razbuhne. Nato se voda odlije. Med tem’, ko čistilo vedi Neredkokrat Se prenašajo Kart 1« 'dru-( mešamo, mu prilijemo nekaj litrov sad-fee bolezni )z soda v Sod, posebno kadar j jCvca, da se želatina popolnoma raztopi, Pf 'jemljejo poskušnje ob' enem iz raz-1 tfa jiar sa dobro stepe s čisto metljico, nih Sodov z Jsto'n'atego, bi pa jo med: da So močno sponi. Tako pripravljeno posameznimi poskušdjami nismo izplak-1 gistilo vlijemo v sod, iz katerega So je thili ali umili S čisto vodo. Na ta način pkužlmo lahko z enim bolnim sodonTi Sčasoma Vse zdrave. 1 Umen kletar bo zato, ak:o nima v kleti. (vodovoda, vpostavil vanjo vsak dan (Vsaj enkrat škaf čiste vode, ki jo rabi »a čiščenje kozarcev in natege po vsako-Brrattfeiri odjemanjn poedinih poskušenj 'jz posameznih Sodov. >! -vi č'; j Poerntelosl pri Sadjevcu. 'Josip Zupanc, okrajni ekonom v Plu-Sn piše v Svoji ravnokar v Samozaložbi itziSU knjigi »Konzerviranje sadja irt (vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo« o tem' 'takole: Pride sadjevec, bi ima sicer dovolj Čreslovine, a malo kisline, kar Se čestokrat dogaja pri Kraševcu, na ta ali oni (način1, bodisi pri mletju ali prešanju jali pa vsled ne dovolj zalitega železa Ua notranji Strani vratič v dotiko z železom, tedaj pod vplivom1 zraka kaj rad počrni. Iz tega Sledi, da se moramo pri [napravi Sadjevca izogibati golemu, po-•JSebno pa porjavelemu železju. Kjer to ni •tmtogoče, naj Be železo, preden1 pride v idotiko s tropom ali moštom, Skrbno o-.Slfeti In' faamaže z dobrim lakom1 ali vsaj kr finim sezamovim oljem, ki nima rti-ftčakršnega postranskega okusa. Pred Suporabo soda preglejmo vratca, ali jo Železo na notranji 'strani dobro zalito, jče si, ga zalijemo k kovaško smolo ali s poprej odtočilo 1 do 2 škafa sadjevca. Ko je čistilo v sodu, sadjevec s snažnim lesenim drogom dobro premešamo. Nato se prej odtočeni sadjevec dolije, še en krat pomeša in sod na rahlo zabije. Prve dni je treba tuintam potrkati po zgornjih dogah S kladivom, da sc čistilo ne prijema dog. Navadno bo za dva tedna Sadjevec čist, na kar ga pretočimo y Snažen, nekoliko zažveplan sod. 5 7 " Porjaveiije sadjevca. 'Josip Zupanc, okrajni ekonom v Ptuju piše v svoji ravnokar v samozaložbi izišli knjigi »Konserviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo« o tem takole: Sadjevec, ki ni bil dovolj previdno pripravljen, bodisi, da jo bilo sadje nesnažno ali pa se ni skrbno odbiralo nagnito sadje, ni stanoviten. Rad porjavi posebno ako pride z zrakom v dotiko Tak sadjevec je treba pretočiti v močno zažveplan sod (2 azbestna žveplena traka Ua 1 hi). Ako se še sedaj ne sčisti Sam od sebe, ga moramo čistiti z želatino tako, kakor je bilo opisano v prejšnjem odstavku. Ker je pa tak Sadjevec navadno premalo krepak, mu dodajmo tudi 10 g v čistem1 špiritu raztopljenega tanina Ha 1 hi, Sicer čistilo ne učinkuje Tanin se dobi v lekarni ali drogeriji. £ TRAVNIŠTVO. jF Namakanje. Slišali smo, 5ia doiiaša fvoda uporabljena za namakanje do 100-(krat večji dobiček kot pa ista množina izrabljena kot gonilna sila za mletje ali ♦produkcijo elektrike; dalje, da se bolje Izrabi voda in da je bolje za rušo, če se toamaka travnik v sušnih letih samo 2 fco 3 krat, a tedaj temeljito, to je s 1000 ali z direktnim merjenjem vode S po sodo, kar je mogoče le pri malem 'dotoku vodo In’ pri Studencih’, ali se pa izračuna iz prereza vodo in hitrosti toka kar so vporHblja pri večjih množinah. Direktno morimo najlažje, ako zgradimo kanal ozir. žleb z leseno zapornico, ki ima eno ali več jednakih lukenj ali žlebičev, da jldo 1500 kub. metrov vode na ha, odgovar- ( odteka voda enakomerno po njih. Pod '{jajoče pardrtevnem.it dežju od 100—150 muf • en žlebič ali luknjo postavimo posodo ter ^padavin1. Ako je dovolj vode na razpo- j štejemo sekunde, da se napolni. Če na pr. Itlago, Iso večje zadružne namakovalne, naredimo Ha zapornici 5 žlebičev ter [naprave raciotnelnejšo ter So tudi lažje j podstavimo pod en’ curek škaf z 20 1 jSo'seže vodopravno dovoljenje, vendar-in štejemo počasi sekunde do 15, da Be tok) pa gotovo šlo okr. glav. tudi posamez-1 napolni, tedaj vemo, da je steklo v eni Jaiku Ha roko irt čim prej ima napravo | sekundi =%»’= 1-3 sok. 1 vode. oziroma ‘Hrejeno, temprej izrabi Sedanji dobri trg j po celem kanalu preko 5 žlebičev 6.5 sek Ba Beno. Zai katero vrsto namakanja se [litrov. Če teče potem kanalu ozir. iz jpdloči, je odviSno od terena; v ravnini j! Studenca voda cel dan enakomerno, je •ge More narediti le na stoječo vodo S tem, j izteklo v 24 urah: 6.5 1 X 60 X 60 X 24 = jda Se obda posamezne dele travnika z 561600 1 t. j. 561.6 kub. metrov, kar sado-tfialinal nasipam1 ter Se Spusti nanj vsaj : stuje za navlaženje 1 jolia travnika. Ako 10-15 'cm! .visoko vode, kar odgovarja; je dotok vode manjši, H. pr. le 2 sek. 1 ♦pardnevnemu dežju. Ta način nam1 služi j to je 172.8 kub', metrov vode v enem' dne-jbudi vi jeseni in1 Spomladi za gnojenje, jj vu nam namoči le eno tretino joha, ali tetko imamo Ha razpolago vodo z gnojil-) pa moramo pustiti toči 3 dni. Da li' pu-faikni1 snovmi. Ako je pa Bvet nagnjen ; stimo isto množino na manjšo površino IviSaj 2-^ M HH Všakih 100 irt, tore j vsaj 2] manj časa ali ha večjo toliko dalje, Be Ido 3%, tedaj Be more izpeljati Ham a k a-J ravna po nagnjenosti sveta. Na bolj Sije Ha tekočo vodo, ‘da nanj voda samo, položnem Svetu je bolje izpustiti več vo- jrurlja preko ruše. de hitreje Ha manjši prostor, da teče Predrto pa začnemo S kako večjo na-1 preko cele odmerjene površine in ne iz- (pravO, S® trelb'a vedeti; da-li je v sušnih > girte Vsa takoj pri izteku, pri večji na-idrteh1 dovolj vode na razpolago. Mno-, petostti Sveta pa: ra je mafije množine in fclna ifl pritok vode se navadno računa’ dalje časa, da zleze sproti v zemljo in Spri vseh vodnih napravah'v sekundnih ; He zamočviri nižjo ležečih delov. Pre-tlitrihVt. j. koliko vpde &teče rta gotovem i male množine vode se pa premalo izko-tto<8tB-,s6»ko.‘ jdobjmo ^ zgubi-dositij. vode.' v- v Na drug 'način' pa izračunamo množino vode, ako vsaj mestoma jednakomer-no teče iz vodnega prereza (profila) in hitrosti v sekundi. Profil izračunamo iz globine in širine tekoče vode, hitrost pa, da odmerimo ob potoku na bregu gotovo progo n. pr. 40 m ter zaznamujemo z 2 količkoma, nato vržemo nad zgornjim količkom kos lesa v vodo. Ko pride les mimo prvega količka, začnemo šteti sekunde ter korakamo poleg lesa dokler ne doseže »ditfuzega količka. Če smo našteli od količka do količka 80 sekund, tedaj jo hitrost vode 4%o = 0.5 m torej pol m v sekundi. Navadno imajo potoki K- — 2 m hitrosti, dočim ima n. pr. Drava ob povodnjih celo do 5 m. Ako je n. pr. globina tekočo vode 15 cm in širina 20 cm, ' je prerez 3 kub. m in množina vode, ki steče po tem kanalu 3 dm X 5 = 15 kubičnih dm, torej 15 sek. litrov, kar bi zadostovalo za namočitev 2 johov travnika v 24 urah. Vodo napeljemo na travnik z dovajal-nim jarkom, v katerega dvignemo vodo z zapornico, ali da jo odpeljemo iz potoka z višjega mesta, ali pa, da dvignemo vodo iz potoka s stroji ozir. z velikimi vodnimi kolesi. V Srbiji Se vidi ob vsaki večji vodi obračati so drug za drugim velika lesena vodna kolesa, ki noč in' dan’ dvigajo z zajemkom na obodu vodo in jo izlivajo v lesen žleb, da odteče v razdelilne jarke za travnike in polja. Tudi pri nais bi lahko ob Pesnici, Savinji, na Ljubljanskem barju itd. taka vodna kolesa trajno dvigala vodo za namakanje poleg ležečih travnikov. Ako se tudi pri nas enkrat električni vod na deželi dovolj razširi in uporabi elektromotorjo za domači pogon stro-jov, so bo tudi izplačala uporaba motorja za pumpanjo vode v ta namen, zlasti, ker se to lahko vrši podnevi - in ob času, ko je manjša potreba za električno silo in jo bodo radi toga tudi een-.tralc v ta namen ceneje oddajale. Za namakanje na tekočo vodo naj se kar najbolje izkoristi naravno nagnenjo terena, le radi lažjo izvedbo naj so izvršijo manjšo izravnave in' izpolnijo vdrtine, ker s tem tudi pripomoremo k lažji košnji. Dovajalni jarek, ki gre po Hajvišji točki travnika in rabi le toliko padca, da voda ne zastaja, naj bo dobro zbit iz gline, ker iz cementa pride predrag, ter je po potrebi in velikosti travnika 25—35 cm’ širok in 20—30 cm globok. Na posameznih mestih odvajajo iz njega razdelni jarki vodo v namakovalne jarke. ,Ako imamo manj vode, da namakamo le po oddelkih, navajamo vodo iz dovajalnega v razdelilni jarek z enostavno leseno zapornico ozir. s krepkim1 šopom ruše. Namakovalni jarki inorajo biti povsem vodoravni ter se morajo dobro prilagoditi terenu in imeti Spodnji rob povsem' gladek, da more voda na vseh mestih jednakomemo preko roba curljati. Dolgi so kakih 50— 80 metrov ter kakih 20 cm široki in 10—15 cm’ globoki. Širina posameznih Hamako-valnih predelov, t. j. razdalja med posameznimi Hamakovalnimi jarki po pobočju, sc ravna po nagnjenosti terena ter znaša kakih 10—20 m. Če je nagnjenost večja, jo nevarnost, da si preko na-makovalnega jarka curljajoča voda najde prehitro skupne strugice, za to morajo biti jarki bliže, da se voda hitreje zopet jednakotnerno porazdeli. Ista voda nam torej lahko namoči več posameznih predelov, lahko pa tudi dovedimo v nižje ležeče namakovalne jarke vodo s posebnimi razdelilnimi jarki, da se bolje prilagodimo nravni legi terena. Čim bolj enakomerno so izpeljani jarki, tem manj ovirajo pri košnji in' celo košnji s strojem ne delajo večjih težav. Pašna živina. sicer nekoliko pokvari jarke, pa to se da hitro popraviti. Gotovo se pa delo pravilne izpeljave namakovalnih naprav visoko izplača, zato naj se na vsak način nadomesti takozvano divje namakanje, k! navadno več škoduje kot koristi. - (Dalje sledi.) Kako podaljšamo trpežnost lucerne? Pogostoma se slišijo pritožbe, da traja lucerna na njivi kvečjemu po 4 leta in da se je pozneje ne izplača več kositi. Ce nam lucerna tako hitro odpove, potem, tiči vzrok v neugodnih pogojih, kajti sicer bi morala lucerna veliko dlje trpeti. Lucerna je po svoji naravi trpežna rastlina in traja tudi po 10 in več let na enem mestu. Po nekaterih krajih ji pravijo zato tudi »večna11 detelja. Vzrok njeni kratkotrajnosti tiči lahko v zemlji ali pa tudi v našem ravnanj; Ce je zemlja v spodnji plasti mokra če je preplitva ali če ji manjka apn » potem je zemlja kriva, da lucerna more dlje uspevati. Ce je pa z.e i dobra in dosti globoka, Potenl..’exflca navadno naša krivda, če nam dalje ca ne vztraja. ;{} Za lucerno je treba kaj več sto » da nrm bo dalje časa trpela. buCb£je. potrebuje v tem slučaju boljšeg3 0 lovanja in gnojenja. _. 8jj Ce kosimo lucerno po štinkts . celo po petkrat na h to, jo s tem ® no slabimo. Zato ji moramo d0 gnojiti, da ostane pri moči. Le po® ^ mo, koliko vzamemo zemlji v te . košnjah moči! Naj ' se tedaj luC gnoji kakor treba, ne pa tako K smo do sedaj vajeni. Vsako let°. gtiri morali privoščiti nekaj gnoja, kaj'11 ’ košnje tako tečne krme pomenijo & . go živeža, ki ga mora lucerna iz ze .... dobiti! Na vsak način pa moram? ^ cerno saj vsako drugo leto gnojim nam prehitro ne opeša. _ uAp\o-Razen tega jo je treba tudi ob^u .. vati. Zemlja med lucerno mora os čista in rahla. Vsako spomlad jo m mo prehraniti in če treba tudi še P?i'm0 je po eni ali drugi košnji, da poruje škodljivi plevel, ki se je med vgnezdil. « Ce bomo tako ravnali, bomo ^ ugodno vplivali na njeno trP^*.ah0. Tudi na težki in travorodni ze_m*jl 0 mo v teni slučaju več dosegli in bo lahko podaljšali za par let njeno tfP nost, /i'-; Kaj zahtevamo od plemenske svinje| Kdor se peča z rejo plemenskih li živa" vsakem oziru sposobne za to. mora gledati, da redi živali, ki k« Plemenjg svinja mora biti dobre krvi, mor® ^ rodovitna in dobra dojka. Vrednost ^ bre plemenske svinje se pozna PTa prav šele po-prvem in diugem £a Takrat se stoprav prepričamo o rodovitosti in o njeni vrednosti z® gajanje praset. . jn v Ce odbiramo praseta za re|0 0 plemenske svrhe, jih najlažje PreS°Ljn-po rodovitosti in vrednosti matere. jice za pleme je jemati zaradi teg j, čeloma le iz rodovitnih gnezd in s® ^ bolje iz drugega ali tretjega g°eZ so praseta iz poznejših gnezd nav ^ tudi bolj razvita. Pri tem je dajati V nost spomladnim gnezdom, ker se k^ seta, v tem času rojena, bolj K razvijajo. .. _a te- Pri odbiranju je gledati tu1j„ega lesni razvoj, zlasti na to, da so d' in zarodnega života in da imajo * rio število sesnih bradavic, ker s , po števila teh bradavic rada rav ,0. hodnja rodovitnost. Širok, dolg 1 . te}i bok život nam je najbolj svini živalih. Ce odrejamo od domač' aji v mladiče za pleme, potem je pu jj. ta namen najbolj razvite in napvLti z® vali. Nikakor pa ne smemo Pu®.. pfo-pleme-živali, katerih nismo rn0®. 0t i Z' dati in ki so nam ostale dom® ^ se birek. Naglašam to namenoma, ^gjib. take napake dogajajo po ai‘ S takim ravnanjem ne prme Odlilcjj m ravnanjem prej! Plemenska svinja se mora ^ tudi z vsemi drugimi lastnost® d« potrebne prašičjemu rodu. J? . debe ‘ je ješča in da se rada’ redi {$0®° Končni cilj vsake reje je ta, -taja s. živali, ki se rade in dobro pitanje* krmo, ki je pri nas običaji® KMETIJSTVO. _ viji0gra-Veliko protestno zborovanje jud dnikov v Ptuju se vrši v m® aske®i 13. maja ob 10. uri dop. na • _ jov&n^ trgu (pred magistraitom)- ^nikov‘ sklicuje ptujsko društvo v1 ,0£iaji 1 Govorilo se bo predvsem o V ^ day- izvozu naših vin, o odlo&tvi'? pr0iiP kov, dokler vinogradniki n gr0 pridelanega vina itd. Vin<>gi’aa . . za Vaš obstoj! Pridite vsi! . oba i ti e Izvoz čebulo, surovih k » koCJita otrobov. Ekorioranko-fmanc« ,rio y 9e3i ministrov je znižal pvcdm^JL dne 24. aprila tl. za «led0fc^-na od 2°° za čebulo ™>r se «uza c D na’30 o in por se zniza c-i-^ ^ D za 100 kg. b) izvozna cai. Manoor, 10. nraja 'mm. »TAB01U (»NARODNI LLST»). Strnr« 7. Jirče in jagnječe surovo Kože so zniža °d 800 D na 400 D; za ovčje in! kozje kože 800 D na 400 D za 100 kg. c) izvozna ^ina za zdrob se zniža od 110 D na 40 it rf. sto in na otrobe pa od 25 D na d ^lok stopi v veljavo z objavo y Službenih Novinah«. g Izvoz krmiv. Ekonoinisko-firiančni 'oinitet ministrov jo s 30. aprilom tl. u-inil prepoved izvoza sena, muhara, su-* detelje in ovsa ter sveže in’ suhe mne pese in suhih rezancev od slad-Pese. V bodoče Se bo pobirala za o-«in za rezance sladkorne repe pri iz-t^\'ZV°Zna carina D T00 kg, med- *° so ostali našteti predmeti prosti carine. jnetijski pouk po deželi. Oddelek za letijstvo priredi v drugi polovici me-Ina,ja t. 1. na Štajerskem' naslednja 0Vlla T)r(y^avai,.i;i in sicer: na birt-V.n” nedelj« dne 2«. maja t. 1.: Na da "k- *?0r* 0 seda.i aktualnih gospo-in£» vpna^anjih (J. Zupanc), na bi** Janvn* ^ndieljek dne 21. maja t, 1. v št. ,u. ®a Vinski pori o živinoreji (ek. ZpJ?1 v’ v - dinji o svinjereji (Al *2S?5 v nwle,i° dn0 27- mai* u 1 v gj .n6rn Pri Slovenjgradcu o praši-Sv t"11 'n' ^^tninarstvu (VVernig); pri ^ipa T°nCn Pro^’ml 0 živinoreji (M. (j r, c^’ v Stopercah o gospodarstvu v Ižekovcilt v Prekmurju o Vanjev V1 svinjskib hlevih. (Vojsk); v jarst-n- ^'-^ankovej v Prekmurju o sad-živinoreji (Pavlica) ; v pon Bi olfenk dne 28. maja t. 1. v Krogu—Sv. g T» 0 trtoreji (Fr. Matiašič). l>ovi+n-n®erv*ranjc sadja in vsakovrstne loifl jne *a domačo rabo. (Spisal in za-Ptnj^)Zupanc, okrajni ekonom v iiaslo ‘ ^Vn°kar je izšla pod gorenjim bi RlI, j1*1 v četrti izdaji brošuricn. ki ne stvii. ^ Manjkati v nobenem ^ošpodinj-rijajj , tej podaja priznani strokOv-Prefe]£\.i.1'a' a in jedrnata navodila, kako to h,'- Da Najenostavnejši ničili vsa-žhns]j0j7, JraKn™i po vrtninami tudi za fch-ranih "°^o, ozir. kako naložiti jedilno Žitni 7'a VSaki čas z najrazriovrstnej jaikeja 6l'^' *n Specijalitetamii iz vsako-kakor z raznim vkuhanin ladaftn-’ R.ar^’:n' kompoti, želeji, marme T)ye(j ’ ^lrIi Soki, likerji itd. Govoril sem ^eli, ^eoavnim z neko gospodinjo na de ^ kj i lni.a ce^e kope konserv v zalogi lijVaj.e Spovedovala, da je začela vku-^vod.^tnine in sadje po Zupančevih ' u ^’*ro’ ko je izšla prva izdaja hia]0(j ro®are in' preskusila do danes *i se ^ Že vse tijegove recepte, ne da ^aika stvar ponesrečila. Med k^ln f1Re.ni priliko poskusiti pr J>ila j6 Svežo svinjsko pečenko, ki je ^ar dni v steklenici in ven parmezan 120’—, sirček (komad) 8—9, jajca komad) 1 00—Vib. 7. PijaJa: Vino novo 9—10, vino staro 12—14, pivo 6'50, steki, pive 3'25, žganje 20--25. 8. Kruh: Bel (kg) 7*50, Srn 6*50 rien žemlja (6’5 dkg) komad 0-75, mlečni kruh —•—. 9. Z i t o! PSenica 4'50, rž 4—, ječmen , oves 3'50, koruza 4’—, proso 4*—, ajda •50, fižol navadni 4-5, fižol rajčni—, grah -, leča 17"—. 10. M1 e v s k i izdelki: Pšenična moka 0 , 1 7'50, 4 6 75. 6 6 25, kaša 7-50, ješprenj 6'50, otrobi 2 75, koruzna moka 4 50, koruzni zdrob 5'00— 7'—, pšenični zdrob 8'50, ječmenova moka —•—, ajdova moka 19’—■ 2 8-—, ajdova kaša (liter) —•—, ržena kava 10—15, cikorija Sfi—. 11. Krma: Senn sladko 175—215, seno kislo —•—, otava 22250, detelja —, ovsena slama 150—160-—, pšenična slama —'—, ržena slama —•— (za 100 kg). H. Kurivo: Drva trda 170’—, mehka 110’— (za m5), premog, trboveljski 43.50, velenjski L’6’50 (za 100 kg) oglje 2'—, koks l-40 (za kg), liter petrolej 7'50. liter bencina 20'-kg karbida 5 50. kg sveč 17’—. Na svinjski sejem v Mariboru dne 4. maja 19SJ3 se je pripeljalo 328 svinj, 1 koza in 1 kozliček. Gene so bile sledeče : Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad K 600—1000, 7—9 tednov stari K 1200—160(f 3-4- mesce stari 2000 do 2400 K, 5—7 mesce stari 3500 do 4f>00 K, 8—10 mesce stari 4800—5600 cron, 1 leto stari G500—7000 K. Kilogram ži\e teže polpitane 90 —100 K. kilogram mitve teže polpitane 115—120 K, coza komad K 1300. —n— tiaTm-eč v svoji brošuri tudi na ^ v k^rtzervirauju raznih" mesnih ^ nafa'ttSU k^ilja ali nizkih cen, ki se ija sijajno obneslo, W>«S VRe slastna in delikatna G. Z. k°r sijajno obneslo. Bolje, ka -h °ocHa pridne gospodinje ^^opabnnL11101"6 priporočati vrednosti in *e dobiva ' Zupančeve hroSure. Knjiga - Pri založniku in v knjigarnah ^kl, Tri *®e cene v Mariboru 1923. (Cene v dinarjih). dne i, h ®^eso. p «1 2l.«__ 'govedina 1 22.50—f4, 1122-25-50. 1edvi^ai*rilt 22 — * TamPi 6~8> P,iu{a ‘Mo, „art,.19e ''20*—, gobec —•—, možgani **l«tina 1 <*i 5~6 vime 20-—, '34' »3 loj 17 50. - * ledvice U 19~23',etra 23'~’ P'-iufR ®5'00—'• — Svinjina: Praš čje meso Pljuča lo1«,’ .Ra'° 43.—., črevna mast 25—30, nege’ 16'~’ ,edvico 25'—• Plava f»PHcir,na 4. ’ s,anina sveža 38'00—38 75 ^ajeno m«'"’ Pr!kaiena n a: Piščanec majhen 40 J ' koko* 50—RO raca-.-, gos - mee domač /—•••>’ *-J'° doma4 (maj'nsn) 10'— > golob •_____ s m r(vežji) 30'-- ' (®1«čni iZ(j, (kg) 56-—, smetane *mea'a)sHaji°0.ma,lo ~‘-> masl° filstm ofi Polementalski 60-60, tra ^■.-2x»»»£^oy?rslu ,i6-—t tUsitski i5‘~, Žitni trg. Novi S a d, 7. maja: (Cene v dinarjih za 100 kg.) pšenica 445, ječmen 305, oves 285, koruza 248, fižol boli 495, moka s-0« 675, otrobi 150. tendenca nestalna. Zagreb, 8. maja: (Cene v dinarjih za 100 kg, franko železniška postaja v Vojvodini) pšenica 450—460. koruza 260 —270; žito 370 —375; ječmen 300—310, oves 290—300; fižol 500—600, moka *0& 675— 700, »2« 650—675; »6« 625—650; otrobi 160-170; tendenca: mirna. Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 8. maja: 1 dolar za 94 dinarjev do 94.75 dinarjev; 1 liro za 4.62 do 4.64 Din.; 1 švicarski frank za 17.15 do 17.25 Din., 100 nemških mark za 26 in pol do 27 in četrt pare; 100 avstr, kroc za krog 13 para; i češko krono za 2.80 Din. -CH OJUIT IN TRGOVINA, g Novo carinarnico je otvorilo min. financ v Vel. Bečkereku. g Višja ženska obrtna šola se otvori v Beogradu. Poučevalo so bo v njej o vseh ženskih obrtih in domačih delih. g Izvoz hrastovih železniških pragov. Po sklepu Ekonomsko-financijski komite ministrov je z veljavnostjo z dne 27. aprila določil izvozno carino za špecijalni hrastov stavbeni les (žagane hrastove železniške pragove preko 270 cm dolžine) po 15 Din. na komad. g Dobava pekovskih' potrebščin in o-rodja za poljske prevozne krušne peči. Pri Intendantskem slagalištu Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 11. maja tl. ob 10. uri dopoludne ofer-talna licitacija glede dobave pekovskih potrebščin in orodja za poljske prevozne krušne peči. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g III. Ljubljanski vzorčni velesejem (1. do 10. sept. 1923). železniške ugodnosti. Vsem udeležnikom letošnje velesejmsko prireditve je na podlagi sejemske legitimacije priznana železniška vožnja za polovično ceno do Ljubljane in nazaj. V razumevanju velikega pomena ljubljanskih velesejmov za naše narodno gospodarstvo jo železniško ministrstvo letos dovolilo tudi porabo dnevnih brzo vlakov št. 4 in 5. Za prevoz razstavnega blaga je dovoljen 50% popust. Zahtevajte prospekt s prijavnico od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta (tel. interurb. 140.). — Reklamne deske. Akvizicijo reklamnih desk je velesejniska uprava oddala ljubljanskemu anott. in reki. podjetju »Apo-lo«. Akviziter se mora vsaki stranki izkazati sf cenikom’, ki je oyerien od .vele-seiftl^oga ura4a, ' ' § »Železni kralj«. List, čegar prvi nastop v Mariboru je vzbudil veliko senzacijo, namerava ponoviti svoja izvajanja, ki bodo nudila nekaj povsem novega, kot vrtilnik, na katerem sc nahaja 6 oseb. Balanciran je na njegovih prsih, istotako jezdcca na konju, dočim leži List na deski, iz katere mole žreblji. Ta dejstva nadkriljuje celo znanega »kralja železnih kraljev« Breitbarta. § 8. junija 1920 bilo mi je na glavni pošti v Mariboru pri blagajni vročeno denarno pismo, ki je bilo izropano in sem to takoj uradniku javil. — Navzoča jo bila poleg blagajne neka ženska, katero sem tudi uradniku navedel kot pričo, da je bilo pismo izropano. Radi nameravanega procesa z erarjem prosim dotično osebo, da javi svoj naslov na upravo tega list;u Damijan Tangar, Ka-stel Lukšič pri Splitu. ^ Potovalni odsek Izobraževalnega društva privatnih nastavljencev v Mariboru naznanja tem potoni svojim članom, da se vrši dno 10. tm. samo ob lepem vremenu izlet na Pohorje. Zbirališče pred Veliko kavarno, odhod ob pol 6. uri zjutraj. Prosi se, da pridejo vsi. ker Se ne bode na nobenega čakalo. — Odbor. $ Mariborska koča. Iz Maribora mimo kadetnice, ali pa iz Hoč črez Roko 3 ure. Priznano dobra postrežba z vsem, kakor v mestnih restavracijah, dalje tuli jajca, mleko in maslo vedno na razpolago. Ker je sneg že izginil, je tura za vsakogar, 5e tako salonske planince, priporočljiva. ter v spoinladni obleki naravnost vabljiva. § Planinci, kateri ste dobre voljo, se naprošate, da se pred vsakokratnim od hodom na Mariborsko kočo oglasite v trgovini I. Kravos, Aleksandrova 13. Tam se vedno dobi kaka malenkost za MK. Vsak pravi planinec naj si v čast šteje, ako more tozadevno planinstvu kaj pripomoči. Planin. Zdravo! § Trgovski greinij mariborske okolice vabi vse Člane na letni redni občni zbor, kateri se vrši dne 13. maja tl. ob 12. uri v gostilni Kramberger v Krčevini. Za točnost se prosi. — Načelstvo. § Prostovoljno gasilno društvo lloti uja vas priredi dne 27. maja. t. 1. svoj prvi okrožni dan z veliko letno veselico ter z bogatim sporedom, zato se sosedna društva prosijo, dn ta dan upoštevajo, ter se okrožnega dneva polnoštevilne n-dcltži jo. Iz življenja in sveta. Današnji Dunaj. Kdo ni poznal nekdanjega cesarskega Dunaja? Posebno mi, ki smo imeli srečo ali nesrečo, študirati na Dunaju, smo ga poznali do vseh podrobnosti z vso njegovo košatostjo, dobrosrčnostjo, vesclja-štvom in ponosom, ki se je izražal najbolj v oni znani popevki »Wien, Wien nur d-u alein...« Po polomu velike državo Habsburžanov je Dunaj na eni strani ohranil še precej svoje prvotnosti, v mnogočem pa se je temeljito izpremenil. Najboljšo sliko o današnjem Dunaju nam podaja nedvomno Luthvig Hirsch-feld v »Ncue Freie Presse«, v članku, katerega je napisal o priliki otvoritve letošnjega vzorčnega semnja. Njegov članek je pravzaprav kopa navodil za tujca, ki pride v to veliko obdonavsko mesto, danes preveliko središče premalo repuo like. Pisec ne našteva bibliotek, muzijev, zanimivih poslopij, pač pa vodi tujc.% kakor pravi sam, »skozi naše slabosti in napake«. Evo, kaj pravi o prometnih sredstvih. Nekdaj svetovnoznani dunajski jfija-karji«, se bavijo danes večinoma s tem, da izumirajo na nekaterih postajališčih notranjega mesta ali da lovijo pri posta j ah tujce z mnogobrojno prtljago. Plačujejo so po dogovoru in se jih zato dotna če prebivalstvo, ki pozna naravnost sim rt rto nevarni način tega dogovarjanja, s strahom izogiba Tudi kočijaži z enovprežno kočijo skušajo nadomestiti grobim obnašanjem, kar jim manjka na hitrosti in eleganci. Pravo javno vozilo so taksametri, toda tudi ti so ob zaslužek, ker so ostali stalno pri multiplikaciji s 7000. Bavijo se večinoma s tem, da čakajo v dolgih vrstah, kdo bo prej popustil: automobil ali občinstvo. Posamezni automobili z 9000-kratno takso se spo znajo po tein, da se ne spoznajo takoj ^Omnihnsi in a«tonusi §c rabijo nujuo jio dnevi, zato so v obratu samo ponoči, hrži« kone zaradi tega, ker je dunajsko (!rbč’.'n« stvo v temi manj sram nezaslišanih voz* n ih cen.. Iz pouličnega alfabeta se pripon ročajo tujcem za proučevanje ljudska duše posebno črke D, F, I, O in H. Vi zadnji voz moraš na vsak način vzeti S seboj nahrbtnik, kletko fn šivalni »troj, če si hečeš zagotoviti spoštovanje iti sim« patijo drugih sopotnikov. Končno psihah ja še mestna železnica, ki vslcd vedita predstoječo uzpostavitve prometa fe{ leta počiva Sedaj se proučava načrt za uporabo te železniške proge za demotf« stracijc, da se tako razbremeni Rins« strasse. ,. Telefon. Tujec iz Berlina, Stoeklie>1>i ma, Kopenhagena, ki je navajen ©d* praviti deset pogovorov v enem četrtB uro, bo ostal pred dunajskim telefonoinl brez besedi. S tem se je že kolikortollkol spoprijaznil domačin, ker se vso telefon nirajoče občinstvo nahaja po večini J*! brezbesednem stanju. Na Dunaju so 't rabi trije sistemi: stari telefoni na vrtine, zelo lepa igračka, ki jo izurjena roka lahko zavrti po stokrat v minuti. Goa pol ure se javi telefonistkinja z besedami: »Kaj pa je? Naznanila vas bom!« Nato ponovi za kazen številko 7317 m©-* sto 7315, in če ji popraviš, ti odgovori razdraženo: »Saj pravim 16.« Automatski' telefoni dajo vsaj kak znak življenja od sebe, ki je podoben Škripanju ali žvižgajočemu petju, ki traja večkrat po ved dan. Dunajska špecijaliteta je družabni telefon, čudna skrinjica, ki vsebuje hazardno igro »noir et blanc«, edino, ki ni prepovedana. Tujci, ki so prišli za ne^ kaj dni na Dunaj, napravijo najboljše, da se ne poslužujejo telefona, ker v tako kratkem časn ne bodo mogli dobiti zveze^ Denar. Denarna edinica obstoja Iz kos« papirja, na katerem je natisnjeno: 10.0®® kron. So še druge državne tiskovine: tiso* čak, imenovan tudi »cunja«, ki se jemlj« samo še za napitnino, stotak, s katerino! ne veš kaj drugega početi, nego ga vtakniti v zunanji žep, da ga ob priložnosti' izgubiš, nato bankovci po 50, 20, 10 in celo po 2 kroni in po 1 krono, ki se neprenehoma na novo tiskajo zaradi obzira na ubožne sloje, ki ne morejo kupiti svo--jim otrokom drugih igrač. Vporab'n4; manjši bankovci so še petdesettisočaki* stotisočaki in dolarju podobni petsitotiso* čaki, s katerimi im imaš pri izmenjal vanju večkrat potežkoče, ki si jih naj* lažje prihraniš z večjimi izdatki. V restavraciji. Dunajska gostilna »e navidez ni izpremenila. Se vedno je ^ navadi način trojne postrežbe, ki ob« stoja v tem, da nahruli otroče lačnega gosta: »Kaj boste pili, prosim1!*, da zak čne po omaki d »ihteči mladenič na vpra*' je: »Kakšna jedila imate?« črtati p« jedilnem listu in da začne »ober« (pla* čilni natakar) ra klic »plačati«,. hežatL; Če nočete pasti v nemilost, pri osobju^j jejte samo dnevna jedila. Naročba sale-J burskih cmokov se kaznuje s triantinj čakanjem'. Izogibajte se dvomljivih jedi,-kakor so »mlad zajček«, ki sestoji po vet. čini iz ostankov kakega starega grešni« ša, grški »Beefsteak« itd. V mnogfH! restavracijah se uvajajo tudi »memi*8 juha, meso s prikuho, močnata jed. kovost in velikost teh obrokov sta u»tva» rili v inozemstvu izrek: gladu joči Dnjiaj, Dunajske »punce«. Srčkana, naivna« skromna dunajska »punca« je predmet, ki je povsem »razprodan«. DanaSnja Dn-*; najčanka ima svojo lastno glavo,, .zatoi rabi pomladen klobuk: navadno sto5i na lastnih nogah, zato rabi čevlje, ki stane« jo samo 300.000 kron. Ko se smehlja, na vidiš solze na robu očesa, kakor pri sladki »punci«, temveč ostanek kake barve,, Kaj je postalo iz »sladkih dunajskih1, punc«? Nekdo je odgovoril nekoč na to vprašanje: »Ali so sestradane, ali pa nosijo sedaj svilene nogavice.« j Naj porečemo o sebi karkoli — pravi Hirsohfeld ob koncu svojih navodil obi*» skovalcem Dunaja — Dunaj je vendar sijajno, prijetno mesto, in kdor zna spe*> ljati v svoj žep primeren' del bankovske^1 ga toka, lahko živi tu prijetneje in draS-r je nego kjerkoli in se počuti kot doma; dunajski občutek, ki si ga danea dovoli lahko samo tujec.« ^ mmmim UJOtp Obiskujte metatni muze) v Cankarjevi ulici. Odprt rsako nedelje od 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar. teta'8? »TABOR« 7«NAR:or>NI tisto" W«riborj 10, maja 19^, Železni kralj ..UST” inn *s> KBiBn^riS^sBSs^as^B S m ^fnSrtirS.r Slovenska B#B^a *'pv- 13 12« mala ob 8. uri sveče? pri Gambrircu drugi nastop. Predstava vatikanskih moči« Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik;, H5fer, trgovina z muzik&Iijami m Ivo Sušnik, ’ Hotel Halbvvidl. p——————M———mmmm* ni i Najlepši vrt v sredi mesta. Vedno sveže Gdtzovo črno in marčno pivo. Izborno vino iz sodčkov. 023 DANES KONCERT. ulica štev. Velika zaloga cementa, traverz, železa in dr. po ugodnih cenah. Mala oznanila. 2576 Pinter & Lenard, Maribor. m ni Humusu M illiliili Agilnega mestnega zastopnika išče veliko zavarovalno društvo. Velika provizija pri banki, eventuelno večji vložek. Prijave na upravo ,Tabora* pod št. 907. 2-2 Dražba vina. Ormoška mestna občina bo prodajala potom jav, ne dražbe približno 100 bi vina lastnega pridelka-. (mali rizling, silvanec, burgundec, žlahtnina in rulan* dec) letn. 1922. iz znanih vinogradov Jeruzalem-Vinski vrh. Licitacija se bo vršila v nedeljo 13. maja od 13. uri popoldne v občinski pisarni. 849 2—2 najcenp Izobražena vešča vseli domačih del in šivanju, išče mesta kot podpora gospodinje pri boljši družini v Mariboru ali okolici. Plača postransko. Ponudbe pod „št. 914“ na upravo „Ta-bera«. 914 2—2 Išče se provlzijskl potnik za Šta ersko za kremo BLebin“. Reflektira se le na prvovrstno moč. „Lebin“, kem. tvornica. Rogoza-Hoče. 912 3—2 Knjigovodjo - bllanclst išče službe. Nastop takoj. Ponudbe pod ..Samostojen", poštnole-žeče Maribor. 908 2-2 Učenec za sadlarsko-ličarsko ebrt se sprejme. Zrinjskega trg 6, Cilenšek. 918 Enodružinska vila s prostim stanovanjem, 25 minut od Glavnaga trga, se proda. Maribor, Nova vas, Vrtna ul. 10. 917 Izgubili so se trije omami ključi. Oddati na policijskem komisarijatu ali v pisarni „Mar-Stan", Rotovški trg 1. Nagrada najditelju. 919 Na prodaj hiša štirimi stanovanji in lepim vrtom. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Studenci, Jurčičeva ulica št. 20. 906 2-2 Postelja ir, trdega lesa, dobro ohranjena, na prodaj. Koroška cesta 10-1. j922 Krasen lestenec z 12 bvc* čami na elektriko, pripraven za grajščino, takoj na prodaj. Harl, Križevci pri Ljutomeru. 825 2-1 Klgljertlčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna pestrež ba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Proda se pisalni stroj „Rofa“. Kje pove uprava. 915 4-2 Kupim prazne panje, dunajsko mero. Naslov pove uprav nižtvo. 904 g—2 gospodična, Za birmance I Veliko izbiro gotovih oblek po nizki ceni priporoča. J. Vezjak, konfekcija, Vetrinska ul. 17. 909 Črna salonska suknja s telovnikom se proda. Cena 650 Din. Vpraša se: Krojaški atelje Zotor, Dravska ulica. 860 Lokal, lep, svetel z nanovo adaptiranim skladiščem, delavnico. sredini Maribora, sposoben za vsak tovarniški obrat, se takoj odda. Ponudbe pod ,,T.okal“, Sušnik, Sloren-ka ulica 15, Maribor. 892 pa tudi nejlepš« blago za obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, plavina, cefir, šifon, platno, Izgotovljene >rifTTri-|11|r ^ M||)B mn m gnu K» JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. SE FriFOROČA h OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJiGOVEŠKO STROKO SPADAp DF.LA. D. D.' Zli TCORtJTCO HRANIL* { ; ZAOREB.^KSaVEDSKA CC&TA ia' IZVRŠBA SOLIDNA! CHNE ZMERNE I WWSWii wssm AR LSOUEUR KO $E£! TR PLE Lastnik ia izdajatelj:,Koazorcij »Tabor«, >— .Odgovorai gsednik; JRudoif Ozim. — [Tiska: Mariborska tiskarna